Telefon st. 118.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številtaa 1*25 Din.
DELAVSKA
POLITIKA
POLITIČEN DNEV
izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS zuaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22-
Din
za inozemstvo mesečno 32’— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1’— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'—Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
Št. 64.
V Ljubljani, četrtek 18. marca 1926.
Leto I.
Slovenija umira.
Danes, ko Slovence 'biča in pribija na križ Radič-Pušičev režim, danes, ko ječi pod davčnim bičem kmet, delavec in uradnik, danes, ko (prihajamo v dobo najjačje eksistenčne krize, danes, ko ne vemo, kako in kam nas bo vrgla evropska politična špekulacija nekaterih veličin, danes, ko razočarani stojimo ob razvalinah svojih upov in utripov, danes, ko z žalostjo pišemo žalostno zgodovino in se bojimo pogledati v bodočnost, danes se razdvajamo in se cepimo ter .izpodkopavamo tla isvpjemu bratu, svojemu očetu, svojemu sinu, to pa. zato, ker že od nekdaj bolehamo na bolezni, ht istočasno hočemo zidati in podirati. Danes, ko občutimo udarec dobe vsi, danes ne znamo najti poti, po kateri hi mogli priti do jasnega razgleda in klenega zaključka in koder bi ®e zasvetila rešna zvezda našega človeka. Prerekamo se o kulturi, prerekamo ;se o zaslugah posameznega iz tega ali onega razdobja slovenskega miselnega in gospodarskega razvoja, v gospodarski krizi rešujemo kulturna vprašanja, gospodarska pa v kulturni. iSmo pač taki in smo bili taki, da ne znamo ali pa nočemo pogledati čez vrtno ograjo svojih domov, temveč da tičimo v zagrajenih kolibah svojega m iselnega raz m aha.
O slovenski kulturi se je že precej in celo preveč pisalo, to pa zato, Iker so o kulturi pisali ljudje, ki je niso pojmovali, ali pa so jo hoteli .suženjsko priklopiti svoji stranki, kot 'bi bila kultura plod stranke, ali pa kot bi kulturo ustvarjali politični priganjači in politični sesalci. Taki pisači o kulturi so tudi da-^ušnji demokrati. Včasih jim je bil blitvo na jeziku omleden in plehki P°jeni napredek in ko se je do ogabnosti izbrusil, so si pritaknili v na-'/)(mostno oduševljenost kulturo in ju hoteli takoj monopolizirati; kajti < emokrati ljubijo monopole in monopol jim je narod, monopol slovenska indiv Klualnost, s katero barantajo po potrebah m političnih prilikah in kakor je prikladno in 'koristno voditeljem »naroda«.
V isplošni gospodarski krizi torej, ki kliče nujno rešitev, se naše st ranke prerekajo za osebndsl ne koristi in pri ustvarjanju slovenske fronte so začeli z najogabnejšim bojem, kar jih je kdaj doživela slovenska politična zgodovina. Trkajo se na prsi kot narodni odrešeniki oni, ki so narod zatajili, ali pa celo prodali, čo jun Je le kazalo, trkajo si na jugoslovansko navdušenost oni, ki še po prevratu niso upali javno in očitno izaklot 1 »slo-votnis-ko, sočno klo-tve, ker niso bili sigurni, kaj in kako. In tako so je zgodilo, da danes no znajo ti gospodje iz svojega navdušenja, ker jih je navdušenje odebelilo in napolnilo njihove predale ter nimajo srca in ne misli za propadanje naroda, z. necimermo gesto govore o svojem kulturnem pomenu in pirofanirajo slovensko zgodovino; kajti demokrati, Ki so vedno odrekali Slovencem slovensko individualnost, demokrati, ki so pred Suhi oblatili slovensko ime, demokrati, ki so izačeli pri nas jezikovni boj in v fboju seveda klavrno pogoreli, ti demokrati si danes lasti1 vseh kulturnih vrednot, ki si jih je tekom stoletij nanizal slovenski narod v venec trpljenja, suženjstva in izžemanja. Dobro vemo, kako malo je obrodil zdravih sadov
slovenski liberalizem, ki se preko romana »V krvi« pa do Lahovih »Spominov« ni nikdar prerit do globljega gledanja; kajti reklamno podjetje še ni kultura in plakat, tudi še ni kulturno področje, po katerem moremo soditi višino .narodovega razvoja. Prav tako niso današnji demokratski psevdonimi očetje raznih osluzenih, is perverznostjo zabeljenimi romani kulturo-nosci, čeprav so se včasih slinili v Cankarjevo družbo in se skušali dokopati do njegovega socijalnega gledanja.
Taki demokratski očetje in možje danes govore o kulturi, v kateri so že zdavna dvomili, ker je niso znali doumeti. Doumeti jo je znal Prešeren, in jo je dobršen kos ustvaril, izpopolnil jo je Cankar, izpili in jo dvignil do ramen kulture naj večjih narodov. Toda ne Prešeren, ne Cankar nista zrasla v liberalizmu, liberalizem je zasolzil samo Stritarja, Cankar ga je pa edino pravilno ocenil in ga postavil tja, kamor spada, v arhiv. In še pridejo danes demokrati in hočejo monopolizirati slovensko kulturo in jo zabeliti s svojo »Domovino«, ‘Seveda v blagor domovine. Poplaviti hočejo s »šundom« slovenske hiše ljudje, ki so se očitno izpovedali, da jih je sram slovenskega imena, dobiček hočejo od naroda oni, katerim je bil narod samo plašč za špekulacije in izhodišče k polnim mizam in ki so narod smatrali samo za bedasto maso, ki naj slepo raca po ukazih svojih »predpostavljenih«. Tako plitvega pojmovanja o domovini, tako umazane ljubezni do naroda še ni nobena stranka v Sloveniji pokazala, kot ravno demokratska, četudi stalno in povsod obsipava ljudi s svojim nacijonalizrnom.
Če bi bilo demokratom res kaj do domovine in slovenskega naroda, bi is svojim vplivom, o katerem se povsod bahajo, pomagali premagati .slovensko bedo in 'bi pozabili .na svoje koristi in na eventualne koristi konzorcija »Domovine«, pozabili na škofa, ,ki je v kulturnem oziru Več koristil narodu kot Žerjav in njegova »Domovina«, in tudi več kot »Jutro«; pozabili na .sovražnosti, ki so nam precej razumljive — kajti demokrati se boje samo konkurenco, ali bi pa radi is frazami in hripavim kričanjem popravili in zamazali staro grehe — ter pogledali našega kmeta, našega delavca, našega uradnika, ki sključeni in z bolestjo jedo tenki kos svojega kruha in si' vedno boje še za ta kos; kajti kadar se mogotcem zljubi, od ust jim odtrgajo še ta kos. Ej narod, ki so ti' demokrati in klerikalci prodali, ali te vsaj prodati hoteli, ej narod, ki po nacionalističnih ideologijah nisi narod, ali boš izpregle-dal, ali ne boš? Čas bi bil in morda je v tvojem izpregtedanju rešitev, če do danes nisi spoznal demokratskih _ špekulacij in klerikalne ljubezni do tebe. spoznati moraš to sedaj. ko te vsi puščajo na cedilu in ,l!"k 1,1 naskrivorna pritrjujejo k ■davčnemu sistemu, tvoji smrti’.
STOTNIK — TRGOVEC Z DEKLETI.
Line, 18. marca. V Lineu so aretirali bivšega stotnika .1. Szaboja, ki jc bil osumljen, da je trgoval z dekleti. Ob priliki preiskave na njegovem Stanovanju so našli veliko ob-tožilnega materijala, ki zelo kompromitira stotnika.
Proti Delavski zbornici.
Povsem nepričakovan« je minister za socijalno politiko g. Simonovič odredil, da mora pravilno izvoljena Delavska zbornica prenehati do nadaljnega s poslovanjem. Brzojavno je zahteval vse zapisnike in naročil, da se ne sme izvršiti noben doslej storjeni sklep.
Motivi ministra za socijalno politiko so za enkrat še nepoznani. Zagotavljamo pa, da bomo dognali, kdo je to zagrešil in povzročil.
Delavska zbornica je avtonomna inštitucija in zato sme in mora delovati in poslovati tako, kakor to odgovarja njenim interesom.
Ta vest niti ni nepričakovana. Vsaj si lasti mnister za socijalno politiko x delavskih inštitucijah kar največjo in najširšo kompetenco, dočim pa ni našel kompetenčne pravice takrat, ko je metala Trboveljska premogokopna družba delavske družine na cesto.
Polom tajne diplomacije.
Ženeva, 18. marca. Po brezuspešnih in dolgotrajnih pogajanjih so sklenili, da odgode sprejem Nemčije v Zvezo narodov in odlože iz-premembo sveta Zveze narodov.
O preložitvi sprejema so sklepali v neoficijelni seji sveta Zveze narodov in na tej seji so z večino glasov sprejeli navedeni .sklep, obenem pa izdali komunike, ki v bistvu ne pove ničesar in je očitno akt največje zadrege in splošnega poloma. Za sklep je glasovalo isedem, proti pa trije člani. Proti je glasovala Belgija, Švedska in Japonska.
V objavljenem komunikeju po-v dar ja jo udeležene države, da vztrajajo i nadalje na Locamskem paktu in izražajo upanje, da bodo lahko odstranili do jesenskega zasedanja vse težkoče, ki preprečujejo sprejem.
Ženeva, 18. marca. Ves včerajšnji dan so se vršila posvetovanja
in izgledalo je celo, da bo vendar današnja plenarna seja lahko že sklenila sprejem Nemčije. V zadnjem trenutku pa so se pojavile nove težkoče Jako da je opoldne objavil poročevalec Wolffovega ko-respondentnega urada, da so nastale vse težkoče v tem zasedanju zato, ker so sklenili Briand in Chamberlain na eni, Poljska pa na drugi strani ob priliki Locarnskega pakta posebno tajno, Nemčiji nepoznano pogodbo, ki veže sedaj akcijsko svobodo Franciji in Angliji, jamči pa Poljski mesto v Zvezi narodov. Dalje pa se je izkazalo, da ima tudi Mala antanta posebno zagotovilo obeli velesil v rokah in sedaj zahtevajo «d Nemčije, da mora že v naprej odobriti to zagotovilo.
Po tej objavi je bilo jasno, da, je takojšnja odgoditev zasedanja edina, vsaj trenutna rešitev splošnega poloma.
Proračun ministra za šume in rude — razprava o korupciji.
Belgrad, 18. marca. Pri tokratnem obravnavanju proračuna doživljamo prvikrat, da navajajo ministri v svojih ekspozejih vsaj nekaj sta-stičnih številk. Tudi dr. Krkič je imel napisanih nekaj podatkov o premogovni produkciji v državnih rudnikih. Po njegovih navedbah so izkopali v državnih rudnikih 1. 1921. 34,100.000, leta 1922. 37,270.000 leta 1923. 41,115.000, leta 1924. 41,836.000 in, leta 1925. 41,520.000 stotov premoga.
Obširneje pa je minister dr. Ni-kič govoril tudi o novem rudarskem zakonu. V ministrstvu za šume in rude je osnutek že izdelan in kakor
se čuje, se le bistveno razlikuje od osnutka, ki je bil že svojčas v razpravi na skupni enketi delavskih zbornic v Brodu.
Razprava o' proračunu ministrstva za šume in rudnike pa je bila glasna obsodba sedanjega režima. Vprašanje premogovne produkcije identificira režim z eksploatacijo za svoje strankarske koristi. Kaj čuda, če so brez zanimanja poslušali re-žimovci razkritja o nesramnem po-stonanju Trboveljske premogokopne družbe, o korupciji v Steinbeissovcm podjetju in drugih zlorabah v državnih premogovnikih.
NEMČIJA ZA OSEMURNI DELOVNIK.
lamrion, 18. marca. Na konferenci o delovnem času je govoril nemški minister dela. dr. Brauns o vprašanju delovnega časa v Nemčiji sledeče: Po vojni je bil osemurni delovnik do leta 1923. v polnem obsegu v veljavi. Vsled popolne valutne katastrofe in popolnega gospodarskega propada pa je bila vlada prisiljena, da je izdala še sedaj veljavno nareclibo o delovnem času. Vendar pa smatra vlada to o uredbo slejkoprej za zasilno. Tudi prika-zujo .najnovejša uradna statistika državnega urada dela, da ni nemogoče uveljaviti v Nemčiji zopet normalni osemurni delovni čas. Toza-deVni zakonski predlog bodo še tekom tega poletja predložili' nemškemu parlamentu. Ta zakonski osnutek je tako mrirejen, da bo mogoče na njegovi podlagi izvesti ratifikacijo VVashingtonskih konvencij.
5 MILIJONOV DOLARJEV ZA ŠTAJERSKO.
Gradec, 18. marca. Med Štajersko deželo in newyorško firmo Baker, Kellog & Komp. so se vodila ze dalj časa pogajanja za najetje večjega posojila. Na podlagi teh pogajanj je najela Štajerska dežela pri tej firmi 5 milijonov dolarjev posojila, ki jih bo uporabila v izključno Produktivne svrhe in povrnila v _o letih.
ČEŠKA VLADA POSLALA URADNIKE V BUDIMPEŠTO.
Budimpešta, 18. marca. V falsi-fikatorskl aferi je začela sedaj češka vlada odločnejšo akcijo. Kljub nesramnemu prikrivanju glede ponarejanja čeških kron, je vendar pri-što v javnost, da bi imela tudi Češka država postati žrtev falzifikatorjcv. Kakor francoska narodna banka, je sedaj tudi češka vlada poslala v Budimpešto svoje uradnike, ki so predložili državnemu pravdniku zahtevo, da se i oni pritegnejo' k preiskavi.
Madžarska vlada se bo seveda tej
zahtevi do skrajnosti upirala, ter bi pomenilo zanje to še veliko večje ponižanje, kakor pa takrat, ko je pod pritiskom nezaslišanih razkritij morala pristati na to, da nadzirajo poslovanje preiskovalnih oblastev inozemski uradniki.
PROCES V CH1ET1JIJ — V GLEDALIŠČU.
Rim, 18. marca. Fašistovska ob-lastva so izvedla za nemoteno sodno razpravo proti Matteottijevim morilcem obširne varnostne mere. Vsi vhodi k gledališču, v katerem se vrši porotna razprava, so zaprti s kordonom. Obtoženca so prepeljali iz sodnih zaporov z avtomobili, tako, da so spremljali obtožence oboroženi karabinijerji. V gledališču samem pa je nameščena kompanija infanterije. Za inozemske poročevalce so priredili v dvorani posebno tribuno.
Obtoženci so prišli v dvorano s črnimi velikimi kravatami, pripete so imeli znake fašistovskih arditov. V dvorani je najstrožja rediteljska služba, obtožence v kletki pa stražijo karabinijerji z nasajenimi bajoneti.
Borza.
Danesnotira Zagreb: Berlin 13.5310 do 13.5710 (13.52—13.56), Italija 227.58—228.78 (227.54—228.30), London 276.15 do 277.35 (276.11—277.30), Newyork 56.70—57 (56.67 do 56.97), Pariz 205.11—207.11 (204.78 do 206.78), Praga 166.168—169.168 (168.10 do 169.10), Dunaj 8.0085—8.0485	(8.0050 do
8.0450), Curih 10.94—10.98 (10.94—10.98).
Curih. Belgrad 9.145 (9.14), Budimpešta 72.80 (72.80), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.84 (20.80), London 25.2575 (25.2550), New-york 519.60 (519.50), Pariz 18.60 (18.72). Praga 15.385 (15.345), Dunaj 73.20 (73.20), Atene 7.30 (7.35), Bukarešt 219.50 (219), Sofija 3.75 (3.75), Madrid 73.20 (73.20), Varšava 60 (63.50), Amsterdam 208.15 (208.10), Bruselj 21i„25 (21.50), Stockholm 139.20 (139.20), Oslo 111.75 (112.50), Kopenhagen 136.25 (136.25).
Trocki j o Evropski krizi.
Trockij je v javnem govoru izjavil, da bo letošnja spomlad priča generalni krizi v Evropi. Trockij se -je zopet dotaknil Amerike, rekoč, da sovjetom ni treba tirati Evrope v revolucijo, kajti to delo opravl-ja Amerika. Ameriški kapitalizem tira Evropo v revolucije
Trockij je rekel med drugim:
»Azija, ki ima dvakrat večje prebivalstvo kot Evropa, se dviga proti kapitalistični Evropi; Ln ne samo Azija, tudi Amerika vstaja proti Evropi. Evropa je dvatisoč let vladala in tiranizirala ves svet in zdaj prihaja ura plačila za njeno tiranstvo. \ prušanje je le, kdo zagospoduje nad Evropo, Azija ali Amerika.
»Angleški delavec je izgubil zadnjo drobtino privilegirane pozicije in postaja pravi proletarec. Iskal je po-
moči in našel jo je v sovjetskih strokovnih unijah.«
»Poglejte Francijo. Zadnjih osemnajst mesecev je imela sedem finančnih ministrov. Inflacija se nadaljuje in frank še vedno pada. Dovolj je znamenj, da se bo kriza v Franciji izrazila še letos.«
Rossi v Franciji.
Česane Rossi, bivši šef tiskovnega biroja v notranjem ministrstvu in desna roka Mussolinijeva, je pribežal v Nico v motornem čolnu iz Genove. Rossi pravi, da je že sit nadzorovanja fa-šistovske policije, katera mu je zavezala usta.
Novinarjem je med drugim izjavil: »Jaz lahko dotkažem, da je Mussolini osebno odgovoren za umor socijali-stičnega poslanca Mateottija in za vse druge čine političnega nasilja v Italiji izza njegove vlade,« je dejal Rossi. »Mussolini nadaljuje z nasilnostmi radi svoje osebne slave in bo nadaljeval, dokler bo na krmilu.«
Rossijev pobeg močno vznemirja fašiste, ker jim je znano, da razpolaga Rossi z zelo važnimi dokumenti, kj lahko močno kompromitirajo Mussolinija samega, o katerem ni več dvoma; da je sokriv Mateottijevega umora Zlasti z ozirom na sedanjo razpravo v Chiettiju proti Mateottijevim morilcem, je Rossijeva navzočnost v Franciji italijanski vladi silno neprijetna. — V Francijo je pa tudi pobegnil in odnesel s seboj zelo važne spise Mussolinijev osebni tajnik Fasciolo. Rossi in Fasciolo lahko razkrijeta še marsikaj, ki bo italijanskemu fašizmu in njegovemu šefu močno škodovalo.
Mednarodni ženski dan. -Vsi na ženske shode!
Zveza delavskih žen in deklet priredi te idni širom Slovenije vrsto javnih shodov, na katerih bodo naše žene povdarjale svoje zahteve v političnem in soeijalnem pogledu:
21. marca se pa ne bodo vršili delavski ženski shodi samo v Sloveniji, marveč po celem svetu, ker so 21. marca praznuje vsakoletni mednarodni delavski ženski teden, kakor je bilo to sklenjeno na mednarodnem (kongresu socijalističnih žena. Na tisoče in tisoče ženskih shodov se bo tekom ženskega tedna vsepovsod vršilo, in to ne samo v Evropi, nego tudi po vseh drugih civiliziranih kontinentih. Prav je, da vsaj ob tej priliki v večji meri pokaže pora jajoča se socijalna in politična zavest tudi naših proletarskih žen, in da jih pri tem delu podpirajo vsi naši zavedni somišljeniki. Ženski shodi v Sloveniji morajo pokazati, da se soeija-listična ideja širi tudi med1 našim žen-stvom, in da naši sodrugi cenijo in razumejo napore Zveze delavskih žen in deklet v smeri prebujanja in organiziranja ženskega proletarijata.
V Ljubljani se bo ženski shod vršil v nedeljo 21. t m. ob 4. pop. v dvo-
rani Mestnega doma. Isti dan se bodo vršili enaki shodi tudi v Trbovljah in drugod, kakor smo že objavili.
Sodražice in sodrugi! Na delo, da bo ženski teden v čast socijalistični Sloveniji!
Socijalno delo Zagrebške delavske zbornice.
Milijonski proračun zljorniee za leto 1926. — Socijalno politična akcija.
— Fond za podpiranje brezposelnih.
— Zgradba malih stanovanj, zborničnih delavskih domov, zavetišč za dojenčke in dečke, domov za zaščito mladih delavcev in prenočišč za brezposelne delavce. — Delavske gostilne. — Delavska Akademiji;.
— Čitalnice in knjižnice.
Zagrebška delavska zbornica je imela 6. t. m. svojo IV. redno skupščino, ki je sprejela celo vrsto zelo pomembnih in koristnih sklepov.
Proračun zbornice.
V imenu upravnega odbora je tajnik Vladimir Pfeifer predložil proračun za leto 1926. Po obširni razpravi in pojasnilih je bil proračun soglasno sprejet. Poleg stroškov zbornične uprave, in to za delo samih upravnih zborničnih organov (n. pr. skupščine, seje, kongresi itd.) in za delo zborničnega administrativnega aparata (osredni zbornični urad; 8 podružnic, 40 poverjeništev, poročevalci, eksperti, dopisniki itd.). Proračun vsebuje tudi vse potrebne izdatke za socijalno politično delovanje zbornice. Proračun predvideva namreč popolno dopolnitev in dograditev posredovanja v delavskih sporih, inšpekcije, proučavanje sindikalnega pokreta, veze z mednarodno organizacijo dela, statistika o delavskih plačah, o emigraciji, domovih za zaščito mladih delavcev, zavetišč za dojenčke in dečke, prenočišč za brezposelne delavce in za delavce same itd. Posebne postavke proračuna predvidevajo tudi izdatke za študij ekonomskih problemov, za vodstvo ekonomske Statistike, dela in propagande val ustanovitev delavskih nabavi jalnih, produktivnih in kreditnih zadrug ter za kulturno prosvetno akcijo (ustanovitev delavske akademije, javnih delavskih knjižnic in čitalnic; subvencije za povzdigo kulturnega, prosvetnega, humanitarnega in športnega pokreta, študijsko knjižnico zbornice, študijska potovanja ekskurije in publikacije itd. Med’ rednimi izdatki je tudi vsota za vzdrževanje osrednega tajništva delavske zbornice v Belgra-du in odškodnina (za pobiranje davka) osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev.
Med izrednimi izdatki so postavke za zgradbo adaptacije, za humanitarne in kulturno prosvetne inštitucije, njenih podružnic in poverjeništev. Nadalj-ne postavke določajo dodatke za razne zbornične socijalno politične in inve-
sticijske fonde (n. pr. za podpiranje brezposelnih Din 500.000; za zgradbo malih stanovanj Din 200.000, za osnovanje delavske kooperative: Din 100 tisoč, iza zgradbo delavskega (sindikalnega) doma v Zagrebu in v nekaterih provinci jalnih mestih 1,500.000 Din; za odbor centralnega tajništva 500.001) Din; za zgradbo humanitarnih zborničnih institucij Din 150.000 itd.). Rekapitulacija vseh stroškov kaže naslednje številke:
I. Redni izdatki (zbornična uprava) Din 2,165.000, centralno tajništvo delavske zbornice Din 300.000, osrednji urad za zavarovanje delavcev Din
320.000, socijalna politika 325.000 Din, ekonomska politika Din 100.000, kulturno prosvetna akcija Din 290.000, skupaj Din 3,500.000.
II. Izredni izdatki:	(definitivna organizacija zbornice, nabave in adaptacije, socijalno-politični fondi, Din
300.000, investicijski fondi: Din 2,860.720, skupaj Din 5,367.000.
Nepredvideni izdatki: Din 132.000.
Skupni strošek: Din 9.000.0(10. Za kritje teh stroškov služi 5% davek, katerega pobira osrednji urad ,za zavarovanje delavcev. Ta davek znaša Din 4,200.000 za leto 1926, dočim proračunska in izven proračunska višina za leto 1924—1925 znaša okoli 4,600.000. Ostanek se bo kril iz raznih manjših dohodkov (subvencije).
Ukinjenje ministrstva socijalne politike.
Po sprejetju proračuna je poročal tajnik zbornice Pfeifer o razvoju dru-god in pri nas; o osnovi zakona o centralni upravi; o ukinjenju ministrstva socijalne politike in drugih aktualnih zahtevah delavskega razreda na polju ■zakonske delavske zaščite. Predložil je resolucijo, v kateri skupščina protestira proti ukinjenju ministrstva za socijalno politiko. To resolucijo smo že objavili v našem listu.
Pravijo...
Nehvaležen je svet in nehvaležna posebej še zaspana Ljubljana. Strokovnjaki so šli za blagor in lepoto Ljubljane v tujino, pa nikogar ni bilo, ki bi jim stisnil roko in želel, srečo na težko iri odgovornosti polno pot.
Najmanj to pa bi moralo biti, da bi gerenta od ljubljanskih davkoplačevalcev vsaj šopke dobila.
Pa še grša je nehvaležnost Ljubljane ta, da ne more iti gospod Pepe Turk kot pravi ljudski in demokratični župan na Dunaj in Prago. Potem pa je zadrega. Kaj je gerent, niti dunajski iznajdljivi policaj ne ve in ne zna. Zameriti se pa ne sme, če je zato gospod Turk gerenta za Biir-germeistra popravil. Ce prav bi' bilo bolj točno, da bi za gerenta nemško besedo Fuhrmann postavil.
Furman deželnega stolnega mesta Ljubljane je tudi častna in težka šarža.
26
Miroslav Krleža:
GOLGOTA.
Drama v petih dejanjih.
Prevel FERDO DELAK.
(Kristijanovo stanovanje. Kristijunova žena mora biti pobožna, ker so po vazah zataknjene oljčne vejice s cvetne nedelje: stene so prenatrpane s svetimi slikami, madonami, angelji in porcelanastimi škropilnicami. Po omarah so svetniki iz sadre omotani v florih in veliko črno raspelo. Otroška postelja je kovinska, zeleno pobarvana, z makovim cvetom. Zakonske postelje v ozadju 'so odarnjene. Pisane pernice. Edina luč je nočna svetilika z rdečim steklom. V otroški postelji leži mali bolnik; pri njem je Kristijanova žena. Vidi se, kako se muči s spanjem. Pozna noč. Nekje izza zidovja odbije ura tričetrt. Dolg premor. Otrok blebeta v mrzlici. Mati poskoči, napaju otroka z zdravili in se muči zopet dalje. Premor. Na ulici voz. Od zunaj se čujejo koraki; spozna se, da je soba pritlična. Zena se strese. Ključ zunaj v nekih oddaljenih vratih. Škripanje vrat. Nekdo prihaja s težkim korakom.)
KRISTIJAN (od alkohola omamljen mrmra mar-seljezo: „La jour de gloire esl arrivel" Glavo ima povezano, kot da je ranjen): O, zdravo, draga mojalZdravo! Dober večer! Ti se nisi legla? To je demonstracija? Kaj? Hohol Demonstracija? ilehe! No, kaj je? Kaj je zopet? Kaj me tako gledaš, kakor da bi kaj zakri-
vil? Imel sem dela! Neprestano delo, celo jutro in noč. Dva in sedemdeset ur sem na nogah, in nisem niti zatisnil očesa.
ŽENA: Psst! Ne vpij! Kje si, prosim te, pravzaprav? Poslala sem po tebe gotovo že stokrat. In sama sem te iskala, a o tebi ni sledu. Kje si?
KRISTIJAN: Vem, da si poslala glas! Rekli so mi to, vem! A jaz nisem mogel! Ves dan sem okupiran! Vsako minuto! Tarifne komisije, komite, prefektura, organizacije, konzum, tiskarne, ves božji dan! Jaz absolutno nisem mogel, niti za trenutek! „Žena vas kliče, so-drug!“ Cast ženi, mili moj, a najprej je stvar, potem žena! Da, tako! A kaj je tebi? Kaj
ti je?	...
ŽENA (jokaje): Kaj mi je? Ali nisem sporočila kaj mi je? Ka ine tako gledaš, kakor da ne veš? No, glej... Glej... lu— na (Glasno zajoče.)
KRISTIJAN: Kaj pa je? Jaz o vsem nimam niti pojma! Kaj je?
ZENA: Že dva dni žge kakor ogenj in se davi, jaz pa pošiljam po te. a tebe ni! Kaj ti je do svojega otroka?
KRISTIJAN: No, no, no, ni tako strašno! Ne kriči! Kaj vraga vpiješ? Vročica! Navadna vročica! Razgret je pil vodo, pa se je prehladil! Saj ti vedno pravim: ne pusti ga na cesto! Glej! Sedaj imaš! Sama si kriva! Tvoja večna indolenea; nič ne bol Sedaj prosim lepo! Vsemu temu je kriva cesta! A zakaj nisi poslala po doktorja?
KRIST
ŽENA (neprestano tiho joče): Jaz nisem kriva; kaj sem zakrivila? Včei aj so ga prines i iz šoie, tam se je onesvestil! In doktor j že sedemkrat tukaj! Okoli Bohove , j j bil, in je obljubil, da še pride n j- • j< kakor nora pošiljam za teboj, Tudi jaz ze nisem dve noči zatisnila oči! lu se mučim ia temle stolu! A kje si ti? (Glasen jok.) ISTI J AN: Moj Rog! Sedaj so abnormalni časi! Kje sem? Kuj se V1'kga delaš neumnejšo kakor si! Saj veš kakšne stvari so! In potem, danes ta nenavaden sprevod! In odbori, in seje, in posvetovanja, in telefon! Ne vem več kje se mi glava drži! Otrok žge! Žge! Žari, kakor žerjavica! Na, in nožiče, vse gori! Angelj moj mali, zlati! (Poljubuje malega v postelji.) Vse to ne bo nič! Vse je samo tako! Zopet se bo smejal... Očetova sreča! A kaj pravi doktor?
ŽENA: Pusti ga! Kaj ga razkrivaš? Pojdi in lezi! Ves smrdiš po rumu!
KRISTIJAN: Nič ne smrdim, ali si me slišala? Ne poj mi! Kaj pravi doktor, te vprašam!
ŽENA: Doktor ne reče nič! Pravi, da ne ve, kaj bi moglo biti! Samo z glavo kima in pravi, da je sedaj kriza! Tu je predpisal medicino, in dati se mu jo mora vsakih štirideset minut! Sedaj bi moral zopet priti! tlakam ga vsak čas! Ob, jaz nesrečnica!
KRISTIJAN: Prosim te, kaj toliko jočeš? Ni dovolj da je to, ampak sedaj še ti! Človek nikoli ne more iz komplikacije! Vedno same komplikacije!	(Dalje Pu •
LJUBLJANSKI
DVOR
kuno
TELEFON ŠTEV. 730
Prednaznanilo: LILI O ARIITA ,348
Od danes dalje ob:
4., pol 6., pol S., im 3. uri.
Težko pričakovani film smeha
Pat in Patahon vagabunda v Pratru.
Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. dalje. Vstopnice dobite tudi že danes za jutri v pisarni.
Dnevne novice.
Križem sveta.
VINSKA KOPALKA TOŽI GLEDALIŠKEGA MAGNATA.
Po vsem svetu sloveča vinska kopelj -ledališkega- magnata Earla Carrolla obeta Postati pravi škandal za ves newojrški svet in precej pikra zadeva za glavnega krivca.
Carroll ie bil' zadnjič poklican pred zvezno veleporoto v Newyorku. Pol ure se ie mudil v porotniški sobi in odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je zastavljal zvezni pravdnik glede glasovite vinske scene dne 23. februarja ob štirih zjutraj. Kaj je Carroll povedal pred veleporoto, je še tajnost. Zvezni pravdnik Emory R. Buckner je dejal le toliko, da se vrši preiskava na podlagi »rohibičnega zakona.
To pa še ni vsa smola, v katero leze magnat Carroll. Miss Joycc Hawley, lepa modistka in junakinja vinske kopelji, je naznanila po svojem odvetniku, da vloži tožbo Proti Carrollu, ako ji ne plača, kar je obljubil. Punca pravi, da ji je gledališki magnat obljubil tisoč dolarjev, če se sleče pred Kosti in sede v banjo vina na odru; obenem }1 je obetal, da jo najame kot igralko v svojem gledališču z lepo plačo. Ko je pa izvršila svoje delo, ji je magnat dal dvajsetak z besedami, naj se napije in pozabi na drugo.
Miss Hawley tudi grozi, da bo tožila Carrolla radi onečaščenja njenega imena. Ona je mislila, kakor jo je on zagotovil, da bo cela afera strogo privatna, tako da se ne bo nikdar izvedelo v javnosti — zdaj pa listi vseh dežela pišejo o tem in njo je sram, da se ne upa med ljudi.
VELIK HRUP V KATOLIŠKEM DEVIŠKEM DRUŠTVU.
Predsednica katoliških devic v Unter-lauerii je že precej dolgo bolehala na vodenici. Kljub vestnemu negovanju se bolezen ni obrnila na bolje, pač pa se je njeno zdravstveno stanje z vsakim dnem slabšalo. Nemudoma so poklicali k bolnici zdravnika. ra jj ni predpisal raznih mazil in zdravil, nač Pa babico, ki naj ozdravi te vrste vodenico. Predsednica katoliških devic se je ranila take pomoči — svetoval pa je slično zdravilo kot zdravnik tudi župnik. Ker pa je Previdnost mati modrosti, se je bolnica končno vdala zdravnikovi in fajmo-sirovi zahtevi. Nekaj ur pozneje je bila Predsednica marijinlh devičk poučena o vzroku njene bolezni in postala srečna mati. Razočaranii župnik bo predlagal drugo ‘^“dsudnico katoliških devic, katera se bo s. Vrsti vodenice znala bolj upirati.
1 ki r SC lallk<> Prcpričajo’ da le ona i f ki imai° globoko izrezane bluze in s r.i ;a rila, lahko pridejo v skušnjavo, pač na tudi katolike devičke, ki niso dovolj zavarovane pred prijaznostmi „žegnanih" gospodov.
Pogumom kapela!), y državnem cirkusu v Leningradu «e je produciral švicarski strelec Vv»W51helrit Tell«. Pri 1«m prt je bil ranjen .kapelnik. Krog-Jja #a je zadela v usta in mu izbila več zob. Publika ni opazila, da je dirigent ranjen. Kapelnik je dalje dirigiral, .končno pa se je zgrudil nezave-n,u *['a- Sovjetska vlada mu je za
Klnh n!ll>r0lSt Priznala pokojnino.
 NT"M
ustanovil
Prvo leto — klub«. Klub	.	•
,	,	.	.	.	Ub	bo	podpiral
zakonce, ki so poročeni prvo loto. Predvsem bo skrbel klub, da «e odstrani jo vša nesporazumljenja, ki nastanejo v prvem letu zakona! V ostalem bo organizacija pomagala novoporočenoem tudi v gmotnem oziru. Ustanovitelji klubi* mladih poročen cev nameravajo sezidati v večjih mestih lastna poslopja, Poslopjih bodo šole, kjer se bodo kandidati sv. zakona seznanili z dolžnostmi zakonskega stanu.
I toga te majaške razvaline v Mehiki. Ameriška arheološka ekspedicija pod vodstvom dr. Herberta ,1. Spimdena s harvardske univerze, ki se mudi že '■ ‘dj časa v Yncatonu, je zadnje dni
odkrila nove razvaline štirih velikih mest iz dobe mehiškega rodu Maja. Vsa štiri mesta .so stala na morski obali. Raziskovalci so našli v teh razvalinah nove vrste kipov in slik, kakršnih ni videti v drugih, doslej znanih ma-jaških mestih, na katerih je Yucatan zelo bogat
Univerza kot garaža. Nevjorška univerzitetna uprava je bila prisiljena dijakom prepovedati, da puščajo svoje avtomobile pred univerzo. V Newyorku .e pripelje skoraj vsak dijak h predavanju z avtomobilom in tako je stalo pred univerzo toliko avtomobilov ,da je bil osebni promet znatno otežkočen. Nekateri dijaki so pripeljali male avtomobile celo na hodnike.
Pet živih generacij ene družine. V
Liibbenu se je rodil kuharju Hermanu Steinbachu sin, katerega praprastari oče še živi. To je zelo redek slučaj, da živi pet generacij ene družina Vsi, tudi najstarejši družinski član, opravljajo vsak svoj posel.
Maroška modrost. Častniški sluga maršala Lyantey, ki je bil pri sultanu v posebni .milosti, se je razgovarjal nekega dne z Muley Jusu f o m o zvijačnosti Abd el Krima. »Francija ima povsem vzrok biti previdna glede ladje upornikov,« reče sultan. »Pred' očmi morajo imeti pregovor, ki je splošno znan pri nas Marokaneih. Glasi se: Če me kdo enkrat prevari, naj ga bog kaznuje; če me dvakrat, naj bog oba kaznuje in če me trikrat, naj bom sam jaz kaznovan.« — »In če se gre radi žene?« vpraša ironično francoski častnik. To ne moti,« odgovori suitam »V tem dučaju naredimo kot je v Parizu običajno.«
Stroški za odkritje Amerike. V Pa-
losu (Španija) se je našla knjiga firme Pinzon', katera je financirala Kolumbovo potovanje v Ameriko. Pot v Ameriko, ki je trajala od avgusta 1492. pa do marca 1493. je stala 28 tisoč pe-zetov, t. j. komaj 35 tisoč švicarskih frankov. Kolumb sam ni več porabil kot 1600 pezetov.
Brzovlaki s plesnimi dvoranami.
Angleški inžener Yarrow, kateri se odlikuje kot iznajditelj in kot konstruktor ladje, je praznoval te dni v Londonu 84. rojstni dan. Kljub visoki starosti je še svež in ima še polno načrtov. Zadnja njegova iznajdba je Ibrzovlak s plesno dvorano. Omenjeni brzovlak bo vozil na progi London-Brigihton. Prvi vlak s plesno dvorano je bil blagoslovljen na njegov 84. rojstni dan. Nekemu novinarju je izjavil Ar. Yarrow, da je hotel z ‘zadnjo iznajdbo obdariti mlajšo generacijo, da bi so na dolgih vožnjah no‘dolgočasila preveč. J reprifiari je, da bo njegova iznajdba izvedljiva in bo udobnost povečala.
Nemčija zavrže 7488 paragrafov —
Dr. Kuelz, minister notranjih zadev, je naznanil, da se prične generalno' trebljenje zakonika v Nemčiji. Zakonik vsebuje okrog 10.000 zakonov in od teh je 7488 nesmiselnih, valed česar bodo črtani. Ostalih 3000 zakonov zadostuje za upravljanje države.
Odkritje novih radijevih žarkov.
Fizik Werner Kolhorster iz Berlina, je odkril nove žarke. Posrečilo se mu je pod zelo težkimi okolnostmi dognati nadzemeljski irzvor žarkov. Imenovani žarki imajo svojstvo, katero imajo samo žarki, ki so prepojeni z radijevimi snovmi. Planeti ne vsebujejo teh snovi. Žarki so vidni in prodre deset metrov v led, en meter v svinec in povzročajo energijo, ki do danes še ni znana na svetu. Dr. Kolhorster je dobil .za. to odkritje nagrado akademije. Raziskovanje radijevih žarkov bo nadaljeval.
Nedolžen — na siurt obsojen? Za
znana ptujska razbojnika Čiča in Žlah-tiča se štejejo dnevi. Obesili ju bodo, kakor se to spodobi za vsako etično visoko stoječo kapitalistično državo, v kateri je navada, da se zločin preganja z (zločinom. Da gre obema morilcema življenje proti koncu, čutita že sama, dasi nista bila še o odklonitvi prošnje za pomilostitev prav nič obveščena. Sedaj ju je menda začela peči vest za odkrite in neodkrite zločine, in sta se zato jela izpovedovati. Čič je izpovedal, da je Žlahtie umoril predlanskem v Podvineih, niže Ptuja, trgovca Rosenfelda in da mu je pri izvrševanju tega posla pomagal neki pomožni delavec iz Krškega. Za ta zločin je bil potepuh Polak svoječaano na smrt obsojen. Naključje je hotelo, da je bil ob neki slovesni belgrajski priliki pomiloščen na. dosmrtno ječo, sicer bi bil krvnik Mausner ž njim že zaslužil »Stiicklohn«. Na podlagi Čičovih izpovedi pride sedaj najbrže do ponovne obravnave, na kateri bo najbrže dokazana Polakova nedolžnost na umoru. Žlahtičevega pomagača s Krškega ,so že aretirali in ,ga Čiču predstavili. Čič vztraja pri svoji prvotni izpovedi in zatrjuje, da se ni zmotil. Omenili «m.o ta nenavadni slučaj, kako se češče zgolj na podlagi indicijev ne uvažu-je protidokazov obtoženca, obsodi nedolžnega človeka na. smrt. Ta slučaj je. lako hrupen, tako poseben, da bi bilo vredno, da se ž njim ibavi naše časopisje nekoliko obširneje. Zgolj slučaj je, da ni Polak že med mrtvimi. Upamo, da se bo obravnava obnovila in Polaka, ki čepi po nedolžnem v zaporu, osvobodilo.
Jubilej dveh pravnikov. Zbornica odvetnikov v Ljubljani proslavi te dni dva svoja člana, ki delujeta že 25 let v najvažnejših funkcijah njihove stanovske organizacije. Predsednik Zbor-uice dr. Danilo Majaron in pravni zastopnik dr. Fran Tekavčič sta ta dva moža. Oba sta posvetila velik del svojega življenja pravni vedi ter s svojim vztrajnim in smotrenim delom tako v praksi, zbornici kakor tudi v glasilu zbornice »Slovenskem Pravniku« nudila pravni javnosti mnogo pravne izobrazbe, tako da tudi z naše strani zaslužita spoštovanje in priznanje. Ob tej priliki pa moramo posebej poudariti, da je bil jubilant dr. Tekavčič več let zastopnik naših železničarskih organizacij ter je v najtežjih sporih z železničarskimi upravami s svojim resnim zastopanjem rešil marsikatero železničarsko rodbino najhujše soeijal-ne katastrofe. Delovanje teh dveh mož je tudi v soeijalno-pravnem uaziranju rodilo znaten napredek, ki je bilo pred 25 leti še prav nazadnjaško tudi pri nas.
Naš vojak in zaslužni gerent mestne občine Ljubljana, Josip Turk, je na zadnjem (romanju na Dunaj promoviral ne vemo za kakšnega doktorja v dunajskem hotelu »Oesterreiehischer Hof«. In me samo za doktorja, tudi za »Biirgermeistra« je promoviral. Pred slovesom z gerentskega stolčka mu odkrito častitem o na visokem naslovu.
Proslava Etične pomladi v Ljubljani. Vidovičev klub priredi pod pokroviteljstvom Akademskega socijal-uo-pedagoškega krožka in s prijaznim •sodelovanjem članov ki-, drame gdč. Vide Juvanove in g. Slavka Jana v nedeljo, dne 21. marca t. 1. ob pol 11. uri dopoldne v balkonski dvorani ljubljanske univerze svojo prvo proslavo Etične pomladi. Na proslavi se izvaja sledeči spored; 1. Otvoritev in pozdravi. 2. Zupančičeva:	Vesela	pomladna
opistola, deklamira g. Hugo Bajuka. 4. O. Zupančič: Prebujenje, deklamira g. Slavko Jan. 5. Zaključni govor. Na prireditev so vabljeni vsi prijatelji Vidovičevega pokreta. Vstopnine ni, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki za kritje stroškov in širjenje Vidovičevega pokreta. Odbor.
Demokrati, ki vedno in povsod na-glašajo svojo poštenost, odkritost, ki vedno očitajo drugim zahrbtnost in nelojalnost, naj bodo tako lojalni' in pošteni, da naši javnosti enkrat definitivno razrešijo vprašanje »Kazine«, ki jo še vedno zamotano. Demokrati bi o tem povedali lahko precej, čeprav vemo tudi mi precej.
Govekar svoje dni ni rad tožil. Cankar ga je na' mile »viže« izživljal in prosil za znamenito literarno tožbo, toda Govekar se ni uklonil, ostal je »trd neizprosen mož jeklen«. Čudno! Ampak sedaj ga je pa nedolžno razžalil v »Kritiki« g. Josip Vidmar, ki se pač ne more primerjati s Cankarjem, in g. Govekar ga je tožil. Razprava bo zanimiva, ker je g. Vidmar precej pod -kovan, posebno iz dobe literarnega razdobja 1890—1914.
Belgrajski karneval pa svoji raznoterosti, po razkošnosti daleko prekaša iskromne slovenske prireditve. Letošn ji predpust je bil v Belgradu tako živahen, tako opojen, da je zadnja dva dni zmanjkalo prostora v belgraj-skih zaporih, kamor so tirali preveč vzhičene pustne device in devičnike. Celo policijske pisarne so morali izprazniti, da so mogli »nastaniti« (zaljubljene pare. O polnoči zadnjega dne so morali z aretacijami prenehati, ker nikjer ni bilo več prostora. Pustni slavljenci so pa zapodili še policijo. Pri vsem so pa imele polne roke dela tudi sanitetne oblasti; rešilni avtomobili so odvažali nezavestne pijance, ranjene tekmece. Veljko Grigorijevič je umrl vsled prevelikega- zavžitja slivovke, Stojo Belobratiča je zadela kap -pri pivski tekmi. Prvi je izdihnil v koritu, drugi pa v objemu svoje »kraljice«. Povsod se je pa vino in žganje cedilo z miz in vse ulice so bile polne pijanih Belgrajčanov in Belgrajčank, seveda iz stanov, ki jim to nese. V Sloveniji to ne gre.
Zblaznela je 5 5 -letna zasebnica Pavlina Hočevar, stanujoča v Delavskem domu na Turjaškem trgu. Odpeljali so jo na opazovalnico.
V Florijanski ulici je v nedeljo izbruhnil požar In sicer so se vnele saje v dimniku hiše št. & Domačini -so ogenj sami zadušili.
Kolesarska sezona se pričenja in dosti jih jo, ki si žele koles, denarja pa nimajo, da bi si jah kupili. Anton Čeh je pustil kolo v gostilni »Pri Štefanu«, pa se je kolesa »usmilil« neznan ljubitelj kolesarskega športa in ga odpeljal. Koto je vredno 1500 Din.
Tiskovni sklad. Trinajsti izkaz. Črnologar Fr. Din 1.50; Rupnik Andrej Din 1; Demšar Ivan Din 2; Troh ar Mari ja Din-2; Jeraša Marija Din 2; Rei ner Lojze Din 1; Zugnuž Ant. Din 2; skupaj Din 11.50. Zadnji izkaz Din 985. Skupaj z današnjo zbirko Din 996.50.
Kultura.
Drama.
Četrtek, 18. marca: »Grofica Marica«, izven.
Petek, 19. marca: Ob 15. »Druga mladost«. Ljudska predstava po znižanih cenah-. Izven. Ob 20. »Deseti brat«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Sobota, 20. marca: »Pygmalkm«, Pire-mijera. Izven.
Ako ni drugače označeno, se prlčno predstave v drami ob 20., v operi p* ob pol 20.
Opera.
Petek, 19. marca: Zaprto. (»Prodana nevesta.« Gostovanje v Celju.) Sobota, 20. marca: »Večni mornar«. D.
Današnja uprizoritev Kalmanove operete »Grofica Marica« odpade in to vsled tega, ker potrebuje naša opera za operne novitete, ki pridejo v najkrajšem času na repertoar, mnogo vaj celokupnega ansambla na -odru. I ri-hodnja uprizoritev »Grofice Marice« hode v nedeljo. Danes v četrtek zvečer pa ostane opera vsled skušenj zaprta.
Na praznik v petek, dne 19. t. m, -sta- v ljubljanskem dramskem gledališču dve predstavi in sicer popoldne ob treh veseloigra »Druga mladost«, zvečer ob osmih pa Jurčičev »Deseti brat«. Obe predstavi sta ljudski im po znižanih cenah. Opera je ta dan zaprta vsled gostovanja v Celju.
Celjsko občinstvo opozarjamo, da bo začetek petkove operne predstave »Prodana nevesta« točno ob R na štiri popoln dne, to pa zato, ker je opera razmeroma dolga, in mora radi odhoda vlakov končati takoj po šesti uri.
Stran 4.
DELAVSKA P O Li l' 1 K A"
Štev. (34.
Mariborsko pismo.
»Slov. Gospodar« in bogokletniki. — Kako podpirajo brezposelne. — Kle-rikolno-demokratski blok se lomi. — Beda.
Maribor, 16. marca.
Neverjetna neumnost! Mariborski »Slov. Gospodar«, glasilo klerikalne stranke, je priobčil v zadnji številki notico nekega misijonarja, ki piše kako je letos bog kaznoval brezverskega kmeta, ki se je iz misijonarjev norčeval. Če bereš notico, se ti zdi, da poslušaš Remcev »Zakleti grad« in ko ‘bi me živeli v dobi radija in bi se ne vozili z aeroplami tja gori, kjer je Dante nebesa videl, bi človek dobil vtis, da bog res nekje kraljuje in sicer oni, ki ga katoliki molijo in da ta bog drži z misijonarji! Ja, res, tako neslana je notica in sam misijonar, pa vsi uredniki se ji smejejo. Misijonar piše: »Kaznovana bogokletnost. Prebivalstvo srednje Hotelske doline stoje še sedaj pod vtisom božje kazni, ki je te dni zadela nekega mladega moža iz fare Sv. Ana na hrvatski strani Sotel-ske doline. Nekako pred tremi leti se je vršil v omenjeni fari misijon. Delo gospodov misijonarjev je imelo popoten uspeli, vsi farani so se udeležili pridno cerkvenih opravil ter pristopili končno k spovedi in obhajilu, razen enega mladega fanta, ki je bil znan po celi fari kot surov človek, brez vere ter je pri vsaki priliki kar sipal naj-ostudnejše kletvice, tako da so se ga vsi ogibali. Ko so drugi farani hoteli v cerkev, poslušat misijonarje, se je on norčeval iz njihove vneme ter popival ta čas po krčmah. Enemu misijonarju se je fant zasmilil, sklenil je osebno iti k njemu ter ga po možnosti spraviti na pravo pot. Misijonarjev napor je bil brez uspeha Letos se je zopet v omenjeni fari vršil misijon. Prišli so zopet stari misijonarji, katere je ljudstvo poznalo še od zadnjega misijona in jih je sprejelo z ljubeznijo in spoštovanjem. Cerkev je bila zopet nabito polna vernih poslušalcev. Izpre-obrnili (!) so se stari, najbolj zakrknje-
ni grešniki, razven navedenega fanta, ki je postal sedaj naravnost hudoben. Prihajal je k cerkvi ter nagovarjal ljudi, naj gredo raje ž njim v krčmo popivat, nego v cerkev. Onim, ki so šli ž njim, je dajal za vino ter preklinjal misijonarje, cerkev in Boga. Pa kazen za njegovo početje ni izostala. Ko so misijonarji odhajali, je sklenil njihov odhod primerno pozdraviti. V svojem vinogradu je ravno rigolal ter streljal kamenje. V času, ko so misijonarji odhajali, je navrtal več strelov, da jih izstreli takrat, ko se bodo peljali pod vinogradom. Prižgal je vžigalne vrvice in vsi naboji razen enega so eksplodirali. Pristopil je k naboju, ki se ni vnel, v trenotku pa, ko se je nagnil nad kamen, je nastala eksplozija, koje učinek je bil strašen. Odtrgalo mu je glavo od telesa ter jo vrglo skupaj s kamenjem v velikanskem loku po zraku čez tri vinograde v dolino, kjer so jo komaj našli v grmovju.«
Vse so torej spreobrnili naši misijonarji, tudi tiste proklete zakrknjence, kakor pravijo, ponesrečenca so pa še posebej obdelovali, da ga iztrgajo iz hudičevih krempljev. Ta človek je moral biti res s hudičem nabasan! — Ni šlo! Nagajal jim je in streljal je iz radosti, da zapuste faro. Bog pa se je razjezil, potegnil z misijonarji, in že je ležala njegova glava v grmu. — Oj ti ljuba neumnost in ubogo ljudstvo, ki moraš take stvari citati! Tokrat je torej bil bog strog sodnik in ni ga sodil radi brezverstva, nego radi njegove nagajivosti napram misijonarjem. Ob vsaki Veliki noči — letošnja ni več daleč — se take nesreče neštetokrat dogajajo. Radovedni smo le, zakaj ob Veliki noči bog ne ščiti fantov pred nesrečami, ko vendar ne nagajajo in niso bogokletniki, nego delajo bogu dopadljivo delo ob pritrjevanju misijonarjev in fajmoštrov? — Dokler bo slovensko ljudstvo take srednjeveške budalosti bralo, bo še dolgo takšno, kakršno je.
Sklenjeno je bilo v obč. svetu, da stavbni urad strogo na to pazi, da bo
stavbenik Nassimbeni pri zidanju občinske stanovanjske hiše zaposloval le domače v mestu bivajoče brezposelne delavce. Danes zvemo, da je nastavil po večini podeželske delavce, ki so cenejši. Niti toliko smisla nimajo naši klerikalci za socijalno skrbstvo, da bi zaposlili mestne delavce, ki v trumah hodijo bledih obrazov in praznih želodcev ter križem rok po mestnih ulicah. Za vse to bodo odgovorni činitelji še odgovarjali!
#
Demokrati so se v Mariboru pobu-nili zoper črno vlado na magistratu, pa zahtevajo od občinske delegacije, da položi mandate. Če je še kaj zdravega in doslednega v tej stranki, potem bodo ta umesten sklep tudi izvedli. Radovedni smo le, če se to tudi zgodi.
V našem uredništvu se zglasi mož potrtega obraza im prosi pomoči. Močan je in delal bi rad. Doma čaka pet otročičev in žena na kruh. Kapitalistični režim in pohlep za profitom ga je vrgel na cesto in vkljub detazmož-nosti mora počivati. Podpore od nikoder. Glad je pa velik in če bo kradel, bo zaprt, če ostane pošten, mu poni ro otroci gladu. To je le eden izmed tisočih slučajev. Država ho pa dala vsakemu brezposelnemu en dinar letne podpore. Delavci, koliko časa boste še ostali izven socijalističnega pokreta in te krivice mirno trpeli1?
nega reda je dolžnost vsakega člana, da se občnega zbora gotovo udeleži. — Ludo Gajšek, t. č. predsednik.
Zagorje ob Savi.
»Svoboda I.« v Zagorju ponovno obvešča vse člane in članice, da se vrši podružnični občni zbor v nedeljo, dne 28. marca ob 3. uri pop. v običajni dvorani. Visi člani morajo biti v redu s članarino vsaj do meseca februarja, — ako nimajo ali ne poravnajo članarine do tega meseca, nimajo pravice glasovati na obč zboru. V slučaju, da ne bo ob določeni uri zadostne udeležbe pri občnem zboru, se vrši isti pol ure pozneje, iu bo sklepčen ob vsakem številu.
Šoštanj.
Iz Litije.
Del. tel. in kulturna zveza »Svoboda«, podružnica Litija, sklicuje za nedeljo, dne 21. marca t. L ob 2. uri popoldne v tovarniški kuhinji svoj II. redni obč. zbor s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo tamburaškaga odseka; 5. poročilo telovadnega odseka; 6. poročilo odbora za zgradbo »Delavskega doma«, referent sodr. Gajšek; 7. poročilo kontrolorjev; 8. volitev novega odbora; 9. izlet 22.—23. maja v Trbovlje; 10. raznoterosti. — Z ozirom na važnost dnev-
Cenjeni sodrug urednik! Treba, da se spet oglasimo v »Delavski (Politiki«, kajti novega je pri inas dosti. Delavstvo se reducira dnevno, ampak na umeten način. Iznebiti se hočejo vseh tistih, kateri dalje vidijo in več mislijo. Tako se dela sedaj pri nas, in mi se vprašujemo, kaj je pravzaprav vzrok vsemu temu. Komu so se ti ljudje zamerili? Ali so vzrok volitve v Del. zbornico? Zakaj da bi ne bilo sicer mogoče zaposlovati naših državljanov v tukajšnjih podjetjih? — Občina se je tudi močno postavila na noge; posula je večinoma vse ceste, le glavne ceste so še vedno slabše kakor v hribih jarki. Dobro bi bilo, da bi občina malo pritisnila tudi na okrajni zastop, da že enkrat popravi ceste, ki so v tako slabem stanju. Kakor se sliši, bo v letošnji sezoni občina sezidala svojo šolo in še nekaj stanovanjskih hiš, kar seveda pozdravljamo! Od kolodvora do hotela »Jugoslavije« se je napravila pošpot med kostanjevimi drevesi, samo nekaj klopi bi še bilo treba postaviti.
»DELAVSKO POLITIKOkd V DELAVSKE DOMOVE
Čitajte edini delavski dnevnik „DEL, POLITIKA"!
W.RAUCH
trgovina stekla
Celje, Prelepima ul.
priporoča oteklo za oknna. zrcala, olike, okvirje za olike, svetilke, porcelan, kameno poeodo itd. itd. Na drobno!Na debelo!
Makulaturni papir
se proda po 4’— Din za 1 kg. Več se poizve v upravi lista.
108
Mlinar
starejša moč, z daljšo prakso v moderno urejenih podjetjih išče primerne službe. Cenj ponudbe pod „Pošten“ na upravo lista.	138
Pozor Krojač!, šivilje, iršisilje!
Kroje za dame in gospode izdaluje po merah; — modni listi samo 120 Din s slov. učnim poukom, po katerih mora krojač ali šivilja krojiti obleko. Specialni tečaj za krojaške mojstre, šivilje, pomočnike, pomočnice in nešivilje; pričetek 6. aprila. Vpisovanje in informacije deje: Oblastv. kunces. v Franciji in Angliji dipl. KROJNA ŠOLA, STARI TRG štev. 19. I. nadstr. — LJUBLJANA.	i47
IIIHNIfMaHtMMlunHIIHiminUINNII
P. LUKAS
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 7.
se priporoča za izdelavo prvovrstnih ftkor-njev, gor=-»fc ih, lovHkih, iportnih ter vseh vrst luk»uznih čevljev tučna po meri.
Postrežba priznano solidna. Cene zmerne.
145
Če hočete Vaše oči obvarovati
poslužujte se samo lepo in pregledno črtanih
poslovnih knjig
ki jih izdeluje po nizkih cenah 116
klipnain H.T.B.
En Os	En	delali
BE2RITE!!
Lovro Kuhar« Povesti.
Abditus: Predhodniki današnjega soci.jalizma in komunizma.
Zadružni koledar za leto 1920.
nPod lipo“, družinski mesečnik.
»arnta»«: Zadružna založila v tjubljani. Aleksandrova 5
(ten in
1
Kdor želi kupiti prvovri
poceni
PREMOG
in sploh kurivo naj ga naroči pr i
PRODUKCIJI
PP
osrednji zadrugi za nakup in prodajo
r. z. z o. z.
5 mili, Tržašls cesta, k&IOBija „5tu i”Bonl •
PREŠE LiTEV!
Glavni In odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — izdala konzorcij »»Delavske Politike (odgovoren Josip
♦kkarno odgovoren Mihael Rožanec.
Drogerija ,ADHIJ^
se preseli v soboto 20. t. m. iz Šelenburgove ul. 5.	m
Selenburgovo »1.1 [ll.-.-li «— M*
 7"	m	Tisk	J	Blasnika	nasl.	v	Ljubljani.	-	Za
Pastorek) v LiublJanl. H:>k J-