PoSInlna plačana w gotovini. LETO V.	LJUBLJANA,	11.	DECEMBRA	1927.
BI
ŠTEV. 50
VilO-ČETftTLETNO-OlN'15* CELOLETNO S>iN*60/ZA-BNOZEMSTVO IE &OPATI POjTNlNO/OGLASI PO
CENlKV/ POSAMEZNA
številka* po- dih • 150,
POŠT. (EK. KAi 13.188
A
/A\
VREDNliTVOIN-VPRAVA VVČITBLUKI-TIJKARNl/ COKOPIJI JE NE VRA-X&JO/ANONIMNIDO-. "Pljl • lE' NE • PRIOBČV -X 1 ElO/PO JTNINA'Ptir ^ XANA V GOTOVINI
TELETOM ŠTEV. MM.
1112011
v
„Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!“
Berlin. 5. XII. 1927.
Amerika postaja v svetovni politiki vedno močnejši činitelj in ni več daleč čas, ko bo zavzela pozicije, k'i ji bodo omogočile svetovno hegemonijo, katere konture je že moči čitati iz geografskih kart in bilanc svetovnih velepodjetij.
Po zaključku versaillske pogodbe je izgledalo, da se bo Amerika zopet umaknila na Monroevo doktrino in prepustila Evropo njeni usodi. Vzroki te umaknitve so bili najraz-ličneši. Med glavnimi pa spoznanje mlade ameriške diplomacije, da ni kos stari in preizkušeni angleško-francoski, ki je tretirala pred svetovno vojno celo praktično' še dokaj izšolane nemške diplomate, kot paglavce. Poleg tega notranje razmere v Ameriki, kjer so se po Wil-sonovi smrti republikanci povzpeli na krmilo vlade in državno ladjo za-krmarili v precej druge vode, kakor je plovila pod Wilsonovim kapeto-vanjem. Mnogo preglavic so jim povzročile tudi korupcijske afere, ki so s petrolejskim smradom zasmradile polovico New-Yorka in postavile tudi na tem polju pravi amerikanski svetovni rekord.
Po Hardingovi smrti so sicer nekateri pričakovali, da bo njegov naslednik Calvin Coolidge kurz nekoliko izpremenil ter nameril amerikanski brod zopet v evropske vode. Mož pa je ostal na dobro zaorani brazdi svojega prednika in nadaljeval z gospodarskim očvrščevanjem Amerike, k čemur je sila doprinesel z nedosegljivo finančno reformo finančni tajnik Mellon, ki je znižal davke in zmanjšal proračun. S tem si je Coolidge dobro pripravil teren za predsedniške volitve in bil tudi na podlagi absolutne premoči republikancev v senatu in kongresu znova izvoljen.
Po notranji učvrstitvi je posegla Amerika zopet za kulise evropske pozornice. To pa ne kot aktivna soigralka, nego kot eksekutor, ki je tirjal poravnavo računov za dobavljene rekvizite. Predložila je račune o vojnih kreditih in izjavila strmečemu svetu, da misli pomagati k obnovi Evrope le v toliko, v kolikor bo potrebno za plasiranje arrierikanskih proizvodov v Evropi. O kakem vmešavanju in sodelovanju pri rešitvi evropskih problemov pa ni hotela Amerika prav ničesar čuti in je
RAZUMNA
MICA
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
temu primerno sprožila idejo »o ohranitvi miru potom stalnega mednarodnega razsodišča«, kar pcmenja ustanovitev nove institucije poleg že obstoječe Lige narodov.
Tok razmer pa je amerikansko državno ladjo precej drugače zapeljal, kakor so Amerikanci sami predvidevali. Kot največji evropski upnik so morali volens noiens pristopiti k evropskemu ognjišču in pričeti i oni sami sodelovati pri reševanju svetovne reparacijske krize. Dawis s<e je pri tem izkazal za mojstra in ustvaril iz kaosa bazo, s katero morejo biti zadovoljne tako ali-'irane sile, kakor premagana Nemčija. Po Dawisovem nastopu ni bil več mogoč umik nazaj, ker so istočasno nastopili koncerni bank, gumijevih eksporterjev, petrolejski trusti in zahtevali od amerikanske vlade, da jim pomaga v borbi proti evropski konkurenci. Vlada se je pozivom postavljala po robu in se skušala na lep način izviti. Poizkus se n'i posrečil in je morala počasi ti-
paje poseči v evropske probleme. Pri tem je naletela na prvi odpor pri Veliki Britaniji, ki je naenkrat začutila, da se nahaja med dvema ognjema, to je med Rusijo in Uso in da stoji prvič pred dogodki, ki kažejo zanjo vse preje, kakor ugodni izgled. Temu neugodnemu razpoloženju je dala britanska vlada tudi primerni dušek v nastopu pri mornariški razorožitveni komisiji, ki jo je spustila raje v zrak, kakor da bi priznala svojo enakovrstnost z Ameriko.
Amerikance je odločni nastop Albiona močno frapiral. Coolidge sam je skušal zavreti amerikanski protiangleški juriš in izjavil, da nima Amerika nikakih zlih namer pri svojih zahtevah, 'da bodi njena vojna mornarica enako številna angleški in da vrši v Evropi zgolj gospodarsko politiko in kontrolo nad reševanjem težkega reparacijskega vprašanja, ki zahteva v Evropi popolen mir.
To duševno razpoloženje Ameri-
—   ------------------------------------
kancev je razlagati z dolgoletno vzgojo Amerikancev« ki imajo v resnici strah pred rožljanjem z orožjem Jn vojnimi grožnjami, pri evropskih političarjih sicer tako vsakdanjim orožjem.
Med svetovno morijo vzbujeno amerikansko vojno razpoloženje pa je zapustilo navzlic vsej pacifistični vzgoji tudi sledove, ki pričajo, da so danes tudi v Ameriki že neredki krogi, ki vidijo potrebo odločne akcije Amerike na zemeljskem planetu. Opiraje se na polne blagajne, računske izvlečke knjig Broodwaya in falange najboljših, največjih in najhitrejših bojnih ladij sveta, zahtevajo od Anglije, da stopi s piedestala Neograničene gospodarice morja, ali pa da se z njimi sporazume in izroči Ameriki Neptunov trizobnik. Prvoborilec te grupe je Ameriško mornariško tajništvo, ki je povsem prežeto istega duha kakor pred letom nemško pod komando admirala Tirpitza. Na podlagi poslednjih dogodkov in priznanja Anglije, da ne
mor© več slediti Ameriki v pomorskem oboroževanju ter da ji daje v tem pogledu proste 'roke, moremo že danes računati s prevlado aktivne ameriške politike nad Anglijo, ki je vse preveč uprla svoje oči v same stene moskovskega Kremlja in se Vdala sladki misli, da je leta 1918. s Scapa Flovvoin izvojevala za XX. vek novi Trafalgar.
Nas Jugoslovene more to tekmovanje anglo-saksonskih bratov samo veseliti, ker Čim bolj se bosta Ja»ky in stric Buli grdo gledala, tem manj bo ostalo le temu slednjemu časa, denarja in moči vtikati se v balkanske zadeve, kjer bi brez angleških kramarjev lahko izhajali že od leta 1918.
A. V.
Nacionalisti!
Te dni izide naš koledar in dolžnost vsakega člana je* da si ga nabavi. S tem podprete naš tiskovni fond in nam daste možnost, da vzdržimo
L 1 sjr E K.
Ob desetletnici smrti vojvode Vuka:
Begunec.
U Vukovoj četi sve su sami vuci.
Svaki u boj leU sa puškom u mci teče reka krvi veliki su dani. ’
On je uvjek prvi otadžbinu brani.
Bragu jade svaki oltar slama a kad mre — on pada s pesmom na us nama.
Neki neznani pesnik je s položajev s temi besedami očrtal borce iz odreda vojvode ;Vuka Popoviča. Znano je, da so bili v njegovem redu sami izbrani četniki.
Med temi njegovimi ljudmi se je nahajal tudi neki Draga Nikolič. Bil je precej inteligenten, nekoliko izšolan, a v ostalem mlad človek živega duha in nemirne narave. Da je bil v resnici hraber vedo njegovi 'drugovi in o tem s vedoči tudi to, da je bil v prvih bojih ranjen v prsa in v nogo1. Posebno ga je bolela rana na nogi, ki mu ni dbVoljevala, da bi se svobodno kretal. Ležal je v bolnici kola srbskih sester v Beogradu.
Draga je bil najboljši kratkočasnem Vukove čete, vedno poln novih
misli, smešnic in šal. Ako je bilo treba iznenaditi neprijatelja in ga vleči za nos — Draga je bil tu, da to izvede. Z iv. okreten kot veverica je lahko vse prenesel, satno bolezni ne. Ležanje v bolnici je bila za njega največja kazen in največja muka.
»Do kdaj me mislijo ti doktorji mučiti,« se je vpraševal često. »Ako bo to dolgo trajalo, se bo vojna končala in kam pottem?«
»Domov,« so mu govorile bolničarke.
Draga je zlovoljno mahnil z roko v znak, da se še ne namerava tako hitro vrniti domov.
»Kako naj za Boga grem domov, ko vendar vojna še traja?«
Rane so se pričele celiti, vendar pa je mo^al še dolgo ležati v bolnici, da so se mu popolnoima zaprle in zarastle. Draga se je pričel premetavati kot riba na suhem in se obračati, kot da bi bil na ražnju, a ne na mehki in udobni ptostelji. Posebno ga je vznemirjalo, ko je v časopisih čital o napredovanju srbske vojske in o junaških podvigih vojvode Vuka in njegovega odreda. Po ves dan je bil zloivoljen in mračnega čela. Kadar je prišel zdravnik, se je Draga vzdignil v predpisano pozo in rekel:	<’
»Gospod doktor, vi me smatrate za last te .bolnice!«	«
»No, kaj pa se tebi hoče?«
»Hočem, da me takoj izpustite ven, ker sem že zdrav!«
Zdravnik je zamahnil z roko.
»Kam naj te pustimo, ko rane še niso zarastle in se lahko' tvoje^ stanje poslabša? Ti moraš še ležati!«
»Rane so že zarastle,« skuša uve-riti zdravnika, »čutim, da je tako. Ležati to je zame smirt!«
Zdravnik ga radoivedno opazuje.
»Doma se ne moreš tako zdraviti kot tu.«
Draga prasne v smeh.
»Kako pravite, doma? Gospdd doktor, Bog z vami!«
»Pa kam bi rad šel drugam,« vprašuje doktoir, »na morje, na rivi-jero?«
»Eh, kaj še! Pa kam bi naj šel drugam kot zopet k vojvodi Vuku?«
»H kakšnemu Vuku, človeče? Saj vidiš, za Boga milega, da si popolnoma nesposoben za borbo. Ti šepaš in leva noga je popolnoma nesposobna za vsako delo.«
Nemirni Draga se glasno in zadovoljno nasmeji.
»Ej, moj doktor, kako'ste naivni! Vidi se vam, da ne poznate Vukovih Četnikov. Mi imamo tam v odredu Pero Djoka, kateremu je ena noga za cel palec krajša kot druga, a da bi ga videli, k<J se plazi skozi šumo, ko skače pri jurišu — pravi kenguru, kako bi se mu vi smejali. Boljše skače kot sam vojvoda Vuk. Slab dovtip je bil ta vaš primer, gospod cl okt or.«
Toda zdravnik ni hotel poslušati Draginih zahtev in pirošenj. Mora se
zdraviti in ležati in — konec besedi. Draga je posebno srdilo, da mu je doktor očital, da je nesposoben za borbo in da ni niti za pratfež za vojsko. Vtepel si je v glavo, da bo samemu doktorju pokazal, da se on moti in da se i v takem stanju lahko bori za domovino.
Še enkrat je poizkušal, da bi dosegel odpust iz bolnice, ali zaman — odbili so ga.
»Bo že zdravnik tekel, kdaj naj te izpustimo!«
Ko ni mogel dobiti odpusta pravilnim potom, ga je dobil nepravilnim. Sam si je dal dopust. Nekega večera je šel na dvtorišče, da se malo pošeta. Med šetnjo je stopil na ulico. Ko je videl, da je na ulici, je potisnil šajkačo na obraz in se napotil takoj na kolodvor.
V bolnici je ostala njegova poste^ lja prazna.
Dva, tri dni so ga čakali in poizvedovali po njem s pomočjo policije. V bolnici se je mnogo govorilo o< tem slučaju. Čez par dni so položili v njegovo postelje? drugega ranjenca, v zapisno knjigo pa so poleg njlegove-ga imena pristavili, da je pobegnil iz bolnice neozdravljen in pustil vse svoje stvari v njej.
Zdravnik je zmajeval z glavo: »Razumem onega, ki pred kroglami in ognjem beži iz roivoV, a ne razumem nOrca, ki beži iz bolnice, kjer ga negujejo kot kneza. Norcu se ne more pomagati.«
Razume se, da so na Draga kmalu pozabili v bolnici. Toda ni jih pozabil Draga, skoro so ga zopet videli.
Nekega dne so bolničarji prinesli nosila na bolnično dvorišče. Sestre in bolniki so se zbrali okrog nosil, da vidijo novega ranjenca. Kar nastane smeh in razgovor med temi gledalci; v nosilnici je ležal Draga Nikolič. Takoj so to javili zdravniku.
»Kje si bil, nesrečnik?« ga vpraša zdravnik.
Draga se blago nasmeji.
»Gotovo so se ti irane odprle!« reče zdravnik.
Draga se še bolj nasmeji.
»Ne doktor, sojeno mi je, da še nadalje bolujem. Dosedaj ste mi le-čili levo nogo, no sedaj mi lahko' i desno. Leva je že zdrava. No sedaj bom ostal tu pri vas, dokler me ne boste vrgli ven.«
Zdravnik odkrije odejo z ranjenca in ugleda z umazano cunjo obvezano krvavo rano. Na levi nogi je bil še stari zavoj.
»Kaj je to?« vpraša zdravnik.
»Saj vidite.«
»Pa kje si za Boga bil?«
Ranjenec se zadovoljno in pomenljivo nasmeji:
»Pa kje naj bi bil, kot pri našem Vuku!«
Položili so ga na isto posteljo, na kateri je ležal prvič.
»O R J U N A«
Stev. 50.
najmademejSe »rejeut ter Iznšaje m tlskirniški dela od najpripro-itejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirale knjige v eno- ali ye£barvnf?n tiskn — BreSnre v malin in tndi oajrečjib nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Olm oprema Hi. Hop. nnikiT Ii reklam, listov. Lastna Humka šslshiti zvezka«.
Šolski zvezki za osnovne i« srednje šol« Risanke, dnevniki in beležnico,
edini stik — list — ki ga danes ob času razpusta še imamo. Koledar je urejen zelo praktčno in ga bo vsakdo z vese’jem uporabljal. Naročila sprejema uprava lista.
JkkolJ
PLETENINE STO ZNAMKO SO najbouSe«
Kronika.
»Slovenec« se je zopet razkoračil nad Orjuno. Slovenski dijaki na zagrebški univerzi so pri zadnjih volitvah za odbor 'dijaškega akademskega podpornega društva volili z blokom demokratov skupno jugoslovensko listo in ta greh jim današnji centralstični avtonomisti ne morejo oprostiti. V eni sapi pa zatrjujejo, da so klerikalni slovenski dijaki volili hrvatsko listo. Grožnje, ki se čitajo med vrsticam so smešne in se jih noben jugoslovenski dijak na zagrebški univerzi prav gotovo ne bo ustrašil. Jugoslovenski dijaki zagrebške univerze bodo vedno volili le po svoji vesti in nikdar po nasvetih »Slovenca«. Tako neokusne notice segajo mogoče glo-
SALAME
prvovrstno novo robo, uležane,
dobile povsod I
Prva hrvatska tvornica salam, suhega mesa in masti
11(110111 d. d. Petrinja.
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Franc Palme,
Ljubljana - Maribor - Celje.
Za božična darila
M.G.S
10
FETfllNJ
si dovoljuje cen j, občinstvo vljudno opozoriti tt.
F. M. SCHMITT
na veliko zalogo galanterijskega blaga, igrač, vozičkov,
ročnih torbic, listnic, aktovk, šatulj, okvirjev, ogledal, termus-steklenic, nastavkov, pisalnih in kadilnih garnitur, jedilnega orodja,
telovadnih, snežnih in domačih čevljev, galoš,
pletenin, robcev, kravat, perila, rokavic, nogavic, vezenine, vložkov, vseh predmetov za krojače in Šivilje,
toaletnih potrebščin, mnogovrstnih parfumov, mila, kolinske in ustne vode i. t d.
Nizke cene! Solidno blago! Postrelba točna 1
boko v srce klerikalnemu volilen v zakotni vasi, ki ni smel iz bojazni pred večnim ognjem nikdar misliti s svojimi, možgani, inteligentnemu
človeku pa prav gotovo ne.
Proces proti makedonskim dijakom. ki bi se moral vršiti že pred mesecem, se je pričel ter vzbuja v vseh krogih veliko zanimanje. Obtožnica navaja interesanten materi-jal, iz katerega je razvidno, da ima makedonski komite v tem teritoriju sila razpredene organizacije, vs'.e’d česar se ni čuditi vsakdanjim atentatom bolgarskih 'trcljta na hašem ozemlju. Makedonska dijaška revolucionarna organizacija je imela zveze z makedonstvujoči preko Dunaja, kamor so potovali obtoženci po navodila. Glavni obtoženci so: Kiče-vič, djuzelovič Dimitrij, Sterejin Bičevič, Hukarevič Biždevič in Ha-ralampirije. Vsak izmed teh je imel nezavisno petorko v Južni Srbiji. Pri preiskavi so posamezniki priznali in podali obširno poročilo o ustroju organizacije. Pri glavni razpravi pa zanikajo vsako krivdo ter skušajo dokazati, da so jim bile izjave tekom preiskave1 izsiljene s strani oblasti. Vendar pa je materijah ki ga imajo oblasti v svojih rokah tako obremenilen, da ni dvomiti, da doleti krivce obsodba.
Povdarjali smo že večkrat, da bi bilo bolgarskim komitašem nemogoče delovati na našem ozemlju s tako sigurnostjo, če bi ne imeli varnega zavetišča pri domačinih. Naša viada je dovoli!a makedonskim
emigrantom, ki so po končani vojni zbežali na bolgarska tla, svobodno vrnitev. Med temi, ki so se povrnili domov, pa je mnogo takih, ki so napravili ta Korak na zahtevo makedonske revolucionarne organizacije in se nahajajo v stalnem stiku s ko-mitaši. Razprava proti dijakom makedonske revolucionarne organizacije obeta mnogo zanimivosti in se k njej še obširneje povrnemo. Upamo pa, da bo mnogo, pripomogla k razčiščenju razmer v Južni Srbiji.
Skrb vsake gospodinje. Otroci morajo v šolo. stanovanje treba da je v redu, jed tečna, a cela družina snažno in skrbno oblečena. — Take in enake skrbi ima vsaka gospodinja.
— Ako jo torej rešimo vsaj skrbi za veliko žehto, smo ji storili mnogo.
— Čarobno sredstvo za pranje perila se imenuje »RADION«. — Kupite še danes en zavitek, pa poizkusite!
Tuini glasi.
Paberski iz zadnjih dnevov komedije. Na dan proslave velike italijanske zmage so prekrstili vse tržaške šole z imeni padlih tržaških prostovoljcev. Tako so dobile svoje ime tudi nekdaj slovenske šole v tržaški okolici. Odslej bo nosila šola v Barkovljah ime Romeo Battistig.
Franc Bar, Ljubljana
Cankarjevo nabr. 5 - Tel. 2407
se preseli Mestni trg 5.
Največja RADSO-tvrdka Jugoslavije.
Velik, bogato ilustrovan CENIK izide v kratkem.
Ta dan nanovo otvorjena šola v Bazovici Giuseppe Silani, na Kati-nari Mario Silvestri, staro-sloven-ska šola v Sv. Križu Giuseppe Vi-dali, nekdanja Legina šola ravno tam Ferrucio Suppan, na Gropadi Giudo Zanetti, na .Vrdeli Attilio Grego, na Proseku Giacomu Vene-zian, v Rojanu Emo Tarabochia, v Skednju Ezio de Marchi, pri Sv. Ivanu Fabio Filzi, na Trebčah Ugo Poloni o.
Po slavnostni otvoritvi šole na Bazovici se je ista gospoda udeležila ustanovitve fašistovskega odseka na Bazovici. Ustanovitev odse« ka je zahteval tržaški tajnik Cobol že meseca junija. Krajevni tajnik za
Priporoča se
VINSKA KLET
F. MENCINGER Sv Petra cesta 43.
Opčine in obenem poverenik faši-stovske stranke Federici se je trudil, da bi spravil ta fašjo na noge. toda kakor vso kaže, brez pravega uspeha. Obrnil se je svoječasno v spremstvu didaktičnega ravnatelja Lojacono na slovenskega učitelja, ki je na Bazovici učil, da bi mu šel na roko in mu dal razumeti, da ni izključeno, da bi v takem slučaju ‘ostal še nadalje v službi, dcčim bi moral drugače odleteti. Učitelj se- ni udal. Fašjo se je sicer kljub temu ustanovil, ne da bi domačini o tem sploh kaj vedeli.
Poravnajte naročnino!
TOVARNA
POHIŠTVA
1.1. NAGLAS
Turjaški trg štev, 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah
Za moške obleke — velika izbira ugodne cene
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU" Ljubljana, Ungarjava ul.
m
Ah,
to je tovarniški znak tovarne
PLOČEVINASTE
EMBALAŽE
,URANU*' d. z o. z.
LJUBLJANA * TEL. 2622
V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je naš dobri ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod
Gabrijel Jelovšek
posestnik in bivši dolgoletni vrhniški župan
i
v nedeljo, dne 4. decembra ob 10. uri dopoldne, zadet od srčne kapi, nenadoma v 70. letu svoje starosti za večno zapustil.
Pogreb blagopokojnega se je vršil v torek, dne 6. t. m. ob pol 3. pop. iz hiše žalosti na farno pokopališče pri Sv. Pavlu na Vrhniki.
Na Vrhniki, dne 7. decembra 1927.
Žalujoči ostali.
GRADBENO PODJETJE
INO. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica it. 24
■
■
99
SAVA“
opče osiguravajude dioni-Čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
99
CABA
it
oime ocnrypaBajyhe ahohh-napcKO ApyiuTBo y 3arpe6y
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
Ureja in odgovarja Jože Špan.