Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemži nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. r lasu first Sfcjvenic Dally" Id the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. Enter«! m »scond-daia Matt«, September «1, 1903, at fee Port Offlcs at New York, N. Y., under Act of Conrrew of March 3, 187«. ŠTEV. 123. NEW YORK, ČETRTEK, 25. MAJA, 1905. LETNIK XII. Prosta trgovina in Kritičan položaj vsled panamske potrebščine. štrajka v Gtiicap, RAZBURJENJE RADI NAKUPA ZA GRADNJO PANAMSKEGA PREKOPA POTREBNIH PREDMETOV SE JE POLEGLO. Kongres se strinja z vlado glede imenovanega nakupa. HOPKINSOVO ZATRDILO. Washington, 24. maja. Vsa razburjenost, ktera je nastala vsied vladine politike glede nabave za gradnjo pa-nam-keira prekopa |x>t rebnih materi-ja!ij >«• jo polegla. Razni republikanci, wnat..r.]i in člani senata, kteri so bili Irk..m zadnjih dnij v Belej hiši, so se namreč prepričali, da predsednik 7t omenjeno odredbo glede nakupa snaterijalij v inozemstvu ni hotel za-▼dati udarec varnostnej carini, temveč da je hotel le preprečiti, da bi ▼Hike obrtne kombinacije (United Ktates Steel Corporation ?) preveč jfhibr»:o ne segle v zvezino blagajno. Danes se je o tem vprašanju posvetoval s predsednikom senator Hopkins (II!.), kteri je po posvetovanju ■aznanil časniškim poročevalcem: "Ne vem. čemu naj bi se kongres povodom prihodnjega zasedanja bavil m vprašanjem o nakupu materijalij aa gradnjo panamskega prekopa. Tudi »c verujem, da bi se v senatu in zbornici našli ljudje, 'kteri se ne strinjajo s predsednikovin.1 nazori. Gradnja prekopa ni povsem ameriška zadeva, pa<" pa veliko mednarodno podjetje. Prekop bodemo sradili s ptujimi delavci in vsled tega nihče ne protestira. Glavna dela bodo izvršili Kitajci, Japonci, zamorci iz Jamaike in delavci iz vseh krajev sveta. Tudi bode ▼lada nakupila materijale v inozemstvu. v 'kolikor bode to potrebno. Toda skoraj bi lahko prerokoval, da se n«* bode niti {>et odstotkov materijala kupilo v inozemstvu, kajti vlada bode to storila le tedaj, ako bode v to pri-morana. In vsled tega se kongres gotovo ne bode dolgo pečal s tem vprašanjem. Vlada pa stori popolnoma prav, ako kupi predmete tam, kjer so ceneje." POBEGNILA. On je star 16 in ona 14 let. Ko je prišel minoli torek policaj Brown od postaje na Conev Islandu do Sea Gate našel je tamkaj necega 10 let starega dečka in 14 let staro deklico, ktera oba sta spala na ob-mor-kem pesku. Policaj ju je probu-dil ter ju vprašal po imenih. Dečku je ime Georsre Dunnell deklici pa Florence Peterson, oba doma iz Hyde Parka. Bronx Borongh v New Torku. Tem povodom sta pripovedovala policaju. da sta minolo nedeljo od doma všla in da se nameravata poročiti. Policaj ju naravno ni vodil v cerkev, pač pa na policijsko postajo, kjer so. dečka obtožili vsled odvedenja deklice in pa takoj zaprli. Deklica, ktero so kasneje izročili družbi za varstvo otrok je pripovedovala matroni o svojem potovanju iz Bronxa na Coney Island. Ko sta se z $ 5 v žepu poslovila od doma napotila sta se najpreje v Astorijo. L. I. Prvo noč sta spala v nekej šupi- Znano jima je bilo da velja poroka mnogo denarja in da bode pred vsem tudi duhoven zahteval na-grado za svoj trud pri vezanju njunih duš. V ponedeljek sta prišla na Conev Island, kjer pa nista dobila prenočišča. Radi teaa sta vso noč šetala, ogledovala tamošnje čudeže ter živela ob frankfurtarskih klobasic in "pop-corna." V torek zjutraj sta pa bila tako izmučena da sta se na Sea Gate vlegla na pesek ter vsa srečna sanjala o mladem honevmoonu. Ko so ju aretirali je imel deček še $ 2.25 kapitala. Seboj sta imela tudi mali kovčeg kteri je bil napolnjen z koristnimi rečmi, med kterimi je bila tudi mala punica brez rok, razni romani in par fotografiji. Bomba v obliki ženskega čevlja. Connellsville, Pa., 24. maja. Včeraj zvečer je našla gospa Lulu Engle v Uniontownu, Pa., na svojem dvorišču par ženskih čevljev. Ko jih je natančneje preiskala je pronašla, da je bila peta jednega čevlja izdolbena in napolnjena z nitroglieerinom. Policija ja odredila strogo preiskavo. MESCANSTVO JE NAPROSILO GOVERNERJA DENEENA, DA POŠLJE VOJAŠTVO V MESTO. Vsled štrajka voznikov se je položaj izdatno poslabšal. MIRU ŠE NE BODE. Chicago, 111., 24. maja. Vse nade, da pride med štrajkujočimi vozniki in delodajalci kmalo do sklenitve miru. so zginole in napoved javnih krvavih bojev zamore vsalki čas zopet iziti. Zborovanje, ktero se je vršilo med zastopniki sedmerih ekspresnih družb in zastopnikom unije voznikov, ni bilo uspešno in v štrajkarjih so se zopet obudile strasti, ktere je opažati za sedaj še v besedah, ktere se pa prav lahko spremene v dejstva. Xemiri se za morejo vsaki čas pričeti, to tembolj, ker bodo sedaj štraj-kali tudi vozniki v okraju trgovine s stavbenim lesom, kteri se razprostira ob reki Chicago. Šerif Barrett naznanja, da so vse obravnave glede končanja štrajika voznikov končane in da je meščanstvo že naprosilo governerja Deneena, da dopošlje v Chicago vojaštvo v slučaju, ako se zopet obnove izgredi. Kriza so hitro bliža. Ako prične milica vzdrževati na ulicah mir, potem je prolivanje krvi neizogibno. Včeraj je zboroval mayor z alder-meni in poslovodji ekspresnih družb. Vsebina posvetovanja ni znana. Takoj po posvetovanju pozval je mayor k sebi po-icijskega predstojnika 0'Neil-la in šerif a Barret ta, iz česar je sklepati, da se ekspresne družbe nečejo uda t i zahtevam štrajkarjev. Vojaški g Lavni pobočnik Scott je že dospel semkaj iz Springfielda in vse je pripravljeno talko, da zamore vojaštvo vsaki čas nastopiti. Ves položaj je sedaj odvisen od ekspresnih družb, ktere pa ne obetajo mnogo dobrega, ker svojega stališča nečejo niti za las opustiti. Chicago, III., 24. maja. Tukaj zamore nastati prava obrtna vojna, katere posledica bode brezdvomno izjemno stanje, kajti sklenitve miru ni pričakovati, pač pa boja na vsej vrsti. Governer Deneen bode mestne oblasti po vsej moči podpiral in storil vse, da se vzdržuje mir. Ako bi pa milica ne zadostovala, pridejo v mesto tudi zvezine čete. Središče štrajka je sedaj v okraju skladišč stavbenega lesa. Zlato v West Virginiji. Cumberland, W. \Va., 24. maja. V okolici Suttona W. Va., so našli na zemljišču bivšega senatorja Henry Q. Davisa zlato in srebro. Dragoceno rudo so našli tudi na farmah James S. Skidmoreja, Benjamin Crissa in Barney Whalinga. Zlata žila je debela od treh do sedem čevljev. V vsakej toni zemlje je za $ 60 zlata in za $ 12 srebra. Ribji trust! Bil je že skrajni čas, da dobimo kaj novega na polju trustov, kajti v Washingtonu skrbe, da stari trusti izmirajo. Proti radovednežem. Kdor bode v nadalje v državi Cali-forniji prislušaval, kadar kdo govori po telefonu, bode moral v ječo. Radi tega so tamkaj že zaprli nekega senatorja, kterega je njegova žena poslušala, ko se je s svojo '' tvpewritegirl" po telefonu dogovoril, kje naj ga pričakuje za night - party. Zaprti bančni uradniki. San Francisco, Cal., 25. maja. Tukaj so zaprli J. B. Younga, predsednika bankerotne banke Goldfield Bank & Trust Company iz Goldfielda, Nev., in Francis L. Burtona. Kakor smo že poročali, našlo se je v 'banki le še $21 premoženja. Slovenske novice. Naš rojak J. Zima, ki je v newyor-ških krogih dobro znan kot izboren mojster magije in na karte, bode nastopil z svojimi umetnimi točkami v nedeljo dne 28. t. m. v dvorani g. J. Krakerja, 177 Gwinnett St. (blizu Throop. Ave.) Brooklyn N. Y. Začetek ob 8 uri zvečer vstopnina 15 et. Rojaki dobro došlil -i : Diamante ali življenje. Brooklynski roparji. PRI BELEM DNEVU NAPADEL JE VČERAJ NEK ROPAR GOSPO MEISELJEVO IN NA NJO STRELJAL. V njeno stanovanje vlomil, prosil miloščine in izvršil napad. MEISELJEVA SMRTNO RANJENA. Pomorska bitka ? Predno je odšel Maks Meisel včeraj zjutraj iz svoje hiše št. 200 Hopkins St., Brodklyn Borough v New Yorku na delo, poljubil je svojo ženo in otroke. Na stopnicah pred hišo sedel je nek mladenič, kteri mu je par sto korakov sledil in potem odšel nazaj proti Meiseljevej hiši. Tu je potrkal na "kuhinjska vrata, ktera mu je Meiseljeva odprla. V kuhinji so bili tudi njeni trije otroci, stari od dveh mesecev do pet let. Mladenič je Meiseljevo vprašal, ako mu more dati delo, na kar mu je odgovorila, naj gre k njenem možu. Medtem je neprestano gledal na njene diamantne uhane in na prstane, tako da se je pričela Meiseljeva bati in je dejala ptujcu, naj gre cd kjer je prišel. Ptujec je to tudi storil, toda četrt ure je zopet prišel z revolverjem v roki. Otroci so pričeli Ikričati in se skrivati za materinim krilom. "Dajte mi uhane in prstane; ako spregovorite besedico, vas ustrelim. Petletna hčerka je kričala in ropar jo je tolkel ter brcal. To je obudilo v materi pogum in v tem trenotku je naskočila roparja. V tem trenotku je prišla v kuhinjo služkinja, toda ona se je preveč prestrašila. Gospa se je roparju izvila iz rok in bežala v sobo, toda on jej je sledil in jo ustrelil v desno pleče. Ker je pa še vedno kričala, je še enkrat streljal in krog-Ua JeJ Je prodrla pljuča. Po storjenem činu je ropar bežal in zginol. Nesrečnieo so odpeljali v bolnico, toda okrevala ne bode več. 400 mul zgorelo. East St. Louis, 111., 24. maja. Hlevi trgovcev s živino Maxwell & Crouch ter bratov Sparts so zgoreli. Pri tem se je zadušilo in zgorelo 400 mul. Skupna škoda znaša $1000.000. Kako je nastal požar še ni znano. Mistrijozen umor. McArthur, O., 25. maja. V minolej noči je Ema Flynnova vstrelila far-merja in posestnika mlina J. M. Spechta. Morilko so zaprli. Ona trdi da je po noči videla nekega moža, o kterem jo mislila, da je postopač, kteri je gledal skozi okno v njeno sobo. Radi tega je vzela revolver in vstrelila. Speehtovo truplo so našli zjutraj pred njeno hišo. Flynnova in soproga umorjenca sta sestrični in obe rodbini sta živeli vedno v prijateljstvu. Rodbinska žaloigra. San Francisco, Cal., 25. maja. Wm. Stephens, ki je bival v Ross Valley, umoril je včeraj svojo soprogo in ustrelil svojih petero otrok ter samega sebe. Predno je to storil, skušal je ustreleti še nekega vožnja, ikteri je slučajno vozil memo njegove hiše. — Trije otroci so bili na mestu mrtvi, toda ostala dva bodeta tudi umrla vsled zadobljenih ran.Žaloigro si sosedje ne morejo tolmačiti, najbrže je Stephens zblazn.il in tako izvršil grozni čin. Šest delavcev vsmrtenih. Columbus, Ohio, 23. maja. Blizo stališča lokomotiv Hocking Valey železnice na West Mound St. se je raz-letel kotel neke lokomotive. Šest delavcev je bilo vsmrtenih in poslopje je po večini razdejano. Zdravniki, bolniški vozovi in policaji so bili takoj na licu mesta. Štiri druge lokomotive, ktere so bile blizu, so razdejane. Trupla vsmrtenih delavcev so grozno razmesarjena in roke ter noge jim je na vse strani razneslo. Tornado v Georgiji. Reidsville, Ga., 24. maja. V Tattnall countyju je razsajal tornado, kakorš-njega ljudstvo že dolgo vrsto let ne pomni. Tornado je divjal le deset minut, toda to je zadostovalo, da je uničil vse polje med Reidsville in Collin-som. Tudi mnogo hiš je razdejanih. Nek zamorec je bil usmrten in strela je omamila petero o sob. Pri Formozi je baje prišlo do velike pomorske bitke v kterej je bilo japonsko brodovje poraženo. Vest ni potrjena. — Rusko brodovje je že dolgo na Pacifiku. Nevarnost tor-pednega napada je manjša. PRIPRAVE NA VELIKO BITKO NA MANDŽURSKEM BOJIŠČU. — VLADIVOSTOK NI ISOLIRAN. — REKOGNOSCIRANJE RENNENKAMPFOVTH KOZAKOV. Petrograd 25. maja. Semkaj se poroča da se je dolgo pričakovana pomorska bitka med ruskim in japonskim vojnim brodovjem pričela in sicer južno od Pormoze. Podrobnosti se ne poročajo. Manila, 25. maja. Med ruskim in japonskim brodovjem se je južno od otoka Formoze vnela bitka. Japonci pod vodstvom admirala Togo so poraženi. Podrobnosti še ni mogoče dobiti. Petrograd, 25. maja. V mornarskih ikrogih -o sedaj prepričani, da je brodovje admirala Rožestvenskega na Pacifiku m da pluje proti severu. Pri tem se izogne otoku Formoza in otočju Pescadores, tako da je nevarnost torpednega napada zelo majhna. Ako se hoče admiral Togo spustiti v bitko, bode prisiljen bojevati se na prostem morju. Misli, da bode Rožestvenskij skušal pluti po Korejsfeej ožini, so izvedenci opustiti. Vladi vosfcoško brodovje je preiskalo ožino Perouse med otoki Hokaido in Sahalin, kakor tudi ožino Tsugaru med otoki Hokaido in Hondo. O izidu te preiskave je vlada sporočila Rožestvenskemu, predno je ostavil Indo-Kitajsko. Petrograd, 25. maja. Vsa poročila | Lz mandžurskega bojišča značijo, da pride v kratkem do. velike bitke, v J kterej bode Linjevič najbrže Okušal j pričeti v ofenzivo. Japonci so vse mo-: goče pripravili za slučaj, da bode nji-' hova zveza z domovino pretrgana, V Yinkovu imajo velikanske zaloge pro-' vijanta in streljiva, kar velja tudi o j Daljnem. Časniškim poročevalcem je sedaj, zaibranjeno pošiljati vesti iz bojišča, j kar se je dosedaj še vedno zgodilo | pred velikimi bitikami. General Linje-| vič je izdal mnogo več varnostnih od-' redb, nego svoječasno general Kuro-patkin. Chancliawadze, Mandžur, 25. maja. Japonci so včeraj napredovali proti Shahedzc, toda tudi Rusi so napredovali in zasedli Shachzou in Syaosich-j dizou, na kar so Japonci bežali preko Reke Kuche in Gore. Rusi vsaki dan rekogniscirajo. Dosedaj še ni prišlo do resnih bojev. Tokio, 24. maja. Tuikaj so sedaj prepričani, da je rusko brodovje odplulo na Pacifik, ne da bi je nadlegoval admiral Togo. Rusi plujejo najbrže direktno proti Vladivostoku. Admiral Togo je sedaj p rimo ran vse svoje vojne ladije rabiti za obrambo domačega obrežja. Včeraj zvečer se je tukaj vršila važna konferenca, kterej so prisostvovali miirstersiki predsednik Katsura, maršal Yamagata, baron Yamamoto, general Chernauchi, minister inostra-nih del Komura in državni tajnik Matsura. Petrograd, 24. maja. Podadmiral Parengo je imenovan poveljnikom četrtega pacifičnega brodovja, ktero ostavi Libavo sredi junija in odpluje proti Japonske j. Prelaz Gunshu, 24. maja. Na man-džurskem bojišču vse pričakuje velikih dogodkov. Sovražna si vojskovodje prežita jeden na druzega kakor jastraba, toda od japonske strani še ni opaziti kakega odločnega gibanja. General Rennenkampf, znani rusfci vodja jezdecev, je ravnokar dovršil skrajno drzno rekognosciranje, o če-gar izidu vlada ne pusti poročati. Mogoče je, da so bili Rennenkampfo-vi kozaki, kteri so se nedavno pojavili jugozapadno od Faikomana. Iz Tokio se je namreč poročalo, da se je dne 20. maja bojeval velik oddelek kozakov na desnem bregu reke Liao. Ruska konjiča je dne 22. maja ostavila desni breg reike Liao. London, 24. maja. Vesti, da je mesto Vladivostok isolirano, kakor se je poročalo iz Tokija, niso resnične. Petrograd, 24. maja. Vladivostok še ni isoliran, kakor so poročali Japonci. Iz Vladivostoka prihajajo br-zojavtke redno preko Harbina in direktno preko Habarovskega. Tekom dneva so došle brzojavke, da je železnična, kakor tudi brzojavna zveza z Vladi vos tokom še v redu. Toikoi, 24. maja. Rusko vojno brodovje je že daleč na Pacifiku in to je vzrok, da se je včeraj zvečer vršilo važno bojno posvetovanje. Vesti, da je japonsko vojno brodovje zopet obiskala nesreča, še niso potrjene. TIFFANY JE VI DIAMANTI. Tat zahteva $ 10,000 nagrade, na kar bode vrnil diamante. Poročali smo že da je nek nepoznan tat ukradel newyorskej zlatarskej tvrdki Tiffany & Co., tri diamante v vrednosti $50.000. Sedaj je tat tvrdki pisal, da jej vrne diamante, ako se mu izplača odškodnina, oziroma nagrada v znesku $ 10.000. Tvrdka je sedaj prepričana, da je tatvino izvršil kak zelo rafiniran lopov. Tiffany se naravno ne bode oziral na tatovo ponudbo in bode tatova zasledoval sodnim potom tudi ako ga to stane več nego $50.000. Nek nepoznan možki je dne 12. in 14. t. m. ponudil nekej tvrdki na Maiden .Lane za $ 50.000 diamantov. Toda ptujec se ni več vrnil in dosedaj ga ni nihče več videl. Zaljubljene dijakinje. Slavno Vasarjevo žensko vseučilišče v Poughkeepsie je ponosno na svoje zadnje šolsko leto. Nič manj nego 50 dijakinj se je zaročilo. Three cheers for the Red, White and Blue! Nezgoda na železnici. Nashville, Tenn., 24. maja. Potniški vlak Louisville & Nashville železnice je na mostu ki vodi preko Rutherford Creeka, 4 milje južno od Columbi-je, Tenn., ponesrečil. Vsled zadnjega deževja je bil dohod na most poškodovan in tako sta padla zadnja dva vagona po bregu navzdol. Pri tem je bilo osem osob ranjenih. Usmrten ni bil nihče. BANKA BANKERGT. Le $ 21 gotovine je v blas-jni. Goldfield, Nevada, 23. maja. Tukajšnja Goldfiela Bank and Trust Co., ktere premoženje je znašalo $ 78-227 je napovedala bankerot. V blagajni so našli le $ 16 papirnega in $ 5 zlatega denarja. Bančne knjige so v skrajnem neredu. Bančni predsednik I. B. Young, je zajedno tudi predsednik Goldfiela Lida Invest ment Comp Banka je imela dva blagajničarja ktera oba nista pri bankerotu kaj pridobila, pač pa izgubila. Proti naseljencem. Naenkrat je nastopil naš predsednik proti naseljencem. Izšle bodo strožje odredbe. Toda bodo li naše velike korporaeije in železnice, ktere vabijo Evropejce semkaj, ker delajo ceneje, v to privolile? Še jedna Panama? Učenje španskega jezika. Miss Alice se sedaj uči španščino, da se tako pripravi na potovanje na Filipine. Me thinks, dejal je Shakespeare (ali kedo drugi) jezik ljubezni je mednaroden. Član kongresa Nick Longworth potuje namreč tudi na Filipine. Življenje v Washingtonu. "Simule Life" v washingtonskih višjih kvegih je tako prlprosta da je morala angleška vlada svojemu poslaniku dovoliti $4000 letne doklade. Pri nas so vendarle bolj praktični, kajti prva kvalifikacija nhsili diplomatov je njegova denarnica. Zopet bombe v ruskej Poljskej. ATENTAT NA POLICIJSKEGA RAVNATELJA V SJEDLE-CU. — RAVNATELJ JE TEŽKO RANJEN. Ruska zemstva morajo molčati. — Tozadevne odredbe minasterstva notranjih zadev. KIJEVSKI ŽIDOVI. Varšava, 24. maja. V Sjedlecu, glavnem mestu istoimenske gubernije, je o poliuioči ndkdo vrgel pred verando neke kavarne, na kterej je sedel I>olic*i jski ravnatelj, bombo. Svoj cilj je sicer zgrešil, toda ravnatelj je kljub temu težko ranjen. Napadalec je ušel. Petrograd, 24. maja. Vlada je ukrenila vse potrebno, da prepreči provin-cijonalnim zemstvom sprejemanje resolucij, s kterimi zahtevajo preinače-nje načina vladanja. Minister notranjih zadev opozarja v posebnem cir-•kularju, da se nanaša pravica za pošiljanje prošenj carju le na posamezne individue, ne pa na organizacije. S tem namerava vlada storiti konec političnim agitacijam v raznih zem-stvih. Kijev, 25. njaja. Generalni guber-nator je izdal odredbo, vsled ktere se morajo Čifuti, kteri nimajo dovoljenja bivati v mestu, vrniti v njim od-kazane okraje. Baku, 25. maja. Včeraj popoludne je nekdo vrg^l bombo pod kočijo, v Ikterej se je vowdl gubernator, knez Nakachidze. Knez je bil na mestu usmrten. Tudi nek poročnik in jeden pasant sta usmrtena in kočjaž je nevarno ranjen. Petrograd, 25. maja. Podrobnosti o umoru kneza Nakaehidze se ne poročajo, toda domneva se, da je umor čin armenskega revolueijskega odbora in posledica bojev med Armenci ter Tartari. Knez je baje, mesto da bi čuval Armence,, ščuval- Tartare proti Armencem. Med Rusi je bil zelo priljubljen: bal se ni niikogar in je večkrat hodil po ulicah brez spremstva. Moskva. 25. maja. Minoli ponedeljek se je v okraju Jamsko Vrečje onkraj reke, baš nasproti Kremlja, rac.letela bomba. Ranjen ni bil nihče. Varšava, 25. maja. Med židovskimi delavci in židovskimi lastniki razupi-tih hiš prišlo je do pretepa, v kterem so bile 4 osobe usmrtene, dočim je 30 ranjenih. Novosti iz inozemstva. ANDRASSYJEV TRUD PRI FRAN JOSIPU ZAMAN IN POLOŽAJ NA OGRSKEM JE NESPREMENJEN. Dijaki in častniki kot ulični pometači. Tatovi in veliki knez Nikolaj. TURKI V YEMENU. Czolgoszeva reminiscenca. St. Louis, Mo., 24. maja. Tukaj so zaprli Edwarda Saftiga, kteri je ravno kar prišel iz prisiljene delavnice, v kterej je bil zaprt radi tatvine. Saftiga so zaprli radi policijske odredbe mesta Joliet. 111., kamor ga bodo sedaj odvedli. Saftiga so v Chica-gu obsodili v petletno ječo radi vloma in tatvine. Ko je bil že leto dni v ječi so ga na dano besedo izpustili, na kar je prišel semkaj in v nekem hotelu vkradel suknjo. On se je vedno hvalil da je on privezal robec na roko Mo Kinleyevega morilca, anarhista Czolgosza,, predno je vstrelil na pred-, sednika. KRONIČEN KATAR OZDRAVLJEN. V mnozih slučajih je kroničen želodcev katar zelo nadležen in ga ni mogoče ozdraviti; radi tega smo zahvalni nasvetom nekega večletnega bolnika "Želim Vam naznaniti, da me je Trinerjevo ameriško grenko vino ozdravilo od kroničnega katarja v želodcu, kteri me je dolgo vrsto let mučil. Zdravili so me razni zdravniki in rabil sem razna zdravila, toda ni jedno me ni ozdravilo. Končno sem poskusil Trinerjevo ameriško grenko vino in po kratkem času sem zadobil svoje prejšnje zdravje. Sedaj sem zopet jak in lahlko uživam najtežjo hrano vsaki dam. Radi tega si štejem v dolžnost, da priporočim imenovano vino vsakomur, kteri boluje na želodcu. Josip Laboj, La Grange, Texas." Za katar v želodcu in vse drnge želodčne bolezni v zvezi z izgubo teka je Trinerjevo ameriško grenko vino najboljše sredstvo, ktero popravi želodec v vsakem slučaju. V lekarnah. Jos. Tiiner, 799 South Aahland Ave., Chicago, 1H. je denarje pobijati po po-sredoyanju F. Sunt, 109 Greenwich St. Hew York, ker to itori aaikitrej« ta ujwlid* NAJBOLJE Budimpešta, 25. maja. Grof Julij Andrassv. kteri je tkot zastopnik ogrske opozicije obiskal cesarja Fran Josipa in mu predložil zahteve združene opozicije, se je že vrnil v Budimpešto. Njegova misija je popolnoma i»-podletela, kajti Fran Josip je odklonil vse nadaljne koncesije. Vsled tega ostane ves položaj neizpremenjen in kriza še dolgo ne bmle rešena. Opozicija bode nasprotovala vsakemu (kabinetu, kteri bode imenovan brez nje-ne odobritve in kteri ne bode uvedel vojsko madjaršvine. Nad al j ni načrt dunajskega dvora niso znani, toda lomneva se, da se na tihem nekaj pripravlja proti Ogrskej. Stockholm. Švedska. 25. maja. Pometači ulic so pričeli štrajkati in sedaj pometajo mestne ulice dijaki vseučilišča in častniki ter civilni uradniki. Paris, 25. maja. Nepoznani tatovi so obiskali sobe ruskega velikega ikne-7.a Nikoli ja v nekem tukajšnjih hotelov in odnesli za .$2000 zlatnine, ktera je bila last knezovega pobočnilka. Port Said, 25. maja. Turška vlada hiti s pošiljanjem vojaštva v vil a jet Yemen, Arabija, kjer že dolgo časa traja revolucija. Memo Port Saida se je danes peljalo 2300 mož. Bilbao, Španska, 24. maja. V bližnjem Barcalado pripetili so se veliki izgredi, ker so morale nek t ere rodbine šiloma ostaviti svoja stanovanja. Rodbinam se je pridružila velika množica ljudstva, ktero je oplenilo mnogo hiš in ustavilo ves promet na ulicah. Pričakovati je nadaljnih izgredov. Mandrio. Italija, 2-L maja. Ko je prišel včeraj Škof Reggio Eruilio v polnem ornatu na ulic*', ga je napadel nek anarhist. Škofa so ljudje rešili s tem. da so anarhista pretepli in izročili policiji. Lizbona. Portogal. 24. maja. Tukaj so se pričele razširjati koze. Od 1. maja nadalje je že umrlo 19 ljudi. Boj med mornarji in nakladalci. Wellington. Wash., 24 maja. Včeraj zvečer nastal je med nakladalci in mornarji jadranke Shasta prepir vsled nakrcevanja stavbenega lesa na ladijo. Trije mornarji s ' pogrešajo in so najbrže padli v morje in utonili. Šest osob je ranjenih. Velik požar. V Muskegonu, Micli., zgorelo je poslopje lokomotiv Pere Marquette železnice. Pri tem je bilo osem lokomotiv razdejanih. Škoda znaša $ 125.000. KRETAXJE PAB2TTKOV. Dospeli so: Sardinia 24. maja iz Hamburga, Teutonic 24. maja iz Liverpoola. Dospeti imajo r Armenia iz Hamburga. Numidian is Glasgow*. La Gaseogna is Havre. Armenian ix Liverpoola. Furnessia iz Glasgows. Neokar iz Genove. Carpathia iz Reikt. La Lorraine iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Campania iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Caledonia iz Glasgowa. Hamburg iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdasna. Kaiser "Wilhelm der Grosse iz mena. Barbarossa iz Bremena. Odpluli so: Deutschland 24. maja v Hamburg. La Bretagne 24. maja v Havre. j Br*- Odytatt Philadelphia 27. maja v Southampton EJtruria 27. maja v Liverpool. Kroonland 27. maja v Antwerpen. Graf Waldersee 27. maja v Hamburg. Furaesftia 27. maja v Glasgow. "8LAS NARODA" ^Ut slovenski n »iglavcev * Ameriki. Urednik: Editor; ZMAGOSLAV VALJATEC. ■ ■■fit Publisher FRANK SAKSER, 10» Greenwich Street, New York City. Za Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 150 Bvropo, za vse l»ro....... 4.5U 1 " " pol leta....... 2.50 " " čctrul&ta...... 1.75 V Evropo po~.il lame li^t skupno dve "GLAS NAP; vzeta 51 rs .ki dan iz- SAk'UDA' vejice >1 the Fespie") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yemrly $3.00. Advertisement on agreement. Z* do deset vrstic se plača X) ;ci t* v I 'opisi brez padpi-a in csobnosti se ne a^tis^ejO. Denar naj se blagcvoli piiiljati po Monty Order. Pri spremembi kraja naročnikov or osi in«, da se nam tudi prejšnje bivališče nainani, da hitreje najdemo naslov« nika Dopisom m poiiljatvaai uredite "Gloa Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Toiefom 37M Cortlan«. Povišanje davka in naseljenci. Nfvir,«ai»t. ktera je že tolikokrat nastopila, proti naseljevanju, se je zo-fx"t prolwdihi. Tekom zadnjega de^et letja sum bili i o/.iroan na to na bolj-A-rn, kajti pritožbe radi vedno nara ičajoc^j naseljevanja niso bile tako mni^ištovilne. kakor p»*preje, in tudi opisovanje naseljevanja ni bilo tako farvtastieno in žalostno, kakor nekdaj, ko .s«> orfcosreni nativisti neprestano Vihali •> nevarnostih, ktere prete na-deželi od naseljevanja. Da temu *aj doloma ni vet- tako, imamo se po nekoliki* zahvaliti doliro t rajajoče j prosperiteti in z njo združenem vsestranskim delom. Tudi vedno bolj živahen pnwnet r. dnisrrmi ljudstvi je imel z r.«irom na naseljevanje le dobre poslodiee. In baš radi tega nas je sedaj tembolj iznenadil zopet vstali duh Intolerance, kteri je našel odmeva, kator amo že v "Glasu Naroda" javili, celo v Belej hiši v Washing1-tonu. Od tam se nam obeta, da bodo povečali oni davek, kterepa mora vsak naseljene plačati, predrro sme priti na nase ozemlje, od $2 na $25. Ne bih bi iskreni, ako bi trdili,.da bi taka odrsdba kol ikono] i omejila število nasel jencev. V množi h slučajih, v katerih nameravajo velike rodbine naseliti, bi jim imenovani davek to gotovo preprečil. Povečani izdatki od *100 do >150 so vzrok, da bi rodbine, kt ere te/"';o prihranijo toliko denarja, raje n^tjle doma. Z ozimni na to bd toraj povišanje davka gotovo doseglo svoj cilj. i Povsem drugo vprašanje pa je, bi-li vsled davka postal nivo naseljencev bo!jrsi 1 Na to vprašanje ne moremo <*hr»»voriti z "da". Marljiv delavec, a marljivi ~o vsi oni, kteri ostavijo Hvojo do.-«Hlanjo pot življenja ter iščejo Kvojo srečo v ptujini — pa ne da miKrgti 7.U to, je-li za $2-"> bogatejši, ali revaejš'. S tem njegova volja ne 1»»tane k.-epkejša in tudi njegova in— ne večja, dasrravno je baš od te-p.. <*ivi-iia njegova b»»dočnost v Ame-r»„.. Ak » mislijo v Watdkingtonu, da bodo 7. da\f;<>m zmanjšali število — r<'hm italijanskih — delavcev, po-tc'i -e gotovo motijo. Znano nam je, da je lahko najti "padrone" tako v l'.tl ji. kakor tudi tukaj, kteri radi p-^.dijo primanjkujočih petindvajset •l.ilarjev. Italijanom toraj d a vol; ne bode delal mnogo prearlavice. — Pač in drugim naseljencem, kteri k sreči in '-sir :ie vedo o sistema "padro-no\ in kteri so. ko pridejo k nam, takoj odvisni od dela svojih rok. Ol kje utfii prihaja kar tako iz-nenada porražtvo proti ljudem, kteri hr^-ejo r. i.ami zajedno skrbeti za napredek nase slavne domovine? Je-li to '.avi-t. ktera ne privošči kruha onim, kteri bi ga lahko in rado zaslutili? Ali je morda to ljubezen do domovine v zvezi z bojaznijo, da America doslih ptujcev ne bode zamogla več asimilirati in napraviti iz njih dobre državljane? Zgodovina Amerike za more vsem onim. kterih 6e je polastil tak strah, odgovoriti. "Moj brat je umrl prod 150. leti." To izjav., je nekdo podal pred nekim anirležkim sodiščem. Šlo se je za ded-ščmo. ' Imate-li brate aLi sestret" je prasal predsednik sodišča. "Imel f*'m bra:a. ki je pa umrl pred 150. leti." Visoki sodni dvor je menil, da *e mož hoče iz njega norčevati, .in ga je že hotel kaznovati zaradi žaljenja sodnikov. Mož pa je dolkazai svojo izjavo. Oče njegov se je oženil z 19. letom in kmalo potem se mu je rodil sin. ki je umrl še istega leta. Pbzneje, nt ar 75 let, se je oče oženil drugič, in iz tega zakona se je rodila priča, ki je sedaj 94 let stara. Ako tej starosta prištejemo čas med rojstvom obeh bratov, 75 manj 19, ali 56 let, dobimo število 150. Mož je imel toraj prav, ko je dejal: "Moj bral je pred 1*>. ML" Denar, dolg in pri= hranki. (Konec.) Znameniti slikar Havdon je rekel. . .i je nazadoval v svoji umetn '-ti. ko so je z are I d I žit i. On je skušaj sam n >i-V -i - ičnost reka: Kdor ob tuji 9vi, nikdar mu veselja ni. M. •; • : zrij.iski čitaino besede: T ' • :i -»ji dolgov:, kte- si:n ii i jn-.ist nikdar in jih ne '.•■tu. ' >■ opisal sam sv..je živ-'..;< . r, i to ' ■ jasen dokaz, kako denarne neprilike jemljejo veselje in zmožnosti, more dušo, vlivajo trplje-nja in brez \onea ponižanja. Vredne so besede, ktere je govoril svojemu spremljevalcu: "Be/i od vsake zabave. ktera bi te imela spraviti v dolg; ne jemlji denarja na jx.sodo, ker to pcuižuje. Le malo resne volje je treba. pa ?e ne zadolžiš. Prvi dolg rodi navadno dmzega in to gre vedno dalje iu dalje, dokler nisi čez glavo zadolžen. Prvi dolg je ravno tako, kot prva laž. Da ne padeš v te neprilike se ti je treba že zgodaj učiti in priučiti, da svoje izdatke urediš vedno pri m irno s svojimi dohodki. To je prvo poštenje napram same mu sebi. Če človek ne zna živeti pošteno od truda svojih rok, tedaj živi že nepošteno, če je primoran iskati ptuje podpore. Kdor ne zna urediti svojih izdatkov po svojih prejemkih, kdor ne misli na druzega. kakor ikako bode zadovolil svoje želje, prišel bode prekasno do spoznanja, koliko je vre deu denar in kako se mora paziti nanj. Če tudi si od narave poštenjak, prideš kot lahkomiselni Človek le prehitro na kriva pota. Kdor razsiplje denar, zapravlja zajedno tudi svoj dragocen čas; pada v doljre, obvezuje se na vse strani vec, kot z a more držati, La leze polagoma vedno globo-keje v vezi, iz kterih ne pridejo nik dar več m Iktere jim oropajo vso svobodo in neodvisnost. Nekteri razme-cejo pri malih svotah toliko, da bi si s tem lahko postavili vso neodvisnost. Mečejo pa tako lahkomišljeno, da sami ne vedo, ne kako ne kam. Ti potrat neži v malem začno naj prvo lagati sami sebi, fkaiko smolo imajo v življenju m kako je svet samogolten in sam za-sc. Toda če človek neče biti pnijatelj samemu sebi, kako more zahtevati, da mu bodo prijatelji drugi? Ljudje, kteri so siromašni, a si znajo gospodariti, Woritijo velikokrat svojemu bližnjemu; pijanci in za-pravljivci pa, kteri. vse Sproti potrošijo, ne morejo nikdar nikomur koristiti. Žalrbog je veliko taeih — največ med srednjimi stanovi, — kteri vse sproti trosijo in lezejo polagoma v dolgove. Ti reveži mislijo, da morajo rasti pred celim svetom. Naj prvo hočejo, da se jih vidi, tudi če dajo za to svoje poštenje. Ve, da je revež, a kazati se hoče vsaj na zunaj bogatega. Lepa zunanjost jim pokriva — prazen želodec. Ti nimajo potrpljenja, da bi čakaLi, da si polagoma opomorejo iz obupnega stanja, ampak hočejo kar naenkrat biti tako, kot zahteva najnovejši kroj. tudi če se za-dolže čez glavo. Naj ne sili v ospredje. tkdor ne more. Takozvane boljše družbe imajo že marsikterega človeka na svoji vesti. Saj so pa nekteri ljudje tudi čudni. Sram jih je biti reven, a sram jih ni biti suženj in metla, do ktere ima vsakdo pravico. Oblačijo se lepo, zapravljajo lalikomiselno — ne svojega, ampak ptuje. Človek, (kteri zgubi sram do ptujega, je na prvi stopinji propalosti. Zato pa zbirajmo. hranimo, skušaj-mo postati samostojni i" neodvisni To je prva krepost, to je dolžnost, ktera se zahteva od nas. Ne pozabi mo nikdar prelepih, dragocenih vrstic: Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna — palača. -—i - Milijardari starega veka. Neki francoski statistik pozna zanesljivo tisočkratne milijonarje starega veka. Kralj Salomon je imel baje 20 milijard — seveda frankov (?). Od svojega očeta je dobil za gradnjo templja 10 milijard. Krez je imel samo 10 milijard ter je delfiškemu svetišču da rova! 100 milijonov. Aleksandru Velikemu je njegovo vojevanje doneslo 4 milijarde. Ptolomej Filadeliijski je imel 6 milijard. Avgust, najbogatejši rimski cesar, je iadal samo za napravo toplic 50 milijonov. Lukovo premoženje ceni statistik na tri milijarde. Družtvo dostojnih ljudi. "Berliner Zeitung" je prinesla nedavno okrožnico, ki poziva k pristopu novo usta-novljeneera "reda dostojnih ljudi". Novi red ima baje zelo važne nauke, »ki pa jih za sedaj neče izdati. V okrožnici je le rečeno: "Imamo ne-ktere dobre običaje, toda vsak član je zavezan, da o njih molči. Sporni njamo, da se biserov ne sme metati svinjam, niti luči dajati v roko slepcu. Red ne pozna plemenskega ali strankarskega sovražtva, sprejema za člane možke in ženske vsakega stanu. Za sedaj zahteva red le dober glas, krepontao vedenje in plemenito prizadevanje za člane, ki hočejo biti »prejeti. Ruske zasluge v Aziji. Kake velikanske zasluge ima Rusija za otvoritev Azije Evropejcem in njih tr_ »vini. nam naj'xdje pripovedujejo številke, ki naznačajo dolgost železnic, ki jih je Rusija zgradila tam, oziroma j.h še gradi. S temi želez:.;« ami se omogočuje brzi promet in hitro do vnašanje blaga, ktero trpi. če se prevaža d<>!-i > po morju. Znano j", da je 4'rn-ki" čaj bolj fin, neuo drugi, da s: je to ena in ista vrsta. Le da se je eno pripeljalo po suhem, s karavanami (jjopreje namreč). drugo pa m.c.i-i in se navzeli« •kolikor toliko morskt-tra duha. Zato so pa Angleži svoječasno dajali visoke premije onim ladijam, ki so prve in v najkrajšem času prihajale s čajem na Angležko. Železnica Berolin—Lizbona ima dolgost 3100 km. Berolin—-Petri»grad 15S0 km, New Vork—San Franeiseo 5400 km, Bombay—Calcutta 2250 (km. Ako vzamemo vse te proge, oziroma njihovo dolgost, dobimo 12,-HO km, kar iznaša približno dolgost ruskih prog v Aziji, ki so že narejene in so v prometu. Ako pa dodamo še dolgost prog: Berolin—Carigrad 2415 km, Berolin—Paris 1075 km in dva krat Hamburg—Hanover 3li0 km. do bimo skupaj še 3S50 km. Ako seštejemo vse te dolžine, dobimo celokupn« dolgost ruskih prog v Aziji, iki so ali že izvršene, ali pa so že traeirane Če pa pomislimo, da Rusija še pred dvajsetimi leti ni imela v Aziji niti en sam kilometer železnice, da je toraj tekom te razmeroma kratke dobe napravila tako ogromno delo, da je naredila 12,450 km železnične proge, potem menda vsak lahlko uvidi, kaj je nareaila "barbarska" Rusija tekom tega kratkega časa za civilizacijo in razvoj Arije {>o deloma celo nepoznanih krajih: več, neiro popreje vsa Evropa fto in stoletja. DOPISI. Cleveland, Ohio, 22. maja. Danes zjutraj dogodila se je tukaj strašna nesreča. Na št. 1234 St. Clair •Street stanujoča obitelj I. Molek je ponesrečila s tem, da je pri kuhanju zajutrka vlila gasolina na ogenj, da hi brže gorelo, na kar se je gasolin v posodi vnel; posoda se razletela vsled plina in mlada, še le 25 let stara Dora Molek bila je takoj v plamenu ter zadobila take opekline, da je že danes — umrla Njen mož ji je priskočil na pomoč, ali tudi on se je opekel tafko, da bode najbrže izgubil vid «a obeh očesih — ali pa še celo življenje. Na upitje I. Moleka prišli 90 se-sedje in pogasili ogenj ter rešili jedi-nega prvorojenčka ponesrečencev. — Pozvali so ambulanco, ktera je odpre-mila L Moleka in njegovo ženo v St. Clair hospital, kjer je žena kmalo potem izdihnila svojo dušo, dočim je njen mož še tam v jako (kritičnem stanju. Zene Slovenke, bodite oprezne, kadar vlivate petrolej ali gasolin na ogenj! Vedite, da to povzroči raz-strelbo in na ta način večkrat zahteva žrtve življenja. V tukajšnjej bolnici umrl je tudi rojak Ignacij Trček za sušieo. Pozdrav vsem rojakom! I. P. Denver, Colo., 17. maja. Spoštovani g. urednik:— Prosim, da priobčite ta moj dopis v našem delavskem lisln. Kar sem že zadnjč poročal v mojem dopisu, da dobimo tukaj, to je v rudotopilniei Globe Smelte osemurno delo, se je že zgodilo še 15. aprila v veselje nas ubogih trpinov; le žal, da ni pri vseh delili. Ali vendar je občna zadovoljnost. da je vendar nekaj in posebno pa pri tako imenovanih Blast Furnaces. Nadalje hoč^r« tudi >]x>ročiti, da je imelo tukajšnje druži vo sv. Jožefa št. 21 J. S. K. J. velikonočni ponedeljek veselico, kt^ra se je prav dobro obnesla, iker smo napravili $130.85 čistega dobička kljub jako slabemu vremenu. Zahvaliti se pa imamo temu vsem našim rojakom v Elvria in sosednim iz Globeville, ki so se jako v velikem številu udeležili. Zatoraj, dragi rojaki, le tako naprej in podpirajte družtvo, ker le v slogi je moč in v nesreči pomoč. Končujem in pozdravljam vse rojake širom Amerike, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov. Ivan Debevc. Sije je IVAN KODBIČ, doma iz Borita, okraj Krško? Pred tremi meseci je bil v Bitacliff, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel: ANTON KOLAS, 818 Perry St., Allegheny, Pa. Kje je IVAN PETRIČ, bivši trgovec in gostilničar v Žireh na Kranjskem? Svoj domači kraj je zapustil lansko leto ter e nahaja nekje v severni Ameriki. Za njega bi rad zvedel njegov oče, ki mu ima več važnih stvari za sporočiti. Pojasnila prejema iz prijaznosti Upravništvo "Glasa Naroda". (25-26—5) Kje je IVAN FIN C, doma iz Leskov ca, fara Višna Gora na Dolenjskem? V Ameriki biva že okoli 10 let. Za njegov naslov bi rad zvedel: JOSIP STRUBELJ, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Lev Tolstoj proti "nervozni inteligenci". Ugledni ruski publicist Mihael Romanov priobčuje v "Dusfoem Listoku" razgovor, ki ga je imel v Jasni Poljani z grofom Tolstojem o notranjem gibanju na Ruskem. Grof Tolstoj je rekel: "Petrograučane je treba politi z mrzlo vodo ter jim pustiti par tednov, da si opomorejo. Nikoli se ni naša inteligenca pokazala tako neugodno, kalkor sedaj. Učenci ustavljajo učenje, ker hočejo imeti ustavo, starisi pa si puste ukazovati po otrocih. Česa se naj uči kmet od take inteligence, ki nima ne vere, ne upanja, ne stanovske zavesti? Kmet je močan v sled dela, 'ki ga fizično in moralno utrjuje, je gospod sveta, do-. ini je naša nervozna, histerična, brezzoba, fizično kakor tudi moralno oropala inteligenca le suženj samega -ebe ter vsled tega ne more kmetu audit i ničesar." Kitajske nroke. Na Kitajskem mučijo zločince na strahovite načine. Najhujša je muka. ako obsodijo člo-vika. da mu kaplja na teme sveža voda. Ko it pred kratkem neki nemšiki profesor o tem pripovedoval svojim ■ičencem, se je eden neverjetno nasmehnil. Profesor ga je pričel prepričevati. da ne bi mogel vzdržati kapljanja vode niti na roko. Učenec je dejal, da bi mogel. Nato je lialil profesor v posodo liter vode, dno posode pa prebodel s finim svedrom. Učenec je dejal roko pod posodo in voda mu je začela kapljati na roko. Izpočetka se je dijak smejal, ko je kapljala na roko hladna voda. Ko mu je na roko padla dvestota kapljica, se je dijaik nehal smejati in pokazala so se mu znamenja bolečine. Roka se mu je po-rudečila in bila vedno hujša. Po 250. kaplji mit poči na roki koža, a do 400. kaplje ni mogel več vzdržati, onemogel je. Kakšne morajo biti še le bolečine. (ko kaplja voda na teme, ker je glava sploh in mozeg v gl a vi mno-sro bolj nežen in zatoraj tudi mnogo občutljivejši. Popolnoma je zblaznela šivilja Scheller, ki je pred dnevi na Dunaju ubila svojo mater. V bolnici ondot-nega sodišča je razbila železno posteljo ter je napadla strežnico, kteri je izruvala lase. Le s težavo so uikro-tili blazno žensko. NAZNANILO. Družtvo sv. Ivana Krstnika št. ? J. S. K- J. v Clevalandu. Ohio, im; naslednji odbor: Predsednik: Fran Spelko. 1130 S< Clair St.; podpredsednik: Ivan Po«. 35 Diemer St.; L tajnik: Ivan AvsOv. 1234 St. Clair St.; IL tajnik: Rudoil Pos, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi nand Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko, 1796 St Clair St Odborniki: L Fran Krašovec. IL Ki rol J ar c, TU. Ivan Anzelc. Pregledovale! knjig in računov: Ivan Brodnik, Fran Milavec in Fran Kranj c. Mar šal: Miha Pintar; vratar: Fran Mi-avec; zastavonoša: Ivan Strekalj spremljevalca: Ivan Luž ar in Josi Zupančič. Družtveni zdravnik: £. J Kehres, St. Clair St., Cor. Wilsoi Avenue. Dmžtvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Union. !(»!)() St. Clair St. Naslov za pisma je: Ivan Avsec, 1234 St. Clair St.. Cleveland. Ohio. Vsak novi ud plača pristopnino po starosti, in sicer: od IS. do 25. leta •$1.00, od 25. do 30. leta $1.50 od 30 do 35. leta $2.00 od 35. do40. leta $3.00, od40. do 45. leta $4.00. Pristop k jednoti znaša $1 za vsako starost. Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem potovati v stavo domovino. Francoski postni pamik LA BRETAGNE odpluje 10. uri dop iz New Yorka v Havre. Nemški braopamik DEUTSCHLAND odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop k New Yorka v Hamtxirg. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 27. maja ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antworpon. Brzopamik KIONPKINZ WELHELM odpluje dne 30. maja ob 1. mi pop. iz New Yoafca v Bremen. Veliki pošteni p&mik IVO OBJ) AM odpluje dno 31. maj* ob 10. asi e « Has. Poatiaibs solidna in pai»s— Z valaapoštovaojae B020 GOJZOVIC at K JOHNSTOWN. PA ^ittitft^h I'rtt^i tiUji \ Cenjenim ajam, da so rojakom nazna* harmonike, ktere jaz izdelujem, v Washing-tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepri« čan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob, 293 Bridge St,, Jaliet, 01. Slovensko katoliške podp. društvo svete Barbare države Severno Amerik. Sedež: Forest City*, Pa. arKI o«ie 31. lanuttria 1002 v drlavi Penmylvanca. -0-0- ONf. Pa. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAE, ml.. Box 547, Forest City, Pa. Podpredaadaik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVEJLL, Box 374, Forest City Pa Blagajnik: MAE TIN MUHlfi, Box 537, Forest City, Pa NAS ZOBNIKI: JOHN DBAŠLER, Box 28, Foreat City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Daryoa, Pa. FRANK SUNK, P. O., Lax erne, Pa. ANDREJ SURER. Box 108, Thomas, W. V* P9ROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box S8, Forest City, Pa. JOHN 9KODLARP. 0., Forest City, Pa. ANTON BORiTVTC, P. O, Forest City, Pa. aa) ae pošaljajo L tajalka: Ivaa Telbaa, F. O. Box «97. Fereas glaail* ja "GLAS NARODA' CUNARD LINE PARNIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. fixxm nuo Jiio OBgifay ponrr pkostok ju noTU u astahji ronmtoT tretjega eazskda. ULTONIA MHi PANS0H1A 9. maj* 1906. odpluje ia Now Yorka dne 28. maja 1905. odpluje is Na« Yorka dne 9. junija 1905. na d ra vt- ULTOKIA, 8LAT01TU. ki PAIOCOKIA ao ta. TI paniki ao aacrarliani po najnoT«jiam krofa in salo prikkM MJI raaraA. JBDILA m dobra ia potnikoaa trikrat na te psi itfrim The Canard Steamship Co., Ltd, 29 Broadway, New Tort 126 Slate St., Bost«. 67 Dearborn St, Ohioago 199 .wick Talk Slovenci naj ne dvomijo vec e vspthib, kt«r« ditiza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdrailjinju, kar sprlčHje din na dan ■ idil pivirjiiik prizna), ■ - ■■ ■ ■ ■ ■ OSDRATLJKNA OD KBOHlOVl OCB&NB BOLBOTX, RAFRTJA IN SFOLM1 SLABOSTI. Profesor na Untveraal Medical Iaatttats v New Yorkn! Dne 2. aprila 1004. — Podpisana sem trpela dolgo na kronični oeecmeg bolezni, aaprtjn in spolni slabosti, tako, da ao mi zdravniki prepovedali vaako delo. Po«kn?ala sem iakati sdravja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vae brez vgpeha; že sem mislila, da je bolezen neozdravljiva Pred par meseci me je pa aaoel zdraviti profesor-špecijalist imenovanega ■lavnega zavoda in danea sem sdrava kot prej. S tem mojim pismom ae želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mn zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporočevala vsem, ki so bolni. Dovoljujem, da se 'm moja izjava zajedno z mojo sliko priobei v časopisih ia trdim, da ni vae navedeno nič; — kot gola istina. X. LOSIC, 103 Bast 104 St., 2. nadst., New York. A. GALLO, priša. OZDRAVLJEN OD PBJUTR BOL1S XX. TEŽKROA DIHANJA SFOLNB8LABOSTI IN ZAPRTJA. Goapod profeaor! Naj Vaa sam Vsegamogoeni blagoriovL Vaša zdravila ao mi bila kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel akoro več dihati; nogs so mi bile otekle, da nisem mogel ve« hoditi; trpel aem na zaprtju in o«label aem bil — a že sa 2 dnij po uživanju Vaiih zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot rarvidite lahko is priložene alike. Za povrnjeno adravje ktaraga sem zadobil po vživanju Valih zdravil, aa Vam od area zahvaljujem. Sluga ponižan. PAaXUAL FANIOEVIC, Bas 31 Lookport Matfoa, V« Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da samora vsakdo sam povprašati in prepriča i se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastila, da jih smemo prioMjti — ampak ie prosile so nas, da se na ta način izkažejo hvaležnejae onim kteri ao jih ozdravili. Zlasti med Slovenes jih ja veliko, kteri izgubljajo valed prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni. Ali trpite za kako izmsd navedenih fcolaaaijf KOSTNE BOLBOm — srčna napaka — srbenje — mil — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH NOSU — GRLU m prsih — izpadanje lab — slab želodec — ha MATERNICI — HHMBBOIDI — triper — sifilis — imfotentnost — nervozhost naduha — rilwj _ ZDRAtLJTTOSY — zaprtje — bolbozfb v KRtfU XV hrbtu? Mi Vaa zagotavljamo, da Vas nafta zdravila osdxavijo. V tem zavodu ao aaasi zdravniki, kterih vsaki j« mojstsr r svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen in ▼ kterega področja spada, tisti Vaa gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi oeobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne akninja. Bratje, nič as stri, aka Vaa nftrds aa mera sadravtM; aH aa aid, šs.aiste ▼ Haw Tačka, ampak daleč žena j, ker bodete vsejedao oedravljonL Pišite v svojem materinem Mka. in spiHU pa mohfiali ■■tsalan tvoja balam. Zdravila Tam pnllj^s po eksprasa. .Ta idravila pa morate vsprsjett km HC0ja» km ptešfajo sadoroljaoat in sračo. 0« pa aimate denarja je pa bolj«, da aa pišete. nas naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 20 West 29th Str Uradna are : Od 10. *s 18. popaUns te ai f. «0 a «ra t, blizu Broadway", aasCiigiliai — T mmim Ia f 1» aa a in i Hi i aa l » New York City. oi 10. do 1R dopoždaa. ed ft. da K. -Š-i«'. . ' .Vi : V fe&tš>. ' 'M-L- I - Jugoslovanska Kaiel Jeflsoa *nkorporirana dne 24. januarja iyoi v državi Minnesota. Seciež v MINNESOTA. M U S J idnik URADNIKI: JOE V HAB.TAN. P. O. i>ox 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, P» I. tajnik: JURIJ L. EROZ1CH. Ely, Minn. ■T. tajnik • ANTON GER7IN, 403 Seventh St., Calnmet, Mich, -.la. ajnik: IVAN GOVŽE. P. O. Box 106, Ely, Mina. NADZORNIKI: JOSIP PBRKO, 1795 St. Clair St., Otorelaad, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alky, Rra4doek, Pa. IVAN PRIMOŽIČ. P. O. Box 111 V NEW YORKU, 31-33 Broadway, 4 floor. Daje nasvete na infor. macije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih pod- POROTNT ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7tk SI., CalwMt, JAKOB SABUKOVXC, 4it4 BlackWrry Alley, JOSIP SKALA, P. O. Bok 10M, BIy, Mlaa Dopiai naj se blagovolijo poiiljati na L tajnoka: OBOtQl L. BBO-H. Y.LY, MINN., po irojena aastopaik« ia «nbw lil|l Dnrtamc pošiijatve naj m pošiljajo blagajnika: IVAN GOVtB, P. O. BOX 105. ELY, MINN., in po orojam sartopvik*. Zl Draitvoao glasilo J«: "0LAS NARODA". J' Viš 0R0BNQSTI KRANJSKE NOVICE. alkoholu. l»nc S. maja popoldne .1 posestnik Franc Župančič iz ijt» sore ]*"> Karlovski cesti v Ljubljani popred se «ra je bil pošteno navlekel. — prišedši do hiše št. 6. se je zaletel in udaril z desno roko po oknu. Pri tem se je tako močno vre-r.al v palec desne roke. da bi mu bila, ako bi no bilo zdravniške pomoči odtekla kri. Nesreča na južnem kolodvoru. Dne 9. main dopoldne okolu desete ure je Bl južnem kolodvor« v Ljubljani pri premikavsju voz stisnilo 34 let starega zapenjača Janeza Knifica. Nevarno poškodovanega so prepeljali v bolnico. Vlak ga je povozil. Matevž Hart-■m, paznik železniške prope. ja našel na železniškem mostu med Globoko in Otočah 3S let starepra posestnika Simna Soberla, po domače Komarja iz Misa? mrtve«ra znak ležati, da bi si na poti domov okrajšal pot, Sel j* čez železniški most, kjer pa je vlak povozil. S Homca, 6. maja 1005. Dne 5. maja opoldne-je utonila v apneni jami blizu dveh let stara Ivanka Okoren i t Preserja. Poskusen vlom na Jesenicah. Dne n. maja p« noči so neznani tatovi poskusili vlomiti v pošto na Jesenicah. Zdrobili sn bili že šipo in odprli okno, a najbrže so začutili ponočnejra čuvaja iti prod njim bežali. Na licu mesta so pustili dva železna dropa. Sodi se. >o bili tatovi Ttali.iani. Tatvina. 2. maja so aretirali v Zi-• -2fi letnega Tvana ^rnoloparja, ki *»ojen v občino Zenrnja Kano-Trnoloirar je posestniku I- Kav-Žireb ukradel iz odprte omare or 7n 100 kron. Črnolopar je ntV im prišel z zapora, kjer je ve leti zaradi enakejra delikta. reli je pri ml.i a fi?u banV pred M "PRIMOR-SKE NOVICE. Morilce očeta oproščen. 10 lot stan i! .,1 Oklen. ki je pri Vižmadi v n Tvoril svojega očeta, truplo 7k«'-nl i'1 dal po/.reti psom je bil odniki izjavili, da L bodo odvedli v ker so Moril* lenica 350 kron, druga dva pa po 250 kron. Izpred sodnije. v Gorici. V Podgori so prišli po noči 1. aprila v navzkrižje z redarjem Vincenc Smrekar, Franc Novak, Filip Hribar, Job. Stojnc, Jos. Mlakar in Iv. Godec, vsi s Kranjskega. Svoj čas smo poročali, da so celo streljali ter da so nabili redarja. Godec ki je imel harmoniko ter ni posegel v prepir, je bil oproščen, drugi pa so bili obsojeni v ječo, in sicer Smrekar na 7 mesecev. Novak in Hribar na 8. Stojnc in Mlakar pa na 4. Sodni pristav v Ajdovščini dr. Thoman je kaznoval pretekli mesec nekega A. Koruza na 7 dnij zapora. Ko je Koruza slišal obsodbo, je začel zmerjati in psovati sodnika, potem je pograbil za stolico ter jo hotel vreči v njega, ali navzoči orožnik je to preprečil. Sodniki so mu prisodili 4 mesece ječe. Dne 18. febr. t. 1. sta ae sprla popol brata D. Mijan in A. Zanutel v Lo-čniku. Mijan je v prepiru Zanutela težko telesno poškodoval, vsled česar so ga klicali pred sodnijo ki mu je prisodila 6 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Tat iz navade je 51 letni Iv. Bian-chini, doma iz Rivinjana pri Laškem Vidmu. Ta človek je bil že opetovano kaznovan pri raznih sodnijah radi tatvine in drugih zločinov. Jedna med teh kaznij je trajala 10 let. Leta 1903. je bil obsojen v Gorici radi tatvine na 18 mescev ječe. Potem so ga izpnali, ali se je vrnil ter živel pri Tržiču ter okradel tam dva mlinarja, svoja sorojaka; pobral jima je revolver in več drugih rečij. Sodni dvor mu je prisodil 2 leti težke ječe s postom vsak drugi mesec. Napad na nadinženirja. Šef ladjedelnice Sv. Markav Trstu nadinženir Karel .Torgensen je šel dne 8. maja zjutraj ob sedmih v ladjedelnico. Ko je bil v ulici del Navali, napadel ga je neki bivši delavec ladjedelnice in sprožil pet strelov nanj. ki so ga vsi zadeli, da je njegov položaj skrajno kritičen. Napadalec je 43 letni kotlar Franc Ceglar. pristojen v Podgrad na Krasu. Od aprila 1002 do 5 maja 1904 je delal v ladjedelnici Sv. Marka kot kotlar. Ko je pa lansko leto dela zmanjkalo, bil je x£ službe odpuščen kakor več dmgih delavcev. Večkrat Morilec svojega brata oproščen. * ^ P™*- a n.iegovi prošnji ni bilo mo-'goče ustreči. Ker je bil tudi večkrat Med 17 letnim Pavlom ir rje-ovim starejšim bratom Jožefom v vasi škofje v okraju Koper je hudo sovraštvo, kjer je umrli * v testamentu Pavlu več za-n-jo njegovemu bratu 10. jnli-o bilo v vasi rerkveno žegnan-Ha bi Pavlu nagajal, je točil Jožef nekoliko korakov od njegove gostilne vladal* njun i pustil j a 1. 1. pri nadinženirju Jorgensenu, a vselej zastonj, smatral je najbrž, da je ta pred vsem kriv. da ga ne sprejmejo več. zato se je hotel maščevati. Napadeni nadinženir je doma iz Halsin-eorja pri Kodanju na Danskem in star 38 let ter oče dveh otrok. Krogle so ca zadele, ena v hrbtenico, druga napadel Pavla, ta pa je potegnil iz mizniee samokres in ustrelil brata v t>i ače. V Pavlovi crostilni sta se s po-1 ' . . j - r - . v desna rebra, tretja v desno roko v»nd1a zvečer brata. Jožef je s pestmi J . <-etrta_ v levo sence in peta v desno uho. Šesto je morilec pognal sebi v . - - i . umT-l 7-» -lavo in bil na mestu mrtev. Zdravni- vr.it "la i«1 i'07 n^ka minut umrl. /.a- . !• prestopka pobrana je bil Pa- f •>« prečilo le dele dveh strehi avJisi a 1. 1. obsojen na 5 me- °T graniti in je, kakor rečeno, po- 7__________• lozaj Jorpensenov tako nevaren da je -rffv sir<>"-fcra zai»ora. /.afrovormlv je . ..,,.» , .. , . J , - -u • • skoraj izključeno da bi okreval. rlasil ničnostno pritožbo in jo izpe- J J lini. Najvišji sodni dvor je odredil Neprevidnost pri orožju. 29 letni nov., razpravo, ki >e je vršila v torek delavec Oskar Jerko v Trstu je tako v Trst n. Obtoženec je bil oproščen, neprevidno ravnal z nabasanim sa-ker so zdravniki izvedenci se izjavili, mokresom, da se mu je sprožil. Krog-da v kritif-nem momentu ni vedel, kaj Ua mu je šla v desno uho. Jerku je da dela in da ni bil zmožen soditi, kaj najprej zdravnik rešilne postaje dal je prn in kaj ne. P™0 pomoč, potem so ga pa prepelja- Zopet punt kaznencev v Gradiški. v splošno bolnico. Njegov položaj Kaznenri v ločenih celicah so dne 8. resen. — V isto bolnico so pripe-ma ja obnovili izgrede, vsled česar so ^8 letnega Jakoba Simono- kaznilnico zoy»et zasedli vojakL viča, ki pa je neki njegov tovariš na Trije dečki zbežali iz Pulja vTrst. desni. mki obstrelil, ko je za šalo V trpovini R. Rossi v ulici Sergia v s,re^jal- Pnijil je bil uslužben 15 letni Iv. Čer-! Zastrupil se je v Trstu 62 letni kle-lenica. Gospodar mu je dal z nakazni- Par Ferdinand Košuta s karbolovo co 850 kron. da naj nese na pošto. De- kislino na pokopališču Sv. Ane. Umrl ček pa je tekel k svojima prijatelje- .ie predno so ga prenesli v bolnico, ma J. Slamič in Ant. Stosič, ki so Vzrok samomoru ni znan. sklenili oditi v Trst. V Trstu so ži-1 Vojaki lovci so došli tudi v Gradiš-veli veselo celo noč ter zapravili 155 če ob Soči. Sprejelo jih je županstvo kron. Potem so se peljali nazaj proti z godbo ter mnogo občinstva. En od- Pnl ju ter so se ustavili na neki po- delek je nastanjen v Bonkih. _ Ob staji, pred Puljem, kjer so veselo tej priliki omenjamo, da ima tuka^ni jedli in pili. Tam pa so jih prijeli re- pešpolk v oddelkih vačkrat vaje ob darji ter izročili sodniji. Denar «o si .mejah n* rasnih krajih. — Tudi v bili razdelili tako, da je obdijU Čer- Ittro pošljejo t runa kraje rojaitvo. Velik požar. Št. Viška gora, 2. maja. — Danes ob 11. uri predpoludne se je vnela tu frakcija Polje — jedna hiša. Vsled vetrovnega vremena in vsled blizu skupno ležečih hiš, je — joj groza! cela vas v ognju. — Do tedaj ob pol eni uri popoludne, ko Vam to pišem, je 21 hiš in poslopij v plamenu. Na gašenje ni misliti, ker so vodnjaki in vse v lasti požara. Upanje je, da se rešijo ljudje in živina, drugega nič. Še 420 poslopij in tedaj je bogata, krasna vasica — pepel! ŠTAJERSKE NOVICE. Trbovlje. Umrli sta: Terezija Ju-van, žena pekovskega mojstra v Lokah, na legarju, in Marija Biderman, najboljša učenka 5 razreda. Samoumor v celjskem narodnem domu. Danes dne 9. maja se je v veliki gostilniški sobi celjskega Narodnega doma vstrelil Ivan Vrečko, bivši trgovski uslužbenec v Celju. V zadnjem času si je Vrečko kupil v Št. Jurji lepo posestvo in je bil v jako dobrih gmotnih razmerah. On je nečak onega Vrečkota. koji je svoj čas zapustil Ciril - Metodovi družbi lepo hišo v Gradcu. — Vzrok samoumoru je neznan. Najbrže se je revežu zmešalo, ker ni sicer najti nikakega vzroka za samoumor. To je v zadnjem ča su že drugi samoumor v veliki gostilniški sobi Narodnega doma. HITATSKE NOVICE Za spomenik Strossmayerjev je doslej nabranih 12.238 kron 33 vinarjev. Umrl je v Zagrebu najstarejši veteran hrvaškega uČiteljstva Škender Fabkovie. Fra Grga Martič slavni hrvaški pesnik je tako slab, da bo težko preživel tekoči teden. Z Reke poročajo, da se je bolezen hadvojvodi Josipu tako poslabšala, da Be je vsaki čas bati, da umre. Poneveril je na pošti v Osieku poštni praktikant Pavel Blažekovac 200 kron. Ustrelila se je v Zagrebu Adela Hutz, rojema Liebich. Begunka' v hlačah. Pred nekaj dnevi je bila 13 letna hčerka St. Borovi-ča v Varaždin - brepu sama doma. To priliko je porabila v to svrho, da je vzela 60 kron ter odšla v Varaždin. Tam si je dala odrezati lase ter si kupila moško obleko. V hlačah se je imenovala Josip Trsič. Potem je odšla ter dobila službo v Knegincu. Stariši so jo seveda iskali, slednjič so jo dobili na dvorišču gospodarja Spoljariča v Knegincu. Ne ve se nič, kaj pravzaprav je napotilo dekletce do tega, da se je preoblekla v moškega ter pobegnila. BALKANSKE NOVICE. Spletke in boji na Balkanu. Grke je izrtenadil ukaz turškega vojnega ministra, naj turške čete nastopajo tudi proti grškim vstašem. Grki so sklenili, da se bodo izogibali bojev s turškimi četami in bodo pobegnili pred njimi ali se pa pustili vjeti. V Albanijo je došel knez don Aladro Castriota, ki se tudi poteguje za albanski prestol. Srbski ministrski predsednik Pasic namerava zahtevati naj kralj odpusti z dvora kraljevega osebnega zdravnika dr. Diniča, ker je poslal v Zemun bivajočemu bivšemu kraljevemu zasebnemu tajniku Balu-gdžiču važna obvestila. Srbsko državno posojilo. Belgrad, S. maja. Finančni minister Paču je v Parizu podpisal v imenu srbske države novo državno posojilo 110 milijonov frankov. Ta vest je napravila v Srbiji velik vtis. Kakor znano, se je prvotno govorilo, da si država najme le 30 milijonov frankov. Splošno uvi devajo, da je bilo tako visoko posojilo odveč ter se je najelo le zato, da so se udeležile pri tem vse tri tekmujoče države, namreč Francija, Nemčija in Avstrija. Tudi naročila dobe vse tri države. Topove si pač naroči Srbija samo na Francoskem, zato pa se naroči ves materijal za nove železnice v Nemčiji in Avstriji, in sicer dobe tako nemški kot avstrijski industrijci po 20 milijonov zaslužka. Tudi puške in streljivo naroči Srbija v Avstriji in Nemčiji. MONAKOM ______ Mi. 'Ano FLUKOTA, ki aa mad! m daj aa potoraaja ter bode obiskal ce-fe naročnika po frMnjmfk driav. jo pri aa« ia t«€ let vahii-poMratl aarofcu aakajl- fc NOTARSKA PISARNA Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici se priporočam za izdelovanje vsega notarskega posla, nadalje prošenj o vjjaških zadevah itd. Vse listine vporabne za v staro domovino 'zdelujem natančno po predpisih avstrijskih postav ter imajo to-raj ondi v vsakem ozriru neomejeno javno veljavo. Oddalj eni dobe pismena pojasnila brezplačno, ako prilože 2c. za poštnino. WILLIAM SITTER, 26 Franklin Extension. Lakewood, O. Opomba: Peljati se je z W. Madi-son. ali pa z Detroit poulično Železnico do Cotant St. Vsaki večer sem do 8. ure na razpolago, (v pon & četr — ll-o 11-8) MALA OZNANTLA. Vašno za one, kteri iačejo po Ameriki svoje sorodnike, prijatelje iu znance; za gospodarje, ki iščejo de lavnih moči j Taznih slc"e>. ali za one, ki iačejo službe; ne prezrite dat malega oznanila v nai list, ako ;mat kaj na prjdaj, želite kaj kupiti itd. j Naii oglaai imajo vedno ujroder. uspeh. Cena za enkratno uničenje, če ogla« ne obsega več kot 7 vrst, 25c.. za 4kratno 75e Če oDsega ogla« nad 7 vrst, pa z-> jodno uvrščenj«; 40e. in za 4kr»tn. $1.25. Računa naj se povprečno po 6 be-»od na jodno vrsto. Svota naj se pošlje z rjrlasom na prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Money Order. Za trgovce, obrtnike, saloonerje itd. posebna prilika in posebna cene! SALOON NA PRODAJ. Prodajam saloon z vso opravo ali pa brez iste pod ugodnimi pogoji. — Več se poizve pri lastniku: Anton Pekol, 1036 St. Clair St., Cleveland, Ohio. (24-27—5) NAZNANI LO. potujejo Hroa- K Dttlttth, --„—----preselil s 1 mejim aalooaom, iaricerprav bli-aa kolodvora. I Ma) gALOON m oaka)a H it . <409 W. Michigan fit., into aamo pol bloka oddaljen od kolodvoia. Kadar pride« i* dipe kreai aadeaao ia al takoj pri ' najtopleje priporočam a« naj bol jib poolioibe ZakvaljujoC m aa vso dosedanjo naklonjenost rojakov, ae aa nadalje aa* * ' tkemo 1 tavljam. S »potovanjem josip scharabon, ' -40Q W. Michigan St., duujth, minn. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno svežei pivo, dobra vina. in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denar= Je vstaro domovino hitro in poceni; preskrbim p>a= robrodne in železni" ške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Ely, Minn. MILIJONE goldinarjev je bilo že po Slovencih in Hrvatih poslanih po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, y staro domovino, a nijeden cent se ni zgubil. To priporoča to tvrdko bolj nego debela Vniiga. OITAJTE NOVO IZSLQ KNJIGO ZDRAVJE! Katero je SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in r&iunUjiT način — a»to naj jo Ttak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, kar mu boda raliko korutila aa oelo njegovo življenje. Knjiga piše v prvem poglavju o aeatavi človeftkega telesa kakor tadi o poaemeaiiik Offmaik, aa Um o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, krami In epolaem fivota mola ali žene. V drugem poglavju točno opiiuje vzroke, raxvitek in potledica nek mofotifc bolcaai, kakor tudi tajnih spolnih bolezni moikih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako ei morama Cavati sdrav-je — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje oadraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem aprevidi kolike vatnosti in koristi jo tata, lato OTetaJemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v atanevanju vsakega r6jaka in v veaki Slovemekl drattaL Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih, Ste li zdravi ali bolni pilita po to lmflffot Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali advafailki mvod, pilite po to knjigo, v njej bodete naili natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katarik jo bolaaea BMtopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko laije izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU OOLLINSU ker Ja to kactoao knjigo napisal in to tem več ker je tudi preflkrbel da 8©: SO tiaoe knjig ■aatonj razdeli med riA narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide saloga onih 90.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, *ato kadar pišete po knjigo prfltžfta pltmu nekoiiko poštnih znamk, kclikor je potrebno da se plaia pošteina — In takoj ee Vam knjiga poiije zastonj. Edino Profesor Collinau. je bilo mogoča napiaati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni boleani, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito »nana. Berite knjigo pazliiro in bodete aproTideli kako zamorete v slučaju bolezni najhitreje »dobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri piic po knjigo jo dobi precej i* eaatonj. Pieasa aaelavlja|te t«d«m mmIit^ Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. POZOR! Rojake, kateri so knjiga fa aaratlll, Um patom praataa, «a nam ejroetijo 4a so mogli toliko iasa čakali sa nje, kajli aaan ai bUa magate fafraj ystirtH, ker sa kaiigs Še le sedaj gotove. VABILO — k — PLESNI VESELICI, ktero priredi družtvo sv. Barbare št. 3 v Moon Run, Pa., o priliki blagoslovljenja nove družtvene zastave .v torek dne 30. maja (Decoration Da v) v Miners Hall. Vsi cenjeni rojaki in rojakinje so najvljudnejše vabljeni, da se udeleže te veselice v mnogobrojnem številu. Za domačo in dobro postrežbo bode preskrbljeno. Odbor. (25-26—5) • Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovenccm po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglava", 517 S. Center Ave., Chicago, 01., blixu 19. alic«, kjer toCim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in diieče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno ke(U£e in ifratea ariza (pool table). Potuje Ci Slovenci dobrodoSli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se pr-iporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L Niš je podpiaana pripora« * ftarn potajoflkn Bloveneem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . ▼ katerem točim rodno pivo, doma preSana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljea dober prigrizek. Potujoči Slovenes in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poeet se priporoča FR1DA VON'KROGE 197-199 Qreeawkk Street, Nev York. POBEGNILA STA dne 20. marca t. 1. in se ne ve kam v svet podala ter odnesla okoli 4000 K JOSIP SIKOŠEK, mesar, 35 let star, doma iz Koprivnice pri Rajhenbergu, okraj Celje, velik, tanek, črne lase, s zarezo na bradi;govori slovensko, nemško in nekoliko italijansko. — FRANČIŠKA DRGAN, 45 let stara, izgleda pa mlajši, velika, debela, lase kostanjeve barve, nosi visoko frizuro, pri odhodu gladko počesana, ima umetne zobe; govori slovensko in malo nemško. — Prosi se, ako ju kateri spozna, da to naznani na naslov njenega moža: IVAN DRGAN, gostilničar v Trbovljah, Štajersko, ali pa na upravništvo "Slovenskega Naroda", IJubljana, Krain, Austria. NEB1ROS ASTRO IVI EDI CAL, CURE (NEBIBOS ASiBOLOGIČITO ED&ATLJBNJ3) Ravna egipčanska vedelevalka Agulia-rept L Nebiros zdravi po no vej astro-logičnej medicinskej metodi vse bolezni in eelo take, ktere ne morajo dragi zdravniki ozdraviti- Imenovana daje vaem onim ki ao v nesreči nasvete in umita je obsedence. Za zdravila uporablja le razna zeliiča, ktera dobiva iz Evropa, Azije in Egipta in jikkam a pripravlja. Obče znano je^ da aa zamore a posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologija jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njej njegovo preteklost in prihodnjost iz nebesnih znamenj. Gaofaito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona daje najboljše nasvete v vaeh domačih razmerah ter d o naša na ta način srečo v hišo. — Ure: Vaak od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob maffafJaTi im praznikih NASLOV: 2,4 L 2Sf JT( r *" " - -r r ' t . ti ' > [". - - • t .■ k' ' d. Na pismena vpraiaaja se točno odgovarja. ta i. AVB Moje jele. Spisal Zbudil sem se proti jutru, takoj sem ustal in prve ure zdele so se mi dolge. Zajutrkoval sem. razgovarjal 3e, malo pregledal gospodarjeve knji pe, nazadnje naznanil se mi je obisk. Uljuden uradnik prijel mi je povedat o mojem očetu in da je od njega v Novari za me pismo, katero se mi bo kmalu prineslo. Bil semenu zelo hvaležen za to prijazno uljudnost. Prešlo je še nakaj tir.Jd so se mi zdele večne in nazadnje pri-slo je ven-derle pismo. Oh. kako veselje, ko sem zopet videl predrage mi črte! kako veselje, ko sem zvedel, da živi še moja mati, tako dobra moja mati'.in živela sta oba moja brata in starejša sestra. Ah! mlajša, ona Marija, ki je bila nuna, o katerej sem dobil skrivaj vest v ječo. umrla je bila devet mesecev prej. Sladka mi je vera da imam zahvaliti svojo bvobodo vsem onim, ki so me ljubili in ki so pri Bogu vedno prosili za me in posebno sestri, ki je umrla 7, znaki popolne pobožnosti. Bog jej poplačaj vse skrbi, katere je trpe lo njeno sree vsled mojih nesreč! Dnevi so tekli, a dovoljenja., odpotovati iz Novare. ni hotelo biti. V ju-trolf>. dne septembra se mi je to dovoljenje vender le dalo iu vsako nadzorovanje polieije je prenehalo. Oh. koliko let se mi vže ni bilo pripetilo da bi bil smel iti. kamor bi bil hotel brez spremljanja straže! Preštel sem denar, sprejel prijazno obisk znanca svojeca očeta in odpotoval okroer treh p<»poldne. Tovarišem na poti imel sem neko srospo. enega trirovca. bakrorezca in dva mlada slikarja. katerih jeden je bil trluhonem. Ta slikarja prihajala sta iz Rima in veselilo me je, ko sem slišal, da poznata obitelj Maroncellijevo. Ivako prijetno je. nko se more govoriti o onih. katere ljubimo s človekom, ki se zanima za nje! Prenočili smo v Vereeliju Srečni 17. dan septembra je prišel. Nadaljevala -e je por. Oh ! kako se počasi vozi ! Pred nočjo nismo prišli v Turin. Komu. bi bilo treba popisati tolažbo mojecra srca in src. koja sem ljubil jaz. ko >em zopet videl in objemal očeta, mater, brata? . . . Moje starejše sestre Jožefe ni bilo ondi; dolžnost jo je zadrževala v Chieriju; a ko je cula srečo mojo. prihitela je za nekaj dnij med obitelj. Povrnivši se k tem petim najdražjim predmetom svo.je ljubezni bil sem in sem najsrečnejši človek! Ah! za prestano trpljenje in sedanjo zadovoljnost. kakor za vse dobro in slabo, ki mi je še namenjeno, bodi za-hvaljena božja previdnost, v katere rokah so ljudje in stvari, hote ali nehote. občudovanja vredno sredstvo, katero ve uporabljati v sebe vredne namene. Gorepa ona molitev in solze veselja so me zopet oživile. Vstal sem zasli-šavši stopinje svoje matere, ki je prišla z ljubeznivo skrbjo pogledat, sem li vzbujen in prepričat se da nisem bolan. Letel sem jej nasproti s srcem bijočim ljubezni in vrgel sem se jej naročje. Nemirnim njenim vprašan jem sem odgovarjal, a zamolčal sem jej, da nisem spal in nemir, v kojem sem bil celo noč; delal sem se, kakor bi bil mnogo bolj trden, kakor sem bil res in govoril jej o velikem usmiljenju Gospodovem proti meni. "Ljubi ga torej", vskliknila je, "ljubi ga vedno radi milosti, katero je skazal tebi in radi onih. s katerimi je obsipal ubogo tvojo mater!" Govorila je te besede ihte in smeje se ob enem. Dejal bi bil, da jo je še tri spomin prestanih skrbij ravno onem trenotku, v kojem se je veselila da je zopet dobila sinu. PO PISATELJEVI SMRTI IZDANA POGLAVJA. I. Prva noč po moje j povrnitvi v svojo obitelj ni bila druzetra. nego vrsta mrzličnih ur. polnih nasprotujočih si občutkov, zmešanih. katere je povzro-čevala sedaj bolest, sedaj pa zadovoljnost. Do jutra mi ni bilo mosroče le očesa zatisniti. Pomiriti" sem hotel svoje misli, povzdigujoč jih k Bogu z besedami hvaležnosti in ljubezni, a vsak trenotek sem zopet zašel v mislih na leta svoje ječe, na čase pred njo. na prijatelje, katere sem pustil v verigah. na one. kojih sem obžaloval ali odsotnost ali pa smrt. na prazne domišljije, na vse premišljevanja, katera mi je bila navdihnila nesreča, na vero, katero sem dobil po milosti božji na srečo, da sem prišel iz ječe, da zopet vidim domovino, stariše brata. Vse te misli razburjevale so me preživo in da bi si pridobil vsaj nekoliko mirnosti, začel sem misliti zopet na Botra, klical sem na pomoč vse svetnike, posebno pa Devico Marijo, katere materino pomoč, zdelo se mi je občutil sem bolj. ko kedaj prej, v težavah zadnjega svojega potovanja. A množica onih mislij ni me nehala nadlegovati in obračati moje domišljije bolj pogosto na bolesti, kot pa na tolažbe. V tej tesnosti radi neizogibnega razbnrjevanja mojega mišljenja pridruževala se je še silna bolest v glavi in taka zasopelost, da mi je zahiralo sapo. Po vsem naravno se mi je zdelo, da moje tako oslabljeno telo ne more več dolgo prenašati tega in da je ta noč ta moja zadnja. Zahvalil sem Boga. da me je pripeljal živega v hišo mojega očeta in mi dovolil umreti v njej. ako je njegova volja da umrjem. Vender me je misel na smrt razburila in prijela me je želja, še dalje živeti in veseliti se neizrekljive sladkosti obiteljske in postati trajna in trdna podpora starosti svojih starišev. Ko se je danilo sopel sem ložje in mogel sem malo zadremati: spanec bil je kratek, a me je vender zelo okrepčal. Ko sem se zbudil, ni me več bolela glava, skočil sem iz postelje navzlic svojej trudnosti in občutil sem neizmorno veselje, ko sem se prepričal, da' to niso sanje, da sem bil res doma. Komaj sem utegnil napraviti se. šel sem v sosednjo sobo, kjer sem pokleknil ter molil v solzah. Zdelo se mi je, da ne mocetn. nikdar biti bolj hvaležen Gospodu tojega dobrotlji-vost mi je bila razvezal a verige in hotela, da so vidim daniti dneve take sreče. II. Sladko veselje tega jutra raslo je vedno bolj, ko sem zopet videl pre-drazega mi očeta in dobra svoja brata. Še enkrat smo se objeli, premišljevali smo, kako tolažbo smo še do žive Ii in razgovarjali se o sto rečeh, katere smo si imeli povedati. Njihove be sede, izrazi njihovih obrazov povzdigovali in prevzemali so mi srce, jaz pa sem se čutil srečenega. Ko smo se tako prostodušno razgovarjali, prepričal sem se popolnoma njihove resnične dobrotljivosti proti vsem in spoznal sem, da je tako blaga ljubezen večje ko vsako drugo dobro, česar bi se mogel želeti na svetu. Potem razšli smo se za kratek čas. Sel sem v bljižno cerkev sv. Frančiška in bil sem pri maši in gorko ob-čute ljubezen in hvaležnost obljubo-val sem Bogu, da ne bom pozabil nikdar, da je on zdrobil moje verige in me on vrnil očetovi hiši. Po živosti teh občutkov sodil sem. da sem bolji. a silna slabost prišla je za nekaj časa za to kratko močjo. Komaj sem se vlekel domov in večkrat sem mislil, da padem na cesti "ali pa po stopnicah. Mati je bila prestrašena, ko me je videla tako slabega in zelenega. Izpil sem nekaj žlic zdravil in več ur sem se razgovarial ž njo z namenom, da bi se odpočil; a ne samo z materjo, ampak tudi z očetom in bratoma, ki so neprenehoma prihajali in odhajali. Nikdar nismo mogli nagledati in nagovoriti se, niti se nismo utrudili z vprašanji in odgovori, kakor bi hoteli malo napolniti neizmerno praznoto desetih dolgih let, katere sem bil preživel daleč proč od njih. Ves zaverovan v pripovedovanje posebnostij žalostne svoje zgodovine; tem občutljivim srcem in v poslušanje ne manj žalostne zgodovine vseh skrbij, katere so bili imeli za me, bil sem celi dan pri razburjenju tega dopovedovanja na videz še trden; moja žila pa je bila vsled mrzlice in glava me je hudo bolela. Skrival sem svojo bolezen. Ko pa sem bil v postelji, čutil sem nepopisno razburjenje živcev v možganih in po celem telesu. K tem znakom prišla je še onemoglost, katero sem smatral smrtno, s potenjem, mrazom in silno zasopljenostjo. Iz vsega tega nastal je nekak mučen zaspanec, ki me je tlačil in sem se ga skušal iznebiti, misle, da je začetek smrtnega boja. Malo noči prestal sem tako strašnih; sedaj pa sedaj se mi je mešalo, potem sem zopet prišel k sebi, hotel sem klicati na pomoč, a zadrževal me je strah, da ne bi prestrašil ubogih svojih starišev. Proti jutru počutil sem se nekoliko boljega; a vstal sem z velikim trudom. Strašne te noči nisem niti omenil in zopet sem se trudil premagati veliko vznemirjenost dragih mi starišev radi mojega zdravja. Vender so zapazili, da težko sopem in mati mi je priporočila popolno molčanje; ubogal sem, prepričan, da mi bode mir zadostoval v ozdravljenje. A mnogo dnij in mnogo nočij mučili so me silno krči in slabosti, in mojih muk ni bila najmanjša vedni trud, s katerim sem hotel umiriti očeta in mater delajoč se mirnega. m. Tak sem bil delj nego štiri mesece, to je do konca januvarija 1831. 1., počasi pa so postajale noči bolj mirne in včasih je prešla katera tudi popolnoma dobro. Toda proti jutru provzro-čeval mi je vedno spomin mojega zapora, pravde, smrtne obsodbe, desetih let ječe strašne sanje, podobne okolnostim, katerih vtisi so bili ostali v moji duši. Vsak dan enako občutil sem. ko sem se zbudil, sladko veselje, da sem prestal nemir ječe in strah žugajoče mi smrti in da sem zopet v naročju svoje rodbine. Vsako jutro še občutim to sladko veselje in vse moje sanje vrte se okrog teh let polnih grenke žalosti. Koncem teh štirih mesecev se je moje zdravje znatno poboljšalo, potem se je dve leti večkrat spreminjalo; a zdravje se je povračevalo koj po ponovljeni bolezni. Nazadnje dobili so moji živci iri moja pljuča dovolj moči in bolezen sem samo malo občutil o premen je van ju letnih časov. A, ako so trde skušnje trle moje telo, imelo je moje srce trpeti še huje. Oh! koliko predragih oseb sem bil izgubil v teh desetih letih! Koliko druzih bilo je palo v nesreče prepad! Koliko novih zmot vznemirjalo je srce! Koliko sovraštev! Koliko obrekovanj ! Koliko neumnih upov zapeljevalo je pred mojimi očmi množico in jo metalo v pog-ibo! Od novih zmotnjav na Francoskem nisem pričakoval za Italijo ugodnih posledic; videl sem temveč v njih vir nevarno-stij, sovraštev, pritiskov. Mej svojimi znanci našel sem nekaj plemenitih mladih mož, ki pa se niso dali poučiti in vsi osamljeni od okoliščin, v katere so zabredli sami, so tudi druge vlekli v prepad. Nadalje sem uvidel da bodo ti nemiri imeli slabe posledice za one moje drage drugove, ki so še zdihovali v ječah spielberških. Jasno je bilo, da jih ne bodo pomilostili dokler vre vstaja. Ožaloval sem usodo vseh teh ubogih jetnikov, a dva med njimi sta mi bila najdražja. Enega izmed teh dveh vezalo je bratovsko prijateljstvo že izza mladih dnij, Petra Borsierija, moža bistrega uma in jako izobraženega člana obitelj, v kateri sem poznal samo blaga srca in s katerimi sem bil vsemi prijatelj. Z drugim pa me je vezalo sicer manj staro prijateljstvo a kaj tesno, močno in čutil sem se nevezanega nanj, ker mi je bil tolikokrat pokazal posebno svojo ljubezen; bil je grof Mirko Confalonieri, za katerega bi bil dal svoje življenje. Z veseljem sem cul, da je oproščen Aleksander Andrianeti, katerega sem cenil in ljubil; pa vender ko sem se veselil radi njega, žalosten sem bil ko sem pomislil kako je moralo boleti Confalonierija. ko je izgubil tacega prijatelja in je moral ostati sam med onimi groznimi zidovi. IV. Med razloge, vsled katerih sem obsojal zadnje izvršene ali poskušane vstaje, moram gotovo šteti tudi popolno udanost v nauk sv. evangelijev, ki ne dopušča tacih činov sile. Ne, kakor bi bil postal pospešitelj sužno-sti in sovražnik svobode; a bil sem prepričan, da se sme svoboda širiti samo postavnimi in pravičnimi sredstvi nikdar z odpravljenjem postavljene oblasti in z dvignjenjem prapora državljanske vojne. Odkar so mi bili prešli dvomi v veri in sem trdno verjel v resnice katoliške vere. nisem mogel nikdar več pripustiti misli, da bi mogla ljubezen do domovine izvajati svoje zahteve od drugod, nego iz krščanstva, ki prepoveduje globoko sovraštvo do krivice, zjedinjeno z ljubeznijo občega blagra, a s trdno voljo, da se ne sme dovoliti kaj slabega upanju, doseči kaj dobrega. Vlada je slaba? Ne ostane druzega pomoč-ka. nego iti proč ali pa ostati in biti pokornim njenim postavam, ne da bi se posluževal njenih zmot in izvrševati se mora vse krepost, ne izvzemši one, tvegati raje svoje življenje, ako treba, nego udeležiti se katere si bodi krivice. Sicer pa, ako so bili v moji mladosti politični moji nazori bolj prenapeti, nikdar jih nisem tiral do demagogije in do zaničevanja vseh starih zakonov. Pristaši jakobinizma bili so mi zoprni. Vroča ljubezen do domovine svoje ni rodila v meni želje po narodni vladi in po premaganju tujca, ki njej gospodari. (Dalja prihodnjil.) 3 &d 30 let 80 jo obnašal Dr. RICHTERJEV 8VKTOVN1, PRKNOVI,JSNI "SIDRO" J Pain Expeller kot najboljSi lek zoper EEUMATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGRO itd. In razne renmatlčne neprilike. »Ano X 25ct> In S Oct. v vMb kfcama* 1 ali prt F. A^ Richter & Co. 215 Pearl Street, Now York. ROJAKOM NA EN AH JE I V New Torku prične izhajati ie koncem tega meaeea ialjivi tint "KOMAR" List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 cantov. List dobi lično glavo in alike. Za uredniitvo imamo dobre moči. Tiskala ga bode tiakarna '' Glaa Naroda", kamor bode nasloviti vaam polil j at vam. SLOVENCI DT EL0VXKKE! Spominjajte as oh rasnih prilikah aaže prakorisftaa družba sv. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani! Mal poloti da> a ehar! (v d) Rojakom ▼ Coioradu naznanjamo, da nimamo v Pnebln nikacega zastopnika za prodajo parobrodnih listkov. Nekteri seleaniški agent j« pravijo, da ao s nami v zvezi, a potnike pošiljajo, kamor se jim ljubi, le nikdar k nam, dasi jim odvzemo denarje za brco j »ve. Zato rojaki t Ooloradu bodite opoaor-jsni na tako poetopanje. Ako Belite pri meni kupiti listek aa parnflc, ku pite tam le želeeniški listek do New Torka. Prank JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord), prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba), po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj ?13. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje so 41/2 galone. NaROČBAM JE PRILOŽITI DENA Naročilom je priložiti denar. Za obila naroČila se priporoča JOHN KRAKER 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio. SkuSnja udi Z Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu. Iz najbolj-tih roi ia korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, *cr iz flaega, aaravaega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča, JOSIP RLJSS, 224 Sootb Santa Fč Ave., Pueblc. Čile. POZOR SLOVENCI IN HRVATL Podpi sani pni poročam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolifi svoj dobro urejeni —: S AIL O ON. Na razpolago imam tudi lepo keg ljiiča. Točim vedno aveže ia dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje ter prodajam fine omot-ke. Postrežba solidna. Proda jem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prefltomorske črte po izvirnih conah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvezi eem z banko Prank Sakser v New Torku. Svoji k svojim! Z velespoetovanjem JOSIP KOMPARE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, HI (lx v t) ROJAKI — DOBRODOŠLI I Vaeas rojakom, osobito pa u Clevelanda in okolice, pnporo-ročam trojo narodna GOSTILNO na 1795 St. Clair Street, Cleveland, kjer aa vsakemu gostu postreže s dobrim Columbia, vodno avo-iim pivom, okusnim domačim vinom ali dobrim whiskey e m. Na razpolago imam tudi fine amodke. Rojakom, ki potujejo p« Ameriki, ali dočlim iz stare domovine, dajem poceni 1 spe spalna sobe (prenočišča) ter hrano. Rojaki! oglasite se torej pri domačimi, v moj tj staraj in dobro mane j gostilni. Pri meni boate dobro, ceno in gostoljubno postrežem,, za kar Vas zagotavljam. Zabeležita si dobro moj našlo*! V obilen poast sa najtopljeje priporočam. Z valaepoštovanjam Josiu Perko,. 1 gostilničar, 1795 St Clair CLEVELAND, O. St., I 1 VABILO NA NAROCBO! NAZNANILO. * Od Mestne hraniknoe ljubljanske smo prejeli večje fttevilo letnih obračunov za leto 1904, ▼ kterih j« vrednost vsake hranilne knjižice z dnem 31. dee. 1904 s obrestmi vred osna- oeojL. Vsem enim, ki imajo kaj denarje naloženega pri gori omenjeni hranilnici, dopottjamo na željo jedan obračun. Plačati ja le poštnino Se. Upravzuštvo "Glasa Narode". ZASTONJ X fea ae naši občeznani "Jersey električni pasovi* tembolj udomačijo, oziroma nvedejo e one kraje in pri onih strankah, kjer aa bili dosedaj še nepoznani, smo pripraV ljeni na željo vsakomur jednega za« atonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naie re-elne tvrdke. Za pas nam al treba slteaar oo-mlati, ker to )e darilo. Kedar- zgubljate vaio telesno moč, ali ate utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vslsd o trpljenja živcev, bolečine na hrbtu, čc ne morete prebavati, imate spriden želodec, tsr st* s« že naveličali nositi dtnar -zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey- električnega pasa" ozdravljeni. ISP Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporo&li, da zadobimo s tem ie večje priznanje, ko tu bode ozdravel. Občna priznanja. Vsi slsktriial pu )• toraj ™ oiinil, kar ste ml obljubili, ia i« va£, pmm m« ja iraova sopet po-aUadil. Fraa Jeačič, 3» Bryan At*., Chicago, hl Jac ••m uporabljal vat alaktrifai paa za saka salo kudo ia akoro aaozdraTljiTo kalaaaa t ar aem eadaj sspet popolnoma zdrav. Ivan Omlii, MS K. lttad ac, M. T. City. Kar govorimo, tudi držimo 1 Izreiite to teraam dopoiljiia vate ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — ia pas vam bode došel Čisto zastonj. Pilita: Jersey Specialty Co., US Cedar St., New York, N. Y. RED STAR LINE PrekoiDorska parobrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom * + + * * * * Philadelphijo in Antwerpenom v ~ W M 'S. IFv-k": Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VAOERLAND dva rijafcal2i08 ten. ZEEUHD..............H905 ton. KROONLAND............12760 ton, FINNLAND..............12760 ton. Pri cenah za ir.edkrovje so vpoštete vse potrebščine, dohra hrana, najboljša postrežba. ** Pot č« Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike Ix ali v Avstrijo: na kranjsko, Štajersko, koroško, Primerjc, Hrvatskof Dalmacijo in druge dele Avstrije. 1 u . , IsIVEW YORKA oripljujejo parniki vsako soboto od 10:30 uri dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADeC. PHUE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: Compagnie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) NARAVNA CALIF0RNIJSK1 VINA na prodaj. Dobre čraa ia bela vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vlao 50 centov galona. ReesUaf 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 50 ga* Ion vina, mora dati $2 za posodo. Orožnik: od $2.25 do $2.75 galona. Sllvovlca po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem an Jakšs, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costs Co,, Csl. n is ss ii ii ii 1 2! DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, MHOS TA IN LIUBUANL "La Lorraine" aa dva vijaka "La Savoie" * « "La Tonraiae" M m "L'Aquitaine" " * "La Bretafae"...... "La Champagme*____ "La Gases gme"...... pokmi parniki aoi ..............12,000 toa, ..12,000 ...10,000 ...10,000 ... »,000 ... 1,000 ... «,000 M,000 konjski a tmoil 2$,000 " -12,000 16,000 - - 9,000 - « 9,000 * * 9,000 * mm agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. tfrMlJa ad sedaj aapnj vefae ab ieMkA si I«. aH depeladaa k aliCa It 42 Worth live*, ah JUsrtea St, New Yerkt •LA LORRAINE •La TOURAINE *LA 6AVOIE La Bretegne •LA LORRAINE L junija 1905 8. junij« 1906 15. junija 100* 22. junija 1905 29. junija 1906. Le Gaseofrna *LA SAVOIE Le Bretagne •LA LORRAINE •LA TOURAINE 6. julija 1906. 13. julija 1906. 90. julija 1906. 97. julija 1900. 3. avsrusta 1905. Panika ■ iv taaaje pe dva vij&fca. fa mčaofc) Ia prosimo vw oae ag. aamraft«, ktermu j« na-račaiaa potekla, da bUgavofc krnela poramaaH "OLAS KABODA", aed&j NAJ-VBOJI SLOVENSKI DNEVNIK, ve Ija aa eelrt k*a 75 centov ter Je MAJOEKMJtl SLOVENSKI UST. Naročata) je pAaeatd vnaprej. pridotofll aopefe moro moi "CKJLS NAJbODA" r*ovo doaafe otOo gradiva ia vedno iknftaiaii aado veljiti naie oenj naročnika; vaam pa afkafeor ne moremo vatrsel Ako dobimo vadao vel podpore, sa bode Ust Se rac tea, ker vedno "aaprsj" j« Uprarništvg „61« Naroda". USTANOVLJENO LETA 1893. ^NK SA/CS£j5> V GLAVNA PISARNA: ^ J 109 GREENWICH STREET, NEW YORK Seda) pošljem 100 kron za $20.48 telefon 3798 corti^ndt. Podružnica s 1778 St. Glair St., Cleveland, 0. ZASTOPNIK ^ VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. J* A* iJ" Pošilja denarje ▼ star? ---— domovino najceneje in najhi-„ treje. Parobrodne listke podaja -po izvirnih cenah. a iz ci AVFNFC najb°lje stori, ako se obrne na me, ker Xew York V oAIV JLl/T C1>LV je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovanjem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. Vsakdo naj pazi na h lin o Številko lOQ t ¥ Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico aa Dunaju. (