Poštnina plačana t gotorfnL Leto XIII., štev. 158 Upravuišt»o: Ljubljana, Knafljcva ulica 5. — Teiefoo št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126l InseratuJ oddelek: Ljubljana. Selen-burgova al 1 - TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor- Aleksandrova ce^ta It 13 — Telefon St 2455. Podružnica Celfe: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190 .Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11 »42 Praga čislo 78.180. \V:f*n 5t m5; 241 Ljubljana, sobota 9. julija 1932 Cena 2 Din Naročnina &naša mesečno Din 25.—, ta inozemstvo Din 40—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova al 8 Tel št 190. Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Po sokolskih dnevih Svečana posvetitev mavzoleja v _ — — m« ^ » j««. počivajo zemski ostanki nad 7.000 srbskih vojnili ujetnikov Praga, 8. julija, u. Praga prihaja polagoma v svoj normalni tir. Življenje se je pomirilo in slavnostno lice mesta se vedno bolj umika vsakdanjemu. Gostje so večinoma že odšli. Danes ponoči so odpotovali poslednji. Med drugimi so ob 22. uri zapustili Prago tudi člani jugoslovenske vojaške delegacije. Na postaji so se od njih poslovili mnogi zastopniki vojaških oblasti, razen tega tisočglava množica Pražanov in Pražank, ki so naši vojski burno želeli srečen povratek v domovino in skorajšnje svidenje. Na današnji seji mestnega občinskega sveta je primator dr. Baxa svečano izjavil, da ima mestni občinski svet kot pokrovitelj vsesokolskega zleta veliko zadoščenje, da so prireditve tako sijajno uspele. Primator dr. Baxa se je zahvalil vsem in je izrazil priznanje zlasti Sokolstvu, čigar delo in požrtvovalnost zaslužita največjo pohvalo. Udeleženci velikega sprevoda, Sokoli in gledalci so se združili v skupno misel in skupen vzklik: Živela češka Praga! Živela slovanska Praga! To je bil poziv za mesto Prago, naj ostane taka, kakor pričakuje od nje vse ljudstvo in ves slovanski svet. Končno se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je zlet tako lepo uspel. Tudi podpredsednik senata in predsednik narodno socijalistične stranke, znani prijatelj Jugoslovenov Vaclav, Klofač, je poslal starosti ČOS dr. Bu-kovskemu dolgo pismo, v katerem pravi, da je sokolski zlet uspel in prekosil vsa pričakovanja. Zlasti pa je pokazal, kaj je sedaj sokolska glavna dolžnost. Treba je, da se pobrigamo za vse, kar nas druži in da odstranimo vse, kar nas loči. Sokolski zlet je dokazal disciplino in suverenost narodne misli in narodne svobode. Pni podhtarosta SKJ Engelbert Gangl je snoči z veččlansko deputacijo odpotoval v Gdynio, kjer se bo vršil jutri in pojutrišnjem poljski sokolski Let. V Gdynio je odpotovalo tudi nekaj funkcijonarjev ČOS, med njimi tudi načelnik dr. Heller. Na grobišču 7,0©© srbskih ujetnikov Davi ob 10.30 so v Jindrihovicah svečano posvetili kapelico in mavzolej na grobišču, kjer počiva 7000 srbskih vojnih ujetnikov. Pri svečanostih zz je zbralo nad 6000 ljudi. Iz Niša je nalašč v ta namen prispel patrijarh Dositej, ki je posvetil kapelo v navzočnosti češkoslovaškega pravoslavnega vladike Gorazda. Med udeleženci je bilo tudi mnogo Jugoslovenov, vsa praška jugoslovenska kolonija s poslanikom Gri- sogonom na čelu. Češkoslovaško vlado sta zastopala minister za notranje zadeve Slavik in minister za narodno obrambo Viškovsky. Sokolstvo je zastopal br. Stepanek. Narodni svet pa poslanec Prokoupek in drugi. Jugosloven-sko armado je zastopal načelnik gene-raln. štaba general Milovanovic, jugoslovenski senat je reprezentiral senator Hribar, Narodno skupščino pa poslanec Rasto Pustoslemšek. Navzoči so bili končno tudi zastopniki mesta Beograda, Ljubljane itd. Ob vnožju mavzoleja so položili vence kralja Aleksandra, prezidenta Masaryka, jugoslovenske Narodne skupščine in senata, Beograda in Ljubljane, češkoslovaške armade, Zveze slovanskih Sokolov, ČOS itd. Veliko pozornost je vzbudil tudi venec nemškega prebivalstva mesteca Jindrl-hovice in Karlovih Lažni z napisom »Den Opfern des Weltkrieges«. Ta venec je položil bivši avstrijski kapetan in sedanji češkoslovaški kapetan v rezervi Fritz Neidbard. V imenu prezidenta republike in češkoslovaške vlade je pri mavzoleju spregovoril minister za narodno obrambo Viškovsky, ki je po kratkem pozdravu dejal med drugim: Po sijajnih sokolskih dnevih v Pragi se spominjamo pri tej prisrčni slavnosti trpljenja, junaštva in skupnih borb obeh naših narodov. Nato se je obrnil k grobišču z besedami: Kakor vi, tako bomo tudi mi branili naše skupne interese na življenje in smrt! Godba je nato ziagrala obe državni himni, s čemer je bila žalna svečanost zaključena. * Jindrichovice leže severno od Karlovih lažni, tik ob meji Saške. V tem malem nemškem mestu z imenom Heiinrichsgriin je bilo v svetovni vojni veliko ujetmi.sk o ; jorišče. Srbski vojni ujetniki iin inter-n i ranči so morali prestajati tu strašne muke in so kar za drugim umirali za lakoto. Bil je to pravi pekel za nesrečne žrtve svetovne vojne. Nad 7000 jih je pomrlo. Ko so ob prevratu češki vojaki zasedli nem5ke pokrajine svoje države, so takoj redili nesrečneže strašnega robstva in trpljenja. Plzensiki pešpolk se je z vso ljubeznijo zavzel za brate Srbe in jim nudil vso potrebno pomoč, da so se mogli, kar je bilo še živih, vrniti v svojo domovino in svobodo. Prvi poslanik naše države v Pragi, sedanji senator g. Ivan Hribar, je takoj po-krenil akcijo, da dobe te žrtve vojne dostojno grobišče. Po njegovem nalogu je prota Cvrčanin zbral zemske ostanke srbskih vojakov in jih položil v skupno grobišče. nad katerim je bila lani v spomin na desetletni vladarski jubilej Nj. Vel. kralja Aleksandra zgrajena krasna _ kapela. V njenem mavzoleju je našlo svoj zadnji počitek 7100 srbskih junakov in 189 Rusov. Novi politični zapletijaji v Nemčiji Položaj državnega kancelarja Papena omajan - Spor hitlerjevcev z ministrom Gaylom - Desničarski načrt za revizijo ustave Berlin, 8. julija s. Najvažnejše vprašanje Po lausannskem sporazumu je, kakšne posledice bo imel za sedanjo vlado. Mogoče je, da bo odpor desnice zaradi opustitve političnih zahtev omajal položaj nemškega kancelarja, kar pa za lausannski dogovor najbrže ne bo nobena nevarnost, ker je zanj poleg kancelarja odgovoren tudi zunanji minister Neurath. Državni kancelar je pred podpisom dogovora informiral o njegovi vsebini brzojavno tudi ostale člane vlade. Ako bo Papen zaradi lausannskega dogovora v resnici padel, bo padel takore-koč le kot >narodna žrtev«. V splošnem Je že davno prevladovalo v političnih krogih mnenje, da bo Papen le začasno ostal na čelu kabineta. Notranje-politični položaj se je zaradi spora med notranjim ministrom Gaylom in narodnimi socialisti nepričakovano poostril Minister je namreč prepovedal za jutri nameravani pohod narodno-socialnih napadalnih formacij. Narodno-socialna stranka bo jutri popoldne priredila veliko manifestacijo v Lustgartnu, na katero bi prišel tudi Hitler, da prisostvuje paradi njenih na-padaLnib oddelkov. Narodni socialisti so nameravali izvesti to prireditev takorekoč kot simbolično zavzetje Berlina na potu, Po katerem običajno korakajo samo zmagovite čete. Narodno-socialistični list »An-gr:ff« protestira proti tej prepovedi ter napoveduje najostrejšo borbo narodno-so-cia.lističnih napadalnih formacij in stranke O načrtih za revizijo nemške ustave, ki obstojajo v desničarskih krogih, je »Deutsche Rundschau« objavila naslednje informacije: Vlada naj bi se odtegnila vplivu parlamenta, vsekakor pa naj bi bila odstranjena možnost, da bi se mogel izsiliti odstop državnega kancelarja, zunanjega in notranjega ministra z nezaupnico državnega zbora. Odpoklicati bi se mogli samo z odlokom državnega predsednika. Poleg državnega zbora naj bi se osnovala zgornja zbornica. Volitev državnega predsednika naj bi postala čimbolj neodvisna od strankarskega razmerja. Državnemu predsedni- ku naj b! bil dodeljen tajni svet. ki bi imel tudi pravico, da imenuje predsedniškega kandidata. Drugega kandidata naj bi imenoval državni zbor. Med obema kandidatoma naj bi potem izbirali volilci. Ta revizija ustave, ki bi se seveda v državnem zboru ne mogla nikdar izvesti, naj bi se dosegla z ljudskim glasovanjem, ki bi ga odredil državni predsednik na podlagi ustavnih pooblastil. Berlin, 8. julija. AA. V severnem delu Berlina je prišlo preteklo noč do krvavega spopada med policijo in člani komunistične mladine, ki so prirejali demonstracije po mestu. Komunisti so metali na stražnike kamenje in ranili več policistov. Pose i italijanske mornarice v Sofiji Sofija, 8. julija. AA. Danes dopoldne so prispeli s posebnim vlakom iz Varne v Sofijo italijanski pomorski ofioirji i/n mornarji z italijanske križarke »Quarto« pod vodstvom admirala Morena, ki je obiskal namestnika predsednika vlade, notranjega ministra Girginova, nato pa ga je sprejel v avdijenci kralj Boris. Kralj Boris in kraljica sta danes opoldne priredila intimno kosilo na čast italijanskemu admiralu v dvorou Vrani. Italijanskim pomorskim oficirjem na čast je Sofija svečano okrašena z zastavami. Pogajanja za francosko posojilo Poljski Lausanne, 8. julija s. Med Poljsko in francosko delegacijo se vrše pogajanja o državnem kreditu 300 milijonov frankov, ki ga želi dobiti Poljska. Prizadevanja Za-leskega niso imela pozitivnega uspeha. Francoski finančni minister je izjavil poljskemu zunanjemu ministru, da Francija zaradi svojega finančnega položaja ne mole dati kredita r tej višini. Sporazum v Lausanni Nemčija plača kot končno odškodnino za reparacije 3 milijarde zlatih mark, ki jih založi v državnih bonih v Sond za obnovo Evrope — Nemške politične zahteve odklonjene Lausanne. 8. julija, d. Ker je francoska delegacija odločno odklonila, da bi z nemško delegacijo razpravljala v Lausanni o kakih političnih zahtevali, je nemšk.i delegacija sklenila, da odgodi te svoje zahteve na poznejši čas. ko jih bo skušala uveljaviti bodisi na razorožitveni konferenci v Ženevi, ali pa po diplomatskem potu. Na ta način je bila omogočena pot za popoln sporazum o ureditvi reparacij. Ko se je snoči Herriot ob 23.SO vmil z večerje, ki sta jo priredila njemu in francoskemu finančnemu ministru Germain-Martinu v hotelu Beaurivage Neuville Chamberlain in RunHman. je izjavil novinarjem. da se je pričelo končno vendarle jasniti. Meri drugim je tudi izjavil, da mu niso bili predloženi nobeni novi predlo«*: m da odklanja tudi nadalje razpravo o politič nih pogojih. Francoska delegacija odklanja tudi politično konzultativno posod bo, ker noče oškodovati interesov malih d^žav In hoče ostati zvesta idejam Društva narodov. Poudarjal je, da FranHia ne zahteva nobenih astronomskih številk, temveč zgolj vsoto. ki jo Nemčija more plačati. Ponovno ie ugotovil, da bi neuspeh lausannske konference pomenil povratek k Youngovemu načrtu. Kakor se je izvedelo, je včeraj Papan v razgovoru s Herriotom in francoskim vojnim ministrom Paulom Boncourjem skušal še enkrat doseči pristanek francoske delegacije na ureditev političnih vprašanj, ki so po njegovem mnenju za Nemčijo življenjskega pomena. Ker je Herriot vztrajal na stališču, naj se v Lausanni obravnavalo samo reparacijske zadeve, dočim je Paul Boncour energično poudarjal, da spadajo vsa vprašanja, ki so v zvezi z razorožitvijo, v razpravo ženevske konference, je ostal ta nemški poizkus bre>2 uspeha. Glede na to je bil izdelan načrt pogodbe, ki ne vsebuje nobe nih političnih vprašanj, katera ie Nemčija sprožila, in tudi ne omenja političnih _ problemov, katerih rešitev je Francija želela v početku. V tem načrtu gre samo za ureditev reparacij. V francoskih krosih se je navajala včerai kot končna vsota, ki jo upajo doseči od Nemčije. 2730 milijonov mark. Francoska delegacija ie nastopila i>r.>ti razdelitvi bonov, ki bi jih izdala Nemčija, v dve različni seriii po tečaju 90 in 95, Včeraj tudi še ni bil dosežen pporazum o roku zapadlosti, ki na i bi znašal po nemških predlogih 10 let. dočim so zahtevali na francoski strani 20 let kot končni rok za zapadlost bonov. Nočna pogajanja Pn sestanku s Herriotom sta nemški kancelar Papen in zunanji minister Neurath po-setila Macdonalda, ki ju je obvestil o angleško - francoskih razgovorih- Razgovori med Macdonaldom, Papenom in Neuratbom so trajali do 1. ponoči. Nemški državni kancelar je izjavil novinarjem, da se pogajanja polagoma razvijajo proti končni rešitvi m da se razgovori nadaljujejo. Pogajanja po se zares nadaljevala vso noč. Raz7-.varj.ili so se o besedilu mirovnega manifesta, 9 katerim naj se zaključi lausannska konfe-lonca. Ckrog 1.30 ure sta Simon in Chamberlain prišla v prostore francoske delegacije in se sestala s francoskimi strokovnjaki, 9 katerimi sta se posvetovala o besedilu končnega protokola. Angleška ministra sta nato izjav;Ja, da bosta še ponoči posetila zastopnike vseh ostalih delegacij. Razgovori so trajali do 3. zjutraj. Oba angleška ministra sta obveftila o svojih razgovorih tddi Papena in Neuratha ter jim predložila načrt mirovnega mfu>;festa. Davi ob 9 sta bila Papen in Neu*ath znova pri Mncdonaldu, s katerim sta razpravljala o podrobnostih sporazuma, o načinu likvidacije reparacijskega vprašanja in besedilu rr.arJ^sta. Končni sporazum Lausanne, 8. julija, g. Danes ob 14. je bil dosežen splošen sporazum o v&eh točkah reparacijskega vprašanja. Po sklenjenem dogovoru bo Nemčija plačala pavšalno vsoto 3 milijarde zlatih mark netto, kar predstavlja v primeri z vsoto po Youngo-vem načrtu znižanje za več kot 30 milijard, pač pa bo Nemčija plačala posebej belgijske marke ter razne vsote, ki jih vsebuje tako zvani mixed cleans, Youngovo posojilo, in zasedbene stroške. Ta pavšalna vsota se bo krila z boni samo ene trališe, ki se bodo izdali po tečaju 90 odst. Glede načina mobilizacije in komercijalizacije so se končno vrnili k prvotnemu predlogu Germain-Martina. Rešitev političnih vprašanj, o katerih so v zadnjih dneh zelo živahno razpravljali, bo priključena lausannski pogodbi v splošni izjavi. Glavna stvar pri tej splošni likvidaciji je izrecno poudarek medsebojne odvisnosti reparacij in med zavezniških dolgov napram Ameriki ali Veliki Britaniji. S tem bo Nemčija politično zainteresirana na ureditvi ameriških dolgov v okviru evropske solidarnosti. Poleg tega sta se Angliia in Francija obvezali, da bosta v tej stvari postopali absolutno solidarno. Pavšalna vsota treh milijard, ki bo izdana v državnih bonih po tečaju 90 odst., bo znašala efektivno 2.7 milijarde. Obrestna mera je bila določena na 5 odst., amortizacija obrestne mere pa na en odstotek. Rok je bil določen na 15 let, po katerih bodo boni anulirani, ako do tedaj ne bodo plasirani. Po določeni shemi bodo boni amortizirani po 37 letih. Boni bodo skozi tri leta blokirani, kar pomeni, da bodo šele po treh letih oddani na trg. Pri tem računajo, da bo do tedaj mogoč emisijski tečaj 90 odstotkov. Ob 14. so ministri zapustila hotel Beau- rivage. Bili so različno razpoloženi, nekateri zelo zamišljeni, nekateri pa zelo veseli. Najbolje razpoložen je bil francoski ministrski predsednik Herriot, ki je trikrat zaporedoma vzkliknil: „C est fait!" V svojem veselju je objel in poljubil prvo francosko in prvo nemško novinarko, ki ju je srečal, kar so prisotni sprejeli z radostnim odobravanjem. V prostorih angleške delegacije so 6e sestali vsi strokovnjaki na konferencah. Nemška delegacija je bila telefonsko v zvezi z Berlinom in okrog poldneva so se razširili glasovi iz krogov, ki se zbirajo okrog nemške delegacije, da je sporazum dosežen, ki bo politična izjava izrednega pomena, bo tvoril uvod k lausannski pogodbi. V njem bodo izražene ideje, ki sta jih izrazila Maodonald in francoska delegacija in ki so zelo slične Macdonaldovemu načrtu o evropskem paktu. V tem manifestu se bodo evropske države obvezale kakor pred leti v Kelloggovem paktu, da bodo vse spore med seboj mirno poravnale. Vsebina pogodbe Lausanne, 8. julija, s. Lausannska pogodba, ki je bila nocoj na seji sporočena vsem delegatom, bo jutri dopoldne podpisana. Pogodba vsebuje v svojem uvodu politično izjavo, nato pa sledi reparacijski dogovor, ki obstoji iz naslednjih petih delov: 1. pogodbe z Nemčijo, 2. prehodnih ukrepov k tej pogodbi, 3. dogovora, po katerem se za ureditev vprašanja vzhodnih reparacij imenuje poseben odbor in podaljša zanje moratorij od 15. decembra, 4. resolucije glede srednje in vzhodne Evrope in 5. resolucije lausannskega gospodarskega odbora o svetovni gospodarski krizi. Besedilo protokola Lausanne, 8. julija, g. Oficijelno besedilo lausannskega protokola, ki bo jutri na svečan način podpisano, 6e glasi: Podpisane države «o se sestale v Lausanni, da razpravljajo o problemih, ki so nastali zaradi vojne, z odkritosrčno željo, da ustvarijo novi red, ki bi omogočil vzpostavitev in razvoj zaupanja med narodi v duhu medsebojne Sprave, sodelovanja in pravice. Podpisane države so mnenja, da v Lausanni storjeno delo, ki rešuje reparacijski problem, ne zadošča, da se doseže oni mir, ki ga želijo vsi narodi. Vsi želimo, da bodo ta rezultat, ki nalaga vsem strankam trde določbe, upoštevali vsi miroljubni elementi v Evropi in na Svetu in da se bo izpopolnil z novimi delu To delo se bo tem lažje uresničilo, ako bodo narooi podpirali te nove določbe pravega miru, ki se bavijo obenem z ekonomskim in političnim redom. Del pogodbe, ki se nanaša na srednjo in vzhodno Erropo, se glasi: V skrbeh za finančno izgraditev srednje in vzhodne Evrope, sklene konferenca ustvaritev komiteja, ki bo dobil nalogo, da predloži študijskemu odboru za evropsko nnijo na prihodnjem zasedanju program, ki bi zagotovil obnov« držav srednje in vzhodne Evrope. Na ta način se sprejme ideja evropske unije, ki je naletela v Ženevi na tako močan odpor, in Briandov študijski odbor bo nanovo oživljen. Nemški komentar Berlin, 8. julija, g. Doseženi sporazum v Lausanni se v tukajšnjih političnih krogih presoja tako, da je končnoveljavno zaključena doba tributov in reparacij. Nemčija bo samo v okviru j a vi j enega dogovora izpolnila one obveznosti, ki so obstojale še 1. julija. Kar se tiče političnih vprašanj, se je brez dvoma doseglo, da prihaja inozemstvo, izvzemši Francije, vedno bolj do spoznanja upravičenosti nemške zahteve po vzpostavitvi enakopravnosti in odstranitvi vojne krivde. Čeprav se v sedanjem trenutku v političnih vprašanjih ni dosegla popolnoma zadovoljiva rešitev, se je vendarle dosegel ta moralni uspeh. Ukinitev odstavka Vlit versailleske pogodbe s čl. 231. o vojni krivdi je logična posledica, ker sitopa sedaj na mesto Youngovega načrta nov dogovor. Proti Nemčiji v tem členu dvignjeni očitek ne obstoja več. Čeprav je Francija odklonila formalno ukinitev, je ostali svet vendarle črtal ta očitek, kakor je priznal nemško zahtevo glede izenačenja v oboroževanju za upravičeno. Berlin, 8. julija, č. Listi ugotavljajo, da so nemške politične zahteve za vedno pokopane, da pa je morala tudi Francija umakniti svoje politične pogoje. Po treh tednih je lausannska konferenca vendarle prišla do svojega pozitivnega in koristnega zaključka. Oba tabora sta uvidela, da se ■moreta sporazumeti le. če popustita vsak do skrajne mere, kar je značilno za oceno lausannske morale. Glas iz Francije Pariz, 8. julija g. Vest o doseženem sporazumu na lausannski konferenci so dobili pariški listi zelo pozno, tako da še nimajo komentarjev. Samo >Information« pravi ma kratko, da je s tem pot za rešitev gospodarskih težkoč odprta, da pa ta ;pot nikakor ne bo lahka. En problem je rešen in s tem ustvarjeni pogoji za ugoden vpliv na industrijo in gospodarstvo. Upati je. da bo tudi .psihološki vpliv .pogodbe ugoden. Tudi Amerika popušča Washington, 8. julija, g. Po izjavi z avtoritativne strani so Zedinjene države sedaj pripravljene, da se pogajajo z evropskimi dolžniki glede vojnih dolgov. Uradni krogi smatrajo, da je stara ameriška zahteva po ureditvi evropskih vprašanj s sklenjenim lausarmskim dogovorom izpolnjena. Zaradi tega ni novi ureditvi vprašanja dolgov nič več na potu. Pred zaključitvijo posojila Avstriji Podaljšanje avstrijskih političnih in gospodarskih obveznosti — Občutni vladni ukrepi za uravnoteženje proračuna Lausanne, 8. julija, d. Odbor za avstrijsko posojilo bo imel bržkone jutri svojo poslednjo formalno sejo, na kateri bo odobril poročilo, po katerem je že zagotovljen znesek nad 270 milijonov, ker je pritegnjena v kombinacijo tudi banka za mednarodna plačila. Preostali znesek bo rezerviran za države, ki so načelno pristale na udeležbo pri akciji za posojilo Avstriji. Dunaj, 8. julija, AA. Kakor se z gotovostjo doznava, bo morala Avstrija, ce hoče dobiti dolgoletno posojilo podpisati politični protokol, po katerem se bo morala za nadaljnjih 20 let odreči sleherna politični in gospodarski prostosti gibanja. Fo-dobni pogoji ženevskega protokola iz leta 1922 veljajo do 1. 1943. Novo posojilo bi to avstrijsko obveznost podaljšalo do leta 1953. Dunaj, 8. julija, g. Na današnji plenarni seji Narodnega sveta je predložil finančni minister dr. Weidenhoffer zbornici naknadni proračun za 1. 1932. Iz ekspozeja fi- nančnega ministra je razvidno, da znaša proračunski primanjkljaj v 1. 1931 322.1 milijona šilingov, od česar odpade na Credit-anstalt 100 milijonov. Glavni vzrok primanjkljaja so večji izdatki pri železnici in pri pošti ter pri socijalnem zavarovanju in delavski preskrbi. Poostrena kriza je povzročila, da so za podpore brezposelnim porabili 80.6 milijona šilingov. Javne dajatve so izkazale za 82.4 milijona šilingov manj dohodkov, pošta in brzojav pa izkazujeta samo 22.08 milijona dohodkov. Vlada namerava za kritje primanjkljaja zmanjšati proračunske izdatke 6 okrčenjem stvarnih izdatkov za 81.11 milijona. Nadalje hoče zvišati prometni davek, s čemer bi dobila 54 milijonov šilingov več. Povišala se bo tudi carina na kolonijalno blago in dišave. Končno se bodo v notranjem prometu zvišale tudi telefonske in brzojavne pristojbine. Vlada upa, da bo na ta način izločila primanjkljaj ter v smislu obljub, danih v Lausanni, izenačila državni proračun. Katastrofa francoske podmornice Pari«, 8. julija, AA. O katastrofi fran-ooske podmornice »P-omethee« ki se je snoči potopila na skalah blizu Cherbourga, se doznavajo tele podrobnosti: Po naknadno dobljenih poročilih se podmornica ni zadela v katero drugo ladjo, temveč se zdi. da ta najmodernejša enota francoske mornarice vendarle se m bila dovolj sposobna za plovbo in da bi se morale na njej urediti še nekatere važne stvari, zaradi česar so včeraj ravno sklenili, da spuste podmornico še enkrat na poiz- kusno vožnjo. . V trenutku, ko je podmornico zadela nesreča. so bih' na poveljniškem mostiču poveljnik podmornice, poročnik bojne ladje in še dva oficirja, dva mehanika ir. dva mornarja. Preden se ie kdo izmed njih še prav zavedel, se je podmornica afek naglo potapljati. Na površini vode so ostali samo člani posadke, ki niso hili v notranjosti podmornice. Pariz, 8. julija, č. Mornariško ministrstvo je objavilo uradne podatke o katast-ofi fran-ccske podmornice >Promethee«. Posadka na podmornici je štela 10 častnikov in 48 podčastnikov in mornarjev. Poleg teh so bili na podmornici nekj pomožni inaenjer. in-ženjer tvrdke Schneider & Creuzot. trije tehniki, dva delavca iz arzenanlov v Chcr-bourgu. dva monterja in trije drugi delavci. Sedem članov posadke so rešili, in sic®r dva častnika. 3 podčastnike in 2 mornarja Ostali so v?! utonili, in sicer 43 podčastnikov in mornarjev, 8 častnikov in ostali potniki. Človeških žrtev ie v celoti 63. Podmornica je obsegala 1179 ton. Bila je ena izmed največjih francoskih podmornic. ZgraiiM so jo ob koncu 1. 1929. in pričetkom 1. 1930. po gradbenem programu iz L 1927. »Prome-thee« je bil tip podmornic, od katerih ima Francija še naslednje: «Pbenix«, >Perzee*, >Pegas«, »Prothee*. Ponesrečena podmornica leži 75 m globoko severno od rta Levi. Na mesto nesreče sta odplula rešilna parnika >Artiglioe in »Restnx. Po dunajskem kongresu narodnih manjšin Letošnji redni kongres narodnih manjšin — oficielno se imenuje kongres evropskih narodnosti — se je zaključil v začetku tega meseca na Dunaju. Sedem dosedanjih kongresov je bilo prirejenih v Ženevi, osmi pa si je izbral za mesto zasedanja avstrijsko prestolnico. Predsedstvo je naglasih. da je bil letos izbran za kraj kon^ gresa Dunaj iz razlogov varčnosti, da se omogoči številnim zastopnikom narodnih manjšin srednje in vzhodne Evrope udeležba s čim manjšimi denarnimi stroški. Vendar pa se je v krogih odposlancev vztrajno vzdrževalo mnenje. da ie razen gospodarskega razloga odločilno vplival na iz-premem-bo kraja zasedanja tudi nazor, da je treba Društvu narodov nekoliko odločneje pokazati, da je kongres sama svoja organizacija, ter dati ženevski instituciji razumeti, da manjšine niso ravno močno zadovoljne z načinom, kako Ženeva obravnava njihov važni problem. Na kongresu je bilo zastopanih do malega 40 milijonov narodnih manjšin, narodnih drobcev, ki so tudi po novi razdelitvi Evrope ostali izven meja matičnega naroda in se morajo pod tujo večinsko narodnostjo deloma naravnost obupno boriti za svoj obstanek. V Evropi ie komai pol tucata narodov, ki nimajo večjega ali manjšega dela svojih sonarodnjakov pod kako drugo-rodno suverenostjo. Od Slovanov so v najugodnejšem položaju Cehoslovaki, ki imajo le razmeroma neznatne drobce v Avstriji in Madžarski, ter Poljaki, ki si drže z Nemci ravnotežje, poleg tega imajo sami velike beloruske in ukrajinske manjšine. Narodnostno so najbolje saturirani Romani; Francozov. Italijanov, Ibercev in Rumumov ni pod neromansko oblastjo. Ako je nekoliko desettisočev Rumunov v sosednih državah, ima pa sama kraljevina Rum linija zelo številne slovanske (ruske, ukrajinske, bolgarske in jugosloven-ske) ter nemške in madžarske narodne manjšine. Italijansko narodno ozemlje je razen otoka Korsike strnjeno v lastni državi, pa si je pripojila še bW tisoč Jugoslovenov ter 200.000 tirolskih Nemcev. Na prvi pogled se zdi, da je v pogledu na razkosanost najbolj na slabem nemški narod. Vendar pa ie vse to le na videz, kajti kot pravo nemško narodno ozemlje pod tujo suverenostjo se more smatrati !e Alzacija. morda tudi nekoliko Češke, ostale manjšine pa so nastale zaradi živahne nemške kolonizacije na vzhod in so pri tem 'z-g^bile teritorijalno zvezo z mat:Čn in narodom. Sličnih manjšin nima noben citugi evopski narod, ker se je vsak širil organično vedno v tesni zvezi z večino sonarodnjakov. Nemci 'iiia.,o zato po večini kolcnizacijske manjšine, drugi narodi, razen Cehoslovakov v Avstriji, pa izključno avtohtone. Iz tega razloga Nemci prevladujejo na manjšinskih kongresih, osobito p-i so bili številni na dunajskem, ker se je iste dni vršil na Dunaju tudi kongres inozemskih Nemcev, tako da so bile vse njihove manjšine izredno dobro zastopane. Naši manjšini pod Avstrijo m Italijo sta bili takisto dobro zastopani. Prvo sta predstavljala deželna poslanca dr. Petek in Stare, slednjo pa dr. Wilfan, dr. Besednjak, dr. Bitežnik in dr. Sironič rz Zagreba. Že sama okoliščina, da je naša manjšina dala tej evropski instituciji predsednika, ki vživa zaradi svoje objektivnosti in svoje vsestranske sposobnosti velik ugled med zastopniki ostalih narodnosti, pomeni za našo stvar veliko prednost. Na dunajskem kongresu se je opazilo, da sta bila ravno dr. Wilfan in dr. Besednjak na višku kot referenta in debaterja in da sta daleč prekašala večino zastopnikov drugih narodnosti. Iz naše države sta nemško manjšino zastopala senator dr. Grassl in nar. posl. dr. Kraft, madžarsko pa dr. Deak in dr. Stre!itzky. Dimitrova, predstavnika malenkostne bolgarske manjšine iz okolice Caribroda, ni bilo na kongres. Prireditev je otvoril predsednik dr. Wilfan. ki je v svojih izvajanjih poudarjal. da ie položaj narodnih manjšin vse težji in težji, ker skoro po vseh državah vlada ojačeni demon šovinizma. ki drugorodnim državljanom ne dopušča razviti njihove kulturne sile, tudi tam. kjer se manjšine brez pridržka priznajo k državnosti večinskega naroda. Pozval je zastopnike trpečih narodnostnih drobcev, naj si prizadevajo. da bo miselnost vseh večinskih narodov čimprej krenila v pra-vec znosnosti in spoštovanja pravic manjšinskih narodnosti. V sličnem smislu ie govorilo še nekoliko drugih govornikov. med katerimi je zanimiva g zlasti opazka madžarskega poslanca v praškem državnem zboru Sziiloja, da se vrš' kongres v mestu, čigar preteklost naj bo vsem državam svarilen vzgled, kaj čaka tistega, kdor zatira svoie narodnosti. Opazka morda ni bila posebno taktna, pač pa ie nekoliko Doplačala nepazljivost uradne Avstrije. k; se za kongres ni zmenila niti najmanj. Poleg globoke otvoritvene besede predsednika Wilfana. ie tvorilo predavani orofesorja lozanskega vseučilišča Broveta o načelih posplošitve narodnostnega prava v evropskih dr- žavah, po katerih naj se narodnostna politika ravna po zahtevah širokogrud-nosti in olovečanstva. Zakonodaja evropskih držav se mora v imenu kulture lotiti manjšinskega vprašanja ter tudi zakonitim potom zajamčiti drugo-rodcem narodni, gospodarski in kulturni razmah. Snlošnega odobravanja je bil deležen tudi govor dr. Besednjaka, ki je konkretneje dopolnil Brovetova izvajanja naglašajoč, da je višek modrosti narodnostne politike nekaterih držav sedanje dobe brezobzirno zatiranje manjšin in težnja po asimilaciji drugorodcev za vsako ceno. Na srečo je opaziti, da pritožbe manjšin, dasi iih sprejema vlada večinskega naroda z nejevoljo, in tudi da čutiti vso nje-. no teža pritožnikom, le niso brez vsega uspeha in da so se tako zelo pomnožile, da bo morala Ženeva ustanoviti stalno komisijo za te pritožbe, Društvo narodov pa bo moralo najti pot in način, da vse države prisili k obvezni zaščiti manjšin. Novost dunajskega kongresa predstavlja aktivna udeležba cerkvenih krogov. Zastopane so bile vse krščanske cerkve, ki so se postavile na stran zatiranih manjšin. Za nas posebno zanimivo dejstvo je navedel dunajski prelat dr. Drexel v svojem predavanju, ki je omenil, da je papež poveril osna-briiškega škofa Berninga s posebnim varstvom nad nemškimi katoliškimi manjšinami v inozemstvu. Precedenč-ni primer, ki bi tudi našim manjšinam bil zelo dobrodošel! N ep rije t en incident ie s svojo netaktnostjo povzročil madžarski grof Eszter-hazy. Prelomil je osnovno pravilo manjšinskega kongresa, da vehementni napadi na posamezne države, narodnosti in Društvo narodov niso dovoljeni, kakor je sicer dovoljena vsaka še tako ostra kritika, ako se giblje v mejah dostojnosti. Eszterhazy pa je nelojalno začel napadati ne toliko Češkoslovaško, kakor Slovake same, pri čemer ni štedil tudi grobih besed. Predsednik dr. Wilfan je zato v smislu poslovnika vzel besedo oblastnemu plemiču in ker se ta ni pokoril, ie nato zaključil zboro^nje ter sezval v sosedni sobi prezidij na sejo. Pri tem je dr. Wilfanu zavoljo razburjenja postalo slabo, na vso srečo živčni napad ni imel usodnejših posledic. O pravem efektu kongresa je zaradi značaja organizacije težko govorih. Vendar je letošnji kongres napravil velik korak naprei v tem. da je sklenil zahtevati, naj se pri Društvu narodov osnuje stalna komisija za manjšinske pritožbe, ker se je doslej dogajalo. da je pritožbo obravnaval često ravno nasprotnik onega večinskega naroda, proti kateremu je bila obtožba naperjena. Posloval je tedaj kot sodnik v lastni zadevi. Druga temeljna zadeva pa je ta, da se mora manjšinska obveznost naložiti vsem državam. Važne so vsekakor tudi publikacije, ki ji.h izdaja manjšinsko tajništvo, ker pridejo vanje referati o položaju, kakor jih napišejo sami zastopniki manjšin. V tem pogledu sta naši manjšimi v Avstriji in v Italiji tako podrobno obdelani. da si boljšega ne moremo želeti. Te publikacije so najboliiša informacija inozemstva o problemu naših manjšin in tudi letos je tajništvo razširilo med člane kongresa izčrpen dodatek o izpremembah v teku zadnjih dveh let. Seja ministrskega sveta Beograd, 8. julija. M. Ob 18. se je sestal ministrski svet k svoji seji ter je nadaljeval razpravo o delovnem programu v,ade. Poleg drugih važnih resornih vprašanj je ministrski svet danes razpravljal tudi o oživotvorjenju gospodarskega sveta in sklenil. da se ta važna ustanova čimprej sestane in prične s svojim delom. Zastopniki delavstva pri finančnem ministru Beograd, 8. julija, p. Finančni ministei dr. Milan Djordjevič je sprejel danes de-putacijo Saveza jugoslovenskih delavskih sindikatov, ki je intervenirala glede redukcij delavskih plač v državnih podjetjih po uveljavljanju novega finančnega zakona. Finančni minister je pazljivo poslušal želje in predloge, ki mu jih je sporočila ^eputacija obenem z obširno spomenico ter obljubil, da bo skušal vse izražene želje v okviru možnosti upoštevati. Napredovanje učiteljstva Beograd, 8. julija, p. Z odlokom ministrstva prosvete so napredovali v VIII. položajno skupino naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Marija Brumat v Žužemberku, Vlasta Bitenc-Rajšp v BunČu pri Ptuju, Angela Bregant v Št. Janžu pri Slovenj-gradcu. Štefanija Drofenik v Stranicah, Marija Bulovec v Srednji vasi. Ana Kos-Vimpolšek v Bučah. Drago Domnik v Mežici, Franc Kotnik v Središču, Karel Štokelj v Marenbergu. Ana Bertl v Nego-vi in Silvo Perhauc na Studencu-Igu. Odlikovanje Beograd, 8. julija, p. S kraljevim tika-zem je odlikovan šef kabineta ministra dr. Kramerja g. Drejče V e r b i fi z redom Jugoslovenske krone V. stopnje. Smrt zaradi kačjega pika Sarajevo, 8. julija, č. V občini Nemili so našli pod nekim hrastom Baro Kalaj-džičevo mrtvo. Truplo je bilo oteženo na dveh mestih. Dognali so, da jo je med spanjem pičila strupena kača. Povratek Sokolov iz Prage Ljubljana S. julija. Ob 19.15 je prispel na glavni kolodvor posebni vlak z našimi Sokoli, udeleženci vsesokolskega zleta. Na peronu jih je pričakala velika množica občinstva, v glavnem pa so se zbrali starši in sorodniki ude-ležnikov zleta, ki so z radostjo pričakovali povratka svojih dragih, da izvedo neposredno od njih utise iz zlate Prage. Ko se je vlak ustavil, se je zgrnila množica pred vagone in vsakdo je našel iz sokolskih vrst človeka, ki mu je hitel pripovedovati o vsem, kar Je doživel In videl lepega. V splošnem so naši Sokoli prinesli iz Prage najlepše spomine in ostane praški vsesokolski zlet vsakomur v najlepšem spominu. Tudi z vožnjo so bili vsi, dasi nekoliko utrujeni, prav zadovoljni. Pri odhodu iz Prage jih je sicer zajela silna nevihta, ki pa se je kmalu umirila, Jugoslovenske Sokole so bratje Cehoslovaki tudi na povratku prisrčno pozdravljali na vseh postajah že pozno v noč. Vožnja po Avstriji je potekla popolnoma nemoteno, lep sprejem naših Sokolov je bil v Mariboru kjer so številni udeležniki zleta izstopili kar se je spet ponavljalo do Zidanega mosta. V Ljubljani je sledil končni razhod In to v najlepšem redu, ker je kolodvorsko načelstvo za prav skromen čas zadržalo redne vlake, da so lahko udeležniki z Gorenjskega kakor tudi z Dolenjskega pre-sedli v te vlake in tako .prispeli še nocoj v zavetje svojih domov. Politična nedelja za Notranjsko Kakor smo že poročali bosta v ne-nedljo dva velika politična shoda v logaškem okraju. Prvi shod bo dopoldne ob S. v Starem trgu na posojilniškem dvorišču, drugi pa ob 3. popoldne v Cerknici na glavnem trgu. Razen slovenskih poslancev dr. Rapeta, Benka in Prekorška bo prišlo, kakor smo že poročali na shod tudi osem srbskih in hrvatskih narodnih poslancev, ki bodo predstavljali vse jugoslovenske pokrajine. Poslanci bodo prisneld v Ljubljano večinoma že danes. Za oba shoda vlada po vsem Notranjskem ogromno zanimanje. Ni dvoma, da se bosta oba razvila v mogočno narodno in državno manifestacijo. Novi članli nadzorstvenega sveta Postne hranilnice Beograd, 8. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni v Poštni hranilnici v Beogradu: za člane in namestnike nadzornega sveta Dobrosav Ratajac, pomočnik prometnega ministra, njegov namestnik Dragutin Vojinovič, višji svetnik generalne direkcije državnih železnic, Ljubomir Vidako-vič, upokojenec, njegov namestnik dr. Ivan Kavčič, višji svetnik prometnega ministrstva, Stanoje Nedeljikovič, pomočnik finančnega ministra, njegov namestnik VI a-stimir Glišič. načelnik carinskega oddelka, Svetislav Djordjevič, višji monopolski svetnik, njegov namestnik dr. Ljubiša Ki-kič. svetnik finančnega ministrstva, Mili-voje Pilja, načelnik ministrstva za trgovino in industrjo, njegov namestnik dr. Avgust Pavletič, inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo in dr. Vilko Baltič, državni svetnik v pokoju, njegov namestnik pa Miloš Štifoler, inšpektor Privilegirane agrarne banke. Senzacionalna aretacija v Skopflu Beograd, 8. julija, p. V Skoplju je izzvala senzacijo aretacija uglednega meščana in člana občinske uprave muslimana Emira bega Jašara, Aretiran je bil v zvezi z umorom po vsej Južni Srbiji znanega četnika Neše Cvetanoviča. Cvetanc-vič je bil njegov sosed, toda nista se dobro razumela. Večkrat sta imela spor zaradi vode. Po dosedanji preiskavi je Emir beg najel svojega hlapca, da bi umoril Cvetanoviča, ta pa je najel za 3000 Din dva seljaka, ki sta nalog Emir bega izvršila. Za izobrazbo mladih kmetovalcev Št. Jurij, 6. julija. Na banovinski kmetijski šoli v Št. Juriju ob južna železnici 6e bo pričelo novo šolsko leto 10. oktobra teT bo trajalo polnih 12 mesecev. Sprejme se 30 do 35 prosilcev, v prvi vrsti kmetski sinovi, ki bodo ostali na kmetijah. Prosiloi morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 20 let stari ter se le izjemoma sprejemajo tudi starejši, ako se predvideva posebna marljivost in discipliniranost Vsi prosilci morajo dovršiti vsaj 4 razrede ali oddelke osnovne šole s pozitivnim uspehom. Mesečna oskr-bovalnina znaša 400 Din, Potrebnejšim dovoljuje kr. baaska uprava delne štipendije, enako tudi sreski kmetijski odbori in posamezne podeželske posojilnice, zato naj se prosilcu pravočasno obrnejo s prošnjo na te. Prosilci naj predlagajo prošnje za sprejem v prvi vrsti preko sreskih kmetijskih referentov, da pridejo po možnosti prosilci iz vseh srezov, tako tudi iz krajev, kjer še ni absolventov. Sreski kmetijski referent tudi lažje predlaga prosilca za bano-vinsko podporo in podporo sreskega kmetijskega odbora. Gojenci, ki bi vstopali po absolvtiranju v kako drugo službo, morajo banovini in sreskim kmetijskim odborom povrniti prejete štipendije. Lastnoročno 6pisan<> prošnjo je vložiti najkasneje do konca avgusta. — V njej je treba navesti velikost posestva ter priložiti krstni list. domovnico. zadnje Šolsko in nravstveno soričevalo in obvezo staršev, da bodo krili stroške. Oni. Id prosijo za banovinsko ali drugo štipendijo, p* morajo priložiti tudi ubožmo spričevalo ali premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega sterria staršev in obvezo staršev, da bo ostal sin doma. Zavod ima ▼ prvi vrsti žnvinorejsko-poljedelski tip. zato je zlasti primeren za kmetske sinove iz žrivinorejskih krajev banovine. V9e korporacije. zlasti uSiteli-stvo se naproša, da opozore primerne fante na ta razpis posebno v krajih, kjer ie še malo absolventov O sprejemu se obve-ste prosilci pismeno. Stanovanjski najemniki zahtevajo zaščito Priprave za veliko manifestacijsko zborovanje v Beogradu - Proučevanje stanovanjskega problema v ministrstvu socialne politike Beograd, 8. julija p. Tu se vrše velike priprave za zborovanje stanovanjskih najemnikov, ki se bo vršilo v nedeljo dopoldne. V Beograd so prispeli že posamezni delegati društev stanovanjskih najemnikov iz posameznih pokrajin, med drugim; tudi iz dravske banovine, predvsem iz Ljubljane, Maribora in Celja, že več dni se vrše konference, na katerih podrobno proučujejo položaj stanovanjskih najemnikov v posameznih pokrajinah. Na podlagi elaborata ki ga bodo sestavili delegati, bodo nato sestavljeni predlogi, ki bodo v nedeljo predloženi velikemu manifestacijskemu zborovanju najemnikov. Pričakuje se ogromna udeležba ne samo iz Beograda in bližnje okolice, marveč tudi iz notranjosij države. Po podatkih, ki jih je zbral pripravljalni odbor v Beogradu snujoče se osrednje organizacije stanovanjskih najemnikov, je stanovanjsko vpraša/nje posebno pereče v večjih mestih in trgih ter industrijskih krajih. Vsi pozivi oblasti, občin, raznih korporacij in tiska, naj bi hišni .posestniki upoštevali sedanje težke gospodarske prilike, v katerih se nahaja ogromna večina najemnikov, zlasti pa državni nameščenci in delavstvo, ki so od splošne gospodarske krize najbolj prizadeti, so ostali brez uspeha. Nasprotno se je celo izkazalo, da so hišni posestniki, ki so zelo dobro organizirani, v bojazni pred zakonitim znižanjem stanovanjskih najemnin najemnine celo šepovišali, da bi na ta način ob even-tuelnem znižanju prisilnim potom prišli na svoj račun. Ponekod so se organizacije hišnih posestnikov pretvorile v pravcati kartel, ki enostavno diktira višino najemnin, tako da na stanovanjskem trgu prosta ponudba in zahteva sploh ne pride do izraza, daslravmo je znano, da je v vseh večjih mestih na stotine praznih stanovanj. Zaradi tega smatrajo stanovanjski najem- niki za neobhodno potrebno, da se večina najemnin za stanovanja in lokale zakonito uredi. že ob priliki razprave o zakonu glede pobijanja draginje se je tako v Narodni skupščini kakor v-senatu naglasiia potreba zakonite ureditve stanovanjskega vprašanja. Stanovanjski najemnik; se zaradi tega nadejajo, da bodo merodajnl krogi upoštevali njihove predloge, to tem bolj, ker spada Jugoslavija med one redke države, ki so popolnoma ukinile vsako stanovanjsko zaščito Zlasti se Iz vrst stanovanjskih najemnikov opozarja na primer Češkoslovaške, ki bo šele čez 10 let polagoma izvedla likvidacijo stanovanjske zaščite. V dobi sedanje gospodarske stiske, ki najhuje tlači socialno najšibkejše sloje, smatrajo v krogih stanovanjskih najemnikov za neobhodno potrebno, da se jih zaščiti pred izkoriščanjem. V tem smislu bo pripravljalni odbor sestavil predloge za nedeljsko zborovanje, ki bodo nato po posebni deputaciji predloženi vsem merodajnim krogom. V zvezi s tem se opozarja tudi na to, da se v ministrstvu za socialno politiko, kakor je g. minister Pucelj že ponovno izjavil, stanovanjsko vprašanje že dalje časa proučuje ter je bila meseca marca imenovana posebna komisija, ki se bavi specialno s tem problemom. Zaradi velike različnosti prilik v .posameznih delih uaše države je enotna rešitev stanovanjskega vprašanja zelo težavna In je ta problem tako kompliciran, da bi polovičarske rešitve povzročile zgolj zmedo in ponekod še večje ne-prilike. Zaradi tega obstoja načrt, da bi se stanovanjsko vprašanje reševalo v podrobnostih po posameznih banovinah ter da bi se za vso državo izdal sajno okvirni zakon. Odločitve o tem še ni, pričakovati pa je, da bo akcija stanovanjskih najemnikov spravila to problem z mrtve točke. Velik špijonažni proces pred Državnim sodiščem za zaščito države Slučajno odkrita spijonažna organizacija — Glavni obtoženec je madžarski državljan Beograd, 8. julija, p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je pričel danes proces proti večji skupini obtožencev, ki so obtoženi, da so vršili špijonažo na račun in korist neke sosedne države. Glavni obtoženec Andrasz Majton je madžarski državljan ter je bil uslužben v Dekenješu ob jugoslovenski meji, od koder je vodil špijonažno službo v Jugoslaviji. Prideljen je bil mešani brigadi v Pečuju, kjer je glavni stan špijonažnega oddelka za Jugoslavijo Kot njegovi pomočniki so obtoženi Jc-van Ratkovič, Josip Takač, Albert Benoa. Ivan Kleemann, Imbre Kovacs, Ivo Siprosz in Pata Horvat. Otii so zbirali podatke o naši vojski, dobavljali načrte in pošiljali poročila Majtonu. Vsak izmed njih je bil uvrščen v seznam špijonov ter je imel svojo številko, pod katero je za dostavljena poročila prejemal nagrade. _ Organizacijo so odkrili docela slučajno. Ratkovič je poskušal dne 7. septembra lanskega leta nekemu železničarju izročiti pismo, da bi ga oddal v Dekenješu. Pismo je bilo naslovljeno na neko Regino Gajs, pod katerim imenom se je skrival glavni obtoženec. Železničar pa je prenos pisma kljub obljubljeni nagradi odklonil. Ko je vlak že odhajal, je Ratkovič -vrgel pismo kar skozi okno v vagon, misleč, da ga bo že kdo pobral in oddal v kraju naslova. Pismo pa so našli železničarji in ga odprli. Ker se jim je zdela vsebina sumljiva, so zadevo sporočili oblastem. Ratkovič je bil nato stavljen pod policijsko nadzorstvo ter se je kmalu ujel. Prestrigli so njegova pisma z važnimi sporočili ter ga nato aretirali. Pri zaslišanju je vse .priznal in izdal tudi svoje pomagače. S primernim izgovorom je nato zvabil gavnega voditelja Majton a. preko meje na jugosloveitsko ozemlje, kjer so ga aretirali in izročili sodišču. Po prečrtam obtožnici je bil prvi zaelišsn glavni obtoženec Andrasz Majton. On vse priznava, naglasa pa. da je bil v služfr svoje države in je vršil eamo svojo dolžnost. Z niegovim zasliševanjem je bila današnja razprava popoldne prekinjena ter se bo nadaljevala jutri zjutraj Smrtna nesreča v železniški službi Grobelno, 8. julija. Železniški delavec Pečar je danes zjutraj ob svitu odšel s postaje na Cjrobel-nem po opravkih na progo proti Ponikvi. Komaj pa je prišel do prve čuvajnice, ;e že na večjo razdaljo opazil, da lezi med tirom m vrtno ofirajo čuvajnice neka čudna gmota, ko je po par korakih opazil ob progi ležati žele.zmičarsko c^pico, se je Pečar takoj zavedel, da se je morala zgoditi nesreča. Ne da bi nadalje rekognosci-ral se je obrnil in tekel nazaj na postajo ter je uradniku in ostalim uslužbencem povedal, kaj se je zgodilo. Skupno z njimi je Pečar zopet' odšel na progo. Silno pre-paščeni so bili vsi, ko so v povožencu spoznali mladega in vestnega čuvaja Martina Zatler ja, katerega so še pred dobro uro zdravega in čilega videli na postaji, kamor je prišel javit tpr°,metnerou uradniku, da je proga v redu. Zatler je ob polnoči nastopil službo. Obhoditi in pregledati bi moral progo od Ponikve do Grobelne«a, kar bi trajalo približno dve uri. Ob 2.20 se je vračal z Gro-belnega nazaj proti Ponikvi. Pri prvi čuvajnici ga je dohitel brzovlak iz Trsta. Temu se je Zatler izognil na sosedni tir, katerem pa je ravnokar izza ovinka pripeljal brzovlak z Dunaja. Zatler je zaradi ovinka najbrže tako kasno zagledal dunajski brzovlak. da se mu ni mogel popolnoma umakniti. Stroj ga je udaril ob glavo in vrgel ob vrtno ograjo, kjer je z razbito lobanjo obležal mrtev. Še v smrti je Zatler trdo držal v roki razbito svetilko, znak svoje službe. katero je vršil z neizmernim veseljem. Resnica je pač: železničar stoji z eno nogo v gro-'bu, z drugo pa — v kriminalu... Ponesrečeni ie samec, zapušča pa svojce, ki bodo marljivega fanta težko pogrešali. Tovariši železničarji spremijo dragega pokojnika v soboto k večnemu počitku na pokopališče na Ponikvi. Žrebanje Državne razredne loteriie Včeraj so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 250.000 Din ie zadela srečka St 91.017, 100.000 Din » » > » 80.000 Din > > > > 17822-50.000 Din » t » » 51.394. 40.000 Din » » » » 53.160, 30.000 Din » » »* » 10.M7. 10.000 Din » > » » 11S-22.106. 45.974. 6069 in St. 67.569-Zadružna hranilnica i » ». i, Ljubljana, St. Petra cesta. Veleizumitelj pred sodniki Ljubljana, 8. julija. Gašper Pepelnik. 341etni možak, po poklicu elektromehanik s 4 razredi gimnazije, je sicer nadarjen, a nesrečen človek, kajti presedel je za zatohlimi zidovi raz- ih ječ skoro polovico življenja. V ječah je tuhtal in grunta! in zasnoval načrt ve-leizinajdbe, ki naj bi po njegovem popolnoma prevrnila sedanjo tehniko. Kakor pravi, je iznašel »motor na zračne valove po Teslovem principu«, in je iskal finančnike, ki naj bi stvar sipravili v svet. Ko je pred letom prestal zadnjo kazen, 6 let ječe zaradi večje tatvine, se je napotil po lepi dravski banovini. Romal je iz kraja v kraj. Pri tem pa kradel kakor sraka vsakovrstne predmete, zlasti zlatnino, ure, gramofone, samokrese in je nekje pobral tudi 4500 Din gotovine. Na klate-škem pohodu je prispel tudi v prijazno zasavsko vasico, kier se je kmalu udomačil pri Bobkovih. Tu je razkladal varnost svojega veleizuma, vsi so bili zaverovani v ženijalnega izumitelja ter so imi izročili za ženo brhko Francko. Zatrjeval jim je: »Svojo iznajdbo bom prodrl v Zagrebu in postanem milijonar. Veselo, brez skrbi in v blagostanju bomo živeli. Moj izum mi bo prinesel slavo po vsem svetu kakor Edisonu, vam pa veliko srečo.« Letos v začetku aprila p.a_ so orožniki napravili konec idili pri Bobkovih. Poklicali so Gašperja na odgovor in danes se je moral pred malim senatom pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja zagovarjati zaradi tatvin. Na mizi pred njim so bili razstavljeni najrazličnejši predmeti, tudi violina, o kateri je Gašper trdil, da jo je pošteno kupil, kajti on je že 22 let velik virtuoiz. Gašper je stopil pred senat prav čedno oblečen, celo v lakastih čevljih. Kratko je sodnikom dejal: »Gospodje! Vse priznam razen nekaj malenkosti, a slednjič trdi to, ker je itak brez pomena. Nisem mogel več naprej! Kriza je velika, lani je bila slaba letina in največja stiska.« Cbsojen je bil na 2 leti in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Lakonično je pripomnil-»Nastopim kazen. Sodba je previsoka in se zato pritožim. Zbogom!« Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za daite«: Oblačnost spremenljiva, mestoma deževno, toplo. — Situacija včerajšnjega dne: V južni Evropi prevladuje še vedno anticiklon, kj na le precej oslabel. RazHke v pritisku so neznatne. Tudi minimum nad Jadranom ie slnb. Zaradi tega so vetrovi nekoliko ponehali. Nastopila ie tišina Temperature so visoke. Pritisk se ie le malo spremenil. Dunajska vremenska nsnoved za soboto: Nobene bistvene spremembe. Glad v revirjih Delavske družine s številnimi otroki stradajo — „DaJte tam dela in kruha!" — Položaj je obupen Zagorje, 8. julija. Reda, ki jo preživljajo rudarske družine, je dešla do vrhunca. Dokler so rudarji napravili po 18 do 20 šihtov na mesec, so vsa; toliko zaslužili, da so lahko v kon-ZU'.I!U in trgovinah plačali živež. Ko pa se je obratovanje znižalo na 12 ali največ 15 šihtov, to ni več mogoče. Prejšnji teden so delali le dva dni, v tem tednu pa nič. r spod Mravlje, da vidi vso bedo ter izpo-sluje na merodajnih mestih takojšnjo pomoč. Možem naj se preskrbi delo. Nihče ne zahteva miloščin, delo pa zahtevajo vsi, kajti dela je dovolj in ne gre, da bi se delavce sililo k brezdelju ter jih izročalo z družinami vred lakoti in poginu. Ena izmed šestorice, Helena Penko, ima llčlansko družino, ki je nima s čim na- Redukciji delovnih dni sledi vedno tudi redukcija živil, ki jih izdaja rudniški kon-izum. Vse, kar dobijo pri konzumu, je treba plačati ob plačilnih dneh in oni delavci. ki -o izčrpali ali pa celo prekoračili kredit, ne dobijo ničesar več. Večina rudarskih družin strada. Reveži se hranijo z zelenjavo, a nimajo niti olja za solato in tudi soli kmalu ne bodo imeli s čim plačati. Spori med TPD in železniško upravo so tako zamotani, da delavstvo nikakor ne more dognati, kaj je prav za prav na stvari. Vidijo le to. da iz vseh poročil, ki prihajajo od te ali one strani, ne morejo čr-oati niti malo nade za boljšo bodočnost. Želodec se pač malo meni za razmetavanj a o vzrokih podjetniške in splošne krize. Razume se samo na kruh in če tudi tega ni, začne revoltirati. Včeraj so stopile na plan rudarske žene v imenu mož, ki bi radi delali, pa nimajo k;e. Nastopile so matere, ki stradajo same in ki prenašajo strašno duševno bol tudi zaradi otrok, ki propadajo v tej stiski. V malem gozdičku pri rudarski koloniji so se zbrale žene z otroki ter se odločile za pohod pred županstvo, kjer je ta dan ura-doval tudi sreski načelnik. Preko 200 žen b roječa skupina v spremstvu otrok se je ustavila pred županstvom, zahtevajoč kruha za gladne družine. Ves pohod se je izvršil v dostojni obliki, k županu in sre-skemu poglavarju pa se je napotila šestčlanska ženska deputacija. ki je predložila naslednje želje in zahteve: A" revir naj pride čimprej poslanec go- sititi. Druga, Marija Rojčeva, pa ima devet člansko družino, ki tudi že dolgo časa strada. Gospod b:3n in vsi drugi naj se takoj obvestijo o nevzdržnem položaju, ko toliko odraslih in otrok čaka na smrt od lakote in bolezni. Ker zaslužijo možje komaj 150 do največ 300 Din v polovici meseca, ni več kreditov v trgovinah in kon-zumih. Največ trpijo lačni otroci in pa matere, ki jih ne morejo utešiti. Oitroci ne vedo ničesar in ne rsz-.tmejo, zakaj je tako hudo na svetu. Takoj naj se nekaj ukrene. Dajte nam dela in kruha! Take in podobne besed.e prihajajo iz trpinčenih duš in verjeti jim morajo tudi oni, ki jim je življenje v revirjih popolnoma tuje. Ljudje so na koncu svojih moralnih in telesnih sil. Če padajo ljudje doma in tudi sredi ceste v nezavest, ker po več dni niso ničesar jedli, gotovo ni potrebno še posebnih argumentov v dokaz obupne bede in potrebe nujne pomoči. Občina je ob tej intervenciji rudar-kih žen sklenila razdeliti nekaj krušne moke in koruznega zdroba na osebo približno 3 kg. Ob napovedani uri je bilo vse polno žen in otrok pred mlinom g. V\ cinber-gerja. Na moko je čakalo okrog 400 žena in ctrok. Slika nam predstavlja to razdelitev moke, ki bo dala za par dni kruha. Y času, ko drugod sežigajo žito, kavo, mečejo slad/ker v morje in uničujejo še dru-de dobrine v konkurenčni borbi, čakajo stradajoče matere, lačne in obnemogle na nekaj prgišč moke za družino. Ta moka bo za danes in za jutri. Kaj pa potem? — Vsi moramo misliti o tem vprašanju. 60 kt Gasilnega društva na Viča — Giincah Častni jubilej bo jutri proslavljen z otvoritvijo modernega doma Novi gasilski dom. Desno Janez Gašperin, ki naoeluje že 20 let i.den najlepših ljubljanskih okoliških krajev bo praznoval danes in jutri častit-Jjiv jubilej svojega društva: 60 let. odkar je b;!o na Viču ustanovljeno gasilno društvo. Kdo bi verjel, da imajo viški gasilci tako stare tradicije za seboj! Pa je vendar res. Saj so se že leta 1872. zbrali zavedni viški možje in fantje (Andrej Knez, takratni župan, Tomaž Ločniker, Ciašpar šušteršič in Ernest Lang, vsi posestniki na Viču) in so ustanovili domače gasilno društvo. Ni mogoče trditi, da so jih zgledi pripravili do tega, saj sta bili daleč na okoli le dve društvi pred njimi ustanovljeni, in sicer v Ljubljani in Krškem. tako da je viško društvo tretje najstarejše na ozemlju bivše kranjske dežele. Napredni ustanovitelji so svojo malo četo kmalu pomnožili in že prvo leto je k društvu pristopilo 20 članov, ki jim je spočetka načeloval Andrej Knez, ki ga je ipa zaradi prezaposlenosti z občinskimi posli kmalu zamenjal tovariš Lang. Seveda je bila prva, nujna potreba novega dru-štva, da si postvi svoj dom, ker so člani svojo nalogo prav resno pojmovali in niso hoteli ostati le nekako paradno društvo. V par letih je bila skromna zgradba pod streho. Veljala jc 200 goldinarjev. Opeko v a zidavo in kritje je daroval opekarnar Ločniker, ostalo so pa prispevali viški posestniki. S prostovoljnimi prispevki pa so kmalu zbrali še 1100 goldinarjev, za katere so si nabavili brizgalno in drugo potrebno orodje. Prvi ognjeni krst so viški gasilci prestali 1877, ko je velik požar uničil na Viču 23 gospodarskih poslopij. 12 kozolcev in več drugih pritiklin. Ni pa še minilo leto dni in so morali ponovno na pomoč, ko je zgorel Šrajev mlin. Veliki izurjenosti in požrtvovalnosti gasilcev so se imeli takrat Vičani zahvaliti, da ni nastala enaka katastrofa, kakor prejšnje leto. V vseh letih svojega obstoja je društvo vršilo v polni meri človekoljubno delo za pomoč bližnjemu in v blagor splošnosti. Med svetovno vojno je društveno delovanje počivalo, s podvojeno silo pa so šli igasilci na delo takoj po vojni. Prvi povojni občni zbor je bil 16. februarja 1919 ob navzočnosti 24 članov. Za načelnika je bil ponovno izvoljen Janez Gašperin. ki vodi društvo nepretrgano že od 1912 do danes — dokaz, da sta bila v društvu red in sloga, kar je edino pripomoglo, da proslavlja društvo letos svojo obletnico z dograditvijo svojega novega gasilskega doma, ki je med največjimi in najsodobnejšimi v dravski banovini. Tik ob Gradaščici pred Mesesnelovim mlinom, na kraju, kjer je stal stari, stoji danes novi dom v lepem, arhitektonsko prav učinkovitem slogu. Vsi potrebni prostori so zelo ekonomično razdeljeni. V pritličju je shramba za orodje in inventar ter poslovni lokal podružnice Kmetijske družbe, v prvem nadstropju pa je stanovanje hišnika, sejna dvorana, tajniška soba in soba za službujoče gasilce. Nad pročeljem je kameniti kip Florija-na, ki ga je postavila tvrdika Kunovar, Prostor okrog doma je ograjen z lično betonsko in železno ograjo, proti vodi pa je zavarovan z visoko betonsko škarpo. LTčin-kovit poudarek pa daje domu tudi zidani stolp za cevi, ki je jasen simbol gasilskega doma. Dom je zgradilo domače stavbeno podjetje Franca Marinčiča z Gline in je delo opravilo vestno v popolno zadovoljstvo vseh. Vse pohvale vreden pa je tudi trud in delo, ki so ga prostovoljno opravili občani z dovažanjem potrebnega gradiva. Člani društva so z veseljem in požrtvovalnostjo pomagali pri dograditvi lastnega doma. Prav pohvalno je treba priznati razumevanje, ki ga je pokazal za napredek Gasilskega društva viški občinski odbor s tem, da je vstavil v svoj proračun precej- šnjo vsoto za zgradbo novega doma. Ob 601etnici šteje viško gasilno društvo 3 častne, 47 rednih in 350 podpornih članov. Drevi bo baklada in razsvetljava doma. jutri pa budnica, maša in slavnostni občni zbor. ob 15. pa bo zbor gasilcev pred osnovno šolo na Viču, nato pohod pred Gasilski dom, kjer bo slovesna blagoslovitev, razdelitev častnih diplom, nato pa povorka in veselica na Zavašnikovcm vrtu nasproti novemu domu. K pomembnemu prazniku viških gasilcev so vabljeni vsi: prav gotovo pride tudi veliko Ljubljančanov, ki jih bodo Vičani najgostoljubnejše sprejeli. Dve nesrečni smrti zaradi zemlje Tragedija kmečke družine v Dolah pila moža in so jo zaprli, nien Radeče. 8. julija. Ni še leto dni od tega. ko je bila poroka na Skalarjevi kmečki domačiji, po domače pri Berinjekovih, v občini Dolah pri Litiji. Domača hčerka Ivana se je poročila s 251 etri i m Ignacem Scvškom. Do te združitve je gotovo prišlo tudi iz ljubezni, pa maj je pri tem ženin, ki se je priženil na kmetijo, imel še toliko gmotnih načrtov in naklepov. Med zakoncema pa sona-istali prepiri s tistim dnem. ko jc tast razdelil posestvo. Om: ženi hčeri je pripisal polovico, po eno četrtino pa zetu in svoji drugi hčeri. Sevšck ie prigovarjal ženi, naj bi svoj delež prepi-ala na njegovo ime, žena pa o tem ni h"tela ničesar slišati. V kmečki hiši je nastal zaradi tega pravi pekel mržnje in sovraštva. Prvi strašni del tragedije se je odigral letos na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija. Ko se je mož Sevšek odpravljal na vse zgodaj k maši. je postala žena naenkrat spet prijazna in mu je ponudila kozarček žganja. Užaljeni mož se je branil tega okrepčila. žena pa ga je lepo prosila, naj izpije v znamenje, da sta se pobotala. pri Litiji — Mlada žena ie zastru-oče pa se je iz žalosti obesil Obljubila mu je tudi. da bosta v prihodnjih dneh šla v Radeče in tam uredila premoženjske zadeve pO' Injegovi želji. Mož je izpil žganje. Po hudih bolečinah pa je umrl že ob O. dopoldne. Komisija je ugotovila, da je bil zastrupljen s strihninom. Nesrečnega mladega moža so pokopali, ženo pa zaprli. Da bo polna mera gerja, ki je nastalo iz pohlepa po zemlji, jc izgubil sedaj življenje še tast zastrupljenega Sev.ška, oče njegove morilke. Odkar je imela nesrečna razdelitev posestva tako strašne posledice, ni imel oče ednesno tast 621etni Jože Skah:r nobene mirne ure. Zločin hčerke ga ie si'no po-trl in je vso nesrečo pripisoval načinu, po katerem je razdelil posestvo. O vseh svojih duševnih mukah na ni z nikomer govoril. Po tragičnem dogodku se je brigal za vsa dela na zapuščenem domu. Včeraj zjutraj se je na vse zgodaj odpravil kosit, ob 0. dopoldne pa so ga našli obešenega na nekem drevesu. Nesrečni mož je bil dober gesmodar in je bil pred več leti izvoljen tudi za župana. ns Bazvltfe sskoSskega prapora v Konjicah Množica Sokolstva, gasilcev in občinstva mod svečanostjo na Glavnem trgu. Podrobnejše poročilo objavljamo na 7. strani Qhupm družinski oče pod vlakom Kolesa so ga razrezala na dvoje Poličane, 8. julija. Ko je šel v četrtek okrog 5. zjutraj ob-hodnik proge Frane Motaln službeno po železniški progi proti Poljčanam. je nenadno presenečen obstal, kajti pred njim je ležalo negibno na dvoje prerezano truplo. Z grozo se je nagnil bliže ter je v nesrečnežu spoznal Alojza Rapa, bivšega železniškega čuvaja. Ne mudeč se dalje, je o dogodku z najbližje čuvajnice takoj te-lefonično obvestil postajo Poljčane, od koder se je kar nato podala k mrliču komisija, ki je o nesreči takoj nadalje obvestila pristojna oblastva. Vsi so si bili edini, da je napravil nesrečni mož samomor. Žaloigra se je odigrala ponoči 230 m severno od predora pri Li.poglavi. Povožen je bil bržkone od Ibrzovlaka. Truplo je bilo obrnjeno z glavo proti severu ter se domneva, da se je 'vlegel nesrečnik samo na en tir. ker je bilo truplo kakor z britvijo po dolgem prerezano, tako je ležalo na vsako stran pol trupla. Pokojnik, ki je bil zadnji čas zaposlen kot delavec v Posegovi opekarni v Ločah, je bil star 49 let in je stanoval v Zbelov-ski gori pri Poljčanah. Zapušča dva otroka od 9 do 13 let in neutolažljivo ženo. — Zapušča vdovo in dva otroka •Bil je od leta 1907. dalje do 1938. usluž-fcen pri železnici kot čuvaj. Leta 1928. pa je bil zaradi nekega prestopka odpuščen. Prosil jc za pomiloščenje in za zepetni ^.-prejem v železniško službo. Ravno v sredo se je v tej zadevi mudil v Poljčanah. (Izvedel pa je le žalostno vest, da mu je ministrstvo prošnjo odbilo. Žalostno je še podpisal usodni akt. Resigniran je odšel proti domu. nakar je v njem v temni noči dozorel v obupnem stanju tako grozen sklep. Vest o tragičnem dogodku moža je vzbudila vsepovsod splošno sočustvovanje. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. N me škropilne naprave za mestne nasade V četrtek so v mestnih nasadih preizkušali nove škropilne naprave, ki jih namerava občina nabaviti za mestno vrtnarijo in parke. Posebnost teh škropilnih naprav je, da raz-brizgajo curek vode poljubno močno in tako škrope z ^umetnim dežjem«, to se pravi, da brizgajo vodo tako drobno razpršeno kakor ugoden dež. Na ta način se tudi najne>nejše rastline in rože ne oškodujejo, kar je z navadno brizgalno seveda nemogoče. Prednost leh škropiltiinh aparatov pa je še ta, da sami avtomatično brizgajo v poljubnem sektorju okrog sebe in v razmeroma prav kratkem času namočijo veliko ploskev vrta ali parka. Uprava mestnih vrtov in nasadov, kjer je posebno ob suši z namakanjem in škropljenjem veliko dela, si je v racionalizacijo tega posla že nabavila tako škropilno napravo. Na sliki je videti več različnih škropilnih priprav, ko so jih včeraj preizkušali na mestnih nasadih v Tivoliju. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Moj prijatelj zdravnik. Skupaj sva hodila v šole m napravila tudi razne mladostne norosti. Danes je moj prijatelj zdravnik in pravi dobrotnik človeštva. Njegova pridnost, sposobnost m volja do dela .njegovo veliko znanje, združeno z iskanjem novih znanstvenih pripomočkov in z velikimi praktičnimi izkustvi pa so temelji njegovih uspehov. Ni torej čudno, da ga bolniki naravnost obožujejo. Ker sem zdrav, nisem nikdar potreboval od njega zdravniškega nasveta. Nekega dne pa ga slučajno srečam pred hišo. Prijazno me pozdravi in vpraša: »No, stari prijatelj, zakaj pa si tako slabe volje?« Začudil sem se. On res vse opazi in vidi. -Hm,« sem odvrnil, ;.nič posebnega«. »Bo že nekaj. Povej vendar, kaj je?« Tedaj sem mu povedal, da že nekaj dni trpim od hudih bolečin in neznosne srbečice na gotovem diskretnem delu telesa. »A, tako, hemeroidi.« je odvrnil nekam sočutno. >:Zelo neugodno! Taka stvar se ne sme nikdar zanemariti. Stopi z menoj. Takoj bomo videli, kaj je.« Odšel sem z njim v njegovo ordinaclj-sko sobo in ko me je pregledal, mi je dal dva mala omota z besedami: »Tu imaš nekaj. v M JiM •Hva.r«, štiri podmornice in večje število vojnih letal. Ves Rab je znatno oživel in dobil značaj pomorskega mesta. V kratkem se pričakuje tudi križarka »Dalmacija«. ♦ Hladen in moker julij se nam obeta? V nedeljo 3. t. m. ob 23.20 je bil mlaj. Kakor v protest proti temu sovražniku lepega vremena je vse štiri dni tega tedna sonce neusmiljeno pripekalo, že se je vse razen kmeta veselilo suhega vremena, kmet pa je zmajeval z glavo ln čakal kaj prinese petek ko poteče stota ura .po mlaju. Kakor na povelje se je začelo včeraj v zgodnji urah oblačiti in je v Ljubljani okrog 8. skušalo škropiti. Potem so se v hudi sopa-rici ves dan pretepali oblaki s soncem, proti večeru ,pa se je močno pooblačilo in je dobil nad oblaki oblast jugovzhodnik za za jugozapadnikom. če se pa ta dva skregata, rado nastopi po kmetskih pravilih dalje časa trajajoče deževje, ki je odločilne važnosti prav do drugega mlaja. Edina tolažba pred mokrim julijem nam še ostane, da so namreč vse vremenske napovedi, ki se nanašajo na daljšo dobo, zelo dvomljive. ♦ Pogozdovanje Hrvatskega Primorja. Že lani se je pričela akcija za pogozdovanje Hrvatskega Primorja. P-ogozden je Rab Pag in delno Krk ter okolica Cri.kvenice in Novega. Zgrajena je tudi mreža turističnih stez na Velebitu. Direkcija šum je nedavno izdelala tudi načrte za komunikacije na Rabu ter program za popolno turistično ureditev vsega otoka. ♦ Trgatev visenj v Dalmaciji. V Šibeni-ku in okolici je bila te dni končana trgatev višenj. Trgatev letos kvantitativno ni bila zadovoljiva, a tudi cena je v primeru z lansko precej nizka. Lani so višnje dosegle ceno 8 Din za kg, letos pa se plača na drobno 2 Din, na debelo pa po 1 Din. Tujih kupcev letos sploh ni bilo ter so kupovali pridelek večinoma samo domači trgovci. ♦ »Gospodinja«, 4. številka glas:ia Zveze gospodinj, odseka Splošnega ženskega društva. je izšla pravkar. Tuli ta prinaša aktualne in podučne članke in notice: Gospodinja in disciplina, času primerne ?o-cimice, O poklicnih boleznih naših gospodinj, Dela na okrasnem in zelenjadnem vrtu v juliju, Vkuhavanje sadja in zelemja-di, Plinomeri, Elektrika v gospodinjstvu. Pod naslovom .Kuhinja' priobčuje list celo vrsto primernih jedilnikov In receptov. Kazen gospodinj in gospodinjskih učiteljic sodelujejo pri »Gospodinji« zdravniki, .nže-njerji in drugi strokovnjaki. List bo gotovo našiim gospodinjam dobrodošel ia ga prav toplo priporočamo. ♦ Velikan med gobani. Letošnja ugodna pomlad je priklicala premnoge jurčke iz zemlje, osobito darežljiva v tem pogledu pa je bila Dolenjska, kjer je nabiranje »jurjev«v dobrih letinah prav izdaten vir dohodkov. Vse kote in kraje je prebrskala »gob j a smrt« in zato je tem bolj čud.no, da je med praprotjo ostal jur-velikan, na katerega je pri Krškem naletel neki šolar-ček. Bil je res orjak svojega rodu, saj je tehtal kar 1.35 kg. Kocen v debelini človeške roke je po.nosno držal impozantni klobuk, ki je v obsegu meril celih 96 cm. Klobukov premer tega gobana je presegal tudi širino dečkovih prsi. Vsakdo, ki je gobo videl, se ni mogel dovolj načuditl njeni velikosti. + Minareta v Zagrebu in Dubrovniku. Kakor javljajo iz Mostarja, so bili demontirani minareti na nekaterih džamijah (turških molilnicah) in odpravljeni v Čap-ljino za gradbo tamkajšnje džamije. Dva druga minareta sta določena za Zagreb in Dubrovnik, kjer se bosta zgradili džamiji za tamkajšnje muslimane. ♦ Sodna obravnava proti krivcem za požar v Bartuličevi palači. Katastrofalni požar v palači lekaf-narja Bartuliča v Zagrebu, ki je zahteval deset človeških žrtev, bo v najkrajšem času predmet sodne obravnave. Državni pravdnik je vložil obtožbo proti lastniku palače Bartullču, proti gospej špoljaričevi, lastnici »Star« filma in njenima operaterjema Sušini in Rupčiču. ♦ Otrok — monstrum. >Iz Mrkonjičgrada so pripeljali v banjaluško bolnico nosečo ženo Zorko Parakovo, ki je rodila mrtvo dete moškega spola v osmem mesecu nosečnosti. Zdravniki so otroka začudeno pogledali. ker ni imel možganov, roke in prsi pa so bile nesorazmerno razvite. Kosti lica in temena ni bilo. Od čelne kosti do tilnika in navpik do desnega senca je votlina. Zdravniško opazovanje je mater zelo raz-žalostilo, ker je to bil prvi otrok po desetletnem zakonu Otročička so balzamirali v znanstvene svrhe. ♦ Kobilice povzročajo veliko škodo. Kakor poročajo iz Velike Kikinde, so se v raznih krajih Vojvodine pojavile velike množine kobilic, ki povzročajo kmetovalcem veliko škodo. Te dni je prispela v prizadete kraje komisija z dekanom poljedelske fakultete beograjske na čelu, ki je ugotovila, da so kobilice že doslej povzročile za 10 milijonov Dia škode. VSE MADEŽE na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti ■ C1STEN (ni vnetljivo). Zalogo ima staroznana Droserija Kane, Židovska 1 ♦ Grozna smrt na železniškem tiru. Na postaji Kruševlje pri Somboru je vlak povozil 19 letnega mladeniča Gašperja Wol-kenerja ter mu odrezal glavo. Mladenič je zagrešil neko kaznivo dejanje in se je iz strahu pred kaznijo vrgel pod vlak. ♦ Prijet ropar. Drznega roparja, ki je 1. t. m. s šestimi streli napadel poštnega s.a od Sv. Barbare v Slovenskih goricah in mu odvzel 20.000 Din, so zagrebški letektivi prijeli preteklo sredo blizu Rogatca, aa domu njegovih staršev. Tem je pripovedoval, da je nekje dobil denar za nakup zgodnlih jabolk. Da je bil brezvestnež tako hitro izsleden je zasluga orožniškega komandirja Avgusta Laha od Sv. Barbare. Ropar je po napadu zavrgel vsa pisma in nakaznice v gozdu Pučenci. ♦ Ogenj je upepelil hišo. V hiši Terezije šeretove v Zgornjem Zabukovju na Dolenjskem je izbruhnil pri belem dnevu, okrog 14. ure ogenj. Hiša je kljub takojšnji pomoči gasilcev in vaščanov pogorela do tal. Zgorel je ves Inventar, vsa obleka, precejšnja zaloga žita in 300 Din. Ogenj je nastal v dimniku, kjer so se najbrže vnele saje. Lastnica trpi občutno gmotno škodo, ki pa je krita le z malenkostno zavarovalnino. + Ne sme v krčmo. Sojerju Antonu, rojenemu 27. maja 1899 v Notranjih Goricah, sedaj stanujočemu v Mostah, Zaloška cesta 146, se je .po razsodbi deželnega sodišča v Ljubljani z dne 15. oktobra 1930 izrekla prepoved zaliajanja v gostilne za dobo dveh let po prestani kazni. Prepoved velja od 25. oktobra 1931. do 24. oktobra 1933. + Franz-Josefova« grenčlea nadvse milo učinkujoče odvajalno sredstvo. + Grenčica Hunyadi Janos jo najzanesljivejše in najidealnejiše odvajalno sredstvo. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. 2z Ljubljane u— Sestanki upokojenih učiteljev. Poleg svojega, društva ima upokojeno učiteljstvo tudi svoje običajne sestanke, na katerih razpravljajo učiteljski veterani vsakodnevna vprašanja, vzbujajo spomine na svojo službeno dobo ter tako vzdržujejo vezi, ki so jih nekdaj družile na prosvetnem polju. Tak sestanek je bil v četrtek popoldne na Lavrici, kjer prebiva ved.no mladeniško razpoloženi in veseli tovariš Ferdo Wigele. V lepem smrekovem gaju gostilne g. Ogrina, ki je duša ondotnegE društvenega življenja, se je razvila po kratkem društvenem sporedu prijetna prijateljska zJ.bava. Sprožil so je društveni sta-rejšina, višji šolski nadzornik v pokoju g Franc Gabršček, ki je blizu 80 let še vedno duševno tako čil, da ga lahko mnogi mlajši zavidajo, ki nimajo za seboj niti približno toliko težkih let dela in mnogih skrbi. Spominjal se je dobe, ko je posečal ta kraj kot okrajni šolski nadzornik in ko so bile velike borbe in težave glede zgradbe šolskega poslopja, za katero ima ve,like zasluge baš g. Ogrin, pri katerem so se zbrali upokojeni učitelji. Osvežili so se še .mnogi drugi spomini in ko so se učiteljski veterani poslavljali od prijetnega senčnega gaja, se je tam udej.stvovalo že lepo število domačih fantov Sokolov, pripravljajočih oder in vse drugo za nedeljski prvi nastop marljive sokolske čete. REX steklenice in aparati za vkuhavanje sadja. Zaloga: J a« M li-lein, Ljubljana, Wolfova ulica 4 259 Rdeča megla je izredno napet fantastičen roman, črtajte ga, ne bo Vam žal. — Naročite ga pri upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30.—. NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek. Ljubljana, Mestni trg št. 8 (Haman). 230 JZERJI PRIZNANO NAJBOLJŠI lovski in športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri 86 eksporr o Živi nad škof jo Loko Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! u— Zadružni tečaj za učiteljstvo dravske banovine se je pravkar pričel v Ljubljani pod okriljem dravske sekcije JUU z namenom stalnega kontakta z učiteljskimi zadružnimi delavči in .pa da bi odpravil iz zadružnih vrst gospodarski dilentatizem. Direktor tečaja je šolski nadzornik g. Rado Grum, znani voditelj in zadrugar učiteljskega stanu. Z njim vred bodo predavali v tečaju, ki se bo vršil dnevno ves ta mesec, še razni drugi zadružni strokovnjaki, ki bodo obravnavali obsežno, za zadružništvo ve.levažno tvarino kakor zadružno pravo, ustroj i,n delovanje zadrug, njih posamezne .vrste ter najvažnejše pojme narodnega gospodarstva s posebnim poudarkom blagoznanstva, nauka o denarju in kreditu ter denarnega in splošnega prometa. Za tečaj se je prijavilo 100 učiteljev, sprejetih pa je moglo biti le 40. u_ K odkritju spomenika v Kragujevcu žrtvam bojev za osvobojenje in uedinjenje je dovoljena četrtinska vožnja, člani dobe legitimacije pri ljubljanskem pododboru Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov od 10. do 15. t. m. u_ Nov grob. V ljubljanski bolnici je včeraj po daljšem bolehanju umrl osmošo-lec g. Danilo Zupan. Pogreb tako rano umrlega omladinca bo jutri ob 16. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. Družini izrekamo iskreno sožalje! u_ Pevsko društvo cSava» v Ljubljani priredi jutri v sokolskem domu v štepanjl vasi vrtno veselico z bogatim sporedom. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani. Začetek bo ob 16. u— Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« priredi jutri od 15. dalje v gozdičku, 5 minut od postajališča Devica Marija v Polju gozdno veselico. Vstop prost. u— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu tužno vest, da je preminil njegov dolgoletni član, br. Kari Potokar. Dolž nost nas veže, da spremimo blagopokojni-ka na poslednji poti v čim večjem številu. Zbirališče članstva danes ob pol 6. popol dne pred hišo žalosti, Karlovska cesta št. 15. Obleka civilna z znakom. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin. — Odbor. u— Jogurt cenejši. Na posredovanje policije so se lastniki mlekarn in kavarn v Ljubljani odločili, da znižajo cene jogurta. Doslej je porcija jogurta veljala v kavarnah z godbo 3.50 Din, v ostalih kavarnah 3 Din, v mlekarnah 2.50 Din. Po novi ureditvi cen bo jogurt po vseh lokalih za 50 par cenejši. Zobozdravnik Med. isniv. Dr. Srečko Puher LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica št. 32 (nasproti Trgovskega doma) ne ordinira do 15* avgusta 8736 u_ Grd napad. 20-letnI Konrad iz okolice Ptuja se je proti večeru seznanil s služkinjo Lojzko in ji pričel dvoriti. Ker dekle ni bilo baš nedostopno za njegove besede, sta se zamudila na sprehodu pozno zvečer. Naposled, ko jo je spremil domov, je postal Konrad na Gallusovem nabrežju nasilen in je Lojzki izmaknil iz ročne torbice okrog 160 Din gotovine. Okradena služkinja je zadevo prijavila policiji ter je bil nasilni kavalir aretiran. VELIKO TOMBOLO priredi v nedeljo 10. t. m. na Kongresnem trgu ob 3. popoldne Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. Dobitki: 1. kompletna spalnica, 2. kuhinjska oprema, 3. moško kolo, 4. otomana, 5. vreča, moke OOg; nad 250 drugih dobitkov. 8735 u— Prijet vlomilec. Predsinočnjim se je vtihotapil v hišo št. 10 na Bregu neznan mlajši moški, ki se je tiho kakor podlasica povzpel v višje nadstropje in si izposloval ■vstop v stanovanje g. Albina P. Neznanec je pretaknil vse sobe in baš skušal pobegniti z velikim plenom, ko je stopil v stanovanje gospodar. Neznanec se je takoj pognal na hodnik in na stopnice ter ube-žal na ulico, kjer pa ga je že po nekaj minutah zajel zasledujoči stražnik. V are-tirancu so spoznali 22 letnega Karla čuka, ki je šele nedavno prišel izza meje v dravsko banovino. u— Tatovi. Branjevki Helena Krivčevi je neki žepar na Vodnikovem trgu izmaknil črno ročno torbico z vsebino okrog 60 Din. V stanovanje Vinka La-vriča v Kole-zij.ski ulici se je vtihotapil neznan tat, ki mu je odnesel listnico s 1200 Din gotovine in pa legitimacijo SPD, kakor tudi železniško legitimacijo. u— Nezgode. V splošno bolnico so pripeljali včeraj dopoldne 19 letnega elektro-monterja Albina zemljo iiz Žirovnice pri Radovljici. V gozdu nad Žirovnico ga je gad usekal v levo roko. _ Brezposelni zidar Ivan Boltar v Loki pri Kamniku, se je spri s svojo ženo Marijo ter jo liudo poškodoval na glavi. Udaril jo je z ročno tehtnico po levem licu in ga ji močno razmesaril — 28 letna Marija Zupančičeva je včeraj dopoldne splezala na češnjevo drevo, a se je zlomila veja, dekletu pa desna nogr Iz Maribora a— Krst pri Ribniškem jezeru. Jutri bo v Ribniškem 6elu velik planinski praznik. Po prijavah in zanimanju sodeč bo na zapad-nem Pohorju mrgolelo mnogo prijateljev od blizu in daleč. Danes popoldne odpelje ob 15. izpred Majerjeve trgovine avtobus, ki se vrne iz Ribnice v nedeljo zvečer. Pri vseh vlakih in k vsem vlakom bodo tako v Breznu kakor v Ribnici na razpolago vozila. Za odhod od Ribniške koče veljajo naslednji časi: Odhod k vlaku v Mislinje ob 16. (vlak ob 18.30), odhod na Ribnico ob 16.30 za prvi avtobus, odhod vlakov s postaje Brezno proti Preval ju ob 19.02, proti Mariboru ob 20.20. Izletniki, ki 6e odpeljejo danes popoldne z avtobusom, se vrnejo z istim v Maribor jutri zvečer. a_ Mariborski pododbor Udruženja rezervnih častnikov in bojevnikov poziva j svoje člane, da se udeleže spominskih sve- j čanosbi, ki bodo 12. t. m. na Kajmakčalanu Isti dan so tudi enake svečanosti v Kragujevcu. Za oboje je dovoljena četrtinska vožnja. Udeleženci uživajo popust glede prehrane in stanovanja. Kdor se izmed članov namerava udeležiti teh svečanosti, naj to takoj javi pododboru, da mu pošlje legitimacijo. a_ Odhod druge skupine na letovanje na Počitniško kolonijo pri Sv. Martinu na Pohorju bo v torek 12. t. m. z vlakom ob 14.20 do Slovenske Bistrice. Otroci se zbirajo ob 14. pred glavnim kolodvorom. a_ Slavje Sokola Maribor Ml. Jutri v nedeljo ho slovesna otvoritev novega moderno urejenega letnega telovadlšča v Aškerčevi ulici sokolskega društva Maribor III. Slavnost se bo pričela popoldne ob 4. — Sokol Maribor U. Pobrežje priredi jutri ob 8. zvečer pri br. Renčlju na Po-brežju ljudsko igro »Divji lovec«. Pridite vsi! a— Mati občinskega deteta. Mestna po-policija je Izsledila mater otročička, ki so ga našli v februarju v spovednici v frančiškanski cerkvi v brezposelni služkinji Mariji Puhovi, rodom od Sv. Andraža v Slovenskih goricah. Puhova je na policiji Največje knjižna senzacija so G. DUHAMELOVI Prizori iz bodočega življenja To je Amerika, ki je ne poznamo. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, šelenburgova ulica št. 3. izpovedala, da je odložila dete v sfovedni-co iz strahu pred starši, ker je bil novorojenček že tretje njeno nezakonsko dete. Mati je bila vsa srečna, ko so ji na policiji povedali, da skrbi za njenega otročička mestna obči.na mariborska in da se otro-čičku dobro godi. a— Truplo utopljenca zidarskega pomočnika Anton Bera. ki je pred dnevi utonil pri kopanju v Betnavskem Tibniku, so našli včeraj zjutraj delavci s Tezna, ko so šli na delo. O tem so obvestili policijo, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico na pobreškem pokopališču, kjer so ga včeraj popoldne pokopali. a— Pri kopanju utonil. V Brestrnicl je utonil 19 letni posestniški sin France Draksler v četrtek popoldne ko se je šel kopat v Dravo. Bil je slab plavač in ko ie priplaval do sredine reke, je opešal in še predno so mu mogli pomagati je že izginil v deroči vodi. a_ Izpred sodišča. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred malini kazenskim senatom 21 letni delavec Ivan Miška iz Ptuja, obtožen da je preteklo zimo pokradel po Mariboru in okolici 14 koles. Ukradena kolesa je prodajal po deželi. Največ jih je razpečal v Cirkovcih na Dravskem polju, kjer je bil tudi februarja aretiran. Obtoženec je tatvine skesano priznal, izgovarjal pa se je na bedo. ki ga je silila, da je kradel. Obsojen je bil na tri leta težke ječe. —-Kot drugi je stopil včeraj dopoldne pred sodnike krojaški pomočnik Matija žlžka iz Žižkov pri Dolnji Lendavi. Obtožnica mu je očitala, da je z nožem smrtno za.-bodf*I posestniškega sina Ivana Horvata pri nekem pretepu v maju letošnjega leta. Obtoženi žižka je bil obsojen na 5 let težke ječe. Udeležite se fatri sokolskega zleta v prifazisem letovišču Seka st&d ško£|o Loko! 8727 a— Ukradeno koio. Opekarniški delavec France Urbančič je shranil včeraj dopoldne v gostilni Hometer na Aleksandrovi cesti svoje skoro novo kolo znamke »Styria«, vredno 1600 Din. Ko pa je opoldne prišel po kolo, kolesa ni bilo več. Odpeljal ga je neki prefrigani tat. a— Vlomilska tolpa se klati po okolici Maribora, odkar je policija s pomočjo orožnikov temeljito preiskala vsa skrivališča v Grajskem gozdu ob Treh ribnikih, kjer so se ponavadi zadrževali potepuhi. Svoje novo skrivališče so si našli ob podnožju Pohorja. Pred kratkim so poskušali svojo srečo pri gostilničarju Zorku v Pekrah, pa so bili prepodeni. Isto noč so napadli še nekaj drugih hiš, toda nikjer jim ni bila sreča mila. Orožništvo v Studencih in na Teznu jihp ridno zasleduje in gotovo bodo v kratkem v rokah pravice. a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Sirakova lekarna >Pri angelu varuhu« na Aleksandrovi cesti. e— Jugoslovenski Sokoli so potovali včeraj popoldne s štirimi posebnimi vlaki, ki so imeli krajše zamude, z vsesokolskega zleta v Pragi na svoje domove. Vsi vlaki so imeli v Celju nekaj minuten postanek. Celjski Sokoli so postregli bratom in sestram s hladilnimi pijačami. S tretjim vlakom so se čili in zdravi vrnili tudi člani in članice celjskega Sokola. e— Redno streljanje članov celjske sa-vezne streiLske družine bo jutri ob 9. dopoldne na vojaškem strelišču v Pečovnffiou pri Celju. e— Pomanjkljivost javnih kopališč. Prejeli smo: Kopališča ob Savinji že davmo več ne odgovarjajo potrebam Celjanov in številnih letoviščariev, ki vsako leto v večjem številu obisk-ujejo Celiie. Pomanjkanje kabin je tako občutno, da se bo mestna občina vsekakor morala odločiti za povečanje njihovega števila, odnosno bo morala resno premotriti vprašanje zgradbe novega velikega in modernega kopališča na levem bregu, kakor ie bilo to že v načrtu. Tudi mestni občinski svet se je že svoj čas obširno bavil s tem načrtom, potem pa ie vsa stvar zaspala. Kabin je premalo, obenem pa je policijsko prepovedano slačenje kopalcev na prostem Tudi se občutno pogrešajo družinske kabine, ki jih imajo vsa večja kopališča v drugih mestih države. Tako je vsaka družina V LETU OVOMi LA LT DNA INE ! Osvežuje leto ob 7757 veliki sopari. prisiljena, da plačuje ločene kabine v moškem iai ženskem kopališču, kar povzroča razmeroma visoke vsakodnevne izdatke in neprijetnosti, ker se v isti kabini slačijo tudi številne druge osebe, kar nikomur ni všeč. e— Prva letošnja žrtev Voglajne. V sredo zvečer je zahtevala plitva, zaradi vročine in suhega vremena zadnjih dni skoraj usahla Voglajna pri Teharju svojo prvo letošnjo žrtev. Med 21. in 22. uro sta se šla kopat nad ie-z pri Pocajtovem mlinu 16-letni kovaški vajenec Vid Poljšak, doma iz Prevoria, in njegov tovariš, isto-tako vajenec. Poljšaka pa je nenadoma zgrabil krč in je izginil pod gladino. Tovariš se je nekaj časa trudil, da bi pomagal tonečerrru na suho, toda zaman. Pograbil ie utoplienčevo obleko in odhitel domov, kjer ie povedal strašno novico. Domači in sosedje so takoj odhiteli na mesto nesreče m dolgo v noč iskali utoplienčevo truplo nad iezom. Mladega utopljenca so našli šele zjutraj in odpeljali truplo v mrtvašnico teharskega pokopališča, na katerem so ga včeraj popoldne pokopali. e— Majhen požar v cinkarni. Včeraj zjutraj okrog 5.15 je izbruhnil v topilni-škem objektu celjske cinkarne v Gabe-rju požar, ki pa je bil že v kali zadušen. Vnel se je tram pri dimniku. Na pomoč so bili poklicani celjski gasilci, ki so nemudoma odhiteli v Gaberie. Med tem pa so cinkarni Siki delavci že sami pogasili ogen.i in odstranili nevarnost. e— Zopet karambol na savinjski progi. V četrtek popoldne okrog pol 17. se je pripetila na križišču ceste in savinjske železnice pri Vehovarjevi tovarni pohištva na Spodnjem Lanovž-u nesreča, ki je le po izrednem srečnem nafchičjiu potekla brez človeških žrtev. Oib omenjenem času je pri vozil s celjskega kolodvora z nekaj minutno zamudo popoldanski savinjski osebni vlak in v trenutku, ko ie vozil čez križišče, ki seveda ni zavarovano z zapornicami, ie privozil s Spodnjega Lanovža proti mestu prazen kočijaž, ki je baje tudi nekoliko naglušen, ni pazil na cesto in progo pred seboj ter ie zavozil v osebni vagon vlaka. Strojevodja je naglo ustavil v laik in s tem preprečil večjo nesrečo. Pogrebni voz je zadel v dohodno ograjo ob stopnicah vagona s tako silo, da je železno ograjo prelomil in odtrgal, nakar je padla pod kolesje vagona. Konia sta padla na tla in iiu je ustavljajoči se vlak potegnil nekaj korakov za seboj, vendar pa sta ostala brez občutneiših poškodb. Voznika je vrglo s sedeža na cesto in je ostal tudi on k sreči brez poškodb. Pač pa je pogrebni voz deloma pokvarjen. Ko je bil vagon zasilno popravljen, je vlak nadaljeval vožnio proti Savinjski dolini. e— Nočni vlom v teharsko cerkev. V četrtek zjutraj okrog 4. sta prišla pred teharsko cerkev tamkajšnji ministrant in njegova mati, da bi odklenila cerkev in pripravila vse potrebno za jutranjo mašo. Na svoje veliko začudenje pa sta opazila, da so vrata nasilno odprta in v polmraku s» je gibala v notranjosti cerkve moška postava. Urno sta zaprla vrata, ki jih je mati tiščala, dočim je deček odhitel obvestit domačega župnika. Med tem pa je neznanec s silo odprl vrata in skušal pobegniti, vendar pa se ga je ženska oklenila okrog rok. Ker se ni mogel osvoboditi, jo je vlomilec večkrat močno udaril s kladivom po rokah, tako ga je zaradi hudih bolečin morala izpustiti, nakar je izginil brez sledu. Pač pa ie pustil orodie. s katerim je bil odprl vrata, in sicer dieto, kladivo. klešče in pilo. Pozneje je bilo ugotovljeno. da je bilo vse to orodje ukradeno prejšnji dan pri teharskem kovaškem mojstru g. T'akerju. Vlomilec je moral oditi k sreči brez plena. Gospodarstvo Naredba o vinotočih pod vejo Na osnovi zakona o obrtih je predpisal ban dravske banovine naslednjo naredbo o izdajanju pooblastil za točenje vina lastnega pridelka (vinotoči pod vejo). Pooblastila za točenje vina lastnega pridelka se smejo izdajati samo tistim vinogradnikom, ki so zanesljivi in vredni zaupanja in ki izpolnjujejo pogoje § 179. obrtnega zakona (to je tistim ki so dovršili 25. leto starosti, ki ne bolujejo za kakšno nalezljivo boleznijo, nadalje tistim, ki niso pod zaščitnim nadzorom po §§ 56. | k. z., ki niso bili obsojeni zaradi zločinstva | ali prestopka iz koristoljubja ali zoper javno nravnost odnosno po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali v po-povratku zaradi zločinstva ali prestopka zoper življenje in telo in takim, ki niso vdani potepanju, beračenju, vlačuganju. pijančevanju in niso v pijanosti nagnjeni k izgredom). Pooblastila se dajejo samo vinogradnikom, ki se preživljajo pretežno iz donosa vinograda in jim je vinogradništvo glavni poklic in ne gojijo šmarnice. Takega pooblastila pa ne more dobiti oni vinogradnik, ki premore več kakor 3 ha vinograda. Vino lastnega pridelka se sme točiti samo v onih krajih, kjer je bdo to doslej dovoljeno, to pa v občini, v kateri je bilo vino pridelano. V mestih, trgih, zdraviliščih in letoviščih točenje pod vejo ni dovoljeno. Pooblastila za vino toče pod vejo izdajajo pristojna obča upravna oblastva prve stopnje po zaslišanju gostilničarskega združenja. Prošnji za pooblastila mora prosilec priložiti potrdilo občine, da izpolnjuje gornje pogoje naredbe. Vinotoč pod vejo se sme dovoliti za največ tri mesece v letu. Če se točenje vrši v lastnikovih prostorih, mora skrbeti lastnik za čistost in zdravstveno ureditev prostorov in opreme ter skrbeti za potrebni red, mir in varnost. Če se vrši točenje na prostem, je skrbeti, da kraj ne povzroča javnega zgražanja, da ne ovira javnega pr-de dobave kemikalij: 1. septembra glede dobave raznih zdravil in olj; 8. septembra glede dobave motvoza, plutovinastih zama-škov in medicinskih stekel: 17. septembra glede dobave papirja za filtriranje in zavijanje praškov; 20. septembra pa glede dobave koniaka. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri upravi omenjenega skladišča.) Licitacija glede dobave električnega materijala, ki je bila razpisana za 3. avgusta pri komandi mornarice v Zemunu, je preložena na 17. avgusta. Borze 8. julija. Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork nekoliko okrepila, dočim je London nadalje slab. Deviza Berlin se je tudi danes nekoliko dvignila. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda v početku prometa precej dvignila in je bila zključena po 192, pozneje pa je zopet popustila na staro višino in se je trgovala po 188. 182 in 183. Za julij je bila zaključena po 182.. Med dolarskimi papirji je bil zabeležen promet v 7% Blairovem posojilu po 36-75. v 8% Blairovem posojilu po 40 in v 7% Seligmanovem posoiihi Drž. hipotek, banke po 40. Promet je bil še v 6". o begluskih obveznicah po 32. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2270.30 — 2281.78, Berlin 1333.97—1344.77. Bruselj 782.12 do 786.06, Curih 1097.35—1102.85. London 200.73—202.53, Newyork ček 5605.00 do 5634.27, Pariz 221.02—222.14, Praga 166.56 do 167.42, Trst 286 75—289 15. Zagreb. Amsterdam 2270.30 _ 2281.78, Berlin 1334.27 — 1344.77. Bruseli 782.12 do 786.06. London 200.73 — 202.33. Milan 286.75 do 289.15, Newvork kabel 5628 — 5656.26, Newyork ček 5606 —' 5634.26, Pariz 221.02 do 222.14, Praga 166.56 _ 167.42, Curih 1097.35 _ 1102.85. Curih. Pariz 20.1925, London 18.32. New-vork 512.75. Bruseli 71.25. Milan 26.175. Madrid 41.60, Amsterdam 206.925. Berlin 121.65. Stockholm 93.80. Oslo 90.40, Kobenhavn 99.30, Sofija 3.72. Praga 15.17, Varšava 57.45, Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 182 _ 184, za julij 179 — 183. za avgust 182 bl„ za december 178 — 181. 7"/o investicijsko 47.50 den., 4% agrarne 22.50 — 24. 6% begluške 32 — 32.75, 7% Blair 36.75 do 37, 8% Blair 40 — 41, 7% Drž. hipotek, banka 39.50 — 40; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 200 — 203. Beograd. Vojna škoda 186. 184 zaklj.. 6% begluške 33.50. 32.50 zaklj.. 8% Blair 36.59 do 37.50. 7% Blair 42 bi-. 7% Drž. hipotek, banka 4000. 3850 zaklj., Priv. agrarna banka 203 zaklj. Dunaj. Eskomptegesell. 100, Staatseisen-bahngesell. 15.55, Trboveljska 19.99. Alpi-na - Montan. 8.25, Sečerana 24.20. Blagovna tržišča LES. 4- Ljubljanska borza (8. t. m) Tendenca za les slaba. Zaključena sta bila 2 vagona jelovih desk. Povpraševanje je za dva vagona rezane jelševine (od 2 m navzgor, ši- -/ojsue^t Lepe, ^izuAjeje; A&dsuy in, th/bbno' nj&gxH)€Lrye LaA 4 rina 15 — 35 cm, debelina 50 — 100 mm, I., II., neobrobljene). ŽITO. + Chicago, 8. julija. Začetni tečaji:* Pšenica: za julij 48.25. za september 51, za december 54-375; koruza: za julij 29.375. za september 32, za december 32.375; oves: za julij 19.625. za september 20.375; rž: za september 32.25. + Winnipeg. 8. julija. Začetni tečaji. Pšenica: za julij 54125, za oktober 57, za december 58.375. + Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendenca nespremenjena. Prometa ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlevski tarifi. plačljivo v 30 deh): slavonska. 78 kg po 170 — 172 50. okolica Sombor. 79 kg po 172.50—175; potiska. 80 kg po 175—177.50; moka: baška fco Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 305 — 310; banaška >0;<, fco. Ljubljana, plač. v 30 dneh po 310 — 315; koruza (slovenska postaja, plačljivo v 30 dn^li): baška. po mlevski voznini po 145 do 147.50. pri navadni voznini po 150 — 152.50. + Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca stalna. Promet 38 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednie-baška in gomjpbaška, 79 kg in baška okolica Sombor. 78 kg 118 — 120; baška potiska, 79 kg 120 — 122; baška. ladja Tisa. 79 kg 122 — 125; baška. ladja Bege! 79 kg 120 do 122; banatska. pariteta Vr^ac in gornje-banatska. 79 kg 114 — 116. Koruza: baška in sremska 105 — 107; baška. okolica Sombor 107—108; banatska. okol. Šid 108—110. Oves: baški. sremski in slavonski 140 do 142.50. Moka; baška "Ogr in :,0gg* 195 do 205- 190 _ 195; >&"< 175 — 180;^'< 170 do 175; »7< 140 — 145: »8;- 82.50 _ 97.50. Otrobi: baški. sremski 87.50 — 90. -1- Somborska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca stalna. Promet 45 vagonov. __ Pšenica: baška. okolica Sombor. 78/79 kg in gornjebaška. 79/80 kg 118 — 120: baška potiska, 80 kg 120 — 122; banatska. 79 kg 116 — 118. Koruza: baška 105 — 107: okolica Sombor 105 — 106; za avgust 106 do 108. Oves: baški, sremski in slavonski 140 do 145. Moka: baška, banatska >0g^ in »Ogg« 192 — 200; >2« 185 — 190; >5< 175 — 180; >6« 165 — 170; >7« 135 — 140. Otrobi; baški 85 — 90. Letna skupščina Orkestralnega društva Ljubljana. 8. julija. Orkestralno društvo, ki je poleg pevskega zbora Glasbene Matice najvažnejša koncertna institucija našega prvega "lasbenega društva, je imelo pretekli ponedeljek svojo redno letno skupščino v Glasbeni Matici. Skupščine se je udeležilo lepo število članstva kljub počitnicam, ki so zavladale sedaj že tudi na kulturnem polju. Dr. Ivan Karlln, ki načelu je društvu že od njegove ustanovitve dalje, t. j. od 1. 1919., je očrtal delo društva v preteklih dveh koncertnih sezi-jah; zadnji občni zbor se je vršil ob priliki društvene desetletnice. Odtlej je priredilo Orkestralno društvo v zvezi z opernim orkestrom ljubljanskega Narodnega gledališča letno po štiri simforiinčne koncerte, katerih sporedi so posebno posvečali pozornost domači orkestralni literaturi. Tako predvsem v pravkar pretečeni konncertni sezoni, ko se je ob priliki festivala Glasbene Matice vršil simfonični koncert z izključno slovenskimi koncertnimi skladbami, ter nadalje za proslavo SOletnice slovenskega županova-nia v Ljubljani prav tak simfoničen koncert, ki je navajal le domača dela. Tekom svojega obstoja je Orkestralno društvo vedno vzpodbujalo slovenske skladatelje n kom-poniranju orkestralnih del, ki bi jih brez Orkestralnega društva in njegovih koncertnih nastopov bilo pač mnogo mani. kajti dolgo vrsto let je bilo Orkestralno društvo edini simfonični koncertni faktor, posebno odkar je godba dravske divizije opustila prirejanje orkestralnih koncertov. V nadaljnjem je predsednik društva očrtal zasluge posameznih članov orkestra za razvoj in napredek društva ter pri tem posebno opozoril na člana - čelista Avgusta Pertota, ki je od 1- 1919. neprekinjeno član društva ter se je vseh voj — in teh v 12 letih ni bilo malo! — redno udeležil. V znak hvaležnosti in priznanja je odličnemu članu podelilo društvo umetniško izdelano diplomo po načrtu inž. arh. Jože Platneria. Paketa je razstavljena v izložbenem oknu Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Ivan Karlin. čigar neutrud-1 ji vi požrtvovalnosti in neuplašljivi vztrajnosti ima Orkestralno dru-tvo zahvaliti svoj obstoj, razvoj in napredek. Podpredsednik je ostal tudi v nadalje mnogoletni član društva, prof. Saša šantel, tajniško mesto je prevzel Milan Grošičar. blagajno vodi Avgust Pertot. tajnikov namestnik je inž. Joža platner, arhivar in gospodar Slavko Koželj, odborniki pa inž. Emil Hoffmann. Franc Po-lianec. Pavel Poljanec. Albert Dermeij, Leon Pfeifer in Milan Jeran- Predsednik dr. Karlin se je nato v toplih besedah zahvalil kr. banski upravi dravske banovine, Glasbpni Matici ter Filharmonič-ni družbi v Ljubljani za njihovo denarno in moralno pomoč v pretekli sezoni, nakar je zaključil uspelo skupščino. V bodoči koncertni sezoni namerava Orkestralno društvo kljub težavnim gospodarskim razmeram še intenzivneje delovati na noprišču naše orkestralne reprodukcije. Delavnost t»r energija njegovega dirigenta L. M. Škerjanca in članstva sta najboljša poroka, da bo tudi v naslednjem koncertnem letu dobro uspevalo. Nevarnost skrlatice v mokronoškem okolišu Mokronog. 8. julija. V zadnjem času je bilo v Mokronogu samem in tudi v okolišu več primerov skrlatice in je največje zlo, da ljudstvo v svoji stiski in zaradi svoje nepoučenosti posveča premalo pozornosti nevarnim boleznim. V nekem primeru je šele v ljubljanski bolnišnici ugotovil dežurni zdravnik že prestalo škrlatico, ko je prišla tja neka mala deklica zaradi ledvičnega obolenja, ki se prav rado pridruži škrlatici. Ljudstvo se večinoma tolaži, da so navadne ošpice in se v tem mnenju sploh ne zateče k zdravniku. Drugi seveda ne gredo k zdravniku zaradi pomanjkanja denarja. Mnoge straši tudi primer, ko je bil neki kmet zarobljen, ker ni mogel poravnati računa zdravnika, h kateremu se je bil zatekel v nekem zelo hudem bolezenskem primeru. Zaradi težavnih gospodarskih razmer in. kakor rečeno, nepoučenosti ter v mnogih primerih usodepolne samoprevare so zdravstvene razmere v našem okolišu naravnost neznosne in kakor nalašč za širjenje epidemij. Nevarnih obolenj ljudstvo ne prijavlja, ker se deloma zateka k raznim vražam, deloma pa v bojazni pred stroški zakrkne v svojih križih in težavah. Na vsak način bi bilo potrebno, da bi zdravstvena oblastva večkrat izvedla preglede v teh krajih. Otvoritev logaškega gasilskega doma Dolenji Logatec, 8. julija. Logaški gasilci se pripravljajo z vso vnemo na svojo nedeljsko svečanost. To nedeljo se bo namreč vršila slovesna otvoritev novega Gasilnega doma v Dolenjem Logatcu, združena z zletom logaške gasilske župe. Slavnosti. ki se bo vršila pod pokroviteljstvom dolenjelogaškega župana g. Gregorja Tršarja. se bodo udeležila vsa v župi včlanjena društva. Na sporedu je budnica domače godbe ob 5. uri, ob pol 9. bo sprejem gostov, po službi božji blagoslovitev doma. popoldne pa društvena prireditev na Tollazzijevem vrtu. Novi Gasilni dom stoji ob državni cesti nasproti posojilniških hiš. V njem je dvorana za orodje, oblačilnica, sejna soba im stanovanje za hišnika. Razgled z 22 m visokega stolpa dominira domala nad vsem Dolenjim Logatcem. Dom so zgradili gasilci z razmeroma skromnimi sredstvi. Prvotni krasni načrt zgradbe se je moral žal umakniti načrtu, po katerem je sedaj dom žgTajen kot času in razmeram primernejši. Vendar pa so gasilci še vedno lahko ponosni nanj. Za občino pomeni novi dom pač lepo in koristno pridobitev. + KULTURNI PREGLED Knjiga o naših socialnih vprašanjih (Slobodan ž. Vidakovič, Naši šocijalni problemi. Beograd 1932. Izd. Gece Kona.) n.* Stanovanjsko vprašanje in asanacija. Daljnosežno nalogo socialne politike vidi Vidakovič v rešitvi stanovanjskega vprašanja, ki je zapleten pojav, segajoč globoko v strukturo današnje družbe. »Bistvo stanovanjskega vprašanja ni v teoretski možnosti, da pridemo do kakršnekoli strehe nad giavo, marveč tiči v sami osnovni in pri-' rodni pravici vsakega svobodnega prebivalca civiliziranega mestnega selišča, da ima svoje higiensko stanovanje: udobno, zračno, lepn m ceneno (str. 109). Pisec se bavi predvsem s stanovanjskimi razmerami v Beogradu, ki so rou najbližje. Tu se stanovanjska kriza najbolj čuti v tem, da nedostaja malih stanovanj. Dočim je stalno okrog 1500 velikih, dragih stanovanj praznih, je malih stanovanj za 40 % premalo, kar jih je, so odločno predraga in izmed teh 85 % ne ustreza niti najosnovnejšim zahtevam stanovanjske higiene. Beograd ni niti za 15 % narasel glede premožnih meščanov, pomnožili pa so se za S5 % revni prebivalci in z njimi se dogaja straho.vita stanovanjska, eksploatacija. Pise'c z drastičnimi slikami in z mnogimi statističnimi pcdatki opisuje stanovanjske razmere v prestolnici. V nekaterih kolonijah na periferiji je 90 % hišic, ki so tako napolnjene, da na prebivalca ne prideta niti dva in pol kubična metra zraka, medtem ko danes živinozdravniška veda zahteva za vsako svinjo najmanj dva kubična metra zraka! Zaradi tega ni čudo, da je Beograd najbolj tuberkulozno mesto na svetu (str. 118). V prestolnici umre vsaki četrti človek za jetiko, ori beograjskih delavcih pa umiranje za tuberkulozo znaša v nekaterih panogah 94 % od števila umrlih v enem letu. Pisec prihaja po verjetnih računih do sklepa, da je pri nas okrcg 140.000 rodbin brez strehe ;n primerjava z Nemčijo kaže, da so v naših mestih stanovanjske razmere za 50 % slabše. Vidakovič stavi vrsto utemeljenih ored-logov. ki so jih dolžne izvesti v prvi vrsti mestne občine. Dočim Dunaj trosi 35 7o svojega budžeta za socialno politiko, izdaja beograjska občina v socialne svrhe komaj 2.3r'r. Ne strinjamo pa se s piscem, ko se zavzema za zgradnjo stanovanjskih kasarn; dvomimo, da bi življenje v njih praktično vzgajalo za kolektivne st, čeprav se teoretično vidi tako. Njegova izvajanja o najemninah pa posebej priporočamo vsem, ki se kakorkoli bavijo s tem vprašanjem. Vidakovič dokazuje, da so v Beogradu baš stanovanja revnih ljudi najdražja in da prebivalec Beograda izda za najemnino SO odstotkov več nego za prehrano. Apr^vizacijska politika. Preskrba mest s hrano in spioh problemi prehranjevanja prebivalstva so tako važni, da jih razum-) a socialna politika ne sme zanemarjati, ker škode ne nosi samo najbolj prizadeti »loj, marveč ves narod. Pisec nalaga tudi tu mestnim občinam velike in daljnosežne naloge, ki naj zaščitijo interese večine, t. j. rf>vn!M slojev. Vidakovič dokazuje, da velika wčink našega naroda kronično strada. Ta pojav se ne vidi, vendar od leta do leta degenerira ljudstvo, ubija njegove duševne in telesne moči in ustvarja teren za vse vrste osebnih in socialnih bolezni. Kronično stradanie narodnih mas predstavna za etično kulturo in za rasno higieno to, kar filoksera za kulturo vinske trte (str. 157). O tej trajni lakoti našega ljudstva navaja pisec več statističnih razuredelnic, ki govore dovolj prepričevalno. Posebej obravnava vprašanje kruha in pii tem kon-statira vprav neverjetne higienske razmere v mnogih beograjskih oekarnah. Bavi te z vprašanjem zdravega mleka in ugotavlja, da zaradi ceubožanja leto za letom pada potrošnja mleka v Beogradu in Zagrebu. Angleški, švicarski in nemški državljan potroši na leto povprečno 250 — 280 litrov mleka, štirikrat toliko kot naš. Tudi preskrba z mesom je slaba. Njegova potrošnja takisto zelo pada. Pisec dokazuje, da ie" pri nas meso predrago. V tem poglavju "zagovarja Vidakovič diktaturo prehranjevanja in predlaga vrsto ukrepov, ki bi lih bilo treba izvesti v interesu socialne terapije in profilakse. Za prerod naše vasi. V obsežnem poglavju se pisec bavi s problemi kmečkega slami in vasi. pri čemer se v prvi vrsti oz;ra na srbijanske razmere. Na splc šno ugotavlja žalosten pojav: stalno in čedalje jačje propadanje vas: Srbijansko vas so zadnje vojne silno prizadele. Izvršila se je selekcija slabših. Največji del dobrih je vojna pobrala. Vaške množice se še do danes niso znašle. Po neki anketi poljedelskih zadrug se v vaseh te dežele dela nekako sto dni v letu. vsi ostali dnevi se praznujejo pod to ali ono pretvezo Zemlja se obdeluje silno površno in ogromno rodov;tnih tal je zanemarjenih. Prehrana je skrajno slaba: vaščani uživajo kruh. ki je mnogo slabši od kruha v jetnišnicah. V vsaki vasi sta najmanj dve »kafani«, v katerih se zbirajo vaški postopači, ki jih je v nekaterih vaseh skoraj 30 9c od celotnega prebivalstva. Na srbijanski vasi ie silno razvito oderuštvo, ki poleg kvartanja. popivanja, pravdarstva slabe hrane' in nehigienskih stane vanj. stalno in neizprosno ubija narod pri koreninah. Govorsč podrobneje o hrani, ugotavlja pisec, da seljaki v Srbiji uživajo pretežno koruzni kruh s katerim napredn5 narodi ne pitaio niti svinj, ker je dognano. da povzroča slabo okostje. Agrarno vprašanje ?e je pri nas reševalo polovičarsko. zato sploh ni rešeno.« To. kar srbskega seliaka dviga visoko nad vsakega tujega kmeta, ie visok in krepak duh. močno razvita demokratična zavest; ono. kar ga spušča do najbednejšega dna. izpod vsakega tujega kmeta, je njegovo jadno, nekulturno. nezdravo in siromašno živlienje v hiši .izven nje. na vasi« (str. 225). Pisec polaga veliko važnost na zadružništvo, t.i ima osnove v =tarih zadrugah krt nosite-liicah nekdanjega slovanskega družabnega reda. Ugotavljajoč silno opustoševanje gozdov. ki jih nihče znova ne zasaia. predlaga Vidakovič. da bi se proglasila dva gozdna praznika, ko bi vse prebivalstvo vse šole. vsa vojska in mladina saditi v svojih občinah plemenska sadna in gozdna drevesca. Razpravlja tudi o gospodarskem parlamentu (str. 236) in pravi na str. 243: »Ni težišče vprašanja v tem. ali se proces pav-perizacije male posesti na vasi da zaustaviti. še manj je v tem, ali ga je treba za- Kaj člta naše občinstvo? Anketa v nekaterih slovenskih knjižnicah Glej »Jutro« z dne 2. t. m. Občinstvo'in knjižnice Vse dosedanje ankete o čitanju knjig v raznih mestih doma in na tujem so pokazale, da današnji človek ne čita malo. Javnih knjižnic je čedalje več in tudi obisk stalno narašča. Gospodarska kriza otežko-ča mnogim posameznikom kupovanje knjig in jih sili, da si izposojajo svoje štivo v javnih knjižnicah. Umljivo je, da s tem zlasti pri nas ni nič kaj pomagano založniku in pisatelju in da mora resnično kulturna propaganda slej ko prej oznanjati potrebo družinskih knjižnic. Samo lastne knjige, ki so vedno dostopne in ki tvorijo ogledalo duševne višine in okusa njih lastnika, izvršujejo v polni meri poslanstvo književnosti v narodovem in človekovem življenju. Vendar si spričo sorazmerno obsežne knjižne produkcije in naraščajočega osiremaše-nja širših slojev ni mogeče misliti kulturnega življenja brez javnih knjižnic. Zato tudi te izvršujejo pomembno poslanstvo. Preko njih so vsakomur dostopne vse naše nove knjige m priden čitatelj lahko tu izbira one knjige, ki jih hoče imeti v lastni, t. j. izbrani knjižnici. Kaj čita občinstvo naših knjižnic? Vprašanje je nedvomno zanimivo m odgovori utegnejo prinesti kakšno značilno ugotovitev. Zato smo naprosili knjižničarje nekaterih ljubljanskih in mariborskih ljudskih knjižnic, da nam odgovore na ta-le vprašanja : 1. V katerem mesecu ste izposodili največ knjig? 2. Koliko slovenskih knjig ste izposodili v tem času ? 3. Koliko izmed teh cdpade na slovenske avtorje ? 4. Katere slovenske leposlovne knjige ste največ izposojali? (Imena avtorjev, število izposojenih spisov.) 5. Koliko srbskohrvaških knjig je bilo izposojenih v tem času? 6. Katere srbskohrvaške avtorje so največ zahtevali ? 7. Kateri inozemski pisatelji v slovenskih in drugih prevodih, odnosno v originalu so v tem mesecu največ šli med občinstvo? (Ime pisatelja, število izposodb.) Dobili smo odgovore vseh, ki smo se za sedaj obrnili na nje (izvzemši knjižnico Sploš. ženskega društva v Ljubljani). Ti odgovori obenem osvetljujejo delovanje naših knjižnic in nam dopuščajo nekatere splošne podmene, ki jih objavljamo na zaključku članka . Prinašamo odgovore po vrsti. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani (Poročilo knjižničarja g. Matije Rodeta.) 1. Največ knjig (na 4855 čitateljev 18.590 izv.) smo izposodili v marcu. 2. Izmed teh knjig je bilo slovenskih 7520. 3. Na slovenske avtorje odpade 1800. 4. Izposojali smo sledeče slovenske avtorje (v oklepaju število izposodb): Bevk Fr. (100), Detel a Fr. (30), Finžgar F. S. (40), Govekar Fr. (30), Jurčič J. (40), Kersnik Janko (40), Kozak Juš (20), Kraigher A. (10), Kranjec Miško (10), Kvedro-va Zofka (25), Levstik Fran (20), Levstik Vladimir (20), Mencinger J. (10), Meško Ksaver (15), Milčinski Fr. (20), Murnik Rado (20), Pivko Lj. (30), Pregelj Iv. (30), Stritar J. (30), Šorli Ivo (20), Tavčar I. (40). 5. Izposodili smo okrcg 400 srbskohrvaških knjig. 6. Najbolj so čitali v srbohrvaščini prevode iz »Zabavne biblioteke«, izredno mnogo kriminalnih povesti, dalje Gjalskega, Kozarca, Kumičiča E., Nazora, Novaka, Nušiča, šenca. Krležo i. dr. 7. Največ so bili v tem mesecu izposojeni ti-le avtorji in njih spisi: Dumas (»Grof Monte Christo«, »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Zvestoba do groba«), Šienkiewicz (»Potop«, »Križarji«, »Skozi pustinje in puščavo«, »Mali vitez«, »Quo vadiš?«, »Z cgnjem in mečem«), May (»Old Surrehand«, »Križem po Jutrovem«, »Winetou«, »Sin medvedjega lovca«) in London (»Krištof Di-mač«, »Roman treh src«, »železna cesta«, »Morski vrag«, »Dolina meseca«, »Kralj Alkohol«.) Delavska knjižnica v Ljubljani (Iz poročila knjižničarja g. C. Štuklja.) 1. Največ knjig smo izposodili letos v marcu (prejšnja leta v januarju). 2. Izmed celotnega števila izposojenih knjig je bilo 48 % slovenskih. 3. Statistika o tem bi bila preveč zamudna. 4. Cankarjev »Hlapec Jernej« je bil izposojen 26-krat, Bevkov roman »V zablodah« 8-krat, Kozakov »šentpeter« 20-krat in Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem« 12-krat Bevk in Finžgar sta, če upo- števamo še druge njune spise, poleg Cankarja najbolj čitana slovenska pisatelja naše knjižnice. 5. Od celotnega števila v marcu Izposojenih knjig odpade na srbskohrvaške knjige 4.5 %. 6. Najbolj čitana sta: Borisav Stankovič (»Nečista krv«) in Mircslav Krleža (vse). 8. V slovenskih prevodih največ zahtevajo Haškovega »Dobrega vojaka švejka« (približno 26 izposodb) in »Tarzana« (pet knjig po 10 izposodb). V srbskohrvaškem prevodu Zane Greya in K. Maya, v nemškem in originalih pa so na prvih mestih: E. Wallace, J. London, Z. Grey, U. Sinclair, Sinclair Lewis, Undsetova, Deeping, Ludwig, Pitigrilli, Traven, Štefan Zvveig. Dvorska knjižnica v Ljubljani (Poročilo knjižničarja g. Potočnika.) 1. Največ smo izposodili v januarju. 2. Slovenskih knjig je bilo izposojenih 750. 3. Na slovenske avtorje odpade približno 500. 4. Cankarja, Finžgarja, Jurčiča, Preglja, Tavčarja, Župančiča zahtevajo največ, število izposodb posameznih spisov je težko ugotoviti. 5. Izposodili smo okrog 125 srbskohrvaških knjig. 6. Največ so zahtevali Beciča, Gjalskega, Kumičiča, Novaka, šenoa. 7. Dumas, Burroughs, Boccacio, Haggard, May, London, Conan Doyle, Bourget, Tolstoj, Sienkiewicz. Ljudska knjižnica v Maribora (Vodja predsednik Slov. čitalnice g. dr. A. Reisman.) 1. Največ smo izposodili v januarju (2524). 2. Slovenskih knjig je bilo med temi 837. 3. Izmed teh odpade na slovenske avtorje 350. 4. Najbolj so šli ti-le slovenski avtorji (v oklepaju število izposodb): Bevk (50), Cankar (50), Jurčič (16), Kraigher (15), Lah (15), Meško (10), Murnik (10), Tavčar (50). Med temi so posebno mnogo čitali Bevka (Človek proti človeku« in »Muke gospe Vere«, Cankarja »Hlapec Jernej« in »Moje življenje«, Kraigherja »Kontrolor škrobar« in Meška »Kam plovemo«. 5. Srbskohrvaških knjig je bilo izposojenih 175. 6. Begoviča, Krležo, šenca, Tomiča, Sremca. 7. Remarque (50), Edgar Wallace (200), Fletscher (60), Pittigrili (40), Galswor-thy (30). Grey (50), Alma Karlin (20), Oppenheim (70), Asch (20), Dekobra (20). Delavska knjižnica v Maribora se ni ozirala na posamezne točke, marveč nam je poslala daljše splošno poročilo, v Katerem ugotavlja: 1. da se izmed slovenskih knjig največ rzposojajo Cankarjeva dela in Juša Kozaka »šentpeter«. Stalno so v prometu knjige Finžgarja, Tavčarja, Preglja, Bevka, Milčinskega, Kvedrove, Šorlija i. dr. D i-j a k i segajo po Kersniku, Jurčiču, Ale-šovcu. Med prevodi v slovenščino zavzemajo prvo mesto spisi Jacka Londona, Osten-so »Klic divjih gosi«, Boyerjevi »Izseljenci«, Reymontovi »Kmetje«, Ludvvigov »Napoleon« i. dr. »Poezija živi samo še v šolah«. 2. Po srbskohrvaških knjigah je malo povpraševanja. V zadnjem času zahtevajo izdaje »Nolita« in Krleževe spise. 3. Izmed tujih avtorjev in knjig se največ čitajo Upton Sinclair »Nežo«, Zola Braune. Traven, Leonnard Frank, vojni romani (Dvvinger, Renn. Remarque. Hašek, Arnold Zweig in KiSch) in kriminalni romani. Izsledek ankete Priznati moramo, da anketa ni dala jasnejše, izrazite slike o poglavitnem vprašanju, ki nas je tu zanimalo: Kaj čita naše občinstvo? Odgovori knjižničarjev so dokaj ohlapni in se kolikor le mogeče izogib-ljejo številk. Tudi tu opažamo pojav, ki je pri nas dokaj splošen: nihče ne vodi statistike o našem kulturnem življenju, zato tudi nimamo nikakega, vsaj malo eksakt-nega pregleda o njegovem dejanskem stanju. Morda ne bo odveč, če ob tej priliki izrazimo željo, da bi se Zveze naših kulturnih društev, knjižnice in druge naprave vendarle nekoliko bolj zanimale za prepo-trebno statistiko. Brez številk ne pridemo tudi na tem področju nikamor. če pa si podrobno ogledamo zgoraj navedene podatke, prihajamo vendar le vsaj do nekih kolikor toliko splošno veljavnih podmen o kultu.rnih potrebah in psihološki dovzetnosti našega povprečnega čitatelja. Zdi se nam, da tudi drugi znaki potrjujejo ustaviti, če bi to bilo mogeče. človeški razvoj gre po svoji neizprosni poti k boljšim in dovršenejšim oblikam, toda dokler obstojajo današnji ekonomski odnosi, ne smejo ljudje živeti v jadu in nevolji in s pre-križanimi rokami čakati boljših dru, ki bodo neizogibno napočili.« Od 1. 1920. do 1931. ie propadlo 32 % malih vaških posestev. Danes je v Jugoslaviji na vasi 1.830.000 duš, ki nimajo niti najskromnejšega nepremičnega imetja. 54 odstotkov je takih ki imajo komaj toliko zemlje, kolikor je potrebno za najprimitiv-nejše življenje. Same 12—15 % seljakov so res pravi kmetje. — Ob koncu kenstatira pisec malo znano dejstvo, da je pri nas še okrog 35 % (334.393) lesenih plugov, s kakršnimi so primitivni naredi orali pred tisočletji in ki so na zapadu samo še v muzejih. Delavsko vprašanje. Problem eksekucije. Komunalne finance. Prostor nam ne dopušča, da bi čitatelja podrobneje seznanili z vsebino zadnjih treh poglavij Vidakoviče-ve knjige. K poglavju o delavskem vprašanju. ki obravnava med drugim tudi problem in prakso delavskega zavarovanja, se bomo vrnili ob drugi priliki posebej. Pisec pravilno šteje med delavce tudi intelektualne delavce, nižje uslužbence in druge podobne plasti in računa, da je v Jugoslaviji z rodbinami vred okrog 3,500 000 do 4 mi-milijone ljudi, ki spadajo pod socialni pojem delavstva. »To je ogromna masa siromakov — relativnih in absolutnih —, večja nego je bila predkumanovska Srbija.-To maso in ta delavski svet je treba upoštevati v najvišjem interesu socialne pravičnosti in družbene skupnosti, njenega napredka in njenega miru« (str. 263). Po- glavje »Problem eksekucije« obravnava pereča vprašanja zadolžitve in razdolžitve kmeta in meščana, poglavje »Komunalne finance« pa obsežno premotriva budžetno politiko občin in njen pomen za socialno življenje in posebej še za smotrno socialno politiko. * Z zgornjim smo hoteli pokazati, da so Vidakovičevi »Naši šocijalni problemi« po svojem praktično.socialnem duhu in po obsežnem obravnavanju najbolj perečih vprašanj našega naroda dobra knjiga. Dcbra je ta knjiga kljub temu. da ne sega socialnim problemom do dna in da optimistično veruje v možnost temeljitih preosnov v okviru sedanjega ekonomskega reda. Vidakovič ne mara biti razdiralec: rajši je konstruktiven, nekak socialni zdravnik, ki skrbno pazi na najbolj prizadeta mesta narodovega socialnega telesa in jih skuša zdraviti, da tako prepreči zlo splošnega prisada, čudim se, da je pisec v začetku knjige imenoval Masaryka kot predstavnika liberalizma: kdor pozna »Socialno otazko« in druge njegove spise, ve, da Masaryk nikdar ni bil pristaš ideje, da ima individuum v družbi popolno svobodo gospodarskega izživet ja. Nasprotno: med Masarykovimi in Vidakovičevimi nazori je mnogo sorodnosti in to označuje Vidakovičevo knjigo dokaj dobro. Pisec teh vrstic je hotel samo opozoriti rja »Naše socijalne probleme« kot knjigo, ki je vredna, da jo prečita tudi vsak slovenski izobraženec: ne zato, da podpiše vse ideje in predloge, marveč da dobi vpogled, konkreten materijal in pobudo k razmišljanju in socialni akciji. B. Borko. te podatke. Skušajmo jih strniti v točke: 1. Izmed slovenskih pisateljev občinstvo še najbolj Čita realiste in one, ki so najbližji realizmu. Značilno pa je, da poročilo prve ljubljanske knjižnice sploh ne omenja Cankarja, ki ga druga knjižnica uvršča med najbolj čitane; to zagonetko naj nam pojasnijo knjižničarji sami, mi je ne razumemo. Pri slovenskih pisateljih je opaziti, da publika išče lahko umljive, kar moči preprosto pisane knjige, zato sta med prvimi pripovedniki Bevk in Finžgar. Poezija je vprav izključena iz interesnega kroga našega občinstva in čitatelji dobrih pesniških zbirk tvorijo pesebno občino vernikov, aristokracijo okusa. 2. Srbskohrvaške knjige se pri nas vzlic rastočemu številu onih, ki jim ta najsorod-nejši ježik ne dela več ovir, čitajo prav malo. Posebno neznatno je število Slovencev, ki čitajo v cirilici. Srbi in Hrvati, ki žive med nami, takisto kaj malo vplivajo na odstotek srbskohrvaških izposodb. Le ta bi bil tem značilnejši, če bi ga primerjali z odstotkom izposodb nemških knjig. Tudi brez direktnega povpraševanja — že na osnovi zgornje ankete — smemo sklepati, da nemška knjiga še danes pri nas tolče slovensko!, 4. Kakor povsod drugod, je celo ta nepopolna, zgolj poizlcusna anketa potrdila v kulturnih krogih že dolgo obravnavano dejstvo, • da imajo posamezni avtorji in njih knjige tem manj občinstva, čim večja je njihova književna vrednost. Najbolj čitajo ljudje lahko, zgolj zabavno literaturo; povprečen prerez skozi čitateljstvo daje sliko dokaj nizkih literarnih potreb. Vzlic nepreglednosti in površnosti zgornjih podatkov se zdi precej verjetno da so izmed tujih pisateljev ljubljenci našega občinstva VVallace, London. Zane Grey, May, Dumas, Sienkiewicz, Ga!sworthy i. dr., izmed teh imajo samo nekateri večjo in trajnejšo vrednost. Videti je, da pri večini občinstva prevladuje malomeščanska razpoloženost: pozabiti pri štivu svojo dobo in njene probleme, sebe in svoje duhovno življenje; le manjšina išče v književnosti obraz svojega časa. —o. Italo Svevo in Slovenci Precej časa je že, kar je, menim, »Srpski književni glasnik« objavil skromno beležko, da je po nekih informacijah italijanski pisatelj Italo Svevo iz Trsta slovenskega rodu. Njegovi predniki so se baje pisali S a najdražje knjige o umetnosti (22.05 M K »Srpski Književni Glasnik« je priobčil v zvezku z dne 5. julija Dragomira Jan-koviča esej o Goetheju in razprave: d-rja Tihomira R. Gjorgjeviča. »Dva biblijska motiva u naših cigana«: dr. Mirka Kosiča »Socialno ekonomske ideje ne mačkih na-cioinal-socialista« in Slučajnega: »Uzroci' svetske krize«. Poleg tega vsebuje številka leposlovne prispevke, preglede in beležke. »Slavische Rundschau« je objavila v 4. letošnjem zvezku članek arh. A. Sand-worta »Lenigrad und Moskau«. Pisec, kije kot turist obiskal Sovjetsko Rusijo, primerja obe mesti predvsem glede njune arhitekture. Stanislav Bazcvnski je v daljšem članku obdelal poljsko vojno literaturo, ki kaže, da je dokaj obsežna in zanimiva. — Nikola Alirkovič je prispeval svoj esej o Jovanu Dučiču, ki je obenem ena najdaljših študij o tem pesniku. Izmed ostalih prispevkov utegne posebno zanimati Trnkin pregled češke germanistike in anglistike, dalje Bornov članek o Josefu Strzygowskem, pregled poljske glasbene znanosti iz peresa Branislave W6jcik-Keupruliauove in Marasov pregled najnovejše češke lirike. Nazorjeve študije o pesništvu. V zagrebški »Hrvatski Reviji« je pričel Vladimir Nazor objavljati svoje prav zanimive študije o pesništvu, ki so sicer zagovor njegove lastne poezije in v marsičem osebna izpoved, vendar obenem odpirajo široke poglede v poetiko. V julijskem zvezku je izšel njegov »Razgovor s Hei-neom«, v katerem se Heine in Nazor kot Heinejev hrvašiki prevajalec, pomenkujeta o prevodu in prevajanju sploh. V prejš-njih šitevilkah letošnjega letnika pa sita izšji Nazorjevi razpravi »Equus quagge ili nešto o moioj metrici« in »Ave, o Rima«, ki sta vredni po^zornosti vsakega poznavalca srbskohrvaške poezije. Italijanska gospodarska knjiga na indeksu. Papež je odredil, da se uvrsti v indeks spis pisatelja Salvatora Palionica: »Kompendij političnega gospodarstva in pravoznanstva.« Francozi za Beethovena. Zveza francoskih pisateljev, skladateljev in glasbenih tslo /nikov je zbrala okrot? 1000 mark kot skiad za Beethoven o v spomenik v mojs-fro-vem rojstnem mestu Bonnu. Spomenik je že izdelal Peter Breuer. * §AH Urejuje dr. Milan Vidmar Turnir v Sliaču je prinesel marsikaj zanimivega. Ne samo Bogoljubovo katastrofo. Ne samo sijajni uspeh Flohra in Pirca. Presenetil nas je vse še v dveh pravcih. Z Maroczyjevo igro in z odločilnim posegom čehoslovaških mojstrov v turnirski zaključek. AIaroczy je vkljub svojim 63im letom Igral izredno podletno, sveže in jako. Takoj v prvem kolu je podrl Spielmanna. Sprejel je žrtev figure, sijajno pariral napad in zmagal. Kesneje je igral zelo solidno. Proti meni se mu je posrečil remis v končnici, ki bo sigurno šla okoli sveta. Premoč celih treh kmetov starega leva ni ugnala. De-fenziva je bila vedno Maroczyjeva moč. V velikem stilu je madžarski velemojster premagal Bogoljubova. V tej partiji sta se mojstra kosala za visoko nagrado. Mirno lahko rečem, da je v Sliaču Maro-czy uničil Bogoljubova. Nazadnje pa je vendarle tudi presenetljivo pomlajenega Maroczyja dohitela usoda. Dr. Treybal ga je v zadnjem kolu elegantno prekucnil. To je bil prvi važni poseg čeboslovaškega mojstra v vrstni red zmagovalcev. Izredno dramatična je bila tudi važna partija Walter—Spielmann. Mladi bratislavski mojster je Spielmannovo sicilijan-sko obrambo brezobzirno demoliral. Osvojil je kmeta in z njim jadral v silno ugodno končnico. Toda po osmi uri, ko je bila partija drugič prekinjena, je končnica vendarle stala nekoliko nejasno. Že smo mislili, da bo končala z remijem. Pa jo je "VValter spremenil v duhovito študijo in zmagal. Vrgel je s to zmago Spielmanna z vodilnega mesta. Mladi Rohaček se je med turnirjem veliko naučil. V drugi polovici je igral iz-borno. Odščipnil je meni in Pircu pol tcč-ke in tako odločilno vplival na končni rezultat. Rohaček je zelo nadarjen mojster. Zdi se mi, da je čehoslovaška šahovska zveza lahko zadovcljna, ne samo s t irnirjem, ki je bil lepa prireditev, temveč tudi z uspehi domačih mojstrov. Še par takih turnirjev, pa se bodo popolnoma privadili težki igri. Danes prinašam partijo, ki sem jo dobil proti Walterju. Bratislavski mojster v nji ni prišel prav do sape. Beli: dr. M. VVidmar črni: Walter 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 c7—c6 Slovanska obramba je zelo priljubljena. 3. Sgl—fS Sg8—f6 4. e2—e.3 --- že na Semmeringu, leta 1926., sem imel idejo te varijante. Beli zadržuje damske-ga skakača, da onemogočuje meransko obrambo. 4 .------e7—e8 5. Lfl—d3 Sb8—d7 6. 0—U d5Xc4 Meranka to ni več. Črni jadra prav tako v staro čigrorinovo obrambo kakor lani r? Bledu Aljchin v partiji z mene j. 7. Ld3Xc4 L£8—d6 S. Sbl—c3 0—0 9. e3—e4 e6—e5 S to potezo drži črni ravnotežje v sredini. 10. Lcl—g5 DdS—e7 Tako je igral tudi Aljehin v zgoraj omenjeni partiji. 11. Tfl—el! h7—h6 Ta poteza nima pravega smisla. Pravilno je bilo 11.---, Tf8—d8. 12. Lgo—h4 e5Xd4? To pa je pač odločilna napaka, črni si ^e preveč obetal od svoje naslednje poteze 13. Sf3Xd4 Sd7—e5 14. Sd4—f5! --- Začetek napada. 14 .------Lc8Xf5 15. e4 Xf5 De7—c7 Grozilo je seveda 16. Sc3—e4, pa tudi take j 16. Lh4Xf6. črni bi bil pa vendarle moral riskirati 15. — — — Tf8—d8. Tako kakor je igral dobi raztrgano kraljevo krilo. 16. L.h4 X ffy g7Xf6 17. Lc4—b3 Kg8—g7 18. Sc3—e4 --- Skakač stoji tu sijajno. 18 .------Ld6—e7 Baš zate pa bi črni lahko igral trdnjavo na d-linijo. 19. Tel—e3 Tf8—f8 Črni se že boji napada na h-kmeta. 20. Ddl—h5 .---- Grozi f2—f4 in mat na f7, če se skakač umakne. 20 .------c6—c5 Seveda bi črni rad lovcu prerez al diagonalo. 21. £2—f4! --- Začetek eksekucije. — — —- c5—c4 22. f4Xeo Dc7—b6 Tudi ta vmesna poteza, ki nekoliko moti napad, ne reši partije več. 23. Tal—el c4Xb3 _ 24. e5—e6! --- Grozi mat na f7. 24 .------f7Xe6 25. f5Xt6 Th8—f8 črni je zgubljen. Na 25. — ---Db6Xe6 dobi 26. Se4—g3 figuro. Tudi 25.--- Th8—h7, kar je bilo nekoliko boljše, ne ustavi naoada. 26. Kgl—hI --- Sedai grozi mat s 27. Te3—g3-f in 28. Dh5—g6+ 26 .------Tf8—g8 To je že obup. 27. Db5—f74- Kg7—h8 28. Te3—h3! --- Beli ne vzame figure, ker vidi, da bo dobil samega kralja. 28 .------Le7—f8 29. Se4Xf6 črni se vda, ker ne mere več kriti mata. * čez nekaj dni, 16. julija, se prične švicarski turnir v Bernu. ki se ga. poleg domačih mojstrov udeleže tudi dr. Aljehin, Bogoljubov. Flohr, dr. Bernstein in menda dr. Euwe ter Sultan-Khan. Nesrečni Boeroljubov bo dobil priliko, da se rehabilitira. Turnir je po svoji konstrukciji zelo nodoben pravkar končanemu turnirju v Sliaču. m g ~ ~i-rn--. ———— Lepite na pferoa znamke protituberkulozne lige? Borba za prvenstvo na dveh frontah Primorje bo igralo Jutri v Ljubljani z Gradjanskim, IHrlja pa bo posetlla Viktorijo v Zagrebu Pozorišče bosta beli mesti: Ljubljana in Zagreb, torej nekak dvoboj med Ljubljano in Zagrebom. Ilirija gre v goste Viktoriji, novincu v 11-gaških tekmovanjih, tisti Viktoriji, ki je Primorju odvzela v Ljubljeni obe točki. Premrlovo moštvo vodi v naši tablici, na lastnih tleh bo gotovo storilo svoje, da si vodstvo učvrsti. Toda Iliriji so točke po dveh izgubljenih bitkah nad vse potrebne, in kdo ve, če ji ni prva žetev namenjena baš v Zagrebu? Rezultat bo skoro gotovo tesen. Gradjanski prihaja v drugič v Ljubljano po točke. Prvič je šlo gladko, Iliriji je naprtil štiri komade, ne da bi sam dovolil omadeževati lastno svetišče. Pri tem 6e spominjamo lanskih junaških podvigov obeh ljubljanskih klubov proti zagrebškim purgerjem. Oba. Primorje in Ilirija, sta dala bojši igri na zagrebških tleh. Ce je tedaj letos Gradjanski trčil v prvem srečanju z Ljubljančani na indisponirano enaj-etorico, s tem še ni rečeno, da mu bo v preostalih treh tekmah šlo ve gladko izpod rok. V tekmi z Ilirijo je Gradjanski predve- del igro, ki je spominjala na njegove najboljše dni. Tradicija je važen faktor. In Gradjanski jo ima, lepo in slavno, kakor malokateri klub v Jugoslaviji. Parletna težka kriza ni šla brez sledu mimo moštva. Vse kaže, da se s konsolidacijo prilik v klubu ustalja tudi forma moštva. Izven dvoma je, da je Gradjanski visok favorit za prvo mesto v naši grupi. Moštvo Primorja se v zadnjih časih bije z izmenično srečo. Imeli smo že priliko poudariti, da po zelo dobri igri ene nedelje servira že v naslednji tekmi nemogočo igro. Vendar so znamenja, ki kažejo na to, da se je v moštvu pokazala tendenca navzgor. Zasedba nekaterih mest z dobrimi dozorevajočimi močmi iz naraščaja 6e ni slabo obnesla. S tem je orišla v moštvo sveža kri. ki bo prei ali slej gotovo okrepila njegovo prodornost. Če vse okolnosti do dobra pretehtamo, moramo priznati, da imajo Zagrebčani mal plus, toda od domačih smemo zanesljivo pričakovati močan odpor. Ali ga bo dovolj za pozitiven uspeh, bomo videli jutri. Eno pa je gotovo: da bo tekma sigurno prvovrstna borba, ki jo bomo radi v9i gledali. Službeno iz LHP. Obvešča se g. Zupan, da se tekma ^K Tržič : SO Zvezda, določena za 10. t. m., zaradi odpovedi SO Zvezde ne vrši. SK Amater : SK Svoboda (Ljubljana). V nedeljo igra SK Amater v Trbovljah prijateljsko nogometno tekmo s tretjepla-6iranim ligaškim klubom LNP, s SK Svobodo iz Ljubljane. Po daljši pavzi nastopi Amater zopet kompleten v svrho preizkušnje moštva za drugo kvalifikacijsko tekmo s SK Celjem. Tekma se bo vršila na starem igrišču na Kipi, na igrišču SK Do-berne. Občinstvo in simpatizerje naprošamo, da zaenkrat oproste in gredo na Kipo gledat zanimivo tekmo, a drugič in najbrže ž© po 21. t. m. bo mogoče že dovoljeno športno udejstvovanje na igrišču SK Amater. Tekma se prične ob I7. uri. Publiki se bo zopet enkrat nudil športni užitek. Ping-pong turnir na kopališču SK Ilirije. SK Ilirija je razpisala za nedeljo 10. tega meseca ping-peng turnir za prvenstvo kopališča za 1. 1932. Ker je smoter turnirja zbrati čim večje število onih igračev, ki igrajo ping-pong v zabavo, je prireditelj prepovedal nastop aktivnim tekmovalcem iz raznih klubov in društev. Turnir se razdeli na dva dela, in sicer bodo igrale dame in gospodje posamezno za naslov kopališkega prvaka za leto 1932. Poleg tega se bo vršil še turnir dečkov in deklic ter se zato pričakuje precejšnje število udeležencev. Tekmovanje se bo vršilo na kopališču, in sicer na vseh štirih mizah, počenši v nedeljo dopoldne ob 10.30 in ne kakor je bilo objavljeno, v soboto popoldne. Zaradi tega je rok prijav podaljšan do pričetka turnirja. Kdor nima loparja, ga bo dobil tam, žoge pa bo preskrbelo vodstvo turnirja. Zmagovalci bodo dobili praktična darila. Turnir je samo za kopalce. Hazensko državno prvenstvo. RŠK Borec — Nova Gradiška : Ilirija. V borbi za državno prvenstvo nastopi drevi ob 19. na igrišču Ilirije proti Ilirijankam novogra-diščanski Borec, ki si je priboril v prvenstvu zagrebškega podsaveza drugo mesto in »e s tem kvalificiral poleg Ccnoorcfije, dosedanjega drž. prvaka in prvaka LHP Ilirije za državno prvenstveno tekmovanje v grupi A. Borčev nastop v Ljubljani se pričakuje z zanimanjem, ker je njegova družina ljubljanski športni publiki neznana. Po časopisnih vesteh vemo, da so njegove igralke skrajno požrtvovalne in da goje trdo in ostro igro. s katero bodo dale fizično šibkim IUrijankam obilo posla. Izgledi na imago so povsem negotovi, zlasti ker bo Ilirija primerana nastopiti s kombinirano družino, v kateri bodo manjkale najboljše moči prvega tima. Sodeč po uspešnih nastopih rezervne družine v pokalnem turnirju pa upamo, da bodo mlade rez. igralke uspešno zamašile vrzeli, ki so trenutno nastale v prvi družini. Značaj današnje tekme nam obeta zanimivo in napeto borbo, ker bo š!o za važne in dragocen« točke. Družina Borca prispe v Ljiib-Ijano danes dopoldne ob 10. Tekma se irrši ob vsakem vremenu. Blagajne se otvorijo ob 18.30. Vstopnina bo iz propagandnih ozirov jako zmerna. SK Ilirija. Zaradi današnje tekme za državno hazensko prvenstvo odpadejo po 17. vsi treningi na igrišču. Ob 17. morajo zapustiti igrišče in garderobo vsi eventualno tam se nahajajoč' člani poedinih sekcij. Lahkoatletska sekcija se poziva, da postavi za tekmo 6 starejših rediteljev, ki se morajo javiti pri blagajni najkasneje ob 18.15. Blagajniško službo opravlja g. Peva-lek I. — {Hazenska sekcija.) Ob 10. dopoldne prispe v Ljubljano Borčeva družina. Vse proste članice morajo priti k sprejemu na glavni kolodvor. Za večerno tekmo mora bliti pripravljena tudi Roterjeva. ASK Primorje (nogometna sekcija). Prvenstvena tekma z Gra-fvko se bo vršila v nedeljo ob 9. dopoldne. Igralci rezerve morajo biti najkasneje ob 8.30 na igrišču. ZSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20.30 obvezen sestanek vsrih igralcev v lokalu. Igralci, kateri so bili preteklo nedeljo v Domžalah, morajo prinesti opremo s seboj. Pomembna narodna svečanost v Konjicah Na kratko smo že poročali o veliki sokolski in splošno narodni svečanosti, Id je bila na praznik sv. Petra in Pavla v Konjicah. Ker j« bila to ena najlepših prireditev, kar jih je kdaj bilo v Konjicah, objavljamo naknadno o njej še obširnejše poročilo. Streljanje s topiči izpod konjiškega gradu je naznanjalo široen konjiškega sreza, da se je pričel velik 6okolski praznik Dravinjske doline. Vse b'iše v Konjicah, s prav majhnimi izjemami, so bile okrašene s cvetjem in z zastavami. Od v6eh 6trani so prihajali v Konjice na okrašenih kmečkih vozovih člani sokotekah čet in prijatelji Sokolstva Godbeno društvo »Dravinja« je z bud-nico po trgu spravilo prebivalstvo na noge. Na letnem telovadišču so se pričele ob 7. skušnje vseh telovadnih oddelkov. Te-lovadišče je bilo okusno dekorirano, kar je predvsem zasluga bratov Podlogarja in Malenška. Med skušnjami je bil tudi prisrčen sprejem gostov na kolodvoru, kamor je prispela tudi župna delegacija z br. dr. Forna-zaričem in prof. Kendom na čelu. Novemu praporu je kumoval ban dr. Ma-rušič. Njemu na čast je bil postavljen ličen slavolok pri Narodnem domu z napisom »Zdravo Tebi, kum!« Pri slavoloku so se zbraB župani iz vsega sreza, zastopniki uradov, gasilci, šolska mladina, vojaštvo i 1 Slov. Bistrice, sokolske čete iz dravinjskega okrožja in številno občinstvo. Že v Stranicah je ob domačem slavoloku pozdravil in želel božjega blagoslova gospodu banu in njegovemu delu zaslužni domači g. župnik Medved; pozdravili so g. bana tudi šolski upravitelj g. Dobnik, g. Bornšek v imenu Društva kmečkih fantov in deklet in učenka Maličeva. Ob prihodu v Konjice je g- banu v imenu Sokolstva iz Dravinjske doline želel prisTČno dobrodošlico sokolski starešina br dr. Mejak. Navdušeno ga je pozdravil Sokolič Pirno-var s Miheličeva Cvetana pa mu je izročila krasen šopek. nakaT je pozdravil g. bana ▼ imenu konjiške občine še župan gospod Rado Jereb. Ban g. dr. Marušič se je vsem s toplimi besedami zahvalil za prijazen sprejem. . , , , Izpred Narodnega doma se je formira' sprevod ki je krenil skozi trg do bogato okrašenega odra na Glavnem trgu. Na odru je bila daleč na okrog vidna slika novega sokolskega starešine. prestolonaslednika Petra. Na obeh »traneh odra «0 se postavile sokolske S«*e. voiaštvo in gasilci, pred odrom so se zbrali župani in predstavniki uradov, okrog in okrog pa je bilo številno občinstvo. Slovesnost je otvoril br. dr. Mejak, k-i je obrazložil pomen prireditve, na kratko pojasnil nalogo in cilj Sokolstva in prosil g. bana, da razvije prapor. G. ban je nagovoril zbrane sokolske čete in občinstvo in nato razvil prapor, na katerega je pripel krasen 6pominsiki trak, potem pa izročil prapor praporščaku br. Cirilu Žagarju. Praporščak je prisegel, da bo skrbno čuval prapor. Godba je zaigrala državno himno, sokolska mladina pa je obsula novi prapor s svežim cvetjem. Nepozaben ostane vsem ta trenutek. Dr. Mejak 6e je zahvalil gospodu banu za kumovanje in spominsko darilo, župan g. Jereb je na kratko orisal zgodovino konjiškega Sokola, dr. Fomaza-rič je govoril za mariborsko sokolsko župo, prof. Kenda za Sokola Maribor I. in Narodno odbrano, g. Nemec Ivan pa j« na- Jovoril zbrano kmečko mladino. Na pred->g starešine dr. Mejaka je bila z viharnim aplavzom odobrena vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralja, nakar je starešina zaključil slovesnost. Župani so odšli ▼ Okrajno hranilnico, kjer se je g. ban nad eno uro razgovaTjal z njimi in drugimi deputacijanri. Nato je bilo skupno kosilo v lično prirejeni dvorani Narodnega doma. Napitirice so izrekli gg. dr. Mejak, ban dr. Marušič, dr. Rudolf st., ki je obujal spomine na stare, za narodno delo tako težavne čase, dr Foraazarig in župan Jereb.' Popoldne je bik na letnem telovadišču javna telovadba. Enajst telovadnih nastopov se je pod vodstvom br. načeViika Nar-dima in Križmaničeve vratilo drug za drugim v vzornem redu. Vaditeljski zbor je lahko zadovoljen z lepim nastopom vseh oddelkov. Posebno pozornost in navdušenje je vzbudil nastop vojaštva iz Slov. Bistrice pod vodstvom g. podporočnika Živ-koviča. Po telovadbi se je razvila na dvorišča Narodnega doma narodna veselica, kjer so ▼ ličnih šotorih nudile požrtvovalne domače dame okusno pripravljena jedila in izvrstno domačo kapljico. Več}e število gostov je posebni vlak ob 21. uri odpeljal iz Konjic. Pri prireditvi je ves dan pridno igrala domača godba »Dravmja« pod taktirko g-Metelka, ki je v kratkem Sašu od ustanovitve društva, to ie od meseca novembra lanskega leta. dosegel s svojimi godbeniki zelo lep napredek. Velika sokolska prireditev v Konjicah je potekla v vsakem ozira t najlepšem redu in zadovoljstvu ter je dok držarotvor- nemu elementu v Dravinjski dolini novo vzpodbudo in veliko, moralno oporo pri bodočem deiu. V zapuščenem Črnem grabnu Trojane, 8. julija. O našem kraju, ki je znan že iz rimskih Časov, kar dokazujejo mnogi zgodovinski ostanki, se malo čita po listih in obstoja fe nevarnost, da se bo ta kraj s svojo romantično okolico popolnoma pozabil. Prej ■nekdaj je na Trojane, ki leže ob državni cesti Ljubljana-Celje-Maribor, zlasti v po-retnem času prihajalo mnogo izletnikov iz Ljubljane in Celja, da so se navžili svežega čistega zraka ter si ogledali razne znamenite kraje, kakor so 5reminja; gostilne, delikatesnice in plesni lokali po- stajajo na las podobni lokalom v zgornjem Manhatianu, ceste se asfaltirajo, bohema se seL in 5e hoče Evropec še priti v dotiko ž njo, mora že nekaj časa prebivati tu in se seznaniti z vsemi razmerami, da jo najde. Zadnji simbol starega Villa-gea je morda še »Romany Mary«, ameri-kanizirana ciganka iz Moldavije, ki toči v majhni kavarni izvrstno kavo in so se okoli nje nekoč zbirali najznamenitejši newyorški boheml. Marsikateremu je stala cb zibelki uspeha — toda to je že proč. še vedno se zbira pri njej sicer kopica li-teratov, a že davno n° more več živeti samo od svojih umetnikov. Evropec, ki se hoče seznaniti osebno z vZhodnoameriškim umetniškim svetom, pa ne bi smel obiskati samo Villagea. Veliko bolje bo pogledal v ta svet, če obišče novo kolonijo boheme, Woodstock ob zgornjem Hudscnu. v prijazni dolini Cat-skillskih hribov, nedaleč od Kingstona v državi New York. Tu je vstala v novem življenju bohema, kakršna je živela pred dvajsetimi leti v Villageu in ki je utekla velemestu iz prepričanja. Ti ljudje poskušajo živeti od svoje umetnosti, ker zasluž-" ki večinoma ne zadostujejo za smrt; če ne živijo v lastni hišici, živijo pač v gozdu. na travniku ali v zelenjadnem vrtu. ženske ne poznajo črtala za ustnice in modni žurnali so brez pomena, ker nosi woodstoški umetnik, moški ali ženska, to kar pač ima. Slikarji in kiparji ne pošiljajo svojih del na newvorške razstavo, temveč jih razstavljajo kar doma — v stojnicah na prostem, pod senčnimi drevesi. Tega umetnostnega semnja v Wo-odstocku se udeležujejo vsi, tudi tisti, ki vedo umetniško ravnati s pletilno iglo, ki režejo umetne dragulje ali pa so vir-tuozi v pečenju slastnih tort. In če je izkupiček deber. tedaj je vse ljudstvo srečno. Sicer si tudi drugače ne delajo sivih las. Idila, ki ima samo toliko ameriškega na sebi, da jo bodo nekega dne ■pograbili spretni špekulanti in jo uničili, kakor so uničili Village ... Nezdrava moška obleka Pristopajte k družbi Koža ni samo čutni organ in zaščitni plašč telesa, temveč ima velik pomen tudi kot izločevalni crgan za telo. Pred vsem je glavni organ za varovanje in oddajanje telesne toplote. Že od pamtiveka skuša človek to njeno funkcijo, zlasti zadrževanje telesne toplote, podkrepiti z obleko. Toda v vročem letnem času bi ne smela ovirati prostega uhajanja telesne toplote, pri čemer si organizem pomaga pred vsem z izločevanjem vodne pare. Vsako znojenje je znak, da je telo pregreto in da obleka ovira normalno oddajo vode. Berlinski profesor dr, Friedberger je napravil zanimiv poskus: v vročem julijskem dnevu je dal nekemu svojemu asistentu in njegovi ženi, naj si stehtata obleko. Asistentova obleka je tehtala 3229 gramov, ženina 741 g. Temperatura pc d obleko moža je znašala 31 stop., pod ženino pa 27 stop. To vse zato, ker je ženska obleka danes vsaj za poletno dobo od pet do glave higiensko skoraj neoporečna, zračna, lahka in ne ovira naravnih funkcij kože! Moderna kratka krila so najpametnejša domislica vseh dosedanjih mod! Tudi z moško obleko se je v zadnjih desetletjih pod vplivom športa marsikaj obrnilo na bel je. Dobro je že to, da so izginili visoki, trdi ovratniki in oškrobana oprsja srajc, namestu škornjev pa so stopili polčevlji. A dovolj je še nesmislov v moškem oblačilu! 2&kaj so moške prsi še vedno zapete v tesne suknjiče, zakaj ne nosijo moški še bolj odprtih obuval ? Poleti bi zadostovale tudi kratke široke hlače, ki pustijo spodnjo n>rgo po vremenu bolj ali manj golo. če prenesejo to otroci Najboljši francoski delavci s svojo nežnejšo kožo, pa ne bi prenesli cdrasli? Namestu dvojne plasti blaga c koli bokov, ki jo sestavljajo spodnje hlače in srajca, bi bila pametnejša tudi za moža »kombinacija« srajce in spodnjih hlač. Roke so poleti kakor pri ženski lahko gcle, isto tako vratovi. Ovratniki, najsi bodo trdi ali mehki, so norost — ovratnice nepotrebna navlaka. Zaradi utrditve bi morali nositi lažje oblačilo ne samo poleti, temveč tudi v hladnejši letni dobi, seveda brez pretiravanja. ženska jo tudi v resnici nesi in se proti mrazu varuje s plašči, kožuhi itd., dočim dela moški narobe: v hladnejši dobi se skuša varovati z debelejšo spodnjo obleko. Posledice so: če stepi ženska iz mraza v topel prostor, odloži enostavno plašč in se hitro prilagodi novi temperaturi, moški pa ne mere odložiti spodnja obleke, ki mu sedaj preveč ovira kožno izdihavanje, spoti se in se kaj hitro prehladi! Moška moda ne skače tako kakor ženska in če pridemo kdaj do pametnejših moških oblačil, kar se bo gotovo zgodilo, bi bilo samo želeti, da bi pri njih ostali, tudi če bi ženska moda postala spet nespametna. Predsednik francoske republike Lebrun je sprejel delegacijo najboljših delavcev Francije, ki mu jo je predstavil glavni tajni K narodne razstave d^la Lucien Klotz. Za najboljšega delavca velja M. Flouret (na s>iki) Ustnice In značaj Oblika ustnic je veljala karakterologom že davno za važen znak določenih lastnosti. A šele sedaj poskušajo v Parizu iz či-tanja teh oblik napraviti »znanost«, seveda modno znanost in igračo. Prvi pogoj je ta, da ima poskusna oseba rdeče pobarvane ustnice, zato so dame za poskuse te vrste najbolj pripravne. Potem pritisne oseba, ki ji hočejo uganiti značaj, ustnice na list belega papirja in iz odtisa razlagajo potem »strokovnjaki« po določenih pravilih značaje. Pri motnjah nrebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da se alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Fran« Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah ia špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA Neka Francozinja je dejala lordu Che-sterfieldu, da so Francozi vljudnejši od Angležev. Chesterfield temu ni hotel pritrditi. »Saj vendar Angleži sami to priznavajo!« je vzkliknila Francozinja. »To je baš dokaz,« je zaključil lord diskusijo, »da so vljudnejši cd Francozov«. KARIKATURA Suzana Longlen, svetovno znana francoska teniška igralka (francoska karikatura) Vsak dan ena »S dim sem te pa užalil?« »Tega ne vem več — toda nikoli ti ne odpustim!« * JUTRO« it 158 SoEota, 9. VIL 1932 AUchel Zdvaco; 87 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Tem bolje! Ničesar si bolj ne želim od boja... Čeprav ne raz-tom^rn, kako...« Concini,« je hladno nadaljevala Leonora, »da prideva do zaklada, bo treba obširnega iskanja in kopanja. Vse to se ne bo moglo vršiti, ne da bi zbudilo pozornost tistih, ki vedo, da leži zaklad na Mantmartru... In teh ljudi je mnogo.« »Kaj nama je storiti?« »To vprašam tebe. Zavedaj se, da se bova morala že od začetka boriti s kraljem.« »Corpo di Bacco!« je zagodrnjal Concini, in obraz se mu je zmračil. »A če bi bil samo kralj!« je z rezkim glasom nadaljevala Leonora. »Morala se bova boriti tudi s trumo drhovnikov, ki iztikajo za zakladom, odkar vedo, da obstoji, to je, že dvajset let. In tudi to še ni nič!« »Diavolo, diavolo!« je zamrmral Concini, in obraz se mu je še bolj zmračil. »■Najin nasprotnik bo Jehan Hrabri. Ne smej se tako zaničljivo, Concino. Ta mladi človek nama bo nevarnejša ovira od kralja samega in vseh duhovnikov. Razumel me boš, ko t? pojasnim, zakaj. Kakor kralj in duhovniki, tako tudi Jehan Hrabri sam zase ničesir ne pomeni. Vendar pa moraš razumeti, da je to dovolj resen razlog za njegovo odstranitev. Razumeti moraš tudi, zakaj sem jaz, ki ga 3e sovražim, sklenila njegov pogin.« h "" »Zato ga sovražim jaz tem bolj!« je Concini zaškrtaJ z zobmi. »In kolnem se ti, ta razbojnik ne bo poginil od nobene druge rake kakor od moje. Pa v kakšnih mukah! Peklenske niso nič v primeri s tem, kar sem namenil. Zastran nevarnosti, ki me svariš pred njimi, pa upam, da jih ne naštevaš zato, da bi opustil misel na te mili-jone?c »Zakaj ne?« je hladno rekla Leonora, gledaje mu v obraz. »Ako misliš, da naloga presega tvoje moči...« Concini se je zagrohotal: »Oh, draga, potem mi rajši ne bi bila pripovedovala o tem zakladu, ko si vedela, da ne mislim nanj.« In z neuskrotno odločnostjo je dodal: »Richelieu nama je dal ta zaklad. Naj bodo zapreke kakršnekoli, premagal jih bom in prisežem ti, da ne dobi zaklada nihče drugi kakor jaz!« Leonora ga je opazovala s čudnim zadovoljstvom. Rahlo je po-kimala z glavo in nadaljevala: »Saj sem vedela, da te nevarnost ne oplaši. Ali, če naj srečno dokončava to delo, je treba, da gledava oviram, ki naju čakajo, v oči. Daj mi, da ti vse povem! Nasprotnika imava tudi v nekom, ki se nama ga je bati bolj kakor vseh, kar sem ti jih imenovala. Zakaj mimo moči in poguma, ki sta mu dala, da je v svojem življenju premagal največje težave in ušel najstrašnejšim nevarnostim, bo imel ta človek na svoji strani tudi — pravico!« »Kdo je?« Concini je krvavo pogledal in skrčil pest na držaju svojega bodala. »Povedala ti bom njegovo ime, Concino. Dotlej pa vedi, da je ta človek rodni oče lastnika milijonov, ki hlepiva po njih. Pripravi se na to, da bo kakor besen branil imetje svojega sinu.« | »Slišal sem,« je tiiio pripomnil Concini, »da je princesa Favsta namenila zakopane milijone svojemu sinu?« Leonora je pokimala. »Favstin sin tedaj ni mrtev, kakor smo mislili?« Leonora je odkimata. »Kdo je tedaj?« Leonora je pokazala s prstom na tla sobe in zamrmrala ime, ki ga je Concini bolj uganil kakor dišal. »Oh!« je vzkliknil z osuplim glasom. »Zdaj mi je vse jasno!« In mahoma je besno bruhnilo iz njega: »Nu, vedi: Favstin sin je toliko kakor mrtev! In tako, kakor njemu, se bo zgodilo vsakomur, kdor bo stopil med mene in to bogastvo.« Leonora ga je pogledala s tistim izrazom skrivnostnega zadovoljstva, ki ga je imelo njeno lice že prej. »Ali so to vse nevarnosti, ki nama jih je odstraniti?« je s hladnim, grozečim glasom vprašal Concini. »Ne,« je kratko m jasno odvrnila Leonora. In z resnobo, ki je Concinija kar presunila, je dodala: »Najstrašnejšo nevarnost, s katero se vse ostale niti primerjati ne morejo, sem prihranila na konec.« »Poslušam te.« Leonora se je sklonila še bliže k njemu in s tihim glasom nadaljevala: «Nekdo je, ki lahko izjalovi vse najine poizkuse v fej stvari. To je prav tista oseba, pri kateri so našli papir, ki si ga videl.« »Kako to?« »Ta oseba ima še druge važne listine. Utegnila bi jih izročiti tistemu, ki ima pravico do njih, to je, pravemu lastniku zaklada. Ali me razumeš?« Iz življenja na deželi Iz Kamnika W— Zbirka za organista. Organista v naažupni cerkvi na Šutni je dosedaj vzdrževala cerkev iz svojih dohodkov. Zdaj pa je baje miloščina tako padla, da z njo niso pokriti niti stroški za organista. Zupcii urad se je zato •obrnil na občine Kamnik, Podgorje, Volčji potok in Radomlje, ki spadajo vse v kamniško faro, s prošnjo, in-aj bi vse 4 občine zložile letno 10.000 Din r?a odškodnino organ.istu. Pred kratkim se je vršila o tem na sreskem načelstvu kon-iku renčna razprava. Zastopniki občin 60 odklonili vsak prispevek, ker nimajo za to nobenega kritja v proračunu. Tudi kamniška občina, na katero odpade najmanj polovico 6kupne vsote, ni mogla obljubiti nobenega prispevka. Slednjič je bil spre-,t predlog, naj se za organista uvede posebna zbirka med farani. Vsak naj se obveze. da bo plačeval letno določen prispevek v poljubnih obrokih. Obreza bi velja-la za enkrat za tri leta. ka— Ne vodite psov v kopališče! Kopališka uorava opozaria, da je najstrožje _za-branjeno v kopališkem prostoru spuščati pse v vodo. Tudi dirkanje s kolesi po kopališču je prepovedano. Iz Zagorja z— Narodni poslanec g. Milan Mravlje fco prispel danes v Zagorje, da si v evrno potrebne intervencije ogleda bedno stanje naših rudarjev. z—. Ustavitev obrata v apnenicah. Kakor smo že poročali, sta apnenici g. UiroIIe in g. iihelčiča ugasili ognje. Vendar je predvideti, da se bo. obrat v avgustu obnovil. Ker imata obe podjetji okroglo 80 vagonov neprodanega apna, se bo delo začelo takoj, ko bodo zaloge pošle. z— Davkoplačevalce poziva občina, da izpolnijo obveznosti, ker je v precej resnih gmotnih stiskah. Ne more plačati svojih obveznosti, niti ne more podpirati kmetijstva .ali resno začeti z regulacijo Kotrede-♦2ice. Zgoditi se utegne, da bodo ostali celo občinski reveži brez podpor ter d-a še javna razsvetljava in vodovod odpovesta. Zaostanki za leto 1931 iznašajo okroglo 300.000 Din. Občina največ trpi z velikimi *ocija!nimi dajatvami, ki jo kot rudarsko edinico močno teže. 7— Pomanjkanje vode. V vročini je že spet v ospredju nepravilna razdelitev vode. Dočim ima zagorski del vedno dovolj vode, je topliški nabiralnik skoro vedno prazen. Tam škrope ceste, tu ni vode niti za kuho dovolj. Uprava naj najde napako in uredi vprašanje v obče zadovoljstvo. It Trboveii t— Javen shod podružnice Narodno strokovne zveze se bo vršil v ponedeljek 11. t. m. ob 17. na vrtu rudarskega doma v Trbovljah z dnevnim redom: protest proti ukrepu, ki povečuje praznovanje v revir-iih TPD. Na shodu govorita gg. Rudolf juvan in Ivan Tavčar iz Ljubljane. Pozivamo vse rudarje in vse, ki jim je rudar pri srcu, da se udeležijo tega shoda, v si odi-njo, plačilno natakarico in servirko. 27854-1 Vajenca za slaščičarsko obrt sprejmem. Naslov v og*la<9n-em oddelfcu »J-urt-Ta«, 27875-1 Natakarico s kavcijo, zmožno sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27885-1 Gospodično trgovsko naobraženo, ki ima veselje do gostilne in vseih hišrah dej in ki zna tmdi kuhati za 3 osebe, sprejmem takoj v službo na deželi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 278711-1 Vsaka be»eda 50 par; za dajem je nasiova ali za Šifro pa 3 Din. (2) Natakarica ppLdma in poštena žeS službo v boljši gostitoa v Ljiiibljami a4i izven. Ponudbe na oglasna oddelet »Jutra-* pod šifro »Solidna in podg^eitma«. 27743-2 Dekle rOh, Tarzan, zakaj si prišel!« »Zato, ker te ljubim,« je presenečen odvrnil. »Moja si.. x Jane je skrila obraz v dlani in grenko zajokala. Bivši lesni manipulant vojaščine prost, perfekte® v slovenščini, nemščini fal rtalijanščini, išče kakršnokoli zaposliiteiv. Ponudbe na oglasni oddeJek »Jutra« pod značko »Inteligenten«. 27684-2 Mesto praktikantinie za v a a pisarniška dela iščem. Grem brezplačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dežela«. 2785S-2 Kuharica želi siužho pri boljši družim ali gostilni. Ponudbe na oglas-ni oddelek Jutra pod šifro »Zanesljiva«. 27857-2 Prodajalka dobro verzirana v trgovini z mešanim blagom, želi premenita mesito s 1. avgustom, najraje na prometnem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »68«. 27867-2 Prodam Ogla* »g- enačaja po 1 Din beseda; xa dajanj« naslova ail ca šifr« S Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda SO par; sa dajanj« aaslora aii m p« 3 Din. (6) Gramofon, plošče po 1 Din izpoaojuje »Šlageir«, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 (prehod »Vikitoria« palače) in v Maribora, Slovenska ul. 18 251-6 Otroški voziček dobro ohranjam proda Tisajervič, Mirje, DobriJova št.. 6. 27833-6 Portland cement tovarna Donrje - Mojstrana se doba po ugodnii ce.ni i« zaloge prodajnega urada tovarne v Javrnri-h skladiščih, Liiubl.lama, Dunajska cesta St. 33. 37822-6 Čevlje zalogo to prodajo prevzamem v Ljubljani. -- Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Garancija«. 27458-3 Malinovec pristen ta naraven, s čistim sladkorjem vtnhan, se dobi na malo iin veliko ▼ lekarni dr. G. Pioooli. Ljubljana, Dunajska cesta 6. 226 Čevlji na obroke »Tempo«, Maribor, Slovenska 18. 144 Konjskega gnoja več voz ta»koj prodam. — lav© se v trgovini Osvaild Pemgov, Karlovs&a cesta št. 19. 27781-6 Zložljiv čoln dvosed ežni Kleipiper zelo ugodno proda Freyer, Mišičova cesta šitev. 23. 27774-6 Pristno svinj, mast domačo, do 2000 kg prodam po dogovora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27850-6 Kolesa za besedo. Oglaei »o-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za da janj« naslova ali xa iifro S Din, oziroma 5 Din. (Sil) Moško kolo zna/mike »Waffenrad«, zelo dobro ohranjeno ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelikio »Jutra«. 27iU3-lJl Kupim Ogla« trg. enačaja po 1 Dia beseda; t« dajanja aaatffva aa šifro S Din. — Oglasi socialnega >na£aja vsaka beseda 50 par; M dajanj« Halona ali m iiti* pa S Din. (7) 2 pisalni mizi kupimo. Naslov v oglas, oddelku »Jtrtra«. 27^04-7 Rabljene sode od 100—500 litrov in od 2500—5000 litrov, v vsaki količini kupim. Ponudbe z navedbo cene, kakovosti in količine poslati na naslov Gabri6 Ivana, Snbotica — Mažuraničeva ulica št. 19. 27044-7 Pohištvo Vsaka beseda I Din; aa dajanj« aorior« ali » Sifno pa 5 Dia. (18) Pohištvo V Zg. Sišikii najivečja zaloga zelo solidno izdelanih sipalnic in kuhinjskih oprav Cene najnižje jn najdaljša garancija. — Vidmar. 27829-12 mu«..i,un Avto Stirisedežeo, boljše »naroke, rabljen ne če« 25.000 km, kupiim. Ponudb« na oglas, oddelek »Jjjtra« pod zmačko »Avto takoj«. 27796-10 Motorno kolo BSA 500 cm', 3 prikolico, dobro ohranjeno za 5000 Din proda-m. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2781)1-10 Essex in Ford malo rabljeni limusini proda Florjainčač, Nunska 3. 27862-10 Avto z limuzino v brezdefektaem in najboljšem stanj«, malo rabljen, ugodno naprodaj. — Na ogled v Kom e>osk ega ulici 16. 2788E-10 m S umu Vsaka beaeda 1 Dio: za dajanj« naslova aii ta šifro P» B Din. fl«) Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke ugodmo odstopim proti gotovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Don ar 90.000«. 27720-16 8—10.000 Din išče obrtnik in posestnik proti visokim obrestdm in zadostnemu jamstvu (proti vkmjiižbi ali menici) za dobo enega leta. Ponudbe na naslov: Trafika, Vodnikov trg, Ma.ribor. 27035-16 Oblačila Prijatelji gorskih letovišč Cca 2600 m» veliko stavbno parcelo poleg vod« na Jezerskem prodam. Krasen razgled n« Kočno, oddaljeno 50 m od ceste, brez hrupa ln prahu. Pišite po pojasnila na oglasna oddelek »Jutra« pod značko »Jezersiko-Kranj«. 27045-20 Hišo kupim prott takojšnjem u plačilu v mesto ali ne de želi t prometnem krajo. t kateri se nahaja trgovina, gostilna ali druga obrt ali č« je za kako obrt pripravna. Ponudbe je poslati oe oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hiša Gorenjsko«. 22425-20 Štiristanovanj. hišo poceni prodam. — Zelena jam a-Moste, Hira-loiška ul. št. 24. 27643-20 Trg. oglasi po 1 Din beseda; sa dajanj« naslova aii xa šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda SO par; ia dajanje naslova ali ta iifro S Dia. (13) Smoking sSkoraj nov ugodno prodam. Viprašaiti med M. in 16. uro. Na&knv v oglas. oddeJku »Jutra*. 27812-13 Natakarji, pozor! Slkoraj nov fralk in telovnik poceni prodam. I&to-tam naprodaj tudi modna obleka za 600 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27858-13 Posest Vsaka beaeda - da>«> aa fcfre fs B Dto. (80) 1 Večjo posest vinogiradndgko, ali sadjarsko, v lepem in dobrem položaj«, z odgovarjajočimi sitanOTvanjefcimd im gospodarskimi poslopji kupim. Obširne ponmdbe na oglas, oddeleik »Juitra« pod šifro »870«. 277S7-20 Kupim parcelo manjšega obsega, v ne-posred-nd bližini mesta. — Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Parcela«. 27873-20 Enodružinska hiša z vrtom i® dvoriščem, na prometnem kraju v Ljubljani naprodaj pod zelo ugodnimi pogo.S. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27713-20 Vsaka beaoda l Dia; sa dajanj* aaslsvm aii aa Htra pa 6 Dtn. Pekarno dobro vpeljaivo, na deželi oddam takoj ali pozneje za daljšo dobo. Potrebno 10.000 Din ka,pitala. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27799-19 Lokal z vbodom na Kralja Pe, celo I. nadstropje nove hiše, oddam z avgustom za 500 Din mesečno. Vodovodna cesta štev. 48. 27784-21 Večje stanovanje sredi mesta oddam s 1. avgustom. Naslov v ogl. oddolkn »Jutra« r Ljubljani. 27502-21 Dve stanovanji trisobno, kom fortno in solnčno ter dvosobno, v vili oddam z avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27816-31 Trisob. stanovanje oddam s 1. avgustom na Dunajski cesti štev. 99. 27888-20 Stanovanja Vsaka ■s dajMja ■a IIN | 3 Stanovanje 1—2 sob išče sitrainka brez otrok za 1. ali 15. orvgusit. Pomudbe na ogi. oddelek »Juitra« pod šifro »Točfno plačam«. 2781S-31/a Dvosob. stanovanje s kopalnioo iščeta mlada zakonca. Ponudbe tva ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Soločno stanovanje«. 27823-31/a Sobo odda Vsaka m dajanj« (a Hfw S Dtn. S ©pari rano sobo pranno ali opremljeno od-daan za 200 Dim gospodu ali gospodični v Šiški, CemeJtova 14. 27832-23 Prazno sobo s centralno kurjavo, »porabo kopalnice, eventuelno tudi s ceilo oskrbo oddam eni ali dvema osebama s 1. avgustom. Pogledati med 10. in 14. uro v Levstikovi ulici št. 25, vrata 3. 27883-23 Zračno sobo sntoano, prostorno, opremljeno, park pit. elektrika in poseben vhod, v centru merta oddam boljši srtalni osebi, evemt. zakoncema. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2T7827-23 Mesečno sobo oddam solidni osebi takoj Bili s 16. t. m. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 27816-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko k samostojni go«pe. Naslov: Frankopanska ul. št. 23/n. 27&S2-23 Lepo sobo oprem!jono za 1—2 boljša gospoda, z balkonom, elektriko m kopalnico oddam na Poljanski cesti št. 13/11 Lep naj bo Vaš dom! Slikanje in pleskanje izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah tvrdka WAN KOŠAK, LJUBLJANA Rimska cesta štev 23 249 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega papana fsihor drirca se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gospodu dr. Pavlu Pan-cetu za njegov trud in požrtvovalnost za časa pokojnikove bolezni, pevskemu zboru Bralnega društva za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem naša najiskrenejša zahvala! 8734 V Tržiču, dne 7. julija 1932. Žalujoči ostali Zadruga knjigovezov itd. v Ljubljani naznanja, da je preminul njen član in odbornik, gospod JCarl (PotoGar poslovodja »Knjigoveznice Učiteljske tiskarne« Pogreb se bo vršil v soboto, dne 9. julija ob pol 6. uri popoldne, Karlovška cesta št. 15, na pokopališče k Sv. Križu. Slava njegovemu spominu! Ljubljana, dne 8. julija 1932. 8732 Ivan Dežman, načelnik. Lepo sobo s posebnim vhodom oddam takoj dvema gospodoma ali gospodičnama na Vido vda neki cesti št. 22. 27876-23 Sostanovalca sprejme boljša družina v prijazno sobo, in na dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 27420-23 Opremljeno sobo le>[>o in veliko, z elektr. razsvetljavo ter posebnim vhodom oddam 8 15. julijem solidnemu gospodu. Rimska c©sta 7/11, levo. 27627-23 Opremljeno sobo lepo, elektr. luč. center mesta, takoj oddam in enem-u gospodu kot sostanovalcu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27201-23 Lepo sobo oddam v Prisojni ulici št. 3/1 levo. 27758-23 2 vezani sobi z balkonom, komfortno opremljeni, v I. nadstr. zelo poeemi oddam na Resljeni cesti štev. 30. 27750-23 Prazno sobo za pisarno, srednje veliko v pritličju išče Strokovne zadruga zidarskih mojstrov — Poljanska cesta št. 17. 27749-23 Sobo s posebnim vbodom oddam na Miklošičevi cesti. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 27463-23 Opremljeno sobo krasno in veliko, s posebnim vhodom takoj oddam v Mais^trovi ulici 14. 27833-23 Lepo sobo s po^bnim vbodom oddam boljšemu gos.j>odu ali gospodični na Taboru, i%kofja ulica štev. 10/U, desno. 27836-123 Opremljeno sobo lepo, oddam solidnemu gospodu po niTki remi v Sp. Šišlki, Podjiunska 15. 37831-23 Opremljeno sobo čisto in zračno, s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu v Komen-skega ulici 36/11 — desno 27840-23 Samsko stanovanje lapo opremljene solnč-ne sobe in pritoki/in, bo prosto s 16. julijem. — Ogledati dopoldne med 10. in 18. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutoa«. 27860*23 Opremljeno sobo manjšo, s posebnim vbodom in električno razsvetljavo oddam na Sv. Petra cesti 38/1 — l«vo. 37S79-23 Opremljeno sobo išče uradnik, radi nei»-znanja Ljubljane pri samostojni dami. Cenj • ponudbe D« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skupno razvedrilo«. 27865-33/a Sobo lepo opremljeno, veliko, solnčno in čisto, v sredini mesta, s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma, pvent. s souporabo klavirja. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27818-23 Prazne sobe porabne za pisarne ali siično, takoj oddam nasproti pošte. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27884-23 Sobe išče: Vsaka beseda 50 pari aa dajaajs oaaiova aB m Mb» < Dia. (2&-a) Lepo sobo iščem za dve osebi od 15. julija do 15. avgusta. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soba na Mirju«. 27842-23/a Svetlo, zračno sobo s souporabo kopalni-c e iščem 8 1. avgustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju-tra« ped »Kopalnica«. 27618-23/a Kani pa,kam ? Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aii za šifro pa 5 Din. (18) Pozor! Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem prevzela vinotoč »pri zlatem čevlju« od gospe Malči Kale. K*t-lovska cesta U. — Točil« bom najboljša štajerska in da'.ima.tinska vina ter razpolagala s svežimi j tatvinami. Pritmvroča so Karo-lina Srbčič. 27817-18 Poglej no, poglej, kje se srečava! No. kako si bil k a.j zadovoljen v nedeljo v šiški pri Am eirikamki ? Mm? je zelo ugajalo in gTem zopet. jutri, kjer bo sprt koncert in domača zabava za obilen obisk se cenj. gostom priporoča Ameri-karaka. 27801-18 K Lasanu v Moste v soboto iin nedeljo, kjer bo koncert, prašiček na ražnju in božja kapljica. Za 0"hi'en obisk se priporoča Rok Lasan. 27891-18 Glasbila Vsaka beseda 1 Da: sa dajanj« naslova afl la iifro pa 6 Dia. (261 Klavir z dobrim glasom — in gramofon Kis Master3 Voice, s 37 ploščami poceni naprodaj v Klunovi ulici a, parter, Kodeijovo. 27563-26 Lep nov pianino vsled preselitve poceni naprodaj. Več pove »Dežela«, poštni predal lflrt, Ljubljana. 27872^6 Lep kratek klavir ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 27855-26 Živali Vsaka baeeda 1 Din, sa dajanje oaafova aii sa 4i£r» pa 6 Din. (27) Rumena papiga je ušla. Kdor jo je ujel je naprošen, da jo proti nagradi 70 Din odda na naslov: MSkolaš, Kodelje-vo, baraka 26. 2777H-27 Psa bernhardinca dobrega čuvaja kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »300«. 27778-27 Več parov golobov lepih in čistokrvnih proda Slavko Omejec, St. Vid 27 27545-27 Psa 2 %r2 leti starega nemškega ovčarja prodam. Naslov pov€ oglasni oddelek »Jutra«. 27S92-27 Vsaka beseda 1 Dio; za Vijanje naslova ali za šifro pa S Din. (291 10 pisalnih strojev novih in rabljenih, najboljših a-merikantkib in nemških znamk. po najnižji ceni naprodaj. Vprašati v Javnem skladišču nas!.., Celje. 27701-29 2 bencin-motorja stoječa, in cirkularko z vozom poceni proda Kristan Fr., Dunajska cesta št. 54. 27766-29 Nov stroi za bencin, 5 fliP. po z»lo nizki ceni naprodaj. Balkan, Maribor, Aleksand-o-va cesta 35. 27894-29 Pisalni stroj rabljen, v dobrem stanju ugodno prodam. Pismena vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober stroj«. 27594-29 Znižane cene mesu! Govedina pitanih volov in prvovrstna teletina po sledečih znižanih cenah: Govedina I. vrste kg ... . Din 10.—« Govedina II. vrste kg ... Din 8.—■ Teletina I. vrste kg .... . Din 10.— Teletina II. vrste kg ... . Din 8.— Stojnica pri zmajskem mostu in mesnica Janševa ulica 15, Bežigrad. Se priporoča 8740 I. Mt LLER. Mestni t^g IS Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- 7840 Umrl nam je naš ljubljeni sin, brat in stric, gospod Zupan Danilo dijak VII. razreda hnm. gimnazije danes, dne 8. t. m. po dolgi muke-polni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 10. julija 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. julija 1932. 8741 Žalujoči ostali Mes-tmi pogrebni zavod Občina Ljubljana Za dekleta a tudi za vsakogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din. 55.—, vezan Din 65.—. 3,000.000 žen uporablja ta puder vsako jutro! PUDER, KI OSVEŽUJE, POMLAJUJE IN PROBUJA KOZO ZA NOVO ŽIVLJENJE. PUDER, KI ZA ZMEROM ODSTRANJA NELEPI NOSNI SIJ. Nekaj let jc od tega, ko jc neki slavni specialist za polt odkril, da se s kombinacijo pene smetane in riževe moke puder lahko ves dan obdrži na obrazu in ne odpade kljub vročini, vetru, dežju, kopanju v morju in potenju, ki ga povzroča gibanje pri plesu. Pena smetane omogoča razero tega, da puder koži ne škodi, ampak jo nasprotno krepi, čvrsti, sveži in pomlajuje. Nato se je pokazalo, da nelepi nosni sii, ki povzroča toliko neprijetnosti, povsem izgine, ako se vztrajno in redno izvaja uporaba takega pudra. Vse pomanjkljivosti polti polagoma izginejo in koža postane tako nežna, gladka in bdana t dihom svežosti kot rožne latice. V pudru Tokalon je pena kreme stro-kovnjaško in v razmerju, ki so ga našli po dolgotrajnih preizkušnjah, zmešana z riževo moko najfinejše vrste, ki je mleta na drobno kot lahka meglica. Zato se ta puder ne lepi na koži v nepravilne lise in v gruče, ampak je pravilno in enakomerno porazdeljen. Uporablja ga vsak dan preko 3,000.000 žen. V Franciji, Italiji, Angliji. Ameriki, povsod zahtevajo najlepše in najbolj ljubke žene samo puder Tokalon. Za nekaj dinarjev se da doseči polt, ki odseva mladost in lepoto. Tudi puder v trdem stanju Tokalon vsebuje zdaj peno kreme. I puder i rdeči Tokalon se enako prijemljeta kože in se spo-polnjujeta. Toda to je nekaj novega, nekaj različnega od dosedanjega in nekaj boljšega. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani.