Iskriada v veleslalomu ni kot olimpiada v skokih! Če je v Calgaryju slabo vreme, tekmo ves teden prelagajo z Rogle pa moramo takoj nazaj v službo. 4. —• Vihar in snežni metež »In ta Rogla je bila minulo soboto gostitelj XXVI. zimskih športnih iger SOZD Iskra,« smo zapisali v prejšnji številki našega tednika. Pa le ni bilo tako. Ker tiskamo glasilo že v petkih in ker smo se dobro zavedali, tudi po izkušnjah s tekmovanja Elementov, da lahko igre zaradi slabega vremena odpadejo, smo se izogibali pisanju o tekmah in raje uporabili besede, kot npr. gostila. Po tem, kar se je v soboto z vremenom dogajalo na Rogli, pa tudi ta beseda nikakor ni ustrezna: na Rogli, kdor je sploh prišel nanjo, je bilo skrajno negostoljubno. Še našega sodelavca, znanega slovenskega karikaturista Andreja Novaka, smo shecali, da je na temo smučarskih iger pripravil prijetno karikaturo, toda, kdo bi si mislil, da lahko vreme na Rogli tako pokaže zobe. Toda tudi to je res, da je v gorah že tako, da se lahko lepo vreme hitro pokvari in v tem ni Rogla nobena izjema, zamerimo pa upravljalcem tega smučarskega centra, da že v dolini, 17 km pod Roglo, ne obvešča, da je smučišče zaprto. No, tudi cesto so začeli plužiti šele po deveti uri... In kaj zdaj? Precej denarja, ki ga v Iskri namenjamo in zbiramo za športne igre, smo v soboto kljub odpovedani tekmi že porabili. Največ ga je seveda šlo za kosilo premraženim tekmovalcem, precej tudi za prevoze, nekaj za pokale in medalje, tudi izvajalcu iger, SK Brnik bo treba nekaj odšteti, saj je bilo že v petek vse pripravljeno za sobotni obračun, to pa je skoraj tudi vse. Prihranili smo denar za žičnice, smo tudi obojestranski dolžniki z Branikovci, itd. pri vsem tem pa smo letos porabili kljub višjim cenam precej manj denarja kot minula leta. Športni referen ti se zavzema -jo, da bi Zimske športne igre izvedli, končna odločitev pa bo padla na torkovi (8. III.) seji Koordinacijskega odbora sindikata Iskre. LD Iskra Telematika zZd,°.;.m Potencem NdlOŽbO 1131113^ f »Gorenjski glas« je v petek, 26. februarja, objavil izpod peresa svojega sodelavca M. Volčjaka daljši razgovor z direktorjem naše DO Telematika Andrejem Polencem. Zaradi aktualnosti intervjuja in z dovoljejem uredništva ponatiskujemo razgovor v celoti. — Telematika je že nekaj časa najbolj boleča točka kranjskega gospodarstva, otepa se z izgubo in presežki delavcev, nikakor ne more speljati naložbe v javne digitalne telefonske centrale. Ni nam torej manjkalo vprašanj, ki smo jih zastavili ANDREJU POLENCU, glavnemu direktorju Telematike. »Kolikšna je izguba za lansko leto, ki je seveda pričakovana, in kako jo boste pokrili?« »Za dokončni obračun nam manjka še nekaj dni, saj je zaradi zakonskih sprememb pri izračunu revalorizacijskih prihodkov še nekaj nejasnosti, vendar računamo, da se bo izguba gibala v okviru predvidene, ki smo jih napovedali že po devetih mesecih (11 milijard dinarjev op.p.). Več kot polovico izgube bomo pokrili z lastnimi prihodki, predvsem z revalorizacijskimi, ki sledijo iz novega obračunskega sistema, deloma pa z nepovratnimi sredstvi oziroma z dolgoročnimi sredstvi oziroma z dolgoročnimi kreditnimi aranžmani. Za pokrivanje izgube iz tujih virov pa smo se angažirali pri vseh poslovnih partnerjih, naleteli smo na pozitiven odziv, pripravljeni so nam izločiti del sredstev iz rezervnih skladov, pod enakimi pogoji kot jih vplačujejo vanj in smatramo, da bo to delni vir pokrivanja izgube s pomočjo kreditnih aranžmajev. Ocenjujemo, da bomo lahko 30 odstotkov izgube pokrili z nepovratnimi sredstvi in sicer iz sredstev lastnega poslovnega sklada in s sozdo-vimi nepovratnimi sredstvi. Tako računamo, da bo izguba v vsakem primeru pokrita pred izplačilom osebnih dohodkov 18. marca.« »Zadnje spremembe obračunskega sistema vam torej gredo na roko?« »Zaradi velikih nalog imamo seveda velike revalorizacijske prihodke, vendar pa so naš problem predvsem likvidnostna sredstva, v konstrukciji pokrivanja izgube je nekaj nepovratnih sredstev in dolgoročnih kreditov, kar je kvaliteta, toda čeprav je v knjigovodskem smislu konstrukcija zaprta, potrebujemo svež dotok kvalitetnih finančnih sredstev, da bi dolgoročno finančno usposobili Telema-tiko.« »Kolikšen je zdaj delež lastnih sredstev, pred kratkim ste govorili o 10 odstotkih?« »Knjigovodsko je celo padel pod 10 odstotkov, kar se odraža v finančnih stroških oziroma v poslovnem rezultatu. Obresti so lani znašale 22 milijard dinarjev, kar pomeni, da smo zanje izločili 25 odstotkov celotnega prihodka.Na Zahodu izločajo največ 5 odstotkov, običajno pa 2 do 3 odstotke, verjetno v Jugoslaviji lahko akceptiramo 10 odstotkov, več kot 20 odstotno pa je seveda preveliko breme za poslovni rezultat.« »Ali drži trditev, da v Telematiki dve tretjini izgube izvira iz prezaposlenosti?« »Mislim, da je to pretirana ocena. Bruto osebni dohodki znašajo približno 16 milijard dinarjev, če smatramo, da je prezaposlenost 20 odstotna, to v poslovnem rezultatu lanskega leta predstavlja 3,2 milijarde dinarjev. Prezaposlenost je eden od razlogov izgube, ni pa izključni.« »Ni tore/ tako velik?« »Mislim, da je največ četrtinski.« »Na skupnosti za zaposlovanje pravijo, da presežke delavcev doslej niste reševali sistematično?« »Smo bili sistematični ali ne, to je vselej lahko teoretično vprašanje. Sprejeli smo sklepe o ustavitvi zaposlovanja, o prezaposlenosti, mislim, da je to pozitiven pristop, da na problem gledamo strokovno. Lani smo uspeli število delavcev zmanjšati za 400, v kooperacijskem dogovoru smo jih še 50 prezaposlili v Iskro ERO, trenutno je v Telematiki zaposlenih 3.980 ljudi, v bistvu pa za programe Telematike dela 3.930 ljudi. Marca lani pa je bilo zaposlenih 4.410 ljudi. Po letošnji projekciji se bo število zaposlenih zmanjšalo na 3.200, ugotovili smo presežke na programih, hkrati pa tudi v režijskih službah. 200 do 220 delavcev bomo lahko rešili s predupokojitvami, 100 do 200 s prerazporeditvami v druga podjetja, s katerimi bomo sklepali samoupravne sporazume. Odgovor imamo za 300 do 400 ljudi, za vse torej žal še ne. Verjetno bo tekom leta z naravno fluk-tuacijo odšlo nekaj delavcev, računamo, da od 100,150.« »Kakšna je bila fluktuacija lani?« »Firmo je zapustilo 600 ljudi, vzeli smo 200 novih, zaposlili smo vse štipendiste. Tudi po visoko strokovnem kadru negativnega predznaka ni bilo, priznati pa moramo, da so odšli rutinirani strokovnjaki, ki imajo znanje, prišli pa začetniki. Nekaj smo torej izgubili na udarni moči tega kadra, vendar ne kritično, uspeli smo obdržati jedra razvojnih skupin, na katerih sloni sanacija.« »Kako nagrajujete strokovnjake, po Kranju se širijo govorice, da imajo zelo dobre plače?« »Povprečni osebni dohodki so pri nas nizki, pod ravnijo kranjske občine in pod slovenskim industrijskim povprečjem, predvsem glede na našo kvalifikacijsko sestavo, ki narekuje višje. Zastavlja se seveda vprašanje, ali mora podjetje v izgubi delavce nagrajevati z minimalnimi osebnimi dohodki, smatram, da bi nas to privedlo do razsula, odliv visokega strokovnega kadra bi omajal vse razvojne projekte, vso tehniško podporo, kar velja tudi za poslovni kader, za strokovni kader na področju tržeja. Obstoj celotnega kolektiva bi postal vprašljiv. Zato smo se glede na potrebe sanacije odločili za diferenciran pristop k osebnim dohodkom, pospešeno nagrajujemo vse tiste, ki so za sanacijo pomembni. Najbolj kritičen je programerski kader, ki zlahka najde zaposlitev, drugod ima od 20 do 50 odstotkov višji osebni dohodek, zato je seveda prišlo do odhodov. Če govorimo o realni ekonomiji, o tržnih odnosih, moramo tudi priznati, da ima kader tržno ceno, temu se moramo prilagajati, saj je Telematiki neob-hodno potreben.« »Držite pri nagrajevanju teh strokovnjakov korak s kranjskimi firmami?« »Približno, vendar pa to ni profil za kranjsko industrijo, najbolj ga potrebuje Delta, pa novi Intertrade center v Ljubljani ter seveda firme, ki se angažirajo na področju informatike. Teh strokovnjakov nam manjka, nove težko dobimo, zato imamo in bomo nadaljevali z dodatnim nagrajevanjem znanja. Gre za aplikativne razvojne naloge na posameznih, že sklenjenih poslih, če jih želimo realizirati, moramo te ljudi v bistvu dodatno obremeniti, za dodatne naloge izplačevati dodatni osebni dohodek. Smatram, da je ekonomsko popolnoma upravičeno, gre pa seveda za strokovnjake, ki jim te naloge lahko zaupamo in verjamemo, da bodo uresničene.« »Kakšen je letošnji gospodarski načrt, po posameznih skupinah izdelkov, posebej me seveda zanima Blejska Dobrava?« »Osnovne elemente imamo, fizične in kazalce zaposlenosti, dohodkovni izračun pa še ni v celoti narejen, zaključevanje finančnega načrta je povezano s pokrivanjem izgube in sanacijskim programom sploh, vendar pa mislim, da dolgo ne bomo več kasnili. Načrtujemo 10 odstotno povečanje obega proizvodnje, sanacije torej ne gradimo na golem krčenju programov in zaposlenosti, res pa je, da prihaja na programih do velikih strukturalnih sprememb. Proizvodnjo terminalov povečujemo za 25 odstotkov, v tem programu je nosilni izdelek telefonski aparat, pri njem kljub znakom recesije na jugoslovanskem trgu še vedno zadržujemo svojo konkurenčno pozicijo, takšno prognozo pa nam omogoča tudi izvoz, predvsem naročila v Turčiji. V drugem polletju pa se bo začela proizvodnja Jalen, javnih telefonskih govorilnic, naš lastni izdelek, ki bo nadomestil licenčnega. Na programu Iskra 2000 načrtujemo 35 odstotno povečanje proizvodnje, gre torej za kvaliteten skok, vendar pa obseg še ne bo optimalen, v prihodnjih letih ga bomo morali še povečati, da bo program postal pozitiven. Za 30 do 40 odstotkov pa se bo zmanjšala proizvodnja javnih telefonskih central Me-taconta.« »Ker ste se v Telematiki od proizvodnega zasukali k tržnemu principu poslovanja, je to verjetno posledica naročil?« »Seveda, zaradi tehnološkega zaostajanja naročila rapidno upajo, v bistvu novih pogodb ni več, le razširitve. Na programu velikih sistemov izpad delno kompenziramo z agre- sivnejšo prodajo central Iskra 1000, to so naše izvedenke, ki temelje na znanju Metaoonte, vendar ga v celoti ne moremo nadomestiti, ne v izvozu, ne na domačem trgu. V ATC tako nastajajo največji, najbolj akutni presežki delavcev.« »Ter seveda na Blejski Dobravi?« »Tam se proizvodnja glede na lansko leto bistveno ne zmanjšuje, saj gre za dvojno situacijo. Ob enakem številu zaposlenih se bistveno povečuje tisti del proizvodnje, ki izdeluje interna napajanja, podproizvod za proizvodnjo central Iskra 2000. Računamo, da bomo optimizirali delo te ekipe in naredili polovico več kot lani. Drugi del proizvodnje, ki je vezan na elektromehanske Crossbar sisteme, pa je trenutno zaposlen, v Iranu smo uspeli dobiti naročilo v vrednosti 3 milijonov dolarjev, kar bo za šest mesecev zaposlilo sicer zelo kritično proizvodnjo. Problem je torej nekoliko odložen, lažje se bomo pripravili na prezaposlitev delavcev, kar pa ne pomeni, da ne bomo že zdaj reševali presežke v režiji.« »Ukinili ste tozde, kakšne učinke pričakujete?« »Sledili smo več ciljev, predvsem pa večjo tržno naravnanost. Ohranili smo seveda osnovne programe in poslovno odgovornost zanje, toda to niso več le proizvodne enote, temveč sprejemanje tudi poslovne naloge v okviru enovite delovne organizacije. Podjetniški cilji posameznega tozda se namreč na ravni delovne organizacije lahko pokažejo kot neekonomski ali pa nedolgoročni. Imeli smo veliko dokazovanja, dohodkovne med-f aktu me odnose, interna proizvodnja je generirala celoten obračun, spremljanje bilanc je bilo izredno komplicirano, preveč ljudi je bilo angažiranih za zbiranje nekih formalnih podatkov, ne pa za spremljanje vsebine. Nadzor nad stroški bo večji, nad učinkovitostjo pretočnih časov, zalogami, v celoti bo skrb za ekonomiko večja, kadrovanje pa seveda prožnejše, informacije bodo hitrejše. Predvsem pa bo ocena celotnih kalkulacij kvalitetnejša, dohodkovnih odnosov v podjetju, kar bo zanesljivo objektivneje pokazalo celotni rezultat, soočen s trgom, ne pa neke notranje odnose, ki so v bistvu doslej dostikrat zameglili realno sliko, tudi akumulativnosti in «9 ek Po Za Bo 9e de (A' da Te de tei ve lu, ?a lo. da $k za bo tei tii za I di! tr; dt vil in z; K V 'H si 9i te ž, ni n. re i di ci I te Sl tii le n v, te s rj ii n k d 3 n s k t 2. stran št. 9., 7. marec 1988 rijaviti v začetku marca *9ube na posameznih programih.« »Je v zvezi s tem vodstvena **ipa doživela spremembe?« * Sprememb je bilo precej, nekaj ob j°'letju, zadnje januarja, deloma tudi laradi reorganizacije. Zadnja je mag. ?°ian Hladnik, ki je prevzel skupno ^javnost, dr. Brane Popovič pa vo-We velikih komutacijskih sistemov Cj. Smatram, da je formirana.« “Ukinitev tozdov pa vam ne gre na roko pri prijavi naložbe?« > “Zastavi se načelno vprašanje, je tematika sposobna investirati ali t 6' če interpretiramo zakonodajo, po-ni. Toda, poglejmo drugo plat, in-=sticija je del tehnološkega prestruk-T^anja, ne gre zgolj za nadomeščali6 tehnološko zastarelega programa, «riveč tudi za tehnološko navezavo, :a naslonitev na sodobno tehnologi-S tega vidika je investicija potreb-'n upravičena, sicer pa, investicij-odločitev je padla že leta 1983, La[adi odlaganja se pojavlja v vse I °l) ostri luči. Mislim, da jo bomo tudi “ftnalno upravičili, čeprav težko, z n!n|malnimi pogoji,- “Naložbo ste zdaj zmanjšali, ‘'Kaj?« .“Prvotno je bila zasnovana z .^ko globino osvajanja posamez-t iri elementov, komponent, sma-arho, da zaradi postopnega nameščanja oziroma prodaje no-Isistemov ni umestno v prvi fazi nstalirati vseh kapacitet, v prvi fazi Ihn rijamo s proizvodnjo 50 do tisoč ekvivalentnih linij, kar ne opravičuje celotne globine osvajanja. Seveda pa to ne pomeni, da ga ne bomo nadaljevali v prihodnjih letih, prodaja bo ekonomsko opravičevala nadaljnjo globino osvajanja, tako da se bomo v končni konsekvenci približali prvotnemu obsegu.« »Kaj vsebinsko to pomeni?« »V investiciji ohranjamo celotno softvvearsko proizvodnjo v prvotni obliki, se pravi celotno projektivno, programiranje, aplikacije za posamezne kupce oziroma trge, znižujemo pa globino hardvvearskega osvajanja, se pravi fizične proizvodnje za ta sistem, vendar ohranjamo instalirane zmogljivosti tiskanih vezij, vtičnih enot in jih usmerjamo na osvajanje posameznih komponent. »Kolikšna bo vrednost naložbe?« »Predpogoj je bil tudi, da ponovno začenjamo celotne investicijske procedure, da torej znesek ostane enak. Eskalirana vrednost investicije, ki je bazirala na cenah leta 1986, je znašala 41 milijard dinarjev. Začenjamo z investicijskim zneskom 23 milijard dinarjev na osnovi januarskih Cen, smatram, da jo bomo konec letošnjega leta zaključili z vrednostjo 41 milijard.« »Gorenjska banka je že dala pozitiven odgovor, kaj pa Gospodarska banka Ljubljana?« »Glede nato, da se je konzorcij bank, ki se je sestal pred štirinajstimi dnevi, strinjal z naložbo, računamo, da bo tudi izvršilni odbor Gospodarske banke, ki se bo predvidoma sestal 25. februarja, sprejel pozitiven sklep. Kar zadeva proceduro, je v tej zadji fazi postavljen oster tempo, zaenkrat teče v redu in računamo, da bomo lahko investicijo prijavili v začetku marca.« »Gospodarska banka je baje soglasje pogojevala s tem, da naj riziko prevzame gorenjska banka?« »Telematika je komitent obeh, devizno poslujemo preko Gospodarske banke, ki je upravičeno zahtevala finančno usposobitev Tele-matike, tako govore tudi ekonomski razlogi, tako mislimo tudi mi. Smatramo, daje tudi v republiki zdaj več pripravljenosti za dolgoročno saniranje Telematike, lahko rečem, da le dozoreva to spoznanje.« »Dileme glede izbire partnerja, Alcatela ali Siemensa, pa se še niso polegle?« »Pogodbe so bile podpisane leta 1983, razlogi, da celotna procedura ni bila speljana, so notranji in zunanji. V tem času se je v svetu pri pregrupiranju multinacionalk na področju telekomunikacij marsikaj zgodilo, naš bivši partner je prešel v sklop večjega sistema, vsa manjša podjetja se na nek način navezujejo na večja, bodisi preko kapita- la, tržne ali razvojne funkcije. Preveriti smo želeli, če Alcatel stoji za pogodbo, pa tudi poglobiti odnose s to hišo. Dolgoročna razvojna in tržna pozicija Telematike bo seveda boljša, če ne bomo povezani le licenčno. Zagotovitve gredo v tej smeri, predvsem pa je bila odločitev glede izbora sistema ponovno potrjena, vse elemente smo temeljito pretehtali, pri nas dilem ni več, skrajni čas pa je, da investicijo uresničimo, saj bomo sicer izgubili pozicije, ki jih še imamo. Ne moremo vendar nenehno odpirati dileme, odgovornost je prevelika, ne le na ravni delovne organizacije, tudi sozda.« »Če vas prav razumem, sodelovanje z Alcatelom v bodoče ne bo goli nakup licence?« »Sovlaganje je bilo predvideno že na samem začetku, želimo kvaliteten vložek partnerja, potem pa tudi potrditev, da postajamo del njegovega planskega sistema in tako dobimo tudi pomembnejšo tržno funkcijo, da smo lahko vključeni v njegov razvoj, priključeni na njegove razvojne dosežke.« »Ali že lahko poveste, kolikšen bo kapitalni vložek Alcatela?« »V tem trenutku pogajanja že potekajo, tudi pravno stvari še niso določene, saj bo vlaganje postopno. Ko bodo pogajanja končana, bom lahko povedal, m korektno, da bi prej objavljali takšne informacije.« širitev gospodarskega sodelovanja s Poljsko torek, 23. februarja, je v Iskro Telema-J0 prispela poljska delegacija, ki jo je vodil iadyslaw Gvviazda, minister za gospodar-K° sodelovanje s tujino. V razgovorih so »ostje izrazili velik interes za nadaljno širi-;v gospodarskega sodelovanja, ki je bilo 6 doslej vzorno. Leta 1972 je Iskra ustanovila svoje predstav-stvo v Varšavi. Dotedanje posamične prodaj-® aktivnosti in plasmaje na Poljskem je nam-(j i sklenila zasnovati in razviti sistematično in ^goročno. Podpisane so dolgoletne koopera-iske pogodbe o proizvodnji in poslovno-r'ničnem sodelovanju zlasti na področjih, kot d e|ementi za elektroniko in radiokasetofoni (s I Unitra), barvni televizorji (Polkolor), avtoe-ii„. a (Polmot) in električna ročna orodja Ner-Vis). Vfednost izpolnjenih pogodb je lani znašal 20 nil|jonov dolarjev. Poslovno-tehnično sodelo-tariie in proizvodna kooperacija narekujeta sno povezavo tudi pri načrtovanju in izdelavi Pecialne opreme in orodij, kar povzroča stalno ast vrednosti izmenjave. Za leto 1988 je sklen-nih že za 25 milijonov dolarjev poslov. n delu so se med Iskraši in poljskimi part-kierii stkale pristne prijateljske in strokovne vezi, j ®0 'udi eden izmed razlogov, da se obseg so-stovanja vse od leta 1982 povečuje za okrog /o letno. Seveda pa ga je možno razširiti na e°Va področja, kot so elektrooptika, sesalne J0'e, računalništvo in še posebej digitalna te-Onija. Pravkar potekajo razgovori s poljskim osvajalcem ZVVUT o možnosti prenosa teh- I 9, 7. marec 1988 nologije za izdelavo najsodobnejše digitalne te- cestnega in železniškega prometa, pri čemer lefonske centrale sistema Sl 2000. Iskra lahko ima bogate izkušnje. nudi tudi znanje in izdelke za avtomatizacijo Kazimir Mohar Poljska delegacija v Iskri Telematiki (foto: Dean Dubokovič) 3. stran 22. seja Področnega kolegija za raziskovalno dejavnost SOZD ISKRA Sprejet osnutek akcijskega programa za strateško opredelitev (nov proizvod) 2 5 Ju; no! Dne, 25. 2. 1988 se je sestal Področni kolegij za RRD SOZD. Seja — vodil jo je član Poslovodnega odbora SOZD Rado Faleskini — je bila tokrat v DO Iskra Elementi, Polprevodniki v Trbovljah. Gostitelj, direktor Adi Peitl, je udeležencem predstavil problematiko v zvezi z njihovim programom proizvodnje in organiziranost RR dejavnosti, ki je tesno povezana z reševanjem vprašanj usmeritve razvoja te TOZD, ki bo čez nekaj let slavila tridesetletnico ustanovitve in je izvozno usmerjena. Vodja RR dejavnosti Franc Beravs pa je udeležencem razkazal proizvodnjo, ki dela v dveh izmenah m jo nenehno izpopolnjujejo. Izkazalo se je, da bo prej, ali slej potrebno rešiti načeto vprašanje, kako naj DO in SOZD v našem okolju učinkovito pomagata TOZD pri prodoru med največje dobavitelje v zahodni Evropi. V plodni razpravi je bilo načeto še precej drugih življenjsko važnih vprašanj za TOZD Polprevodniki: investicije, zaposlovanje, uvoz, tehnologija, sodelovanje z zunanjimi raziskovalnimi organizacijami, povečanje proizvodnje, režijski stroški, vpliv inflacije, večizmensko delo, kooperacije z inozemskimi podjetji, cene, kadri, kapital, vloga DO skupnega pomena v SOZD in dr. V drugi točki dnevnega reda je kolegij potrdil zapisane sldepe s prejšnjih sej, v tretji pa je član PO SOZD Rado Faleskini predstavil priprave na sprejem akcijskega programa za strateško opredelitev NOV PROIZVOD. S to usmeritvijo naj bi naše DO zasledovale cilj, da se na podlagi pospešenega uvajanja novih proizvodov in zmanjševanja reprodukcijskih stroškov pri obstoječih proizvodih, začno približevati evropskemu povprečju v svojih dejavnostih. Pri tem bi primerjali tri najpomembnejše parametre: — v vsaki DO mora obseg prodaje (CP) na delavca v letu 1990 preseči 50% povprečnega obsega prodaje v zahodno-evropskih firmah, ki delajo na enakih programih — cenovni razred proizvodov vsake DO mora leta 1990 preseči 80% povprečne zahodnoevrospke cene enakovrstnih proizvodov — reprodukcijski časi v Iskrinih DO se morajo v letu 1990 zmanjšati pod 150% povprečnih reprodukcijskih časov za iste proizvode v zahodni Evropi. Pri reprodukcijskih časih opazujemo naštetih šest najvažnejših časov, od ideje za nov proizvod, do časa vseh obdelav na strojih. Za doseganje postavljenega cilja bi morala vsaka Iskrina DO oblikovati svojo, svojemu programu proizvodnje, svojim trgom in svojim razpoložljivim tehnološkim virom prilagojeno politiko inovativnega poslovanja. Posebno pozornost pa bi morala posvetiti metodam dela, odpravljanju ozkih grl in vzpostavljanju najustreznejših notranjih povezav. Za vse to je predvidenih 6 skupin aktivnosti, od tradicionalnega Iskrinega inovacijskega posvetovanja, tokrat na glavno temo NOV PROIZVOD pa do spremembe samoupravnih aktov o spodbujanju inovacijskih procesov. Predvideno je tudi urejanje uspešnosti posamezne DO na podlagi spremljanja in objavljanja časovnih serij 6 skupin podatkov, od podatkov o RR nalogah pa do podatkov o ekonomičnosti celotnega programa proizvodnje. Smisel strateške usmeritve NOV PROIZVOD je poboljšanje gospodarskega položaja posamezne TOZD, oz. DO in s tem Iskre kot celote. V živahni in temeljiti razpravi je kolegij razrešil več vprašanj, ki se zastavljajo ob uvedbi tako zahtevne in obširne naloge. Predvsem se je treba zavedati, da ima Iskra na tržiščih premalo novih proizvodov, čeprav jih imamo precej razvitih. Vzrok je pogosto v pomanjkanju pravih kadrov na pravih mestih pa tudi investicijskih sredstev in dr. Popolnoma jasno je tudi, da se morajo v te akcije vključiti vse strokovne službe in vsi vodilni, od TOZD prek DO do SOZD s tem, da predloge akcij še dopolnijo, jih sprejmejo za svoje m izvajajo pod odgovorno koordinacijo direktorjev TOZD, KPO DO, KPO SOZD in kolegija glavnih direktorjev DO. Le tako se Iskra lahko izogne še večjim izgubam v prihodnjem letu in le tako lahko pričakuje tudi podporo širše družbene skupnosti pri finančnem ozdravljenju in obnovi proizvodnje izgubarjev in tistih, ki poslujejo na robu rentabilnosti. Sprejetje bil sklep, da člani kolegija lahko še pisno sporočijo morebitne dopolnitve in spremembe, tako usklajen akcijski program NOV PROIZVOD pa predložimo v obravnavo in sprejem še drugim Področnim kolegijem SOZD. V četrti točki dnevnega reda je kolegij obravnaval informacijo o koordiniranju in vključevanju Iskre v Zvezni tehnološki sklad ter sklepal o nadaljnjih akcijah. V uradnem listu je bilo objavljenih 6 Iskrinih programov, ki jih je prijavilo 5 Iskrinih organizacij — Kibernetika, Avtomatika, Elementi, Center za elektrooptiko in Mikroelektronika — v okviru projekta Elektronika in optoelektronika prihodnosti. K vsakemu od teh razvojno-eksperi-mentalnih programov je Inštitut J. Stefan prijavil komplementarne funda-mentalno-aplikativne raziskave. Poleg že prijavljenih je v pripravi še 12 tem, katerih pobudnice so Iskra—Kibernetika, Telematika, Delta in Avtomatika. Ugotovljeno je bilo, da se na ta razpis lahko prijavijo le registrirane raziskovalne organizacije, ki pa morajo izpolnjevati določene pogoje in, da zato ne bo mogoče ustreči želji nekaterih DO, naj SOZD prevzame funkcijo koordinatorja za nekatere projekte, saj na ravni SOZD nimamo več RO, kar je menda edinstven primer v Jugoslaviji na področju elektroindustrije. Morda bi zadevo rešili analogno, kot so jo rešiliv DO IEZE, vendar bi še vedno ostalo odprto vprašanje zaposlitve koordinatorjev, vir srestev za pologe in administrativne pomoči. O tem se bo treba odločiti, če se bo izkazalo, da je sklad res namenjen le tistim velikim OZD, ki imajo organizirane centralne RO na ravni SOZD. Sklenjeno je bilo, da bodo koordi-natorstvo prevzele tiste DO, ki so predlagale projekte, oz. naj naše DO sporazumno določajo koordinatorje izmed sebe, udeležbo pa je potrebno razširiti še na druge DO. V peti točki je kolegij obravnaval vprašanje metodologije Frascati, ki jo v Iskri uporabljamo že vrsto let pri planiranju in zasledovanju storitev za RRD. Sklenjeno je bilo, da je treba to metodologijo bolj dosledno uporabljati pa tudi, da je pri planiranju RRD potrebno upoštevati določila SaS o temeljih 5-ietnega plana SOZD za obdobje 1986—1990. V tem smislu je treba popraviti vsa večja odstopanja, člani kolegija pa naj tudi poskrbijo, da bodo DO sprejele vsebinski plan (plan RR nalog) za leto 1988 in ga dostavile R. Faleskiniju. Iz poročila o združenih sredstvih za Obiski sejmov Tudi v letošnjem letu organiziramo letalski prevoz za obisk naslednjih sejmov: LEIPZIG — pomladanski sejem od 13. do 19. 3. HANNOVER - Cebit od 16. do 23. 3. HANNOVER — Industrijski sejem od 20. do 27.4, Cena poleta na osebo (povratna) znaša: LEPZIG 500.000 din HANNOVER « 500.000 din Dnevne polete bomo zagotovili le pod pogojem, da bo za posamezen let prijavljenih najmanj 5 potnikov. Odhodi z letališča Brnik bodo zjutraj praviloma ob 6.30, odhodi iz Leipziga, oz. Hannovra pa med 18. in 19. Vse podrobnejše informacije dobite pri Maji Černe tel.: 061 213-213, inf. 31 -54, ali 061 222-105, kjer si tudi rezervirate prostor v letalu. strateške razvojne programe SOZ^ Dih je bilo razvidno, da je Odbor za raZ’ vojni program in raziskovalno dejav; nost SOZD v času od I. - XII. 198' odobril 21 pogodb še iz leta 1986. znesku 141 mio din in 89 pogodb i‘ leta 1987 v znesku 3.867 mio dir zaključil pa je pogodb iz leta 1987' znesku 832 mio din. Brez obveznos" vračila je bilo porabljenih 123 mio dir z obveznostjo vračila pa 1.975 rnd din. Stanje nevplačanih sredstev oj TOZD iz 17 DO na osnovi izdanj obremenilnic je bilo 2.185 mio din, kaže na izredno poslabšano finančnv disciplino. Sklenjeno je bilo, da se člani koleg1' ja v svojih DO dogovorijo za čimpr6' jšnjo združitev še nevplačanih sredS" tev ter premislijo, ali ne bi v Iskri uve* nevračljivost ZS za SOZD, podobo0 kot je to urejeno v svetu in pri nas, n- P. v Raziskovalni skupnosti Slovenije,' Zveznem tehnološkem fondu in P° nekaterih sorodnih sistemih, n. pr. v p Niš in v Energoinvestu. Kolegij je tudi vzel na znanje p0" ročilo mag. Trpina o rezultatu usklfr jevanja letnega programa SOZD z« leto 1988, zlasti o tem, naj se zmanjs” ^ število RR nalog, naj se začne uvaja" ^ interesno združevanje ZS za SR" cp naj se večji del sredstev dodeli nepO' vratno, naj se uvedejo RR projekti o» ravni SOZD, naj se v letu 1988 doloj večje združevanje — 1,8% celotnebj prihodka in, da lahko pričakujemo 5° nekaj pripomb. Sprejeto je bilo opozorilo vsem d" vajalnim RO, da je treba pohiteti * zaključevanjem RR nalog, ki jim je p°' tekel pogodbeni rok, sicer bomo p"6' dlagali Odboru storno vseh tistih p°' godb, ki ne bodo imele utemeljenega Pr rezu darj( letr razd aek; darj( 'aga lr6bi 2; Pod; skih ravn Lke| b z. Proč Pres bila tudi trn Pruž Porr 0se Pfirr Podi opravičila za zamudo. V 8. točki je kolegij odobril dodati11 projekt DO IKM »Pospešeno p