Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. lakaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za 6. trt leta 4 K; za Amerike za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K Puaanaa številk« IS v. Reklamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inseratl: EnOstopna petit - vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 129. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 27. novembra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo 'Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo • Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca novembra, da jo zopet obnovč. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K I4-— za pol leta n 7— za četrt leta „ 3 50 na mesec n 1-20 Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta n 4"— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta „ 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Poslanec Idler o parlamenta In vladi. Pred prvo sejo poslanske zbornice je bila, kakor smo že poročali, v sredo seja klubskih načelnikov, na kateri je v imenu socialno-demokratične zveze govoril poslanec dr. Adler. Iz njegovega govora podajamo sledeče najvažnejše momente: Naša stranka je načeloma nasprotna oviranju parlaraentaričnega dela z obstrukcijo in meni, da ni primerno ia opravičeno parlamentarično sredstvo, da se le izsili gotova pelilka ali da se strmoglavi vlada, proti kateri se bojujemo tuli mi, s tem, da se ohrani parlament. Obstrukcija je po našem prepričanju skrajnje sredstvo in le tedaj upravičena, če gre narodu ali razredu za življenje; nikakor pa ni sredstvo normalne parlamentarične opozicije. Naša stranka je hotela, da se ne prekine parlamentarično delo. Končno se mora priznati, da je imel premor nekaj dobrega, zakaj gotovo je, da tak pogovor strank, kakršen je danes, ne bi bil mogoč pred tremi tedni. Zatorej se to lahko smatra za napredek in za odprt pot, po katerem se gre lahko dalje. Po drugi strani se pa mara prav zelo obžalovati, da se otvarja debata o besedah in da se spravljajo v ospredje vprašanja šablone, namesto da bi se spravile v razgovor reči, o katerih se je treba pogovoriti Vsem volilcem bi se zardelo nesmiselno, če bi dobili vpogled v oblike, ki jih je dobil politični boj strank v zadnjih tednih. Vse se vrti bolj okrog talmudističnega razlaganja besed, nego okrog izražanja volje. Od Slovanske enote in od nerašJte strani se je naglašalo, da je na obeh straneh živa želja, da bi parlament deloval. Naša stranka se z vso odločnostjo pridružuje tej želji. Omeniti pa moram, da stoji vlada ob tem prepiru aburstrani, in ponovno je v trenetkib, ko je bilo možno zbližanje, ali ko se je kazala kakšna pot, z dejanjem ali pa z nehanjem otežčala nastop na taki poti. To obtožbo lahko izrekam samo v tej nedoločeni obliki, kajti spričo meglenega načina, na kateri se zdaj obravnavajo reči, žal, ni n'česar, kar bi se dalo prijeti. Ker je na vseh straneh zbornice želja, da bi parlament živel, je treba le spretne roke, da bi dala tej volji tudi parlamentaričen, stvaren izraz. Te volje manjka in človek ima vtisk, da se želi živeti ne od delovanja parlamenta, ampak od njegove nezmožnosti. Slovanska enota bi najbolje poslužila opoziciji,-ki jo hoče baje voditi proti vladi, če bi stopila na tla realnega političnega boja, kjer bi se morala iskati večina, resnična, politično učinkojoča večina, pa se ne bi smela omejevati na nezavisne nujne predloge z nezavisnimi dvotretjinskimi večinami, ki ne dokazujejo ničesar. Ravnanje z nujnimi predlogi tudi nima prevelikega praktičnega pomena, kajti če bi bila Slo- vanska enota prišla do sklepa, da umakne svoje nujne predloge, bi še vedno imeli pred seboj skupino, ki se ne bi podložila temu sklepu. Razlika je le ta, da imamo sedaj razpravljati o Kram: tavern nujnem predlogu, de čira bi drugače imeli kak predlog radikalne skupine. Ako trdijo gospodje od Slovanske enote, da njihovi nujni predlogi nimajo obstrukcijskrga namena, tedaj mora izraziti to v načinu parlamentaričnega obravnavanja nujnih predlogov. Žs v kratkem času se bo spoznalo, če je tukaj velja, rešiti te predloge in tako priti do dnevnega reda, ali pa se hočejo zavleči predlogi. Saj bi se lahko dogovorili, da se rešijo nujni predlogi kolikor le mogoče brez potrate časa ali pa bi se morda v kratkem času lahko prišlo do drugega glasovanja in bi se dobil čas za rešitev proračunskega provizorija. Socialni demokratje smo v odločni opoziciji proti vladi in zelo želimo, razlož ti vzroke te opozicije v zbornici; izvajati hočemo to opozicijo in n to se nam zdi proračunski provizorij primerni tre-notek. Obžalujemo le, da ni opaziti te želje ne pri Slovenski (noti, ne na strani vlade. Sedaj lahko mirno rešimo nujne predloge in morda se posreči hvalevrednim poizkusom in trudu gospoda Qlom-binskega, da se v kratkem času doseže rešitev nujnih predlogov. Volitve v obrtno sodišče v Ljubljani in pravi lladski slepar]!. Klerikalna, ali takozvana Slovenska Ljudska Stranka, je pri teh volitvah pokazala, koliko je slovenska in koliko je ljudska ter kohko so ji mar delavske koristi. Obrtno sodišče je inštitucija, v kateri imajo biti zastopani na eni strani delodajalci, na drugi strani delavci, kot strokovnjaki, da se zamore na tak način priti v senatu vsaj deloma in približno do pravičnega rezultata, kadar ima to sod:šče razpravljati in sklepati. In sedaj poglejmo, koliko bode to sodišče moglo nepristransko delovati v korist onim, katerim je pravzaprav namenjeno, seveda po zaslugi klerikalcev, ki imajo povsod polna usta, da hočejo delavcu pomagati, da ga hočejo rešiti l t. d. PODLISTEK. Konec. Osamov vrt. Moja duša se je zgrozila in skrčila, kajti že je vedela prihodnjo besedo velikega očitanj», ki jo je morala zadeti kakor bič trmoglavega konja ... •Zakaj zaničuješ zemljo P...» Tedaj se je izvil pretilen vzdih iz globočin pod menoj in kakor porogljiv krohot je završelo po zraku. Tedaj je postala moja duša majhna v prevelikem sramu; iz znojnice ji je prodrlo potrto priznanje ter se je razširilo kakor voda, kadar pride iz globokega korita na ravna tla in liki ogromen kolobar je objelo celo zemljo — grenko, skesano priznanje: •Oj, Osamo, oj, Zemlja — iskal sem ideale in moje tavajoče prizadevanje je preganjalo lepoto, pa sem pognal svoje hrepenenje, naj lovi vzvišeno...* •Lepo je veliko, ndjlepše je največje*, je zadonel neizrečeni odgovor, «ti si pa iskal malo in del in odvrnil si se od celega. Cvetlica zvene, ako jo iztrgaš iz tal, na svoji gredi daje celemu svetu lepoto. Ti pa si ji branil sokove — zaničeval si zemljo, zaničeval si kruh in bogovi žalujejo, jajce te mota znesti, da zapoje ptica lahko v zraku, dež mora rositi iz oblakov, da lahko tečejo studenci, In tebi so dejali bogovi, ti jih pa nisi razumel: Nasičena mora biti lakota ljudi, pa postane njih duša lahko svobodna in njih hrepenenje mogočno. — Ker jih nisi razumel, ti nizko cenil lakoto, ki so ti jo dali in zaničeval si kruh, ki so ti ga ponujali.* In še preden sem dokončal svoje vprašanje, sem vaslišal odgovor: •Molč«, Arbatan, kajti svojo malenkost hočeš razkriti in razodeti svojo slabost, tarnajoč o težavah radi kruha, ko vendar nisi ničesar storil, da bi post i velik in močan v celem — v mnogem, ki je Eno in ki ima moč nad lakoto in skupno lakoto in veliko hrepenenje. Arbatan — v mojem vrtu cveto čudežne cvetlice — žive cvetlice — tako žive kakor ti, a žive lepše življenje. 2e tisičletja evoto v mojem vrtu; nekdaj so bile slabe in zanikerne in le malo jih je vzcvetelo v slabotnih cvetih, brezbarvno in bolno, kajti nadaleč so morale njih korenine iskati borno roso in ves trud jim je požrlo klaverno bitje. In njih hrepenenje po larvah in dišavah je bilo bolno in trudno. Bile so žive cvetlice, nekega dne zbujene v življenje kakor črv in morski klobuk, kakor jelen in človek. Nj h trpljenje je bilo veliko in še večja njih tuga. Vse barve bo ostale v solncu in v mavrici ia — kamor niso vedele — v globočinah zemlje. Tedaj so radi skup- nega hrepenenja zedinile vse korenine pa so privlekle rodovitne zemlje za vse ter so nasitile lakoto svojih korenin, da jim ni bilo težko, njih listovje pa je postalo veliko in v njih cvetje se je izlilo tisoč barv in hrepenenje se jim je napolnilo z veseljem ter je vzletelo izpolnitvi nasproti. Tako so cenile svojo lakoto a naredile so jo majhno, da ne more več vladati nad njimi. Arbatan — ti imaš gospodarja nad seboj in zaman škripal z zobmi. Tvoji ideali se ti rogajo po pravici, kajti podajajo se samo močnemu, ti pa ležiš truden v prahu pred lakoto in pljuje! na kruh. Arbatan —* pridi to noč v moj vrt.. .* Tedaj pa je planila moja duša in v kjubujoči bolesti je vzkliknila: •Oj, Osamo, kako je mogoče, da si tudi ti krivičen, pa vendar vidiš v najnotranjejle skrivnosti moje dušel Iskal sem kruha, kadar me je morila lakota, ti veš — in ti veš tudi, kako težko ga je bilo najti.. .* A že mi je Osamova brerglasnost prekinila besedo i •Tako so hoteli bogovi, da se učil in zopet ti je ostala njih volja nerazumljiva. Arbatan — ali si samf Mnogim so podelili bogovi lakoto, mnogim tudi hrepenenje in vedno je eno hrepenenje, veliko, božansko hrepenenje, ki stremi v eno in ki V velikem obratu, kjer so delavci najbolj izkoriščani, in sicer taki delavci, ki so dandanes najbolj pomilovanja vredni zaradi svoje zaostalosti, so jih klerikalci izročili na milost in nemilost v roke najbolj br u tal ni in dosedaj izkorišče-valni, Slovencem sovražni nemški veleposesti. In taki ljudje se hočejo imenovati delavske prijatelje in slovensko narodne. V velikem obratu so izvoljeni ljudje s pomočjo klerikalne svojati v zvezi z nemškimi izkoriščevalci, ki so vse kaj druzcga kakor delavci ali njih bližni prijatelji. Vzemimo na primer, naj vloži pritožbo zidar ali drugi delavec te stroke, ki je najbolj zatirana, proti nemški stav-binski družbi kranjski ali nemški Firmi TOnies, tam, kjer znajo delavce prav na umeten način izse-sovati. Koliko bode mogel ta delavec pričakovati, dr. se reši njegova pritožba v takem zmislu, da bi bila njemu ugodna? Na eni strani bode sedel kot zastopnik nemškega kapitala blagajnik stavbinske družbe Vrtačnik, na drugi strani Gustav Tonies, tisti brezobzirni nemški velekapitalist, ki ga zidarji po celi Kranjski, Primorski in daleč, daleč naokrog prav dobro poznajo, tisti 6. Tojies, ki je še pred nedavnim pripeljal svojemu polirju Vičiču na stavbi na Franca Josipa cesti dve krepki zaušnici, tisti 6. Tdflies, ki meče zidarje s policajem iz pisarne, tisti 6. T&nies, ki morajo zidarji vsako spomlad pri njemu štrajkati, ako hočejo izyedeti, koliko da zaslužijo na dan, tisti 6. Tonies, ki so zaradi njega delavci dosedaj hodili po sodniji brez uspeha, ker jih noče v jeseni plačati i. t. d., i. t. d. Vprašajte se torej vsi tisti, ki ste volili klerikalno nemško listo, koliko imate pričakovati od senata, v katerem vas bosta sodila Tdaies in Vrtačnik. Menda vam bode odgovor prav lahek in jasen. Ako bode delavec čutil krivično obsodbo imenovanih sodnikov, ima pravico, da se pritoži dalje na vzklicno sodišče; ali vprašati se morate, koliko bodete zopet tukaj dosegli. Pri prvi instanci smo videli, da nimamo pričakovati nič, pri drugi inštanci vidimo, da nimamo pričakovati zopet nič, in sicer zato ne, ker bodo v najvišji inštanci zopet sedeli ljudje, ki so znani in že večkrat pokazali, da so še hujši sovražniki in izkoriščevalci delavcev kakor imenovani. V vžklicno sodišče so zopet izvoljeni po zaslugi slovenskih klerikalcev v skupini delavcev v velikem obratu kot prisednik sodišča blagajniški knjigovodja Medica, dobroznan pri delavcih kot njih dobri , osobito pri zidarjih, ki jim je lansko leto enostavno kar brez vprašanja trgal plače in pisal na knjižice kar po 40 vin. do ene krone manj, nego jim je bila prvotno spomladi odmerjena, kot zastopnik delodajalcev; na drugi strani bode sedel ravnatelj Kranjske stavbene družbe gosp. Pammer, ki ga baš ni treba svetu šele sedaj opisovati, ker je že večkrat sam poskrbel, da ga je svet spoznal posebno med delavstvom. Toraj vprašajte se, delavci Kranjske stavbene družbe in drugi, koliko imate pričakovati od te družbe, ki bo sedela tudi po vaši zaslugi v najvišjem delavskem sodišču. Tudi ta odgovor bodete dobili samil In take sodnike so vam vrinili slovenski »delavski prijatelji*, črni politični sleparji in dema- se hoče izpolniti v enem. Iu vsi ga nosijo v sebi in vsi so dobili lakoto. In niso razumeli, da morajo vsi premagati lakoto, da jo morajo skupaj premagati radi skupnega hrepenenja. Zaničeval si lakoto, a prepustil si ji vlado tako, da je lahko vsak dan trpinčila tvoje hrepenenje in vsak dan je smela žalostiti tvojo dušo. Bogovi so ti pa dali lakoto, da postaneš gospodar nad njo in zemlja ti ponuja kruha, da jo nadvladaš ...» «Oj, Osamo,* je zaklicala moja izmučena duša, «ali ne hodi tvoja noga po zemeljskih poljanah ?* Med rožami in orhidejami, med tulipani in vijolicami je našla moja opojena duša svojega lastnega hrepenenja izpolnitev; v 0*amoyem čudežnem vrtu je živela pesem in beseda, luč in barva; nad živimi cvetlicami sta ples alikolo lepota in modrost; pod palmami sta se izprehajali znanost in umetnost. In pred strmečimi pogledi moje duše je letelo hrepenenje od izpolnitve do izpolnitve. Veliko je postajalo večje in Lepo večje — v čudežnem vrtu premagane lakote in čislanega kruha... Oj, Osamo, ljubimec bogov — tvoj vrt je lep 1 Oj —• da smo žive cvetlice,. .1 Veliko hrepenenje medli na zemlji... gogi s pomočjo vaše nerazsodnosti, ki se še dan danes dajete zapeljavati, od kakega podrepnika delodajalcev kakor Nahtigal, ki se hoče kazati človekoljubnega, a je v resnici človeku poguben in delavcem sovražen iz dna svoje duše. Za kako sladko hinavsko besedo mu greste na limance in v boj sami proti sebi! Pribili bodemo vse tiste, ki so v tem času igrali vlogo hinavcev in zapeljivcev na škodo delavske svete stvari, ter skrbeli, da jih bodo delavci spoznali kot take. Za danes naj vas samo vprašamo, osobito stavbene delavce, kaj imamo od tega, da smo dobili obrtno sodišče, in odgovor vam mora biti ta, da nič; še na slabšem smo kakor dosedaj, in to pa vaši zaslugi, po vaši nerodnosti, ker ne poslušate onih, ki vam hočejo dobro, ampak one, ki vas tlačijo in more in dannadan pritiskajo ob tla. Upamo pa, da bo čas prišel, ko bodete spoznali svoje prijatelje in sovražnike. Da bi le ne bilo prepozno! Zaveden zidar. Iz stranke. Shod goričkih zaupnikov. Podpisani sklicuje na nedeljo, dne 29. novembra 1909 ob 9. dopoldne Rhod zaupnikov vseh krajnih organizacij na Goriškem s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo. 2. Nadomestna deželnozborska volitev v splošni kuriji. 3. Posvetovanje o ustanovitvi delavske hranilnice in posojilnice. 4. Posvetovanje o ustanovitvi mladeniške organizacije na Goriškem. 5. Raznoterosti. Iz dnevnega reda je razvidno, da je shod jako važen, že raditega, ker ima določiti stališče in taktiko stranke napram nadomestni volitvi. Priporoča se torej vsem organizacijam, naj gotovo pošljejo svoje zastopnike na ta sestanek. Prostor shoda se naznani na posebnih vabilih. Za deželno organizacijo jugoslovanske socialno-demokratične stranke na Goriškem: Josip Petujan, tajnik. Shodi. _ Jeleniče. V nedeljo, 28. t. m. ob 3. popoldne je pri »Jelenu* na Savi ljudski shod z dnevnim redom: Draginja in parlament. Poročevalec sodrug Etbin Kristan. Delavci se vabijo na obilno udeležbo. Idrija. V nedeljo 28. novembra se vrši v Idriji pri »črnem orlu* javen ljudski shod z dnevnim redom: .Draginja in politični položaj v Avstriji*. Govori sodr. Anton Kristan iz Ljubljane. Začetek shoda ob 9. uri dop. Poziyljajo se vsi prebivalci Idrije, da te udeleže tega važnega zborovanja. Sp. Idrija. V nedeljo 28. novembra pop. se vrši v Sp. Idriji v sobi rudarskega društva javen ljudski shod z dnevnim redom: »Vzroki obstoječe draginje v naših krajih*. — Govori sodr. Anton Kristan iz Ljubljane. — Začetek ob 3. uri popoldne. Pridite vsi, kmetje, obrtniki in delavci! Domače vesti. — Klerikalce lomi jeza, kakor že dolgo ne in to je vselej dobro znamenje. V četrtkovi številki sicer pripoveduje »Slovenec* svojim potrpežljivim bralcem, da smo mi hudi. To seveda ni resnično, ker nimamo prav nobenega povoda zato. Prav narobe! Veselimo se od srca, ko vidimo, kako divja katoliško trobilo in kako se delajo klerikalcem pene pred zobmi. In posebno se veselimo, ker je pobožna jeza tako umevna. Sele, ko je bila komedija končana, se jim je nekoliko zableščalo, kakšnega kardinalnega kozla so ustrelili s svojimi nedeljskimi shodi. Da se to razume, res ne bi bilo treba kdove k?kšne množine možgan. Vsakemu normalnemu človeku je bilo jasno, da se je škof s svojo brošuro temeljito urezal. Eiino, kar bi bili klerikalci mogli pametnega storiti, bi bilo to, da bi bili čimprej pokopali celo zadevo. In nam gotovo ne morejo očitati, da smo ovirali ta namen. Ker zavlačenje cele reči na noben način ni moglo etično učinkovati v javnosti, smo si naložili največjo rezervo, ki se le da misliti, če ne bi bili premotrivali vse teči s tega višjega stališča, bi bili tudi mi lahko delali imenitne kupčije s škofovo seksualno modrostjo. Ampak klerikalci so bili tisti, ki se niso znali povzpeti na tako višje stališče. Oni •o bili tisti, ki so dannadan polnili strani svojega •Slovenca* z debelo tiskanimi noticami o spolni pikanteriji. In končno so bili oni tisti, ki so začeli na vseh koncih in krajih sklicevati shode o škofovi brošuri. Ce so se s tem blamirali, če so morali od svojih pristašev radi tega slišati neštete bridke besede, če so izgubili v marsikaterem kraju radi tega ugled in spoštovanje, naj se le sami primejo za nos. Ce bi bili pametni, bi se jezili sami nad seboj. Ce se pa znašajo nad nami, je to le dokaz, da sta jim oslarija« ki so jo napravili, in njen re- zultat do dobrega zmešala pamet. Da niso imeli s svojimi shodi reelnih namenov, je dokazovalo že število teh shodov. Naj je klerikalna stranka še tako velika, toliko zmožnih ljudi vendar nima, da bi lahko na šestdesetih shodih stvarno in čedno govorili o tako kočljivem predmetu. To bi si bili sami lahko na prstih sešteli; ker si niso, je gotovo, da sploh niso imeli čednih namenov. Kar se pa tiče našega shoda, nas pa vse »Slovenčevo* lajanje nič ne razdraži; čim bnlj zmerja in pljuje okrog sebe, tembolj nam dokazuje, kako velik je bil naš vspeh. — Zaradi kurioznosti naj naši či ta tel ji še vidijo, kako zna mariborška klerikalna »Straža* resnicoljubno in objektivno poročati. Ta obskurni list piše o našem nedeljskem shodu takole: Jugoslovanska soc.-demokraška konferenca se je vršila v Ljubljani minulo nedeljo in pandeljek. Na konferenco so poslali soc. demokrati svoje zastopnike iz Hrvatske, Srbije, Češke in tudi nekaj Nemcev. Poslušalcev so imeli jako malo, kar kaže dovolj jasno, da se naši slovenski delavci že zavedajo in ne stopajo več v internacionalni tabor rdečkarjev. Nastopali so razni govorniki, tako Nemec dr. Adler, ki je obečal nemško pomoč, Čeh dr. Smeral si je privoščil dr. Šuštaršiča in srbskega kralja Petra, češ, da oba vladata nad Jugoslovani. Zaključil je zabavo Kristan, ki je udaril po dr. Šušteršiču in po dr. Kreku ter po shodu v Unionu. Do največje in najbujnejše fantazije se je pa povzpel dr. Ranner, ki je pripovedoval maloštevilnim poslušalcem kakor kakšen Karl May, da bo socialna demokracija zmagala nad Jugoslovani ter šla preko Carigrada v Malo Azijo, od tam v Perzijo, na tibetansko planoto, med Kitajce in na vse zadnje med Gulukafre. Ta fantazija je pa že malo preveč v cvetju. Kaj pa če je hotel dr. Renuer svoje tovariše zvoditi za nos? Vsi govorniki pa so bili edini v tem, da se Jugoslovani ne smejo združiti, ker bi jim potem izpodietela seveda vsa podlaga, kolikor jo imajo še pri njih. Tudi tej neumni klobasariji ne dodajemo nič komentarja. Dovolj je, da so naši čitatelji poučeni, kako daleč sega klerikalna nesramnost. — Dr. Adler o jugoslovanskem vprašanja. PrecUtaviteljavstrijiko-nemške socialno-demokratične stranke je na naši konferenci izvajal med drugim sledeče misli o jugoslovanskem vprašanju: To vprašanje je aneksija Ehsne in Hercegovine potisnila v ospredje. Posledice aneksije S3 danes še niso pokazale in se še ne dado pregledati, pripravljajo pa se ne le v vnanji politiki, temveč tudi v notranje političnem razvoju te monarhijo. Kar pomenje aneksija za monarhijo in pa dinastijo, o tem si ne delamo sivih las, o tem naj razmišljajo Habsburžani. Na političnem obzorju se kažejo važni dogodki in. pripravlja se z zgodovinsko nujnostjo temeljita preobrazba Avstro-Ogrske. Te perspektive socialnih demokratov prav nič ne vznemirjajo; sedanji položaj v tej monarhiji je za razvoj proletariata silno ugoden, kajti socialna demokracija predstavlja edino resno združujočo in zbirajočo politično silo proti negativnim in razdiralnim tendencam meščanskih strank. Jugoslovanski socialni demokratje se morajo , vreči z vso silo na agitatorično in organizatorično delo v svojem interesu in v interesu vsega avstrijskega proletariata; pri predstoječih novih tvorbah jim pripade nadvse važna vloga. — Jugoslovanska konferenca bo iztočišče važnih in potrebnih diskusij v avstrijski socialni demokraciji, čimbolj se približuje reorganizacija te države, tem potrebnejše postaja, da detajliramo in izpolnimo brnski okvirni program. In na to nujno delo je jugoslovanska konferenca opozorila s svojim inicijativnim korakom. — Praktičen korak za kulturno edin&tvo jugosiov. proletariata. Sodr. Petejan je nasvetoval na jugoslovanski konferenci, da naj vse izobraževalne organizacije jugoslovanskega proletariata naročajo vse jugoslovanske liste; slovenske organizacije torej poleg slovenskih listov tudi hrvatsko in srbsko pisano časopisje. Priporočamo vsem slovenskim organizacijam, da ta praktični nasvet izvrši in da tako v svojem delokrogu in med svojimi člani širijo poznavanje jezika, ki ga jugoslovanski proletariat govori, in bojev, ki jih bojuje I — Posl. dr. Benner o jugoslovanski naroda! enoti. Iz daljših izvajanj sodruga dr. Remnerja na jugoslovanski konferenci povzamemo sledeče miBli o jugoslovanski narodni enoti: Jugoslovanski narod, je vladajoča birokracija razcepila in razdrobila na male koščke. Enoten jezik Jugoslovanov je neob-hoden prepogoj za znanstveno literaturo in za razvoj samostojnega kulturnega življenja. Enoten jezik ne izključuje individualne dialektične poezije, temveč jo napravlja dostopno širšemu krogu. V enotnem jeziku je zmerom nekaj umetnega; tudi nemški pismeni jezik je umeten in se danes v domačem življenju nikjer več ne govori; posreduje ga šola. Posamezna narečja se čezdalje bolj diferencirajo in individualizirajo, v tem pa ni nobene kulturne škode za nemški narod, ki ga združuje enoten pismeni jezik. Enaka integracija se je izvršila tudi pri Čehih v minolem stoletju, ko je Jungmann speljal v enotno strugo šestero glavnih narečij, ki so se med seboj močno razlikovala. Predlagana resolucija je revolucionaren korak, kar postavlja živi interes živega ljudstva nad zastarele državne uredbe, je socialističen korak v najboljšem smislu in je demo* kratičen korak, ker širi narodno družino. tJCl IClk l Zdrav želodec imamo in fiič tlas tie tišči V želodcu j tiobetaih bolečih, odkar jemljftao fellerjevfe odvajajoče rabarbarne praške z znamko »Elsapillen*. Pravimo Vam iz izkušnje, poskusite jih tudi vi, urejujejo blatenje in pospešujejo prebavo. 6 škatijic fianko 4 K. izdeluje jih le lekarnar E. V, Fellcr v Stubici, Elsin trg št. 252. — Predavanje «Vzajemnosti* od tedna do tedna jasnejše pokazujejo, da je sistematično iz* obraževaluo delo med ljubljanskim in okoliškim delavstvom nujna potreba, na katero bo treba po* lagati vse večjo pozornost kakor doslej. Dočim je bil obisk prvi večer povoljen, se število poslušalcev množi od tedna do tedna, tako da se zdaj že prav lahko meri z udeležbo drugih enak h priredeb, kljub temu, da se doslej ni delala nobena posebna reklama. Vsa dosedanja predavanja so vrlo dobro uspela in so tako predavatelji kakor udeležniki ž njimi lahko zadovoljni. Odboru se je posrečilo pridobiti novih predavateljskih moči, katerih imena že sama jamčijo, da bodo predavanja res vsestransko poučna in zanimiva. Prihodnje tedne bodo med drugimi nastopili gg. prof. dr. Pavel Grošelj, ki bo predaval v ciklu iz prirodoslovja; sodni tajnik Fran Milčinski o vzgoji mladine; prof. J os. Reisner o elektriki in brezžičnem brzojavu itd.; nadalje so-druga Anion in Etbin Kristan, ki obetata prav zauimive stvari. Svoja predavanja sta obljubila nadaljevati gg. ces. svetnik prof. Ivan Franke in dr. J. Demšar, katera oba pozna ljubljansko delavstvo kot temeljita in poljudna predavatelja. Cim bodo sredstva dopuščala, bo (Vzajemnost* povabila tudi izvenljubljanske moči na sodelovanje. Ledina je še nerazorana, delavcev pa tako malo I Kdor želi sodelovati, naj blagovoli naznaniti svoj naslov in predmet, o katerem želi predavati, naravnost na , Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Predavanja se vrše vsak četrtek ob 8. zvečer v veliki dvorani (Mestnega Doma* in je vstop vselej brezplačen ter vsakomur dovoljen. So-druge in sodruginje poživljamo, da razvijejo za te priredbe čim najživahnejšo agitacijo. — Noto komedijo bodo klerikalci v nedeljo imeli v Ljubljani. Naslov ji je: Vseslovenski delavski shod. Zikaj ne? Zakaj se ne bi popovska kongregacija enkrat imenovala (Delavski shod*? Na vsak nač n bo pa stvar strahovito (resna*. Začela se bo seveda pri Frančiškanih. Prav dobro je, če bodo prosili, boga da bi jim dal malo pameti; samo precej skeptični smo in ne verjamemo, da jih bo uslišal. Potem bodo pa (zborovali*. Kajpada na klerikalen način. Ob 9. dopoldne se baje začne drugi del komedije. Nekoliko se bo še zavleklo in okrog poldneva se zapoje izvencerkveni ite missa est. V tem kratkem času imajo ubogi udeleženci slišati kar dvanajst poročil. Ca bi res trajalo vse skupaj tri ure, bi bilo torej za vsako poročilo petnajst minut. To bodo temeljiti referati! Blage ovčice bodo imele pravico, poslušati pa držati jezik za zobmi. Kajti najnavadnejša aritmetika kaže, da ne ostane za kakšno debato niti minute. Taki burki pravijo (delavski zbor*. In taka tepčarija naj im-ponira zavednim delavcem I — Zanimiv članek o jugoslovanstvu je v pondeljek objavila dunajska (Arbeiter Zeitung* iz peresa sodruga Jurja Demetroviča. — Uredništvo (Tobačnega delavca* naznanja da izide list prve dni prihodnjega meseca (za november in december) kot agitacijska številka z naj-raznovrstnejšo poučno vsebino, ki prinese tudi krepak odgovor na nesramne napade (Glasnikove*. Vsakemu iztisu bo priložena pristopna izjava, ki naj jo članice in člani vporabijo za pridobitev novih članov. SofoBBl, sonUSljcttimi taVarac is briVnicc, Kjer jc na razpolago Vasi Prapor"! Zadnje vesti. Državni zbor. Dunaj, 26. novembra. Dve seji je doslej imel državni zbor, ne da bi se bilo zgodilo kaj resnično hudega. To je sicer še jako skromen začetek, toda začetek je in v klavernih avstrijskih razmerah mora biti človek Ž3 s tem zadovoljen. Obravnavajo se seveda nujni predlogi. Vendar je pa upali, da se ne bode debata po nepotrebnem zavlačevala; če hoče Slovanska enota doseči kak stvaren vspeh, tedaj mora sama gledati, da se ne bo le čenčalo o njenih predlogih, .ampak da se pride čim prej do dnevnega reda, ki prinese poli tično debato, od katere je odvisno razjaSnjenje po ložaja. Sedaj je Se v razpravi Kramafev nujni predlog o varstvu manjšin, 2 njim v zvezi se pa obravnavajo vsi predlogi, tičoči se narodnega vprašanja, torej tudi socialno-demokratični predlog, k' smo ga zadnjič objavili. Na včerajšnji seji je poslanec sodrug Seliger utemeljeval ta predlog z obširnim govorom, ki ga objavimo v prihodnji številki. Nadalje so govorili: Krščanski socialec Mik las, ki je povzdigoval zvezo t Nemčijo v deveta nebesa; nemški nacionalec Weidenhoff er, ki je izkušal opravičevati nemškonacionalne izgrede po Nižjem Avstrijskem | Rusin Dnistrianskij, kise je pritoževal, da izroča sedanji režim Rusine po polnoma Poljakom. Poslanec sodrug N 6 m e c je izjavljal, da nihče ni toliko grešil nad delavnostjo parlamenta kakor vlada sama. Omenjal je protičeške demonstracije na Dunaju, pri katerih je držala pot naravnost v ministrske pisarne, Te demonstracije 10 dobile značaj plenitve, vlada je pa, ko so se zgodile prve plenitve, zaprla češke šole. Seveda se je zato odprla češka cerkev. To bi moralo biti v svarilo tudi nemškim meščanskim strankam. Omenjal je nadalje preganjanje čeških socialnih demokratov; v 5ragi se je ustanovil poseben tiskovni kabinet. Ceš ke organizacij e, ki obstojajo že deset-etja, se razpuščajo in funkcionarji se stavljajo pod obtožbo. Ko se jo govornik enkrat pritoževal pri ministru, se mu je reklo, da je mnogo n e-sposobnih državnih pravdnikov. Najbolj nezmožni ljudje se pošiljajo v Prago, da bi nas smešili. — Nerešeno narodno vprašanje v Avstriji ovira ves socialni in kulturni napredek. Vlade se ne izkušajo glede na svoje sposobnost, ampak z ozirom na svojo narodnost. Radikalizmu in šovinizmu ni nobeno sredstvo preslabo. Najnižji instinkti se zbujajo, najbolj sumljivi subjekti postajajo narodni junaki, vsa lopovščina postaja junaštvo, če se ji obesi plašček varstva narodne posesti. Narodno vprašanje se mora rešiti v vzajemnem sporazumu, pri čemur ne sme biti nobenih gospodskih in nobenih suženjskih pravic. Cim prej se napravi red, em bolje bo za država in za njene narode. V času, ko zahteva celo v Perziji narod svobodo, se nima žugati, ampak porabiti se morajo vsa sredstva, da se napravi red in da dobi država čvrsto jodlago za razvoj. To se ne more zgoditi drugače, cakor z izpopolnitvijo demokracije, v kateri je tudi edina rešitev narodnega vprašanja. (Živahno odo-iravanje.) Krščanski socialec Lang je govoril o ogrskem vprašanju; Rusin Kurylovič je omenjal, da je Bienerthova vlada Slovanom sovražna, vsled tega nesposobna za rešitev narodnega vprašanja, Gra* "enauer je govoril o koroških razmerah. Nadalje so govorili še češki radikalec Choc, češki agrarec Ko tla f, nemški nacionalec dr. Ro 11 er. Vložilo se je še nekoliko interpelacij, potem se je zaključila seja. Dunaj, 26. novembra. Na današnji seji seje nadaljevala debata o nujnih predlogih, tičočih te narodnega vprašanja. Vpisanih je toliko govornikov, da bo imela današnja seja opraviti samo s to debato. Doslej so govorili nemški radikalec Malik, češki radikalec dr. B a x a in nemški radikalec dr. Stransky. Dunaj, 26. novembra. Nemški poslanec dr. Pergelt je vložil predlog, da naj se vladni načrt o rešitvi češko-nemškega vprašanja brez prvega či-tanja odkaže odseku. Ta predlog se ne vjema z določbami poslovnika, a Pergelt si ni dal dopovedati, da naj ga umakne. (Slovanska Enota* je sklenila, glasovati proti temu predlogu. Sklenila je pa tudi glasovati proti predlogu Levickega, da naj se reši jezikovno vprašanje s posebnim državnim zakonom. (Ali je gospode od (Slovanske Eiote* popolnoma zapustila pamet? Tem večnim gobezdalom bi bilo že primerno, da bi (reševali* narodno vprašanje od vasi do vasi. Polagoma se bo ljudstvu vendar zdanilo, da svojat noče rešiti narodnega vprašanja, ker se krmi z narodnimi prepiri.) Gospodarska kriza. Dunaj, 26. novembra. »Socialno-demokratična korespondenca* javlja: Danes je prišla iz sedmih članov obstojajoča de-putacija tovarn za lokomotive in vagone z Dunaja, Floridsdorfa, Dunajskega Novega Mesta, Linča in Prage v parlament, da se pritoži radi odpuščanja delavcev, katero so povzročile nezadostne naročbe železniškega ministrstva. Poslanci Adler, Seitz, Perners-torfer in Beer so predstavili deputacijo železniškemu, finančnemu in trgovinskemu ministru ter so naglašali, da je nujno potrebno, takoj naročiti voznih sredstev. Opozarjali so, kakšen obseg je že dobilo odpuščanje delavcev. Na vpra Sanje dr. Adlerja je izjavil finančni minister, da se naročbe niso preklicale, samo izdala se niso naročila. Ministrski predsednik je opozarjal, da državna naročila ne bi zadostovala, da bi imeli v podjetjih vsi delavci dela; potreben bi bil tudi izvoz, ki je pa preprečen vsled trgovinsko politične osamljenosti, v katero je prišla država. Bo) t anflleikl gospodarski zbornici. L o n d o n, 25. novembra. V gosposki zbornici je govoril lord Rosebery, ki je ostro polemiziral z lordom Laa8downom in razgibal, da postavlja go sposka zbornica svoj obstanek na kocko. Proračuuska razprava se je nadaljevala. Vpisanih je toliko govornikov, da se debata ne bo mogla zaključiti ta teden. Kralj Ferdinand v Belemgrada. Belgrad, 26. novembra. Včeraj popoldne je došel Ferdinand v Bolgrad in je obiskal kralja Petra v konaku. Poset je bil privatnega značaja. Zvečer se je Ferdinand odpeljal proti Sofiji. Strnpljenje častnikov. Dunaj, 26 novembra Policija naznanja, da je prišla na sled hudodelcu, ki je pošiljal generalštabnim častnikom pilule s ciankalijem. Pozna baje že njegovo ime in biva lišče ter ga da aretirati. Osumljenec je baje nad' poročnik v Krakovem. Umetnost in književnost. : Slovensko gledaliiče. V četrtek se je na ljubljanskem odru uprizoril znanega ruskega pisatelja Čehova »Stric Vanja", žal, le s srednjim, deloma celo s prav Jslabim vspehom. To velja v prvi vrsti za udeležbo. Gledališče je bilo ako prazno, da je bilo kar žalostno. Mogoče, da e nekoliko vplival datum. Vendar se nam pa zdi, da se pri nas le nekoliko preveč protežira opera z opereto, vsled česar pojema zanimanje za dramo, ci bi na edinem gledališkem zavodu pač morala )iti na prvem mestu. Verjetno je, da je slaba udeležba nekoliko učinkavala na igralce. Bili so pa tudi še nekateri drugi nezadovoljivi momenti. Splošno se je Igra preveč razvlačila. Najti pravi tempo, je v tej drami kajpada težko. V prvem aktu se mora izražati vsa dogočasnost, potrtost, apatija; pozneje, ko se razvija dejanje, se mora tudi izvajanje pospsšiti in nekoliko dvigniti, tako da soseže v tretjem dejanju kulminacijo, s katere zleze potem zopet navzdol. Najbolji v ensemblu je bil gospod Nučič, ki se letos lepo razvija; svetovali bi mu pa, naj se ne naslanja preveč na vzore, ampak naj izkuša, ustvarjati sam iz sebe. Stricu Vanji se je že preveč poznal Borštnikov zgled. Gospa Borštnikova kot profesorjeva sopruga ni bila prav disponirana; to se ji je poznalo, ker je bila njena igra neenotna. Vlogo profesorjeve hčerke Sonje je dobro interpretirala gospodična Wi n ter o v a. V zdravnikovi vlogi je debitiral gosp. Motyl, žal, da nesrečno. Bil je nerazumljiv in nekoliko okoren. Treba ga bo videti še v drugih vlogah, preden se bo mogla izreči sodba. Profesor gosp. Skrbinška je bil dobro zasnovan, izražal je le premalo rutine, gosp. B o h u s 1 a v se je pa zmotil; njegova figura je bila pač zanimiva, ali se ni vjemala z obubožanim posestnikom; ponižnost je bila prevelika. Dobro je opravila svojo nalogo gospa Bukše-kova, gospa Juvanova je pa premalo vložila v svojo mater. Upajmo, da bo pri reprizi bolje. Društvene vesti. (Vzajemnost* je pravkar prekoračila število 250 članov, kar dokazuje, da si je v kratkem času svojega obstoja pridobila med ljubljanskim delavstvom vseobče simpatije. S posebnim zadovoljstvom pa bodi konštatirano, da prišteva društvo svojim članom tudi precej akademičnih naobra-žencev, ki mu obetajo biti v vsakem oziru v vrlo pomoč. Vendar pa je še mnogo sodruginj in so« drogov, ki jih pogrešamo med člani; te prosimo, da čim prej store svojo dolžnost (Vzajemnost* gaji še dalekosežne načrte, katere pa bo mogoče izvršiti le, če se število njenih članov podvoji, potroji itd. Odbor se pravkar peča s snovanjem velike izposojevalne in študijske knjižnice, ki naj bi po možnosti obsegala vsa slovenska, pa tudi druga, na naše slovstvo se nanašajoča dela. V ta namen že sedaj prosimo vse sodruge in prijatelje našega gibanja, da pri prijateljih in znancih nabirajo knjige ter jih podarijo (Vzajemnosti*. Sprejmejo se knjige kateregakoli jezika in kakršnekoli vsebine; društvo jih da popraviti na svoje troške, če so kaj pokvarjene. Sodiugi in prijatelji, na delol Program »Vzajemnosti* v Ljubljani za prihodnji teden od 28. novembra do 4. decembra 1909: Ned. 28. nov.: Plesne vaje. Vodja Št. Dražil. Hafnerjev druš veni salon ob sv. Petra cesti št. 47. Od 2. pop. do 7. zvečer. Pristojbine za člane 40 vin., za nečlane 60 vin.; gospodične proste. Pond., 29. nov.: Delavska šola. Predmit: Socializem, Poučuje E. Kristan. Društvena soba, Šelenburgova uliea 6/11. Od 8. do 10. zvečer. Beležnice (knjižice) je prinesti seboj. Torek, 30. nov.: Seja dramatičnega in plesnega odseka. Društvena soba. Šelenburgova ulica 6/II. Začetek točno ob 8. zvečer. Sreda, 1. dec.: Dramatična šola. Poučuje E. Kristan. Društvena soba, Šelenburgova ulica 6, drugo nadstropje na desno. Začetek ob 8. zvečer. Vloge je prinesti seboj. Četrt., 2. dec.: 111. redno javno predavanje o predmetu . Liivvln Dunaj VI., Gumpendorferstrasse 111. Kupujte 1© v trgovini s papirjem Ivan Vrečko 26 Ljubljana, Sv. Petra, cesta 31. Zaradi preselitve 10 % popusta. Ceniki zastonj poštnina prosto! i m r za leto 1910 jo ravnokar izšel. Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več. Naročila in denar je poslati Upravi »Rdečega prapora" v Cjnbljani. Najboljši češki nakupni vir. Cene posteljno perje. 1 kg sivega puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h | Pozori Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko *Uoion»,ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri: Fr. Čadnn urarja in trgovca v Ljubljani delničar in zastopnik Švicarskih tovarn t Union* v Bieln in Genovi. 40- 33 ; ■ 52-1 >elega 4 K; belega, pnhanega 5K 10h; 1 kg velefinega, snožnobe-lega puljenega 6 K 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; be- ----------<--'V leg* finega 10 K; najfinejši prsni 12 K puh. Kdor vzame 5 kg dobi franko Izgotovljene postelje z gostonilega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dol; a, 116 cm široka, z dvama zglav-n koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim; sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K, napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 3 K 50h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko, Za neugajajoče se povrne denar. 5. Benlscb, peschenitz Jt. 758, (ežKi les (Bohmerwald). — Ceniki zastonj in franko. 16—13 Častiti gospod Gabrijel Plccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Važe tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle posestnik In premlranl medvedji loveo v Koritnloah, poita Knežak pri Št. Petru na Krasu. Ustanovljena 1847. 52—50 Ustanovljena 1847 Sovama pohištva J. J. Naglas Turjaški trg št. 7 n LJUBLJANA si Turjaški trg it. 7 Največja analoga pohlitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, sastorji, modroci na smeti, žimnati modrooi, otroški yozički i. t. d. IVuJnliJe oenei Nalaolldnejše blago. * Al 4* 4 * A'* 4« M $ v * V kb nnln«Jboi|ia In najoenejia tvrdka aa JNiljJVOOJft Z 2*10 g 2* j naro5*vau|e omlr. aokupovaol« t AnnJJtjau i _■:>_i. :__i_ M&ŠČObO n Hanin Čopičev ib pleskarje, sobne »likarje, zidarje, Mizarje. L&kOV, pristnih angleških za vozove. Emajl ne prei/l&ke, pristne, T posodicah po */*» 'jt, •/, in 1 kg. 104-104 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpeino in najlepše mašilo u trde in mehke pode. Voščila, itedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najconejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake, Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfolda. Flrneia, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. 8teklarske&a kleja, pristnega, zajamčeno trpeinega. Olpta, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv§ suhih, kemičnih, prstenih in rndninskih. Kleja za mizatje in sobne slikarje. Vzorcev za Slikarje, najnovejših. uTm‘r Adolf Hanptmann v IJubUanl „„ I. kranjska tovorna oljnatih bar?, firnežev, lakov in steklarskega klela. Ustanovljeno 1.18B2, Ivdajatelj in •d|«verni uradnik Fian BaitL Tiska It. Pr. Lampret t Kranja,