/PnmrsL GOk . L>ievofed24moggto1-Tel, 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 -Tel. 0432/731190_ BS / MiflmmHl POSTNMA PLAČANA V GOTOVINI k k / 3 L/L/ LIR Spedlzio« in abbonamenio postale 8«3ia& .■mt™*"*®*******’1***® Art2,comma211b,legge662fl6-niialedlTriesle SREDA, 24. DECEMBRA 1997 Za pozitiven odnos do manjšine Vojmir Tavčar Ni samo država dolžna zaščititi slovenske manjšine v Italiji s posebnim zakonom, kot ji narekujeta ustava in mednarodne obveznosti. Zaščitne ukrepe v okviru svojih pristojnosti lahko sprejemajo tudi druga telesa, od dežele do pokrajine in občin. In pravilno je, da je pristop propo-zitiven, se pravi da ustanova teži k zajamčenju dejanske enakopravnosti in se ne omeji samo na to (kar bi bil pasivni pristop), da ne uvaja diskriminacij. To je eden od najpo-membejših odstavkov razsodbe, s katero je Deželno upravno sodišče včeraj sprejelo priziv Zveze slovenskih kulturnih društev in poudarilo, da Dežela Furlanija-Julijska krajina ni ravnala pravilno, ko je leta 1988 zavrnila prošnjo za prispevke v slovenskem jeziku. Utemeljitev upravnih sodnikov torej obračuna z ugovori, ki smo jih kot manjšina doslej tolikokrat slišali tako od Dežele, kot od pokrajin in občin, češ da ne morejo ukrepati v korist manjšine, dokler se za to ne bo odločila država in sprejela zaščitni zakon. Upravni sodniki, ki se sklicujejo na ustavo, na razsodbi ustavnega sodišča, na Osimski sporazum in mednarodne listine o človekovih pravicah, ki jih je Italija ratificirala, so nasprotnega mnenja. Vsaka od navedenih ustanov je dolžna ukrepati v korist manjšine z ukrepi, ki sodijo v njihovo pristojnost. Na to pot je v zadnjem času stopila Dežela FJK, ki je priznala pripadnikom manjšine pravico, da uporabljajo slovenski jezik v odnosu z deželnimi organi, manjšinskim svetovalcem pa pravico, da v lastnem jeziku spregovorijo na sejah deželnega sveta. Na to pot lahko stopijo vse krajevne uprave na narodnostno mešanem območju. Deželni upravni sodniki so v svojo razsodbo tudi zapisali, da je prisotnost slovenske manjšine eden od glavnih razlogov, zaradi katerih je bila Fur-laniji-Julijski krajini priznana posebnost. Ovrednotenje manjšine - in v tem okviru njene politične zastopanosti v vseh telesih - je torej edina pravilna pot za ohranitev in krepitev specialnosti Dežele. Vsak drugačen pristop, ki bi manjšino preziral, bi bil ne samo politično, ampak tudi pravno neuspešen. ITALIJA / BOŽIČNO DARILO GUVERNERJA FAZIA Banka Italije znižala uradno obrestno mero Obresti zdaj 5,5-odstotne - Finančni zakon odobren RIM - Po šestih mesecih »nasvetov« in »priporočil« je guverner Banke Italije Antonio Fazio včeraj proti večeru objavil odločitev o znižanju uradne obrestne mere za 0, 75 odstotka. Eskompt-na mera tako od včeraj znaša 5, 50%, kar je najmanj po letu 1972, ko je znašala 4 odstotke. Znižanje obrestne mere so od Fazia na glas zahtevali industrije!, trgovci in obrtniki, pa tudi predstavniki vlade so dali jasno vedeti, da bi nižja obrestna mera zanje predstavlja pravo pomoč pri vodenju gospodarske politike. Fazio je za znižanje eskomptne mere dosledno zahteval znižanje inflacije in sanacijo javnih financ. Tik pred božičem je očitno smatral, da so njegovi pogoji izpolnjeni. Senat je včeraj dokončno odobril finančni zakon, odločilni za znižanje obresti pa so bili najbrž podatki iz vzorčnih mest o novem znižanju inflacije. Na 3. strani FJK / PROŠNJA ODBITA LETA 88 DUS sprejel priziv ZSKD in s tem potrdil veljavnost v slovenščini napisanih prošenj TRST - Deželno upravno sodišče FJK (DUS) je sprejelo priziv Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in s tem spodbilo stališče deželnega nadzorništva za izobraževanje in kulturo, da morajo biti prošnje za prispevke napisane v italijanščini. Priziv, ki ga je za Zvezo vložil njen legalni predstavnik, predsednik Ace Mermolja, zastopal ga je odvetnik Peter Sancin, se nanaša na sklep deželnega odborništva iz leta 1988, da se ZSKD ne izplača deželne podpore, ker je bila prošnja napisana v slovenskem in ne v italijanskem jeziku. Svojo odločitev so sodniki DUS utemeljili na 20 straneh dolgi obrazložitvi. Najprej so ugotovili, da je deželno ravnateljstvo kršilo 3. in 6. člen italijanske ustave, 3. člen deželnega statuta FJK in posebni statut, priložen Londonskemu memoran- dumu in Osimskemu sporazumu. Obsežno obravnava pojem norme: ko bi zaščita jezikovnih manjšin bila v izključni pristojnosti države, ne bi ustava govorila o normah, temveč samo o zakonih. Norme pa morejo in morajo uvajati tudi druga pristojna telesa, kot so dežele in občine. Prav tako po mnenju sodnikov DUS ni slučajna uporaba pojma jezikovne manjšine, s pravnega vidika to pomeni, da je prav jezik predmet zaščite. O pozitivni in aktivni zaščiti pa govori tudi statut FJK: ker živi slovenska manjšina v deželi FJK, je očitno, da jo morajo deželni zakonodajalci zaščititi na tistih področjih, za katera so pristojni. Deželno upravno sodišče torej zavrača tezo, da je za vsako normo v korist manjšine potreben najprej državni zakon. Na 5. strani Amnestija je za večino nesprejemljiva RIM - Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante je s svojim intervjujem, v katerem je navedel, da se bo ob koncu institucionalnih reform, »po vsej verjetnosti leta 1999«, zastavil problem amnestije za vsa kazniva dejanja vezana na podkupninsko afero, dregnil v pravo šršenje gnezdo. Med prvimi je najodločneje kritiziral ta predlog milanski državni pravdnik France-sco Saverio Borrelli. Vio-lantejeve sugestije pa so zavrnili številni politiki vladne večine, opozicija pa se je v bistvu razklala. Na 3. strani Uspešna akcija v sodelovanju s Slovenijo TRST - Tržaški finančni stražniki so v sodelovanju s slovensko policijo zaplenili večjo količino tablet eesta-sy, ki so bile namenjene »porabnikom« severnoitalijanskih diskotek, in priprli pet članov organizacije, ki se je ukvarjala s prodajo mamil v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Na včerajšnji tiskovni konferenci so posebej poudarili prav zagledno sodelovanje s slovensko policijo, ki je prispevala, da je bila akcija uspešna in da se preiskava še nadaljuje. Kot se je izvedelo, je mamilo ecstasy prihajalo iz Nizozemske. Na 5. strani Nova LB med delničarji Kmečke banke GORICA - Nova Ljubljanska banka naj bi v teh dneh vstopila med delničarje goriške Kmečke banke. Največja banka v Sloveniji, s katero je Kmečka banka že doslej uspešno sodelovala, je po neuradnih informacijah od nekaterih zamejskih podjetij odkupila približno 3-od-stotni delež kapitala go-riškega zavoda. Vest, ki sicer uradno še ni potrjena, naj bi bila izraz zanimanja ljubljanskega denarnega zavoda za goriški prostor, saj Nova ljubljanska banka krepi svojo prisotnost tudi v sosednji Novi Gorici. Na 25. strani Vesel božič naročnikom in bralcem želi Primorski dnevnik ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK vošči vsem članom vesele in prijetne božične praznike Vesel božič in srečno novo leto 1998 želimo celotni manjšinski skupnosti v upanju, da bomo še oplemenitili značaj medsebojnega sodelovanja. Svet Slovenskih Organizacij Slterlavai draguljarna Trst - Ul. Battisti, 2 - Tel. 7606012 Vesel božič in srečno novo leto Vesel Božič in srečno Novo Leto m mololon Od letu / t)4Q I draeuljui‘iui Opčiiuj (IS) Narodna id., 2S Tal. 211405 CHRO/01 IMPORT EXP0RT KRISTAL, PORCELAN, GOSPODINJSKA OPREMA GOSTINSKA OPREMA in OPREMA ZA PEKARNE BAZOVICA, Ul. S. Kosovel 9, Tel. ,40/226818 Se priporočamo! Kupuj v trgovinah na Opčinah ki izobesajo ta znak in vprašaj po srečkah božičnega žrebanja 1997! '(Dobiš /> mo I ŽREBANJE 10.01.1998 '97 >0 8 nakupnih bonov po 1 Mo Variant Volkswagen %£ 1 Scooter ScaratMAprilia (MA JANCA Dl CHiDIIO COOPftAJIVO D!lCARSO (i% mmnmmk awMAnw VlltMl hlcieatotle.«? - ObiNne (!>fU tel. 0o nonZZ'“ke ,, , ^==Ž==F=: Društvena gostilna oev^v Tv’ Hi"FI’ GOSPODINJSKI stro TUDI ZA VGRADNJI Trgovina je dan “ECO ITALIA €^rdbrov&c Najemnici SAVINA in ANA 7e/. 229768 ^ kmAO611^ \ ^guvmaje elan ‘ .... ^ 1 NABREŽINA CENTER I POHIŠTVO Sesljan 59/B Tel. 299269 TnSSS^^ 4VTOK4noSERUA CoiJa - Kante POHIŠTVO 4RCOB4LENOI ____________ Dev/n Te/. 208559 Fax: 208988 I'N SLASC,ČARNA l-VOfl^ proizvodnje j SeSUa6| Tp/ on^ ^ -1 || I ’ 99220 j __—- LEGIŠA ......_. l SESLJAN 4 / EBV1S šJa EU* ir 1 Tel. 299147 \ Px \ VAC s.a.1 Sladoled I \ 0e4.o/£0~a1 Tel- 299580 Gostilna GRUDEN Tipična Kraška kuhinja Sempolaj 49 Tel. (040) 200151 zaprto ob ponedeljkih in torkih ZDARCMARAMS Šempolaj 4/B Devin-Nabrežina (TS) rel./Fax 040/200297 - tel. 2001 2ei-EZNINa - rp Urgov^a^ J CrČOll 1 Radovi' S DaVorV 'MBReT"'^'’ i 1 NAS' re/.!o%2,24 /‘ \ ^ MACELLERIA CARS COMMERCIALE C/ TR2IC-UL. Timavo 15 TEL (0481) 410574 samopostrežna Tfldom) Kukanji ^ Vesele prazn Nabrežina io6/b . Tf,, ?a . . _ ^ s.a.s. . „4.> j. Te 1 SESLJAN 27/A-TEL. (040) DNEVNE NOVICE Sreda, 24. decembra 1997 OBRESTI / PRIČAKOVAN SKLEP Banka Italije za 0,75 odstotka znižala obresti Senat potrdil finančni zakon RIM - Guverner Banke Italije Antonio Fazio je včeraj ustregel številnim zahtevam in znižal eskomptno stopnjo za O, 75 odstotka, ki tako znaša 5, 50%, kar je najmanj po letu 1972, ko je znašala 4 odstotke. Odločitev je takoj naletela na izredno pozitivne reakcije. Ekonomisti so v svojih komentarjih poudarjali, da je Fazio s tem izpolnil svoje obljube, glede na višino zmanjšanja pa je večina komentatorjev prepričana, da zdaj nekaj Časa ni pričakovati novega znižanja eskomptne mere. Znižanje obrestne mere naj bi dala novega kisika gospodarstvu, posledice tega pa naj bi bilo Čutiti tudi pri povečanem zaposlovanju. Včeraj pa je prišla še ena pozitivna, Čeprav pričakovana, novica. Kot pred dnevi poslanska zbornica je včeraj tudi senat in sedaj dokončno odobril finančni manever za leto 1998. Podprlo ga je 159 poslancev, 40 pa jih je bilo proti. Finančni manever predvideva aktivnih postavk za 25.000 milijard lir, in sicer: 14.500 milijard lir bodo privarčevali, 10.500 milijard pa bodo dobili z novimi prijemki. Ključnega pomena v novem finančnem zakonu je reforma socialne države, saj naj bi tu prihranili kar 4.500 milijard lir (4.100 milijard lir v skrbstvu in 400 milijard lir v zdravstvu). Zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi je včerajšnje izglasovanje finančnega zakona ocenil kot pomemben korak Italije proti skupni evropski valuti. r ITALIJA / PO VIOLANTEJEVEM INTERVJUJU h Večina kritizira predlog amnestije Celo med opozicijo nekateri navojojo. da je taka amnestija samo mešetarjenje RIM - Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante je s svojim intervjujem v včerajšnjem II Fogliu dregnil v sršenje gnezdo. Violante je namreč navedel, da se bo ob koncu istitucionalnih reform, »po vsej verjetnosti leta 1999«, zastavil problem amnestije za vsa kazniva dejanja vezana na podkupninsko afero. Seveda je pristavil, da bi morali krivci vrniti vse, kar so pokradli. Violante je v svojem intervjuju navedel tudi, da je treba pooblastila za aretacijo parlamentarcev dati po treznem in temeljitem premisleku, vsekakor je to politična in ne pravna odločitev. Milanski državni pravdnik France-sco Saverio Borrelli je med prvimi najodločneje kritiziral Violantejev intervju in se vprašal, ali ima sploh smisel, da se sodniki še dalje budijo, ker bodo Cez dve leti vse njihove preiskave romale v koš za smeti. »Zelo spoštujem mnenja predsednika poslanske zbornice ob tej ekumenski zavzetosti, ki je plod visoko duhovnih idealov in človečnosti, a moram navesti nevar- nosti amnestije za navadne državljane, za ljudi,« je poudaril Borelli, ki je dodal, da amnestije ne utrdijo Čuta zakonitosti in demotivirajo sodnike. Povsem razumljivo je Violantejeve sugestije zavrnil senator Antonio Di Pie-bo, a ni bil sam, ker je dokument proti amnestiji za skorumpirane politike in upravitelje na pobudo predsednika senatne zunanjepolitične komisije Gia-coma Migoneja (DSL) podpisalo 50 senatorjev vladne večine. Pomisleke pa so izrazili tudi nekateri predstavniki opozicije, ker vidijo v predlogu »nedopustno mešetarjenje«. Po mnenju Rocca Buttiglioneja (CDU) Violantejev predlog zveni nekako tako: »Dajte nam brez ugovorov ustavo, ki jo hočemo, in mi vam bomo dali amnestijo.« Med redkimi, ki so podprli Violanteja, je bil elemente Mastel-la (CCD), ki pa je mnenja, da je beba amnestijo izpeljati takoj in ne čakati dve leti. Velika večina Violantejevih kritikov pa navaja, da pokradenega denarja ni mogoCe vrniti brez predhodne ugotovitve krivde. MANJŠINA NA KOROŠKEM / TK V LJUBLJANI SLOVENIJA / ŠTUDIJA O NEMCIH NSKS za skupno predstavništvo Nanti Olip: »Razdvojenost manjšine letos dosegla stopnjo razkola« Od nemške manjšine ostali samo »ostanki ostankov« LJUBLJANA (STA) - Predstavnika Narodnega sveta koroških Slovencev, predsednik Nanti Olip in podpredsednik Vladimir Smrtnik, sta vCeraj na novinarski konferenci v Ljubljani vnovič spregovorila o poskusu izvolitve skupnega zastopstva koroških Slovencev, za kar se zavzema ta organizacija. Nanti Olip je izrazil zadovoljstvo, da je podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik pred nedavnim nedvoumno nakazal, da podpira prizadevanja za demokratično izvoljeno zastopstvo koroških Slovencev, kar pa zavrača druga osrednja organizacija koroških Slovencev Zveza slovenskih organizacij. O neenotnosti in razdvojenost med osrednjima organizacijama koroških Slovencev je Olip dejal, da je ta letos dosegla stopnjo razkola, kakršne doslej še ni bilo, avstrijski poli- tiki pa je očital, da dosledno izvaja politiko divide et impera, da deli narodno skupnost in si izbira sogovornika v narodni skupnosti, ki ji je prijetnejši in zahteva manj (ZSO). NSKS je novinarjem predložil tudi odprti pismi, ki sta ju NSKS in Enotna lista koroških Slovencev poslala slovenski vladi in v katerih izražata zadovoljstvo ob izjavah podpredsednika vlade Podobnika, da Slovenija podpira prizadevanja za skupno demokratično izvoljeno zastopstvo narodnostne skupnosti na Koroškem. Po mnenju NSKS je skupno zastopstvo najboljši temelj za uveljavljanje državniškega odnosa med organi RS in zamejskimi Slovenci, pa tudi primeren sogovornik za avsbijske politične predstavnike. (STA) LJUBLJANA - Značilnosti, ki najbolj opredeljujejo osebe avstrijske in nemške narodnosti v Sloveniji ter ljudi, katerih materin jezik je nemški, so maloštevilno-st, razpršenost, v večjem delu neavtothtonost in velika selitvena dinamika. Navedene značilnosti in dejstvo, da veC kot polovica prebivalstva, ki se opredeljuje kot Nemci in Avstrijci, izhaja iz tujine, potrjujejo, da večine pripadnikov obeh narodnostnih skupin ne moremo uvrstiti med ostanke predvojne nemške narodne manjšine na Slovenskem oz. za njihove potomce, je ena od ugotovitev zgodovinske študije »Nemci« na Slovenskem (1918-1955) Povzetek omenjene študije so vCeraj predstavili slovenski zgodovinarji, elani skupine, ki je obdelovala omenjeni projekt, na Čelu s prof. dr. Dušanom NeCakom. NeCak je povedal, da namen raziskave »ni bil iskanje manjšine oziroma odgovor na vprašanje, ali manjšina je, ali je ni,« ampak preučiti, kaj se je s pripadniki nekdaj številčne nemške manjšine dogajalo po drugi svetovni vojni, »da je manjšina praktično izginila.« Objekt proučevanja so tako bili »ostanki ostankov,« je pojasnil Nečak. (STA) ZXD /5?^ Slovenska ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV skupnost Trst - Gorica - Videm vošči vesel Božič vošči svojim članom in sodelavcem in srečno ter uspeha polno novo leto vesele božične praznike, z željo, da bi Slovenci v Italiji najsrečnejše in uspehov zaživeli v večji slogi, polno novo sončno leto 1998! , > enakopravnosti in miru. NOVICE Avtoprevozniki niso povzročili večjih zapletov RIM - Včerajšnji protest avtoprevoznikov včlanjenih v Confartigianato ni povzročil hujših zapletov, ker so bili v svoji »polžji« vožnji elani Confartigia-nata osamljeni, saj se jim niso pridružila druga združenja avtoprevoznikov. Nekaj več nevšečnosti je bilo le v nekaterih krajih, med njimi tudi v Me-sbah, kjer pa so zastoji povsem normalni tudi brez »polžjega« protesta. Nemčija: dosmrtna ječa za italijanska morilca BONN - Sodišče v Stuttgartu je na dosmrtno jeCo obsodilo dva Italijana, ki sta med ropom ubila varnostnika neke igralnice v Ldnbergu. Tretjega Italijana, ki je bil med ropom za šoferja, so obsodili na devet let zapora. Zaradi neurja predčasen konec italijanske ekspedicije RIM - Trinajsta italijanska antarktična odprava se bo predčasno končala, saj so na Antarktiki nemogoče vremenske razmere, tako da so morali odpovedati vse predvidene znanstvene misije. Do težav je prišlo takoj po odprtju oporišča v Zalivu Nova zemlja 16. oktobra. Kljub vsemu pa je Italijanom uspelo zbrati dovolj znanstvenih podatkov, tako da misija ni propadla v celoti. Panika v Južni Koreji SEUL - Panika je zajela južnokorejski trg, saj je na dlani, da se država spoprijema z obupno gospodarsko in finančno krizo in da ljudje ne verjamejo v uspešnost posega Mednarodnega finančnega sklada. Seulska borza je včeraj zabeležila rekorden padec 7,5 odstotka, vrednost domačega wana pa se je v primerjavi z dolarjem znižala kar za 13%. Kancler Kohl v BiH SARAJEVO - Nemški kancler Helmut Kohl in obrambni minister Volker Ruhe sta vCeraj dopoldne prispela v Sarajevo, da bi pred božičem obiskala nemške vojake v sklopu sil Sfor. Sestala sta se tudi s tremi elani bosanskohercegovskega predsedstva in s predstavniki štirih sarajevskih veroizpovedi. Devet mrtvih v Alžiriji AT .7.TR - V neki vasi pri Sidi Musi (30 kilometrov južno od Alžira) je v eksploziji peklenskega stroja umrlo devet elanov neke družine. Kot se je izvedelo, so teroristi podtaknili peklenski stroj v hišo, ki jo je družina iz strahu pred teroristi zapustila za nekaj tednov. Ob povratku pa jih je Čakala smrt. Jelcin »stanuje« v kliniki MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se je včeraj vrnil na delo za kremljskimi zidovi, a se je zvečer vrnil v kliniko, kjer je bil zaradi virozne okužbe dihal na zdravljenju 13 dni. Kot kaže, bo za nekaj dni Jelcin »stanoval« kar v kliniki, za novo leto pa bo v svoji daCi. Skrivnostna viroza v Keniji NAIROBI - V severovzhodni Keniji je skrivnostna viroza do sedaj povzročila smrt 143 oseb. Bolezen je na las podobna virozi eboli, kot kaže pa jo prenašajo komarji, ki so se razmnožili po zadnjih poplavah. 1 23. DECEMBER 1997 INDEKS MIB-30: +0,34 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 17.606 +3,20 Mediaset 8.335 +1,16 Bca di Roma 1.584 +2,25 Mediobanca 13.525 +4,26 Bca Fideuram 7.510 +2,91 Montedison 1.528 +2,00 Bco Ambros. 6.402 +3,45 Olivetti 1.037 +0,48 Benetton 28.120 +0,18 Parmalat 2.371 +1,58 Comit 5.579 +0,54 Pirelli Spa 4.595 + 1,81 Credit 5.152 -0,32 Ras 16.545 +1,39 Edison 10.423 +1,21 Rolo 24.793 + 1,00 Eni 9.902 + 1,52 Saipem 9.132 +0,15 Fiat 5.077 +2,15 San Paolo To 16.732 +1,60 Generali 42.435 +2,12 TIM 7.977 +2,45 Imi 20.037 +0,58 Telecom Ita 10.946 +1,37 Ina 3.467 +3,27 Italgas 7.044 + 1,71 La Fondiaria 9.173 +1,52 1 23. DECEMBER 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1743,960 EKU 1939,980 nemška marka 981,130 francoski frank 293,180 funt šterling 2905,610 nizozemski gulden 870,670 belgijski frank 47,584 španska pezeta 11,592 danska krona 257,490 irski šterling 2531,360 grška drahma 6,223 portugalski eskudo 9,593 kanadski dolar 1214,880 japonski jen 13,582 švicarski frank 1214,880 avstrijski šiling 139,450 norveška krona 239,390 švedska krona 223,800 finska marka 323,860 1 23. DECEMBER 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1728,00 1758,00 nemška marka 972,00 990,00 francoski frank 288,00 298,00 nizozemski gulden 855,00 880,00 belgijski frank 46,66 48,46 funt šterling 2850,00 2930,00 irski šterling 2486,00 2581,00 danska krona 263,00 273,00 grška drahma 6,03 6,63 kanadski dolar 1196,00 1231,00 švicarski frank 1199,00 1224,00 avstrijski šiling 136,90 141,40 slovenski tolar 10,15 10,40 23. DECEMBER 1997 v LIRAH 3 valuta nakupni prodajni 5 ameriški dolar 1730,00 1765,00 CD u nemška marka 969,00 989,00 funt šterling 2872,00 2927,00 3 o švicarski frank 1197,00 1227,00 belgijski frank 46,49 48,490 francoski frank 287,00 297,00 « to danska krona 252,00 262,00 norveška krona 234,00 244,00 _ ? h švedska krona 218,00 228,00 ya ob torkih zaprto OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. (040) 211629 „ ma'a'an usnjena galanterija obutve OPČINE Narodna ul. 122 Tel. 213900 v CoH dnevno sve* 3 *a «/b tel. 040/2Bl24 , * racu^^^^^nadgraditve: • elektronskih apZ^k°V’ "^otjev. •alammihsiste™:2- 1 P&E Project Te' /Fax: 040-2T4472 28 0 Vnosni: 0348-225^53 DROGERIJA - BARVE - BRUSCAINl Maurizio (ex Škabar) —------ Proseška ul. 22 - OPČINE Tel. 211552 * Avtosalon - Pooblaščena avtokaroserija Mehanična delavnica , i Guštin 1 Ontine (Trst) * Uk MtinCarPoiiS * 0 j Keramične ploščice [cutm.“ ( lanltar^ ~ > kopalniška oprema T^li^62"13 kam,10|omi 63/A 200226 ?a Tel. 211235 HOTEL - RESTAVRACIJA VALERIA vošči vesel božič in srečno novo leto OPČINE Narodna ul. 156-Tel. 211204 TRST / SPREJET PRIZIV ZSKD NOVICE Razsodba DUS: »Prošnje v slovenščini so veljavne« Dežela FJKje leta 1988 odbila prošnjo ZSKD za prispevke TRST - ProSnje v slovenščini so veljavne: tako je razsodilo Deželno upravno razsodišče FJK (DUS), ki je sprejelo priziv Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji (za zvezo je priziv vložil njen legalni predstavnik, se pravi predsednik Ace Mermolja, zastopal pa ga je odvetnik Peter Sancin) z dne 13. februarja 1989. Predmet priziva je bil sklep Dežele FJK oziroma deželnega ravnateljstva za izobraževanje in kulturo iz leta 1988, da se ZSKD ne izplača deželne podpore, ker je bila prošnja napisana v slovenskem in ne v italijanskem jeziku. Deželno upravno sodišče je s sodbo št. 789/97, podrobno utemeljeno na 20 straneh, spodbi-lo deželni sklep, s tem pa pritrdilo stališču ZSKD, da so prošnje v slovenščini veljavne. Deželno upravno sodišče v utemeljitvi ugotavlja, da je deželno ravnateljstvo kršilo 3. in 6. člen italijanske ustave, 3. člen deželnega statuta in posebni statut, ki je bil priložen Londonskemu memorandumu in Osimskemu sporazumu. Ob tem že ugotavlja, da je tudi Ustavno sodišče večkrat razsodilo, da pripadniki slovenske manjšine lahko uporabljajo slovenščino. Pri pregledu prošenj pa je prišlo na dan, da deželna uprava sprejema priložene dokumente v slovenščini, v italijanščini pa mora biti po njeni oceni prošnja na kolkovanem papirju, torej, ugotavlja upravno sodišče, obstajata dve ravni zaščite oz. možne uporabe slovenščine, kar je seveda v kontradikciji. Sicer pa, so zapisali sodniki, je Dežela FJK sprejemala tudi prošnje (na kolkovanem papirju) v slovenščini do leta ’87, točneje do pripombe Računskega sodišča. Dežela je nato spremenila odnos do prošenj v slovenščini, do Računskega sodišča pa se ni obrnila na načine, ki jih predvideva zakon. Nadvse zanimiva pa je razlaga o zakonih in normah oz. o pristoj- nostih-dolžnostih do pravic manjšine najvišjih državnih organov na eni strani in krajevnih organizmov na drugi. Deželno upravno sodišče namreč ugotavlja, da šesti člen italijanske ustave izrecno omenja norme v korist jezikovnih manjšin, brati pa ga je treba skupaj s tretjim členom, ki zagotavlja ena-kopravost med državljani ne glede na jezik. Dejstvo, da je govor o normah, implicitno pomeni, da zaščita ne more biti pasivna, temveč propozitivna z uvajanjem posebnim norm. Tako slovesno podčrtano načelo pa še pomeni, da država na najvišji ravni zagotavlja enakopravnost, vendar pa to ne pomeni, da izključno z zakoni na državni, temveč tudi z normani na deželni in nižji krajevni ravni. Do tega zaključka istočasno vodi stalna uporaba besede norma, ne pa zakon: v ustavi je glede tem, ki so jih zeleh dodeliti v pristojnost države, izključno govor o zakonih. In še pojem »jezikovna manjšina«: s pravnega vidika to pomeni, da je jezik bistveni element. Na osnovi vsega povedanega, zaključujejo sodniki DUS, se lahko zaključi, da se mora zaščita jezikovnih manjšin odraziti s pozitivnimi normani na raznih nivojih, ki jih predvideva zakonodaja (na državnem, deželnem in tudi občinskem). Zaščito manjšine potrjuje tudi Statut Dežele FJK, ki izrecno govori o pozitivni in aktivni zaščiti. Ker živi slovenska manjšina v FJK, je očitno, da jo morajo deželni zakonodajalci zaščititi na tistih področjih, za katera so pristojni. Deželno upravno sodišče torej zavrača tezo, da je za vsako normo v korist manjšine potreben najprej državni zakon. Ob razsodbi DUS pa potrjuje pravilnost stališča ZSKD še deželni zakon št. 31 z dne 9. septembra ’97, ki zagotavlja uporabo materinščine v odnosu z deželo pripadnikom različnih jezikovnih skupin, torej tudi slovenske. Sporazum med upokojenci iz Trsta in iz Sežane Sindikat italijanskih upokojencev (SPI-CGIL) iz Trsta in Društvo upokojencev iz Sežane sta včeraj podpisala sporazum, s katerim želita utrditi in okrepiti medsebojno solidarnost ter prijateljske stike. V zadnjih letih so namreč uresničiti vrsto pomembnih pobud, tudi mednarodnega značaja, s katerimi so hoteti utrditi mir in sodelovanje med narodi, gospodarski in družbeni razvoj, ščititi šibkejše in nezaščitene subjekte, izboljšati kvaliteto življenja in prostega časa. Kot je zapisano v sporazumu, bo sodelovanje med sindikatom SPI in Društvom upokojencev iz Sežane obenem utrdilo prijateljske odnose med ostarelimi osebami v prijateljskih deželah, ki imajo skupne globoke zgodovinske, kulturne in bratske vezi. Smrdljiv oblak nad mestom Včeraj pozno ponoči je marsikoga v nekaterih mestnih predelih (posebej okrog Sv. Jakoba) presenetil močan smrad po plinu, drugi so praviti po gnilih jajcih. Klicati so gasilce, policijo, karabinjerje, osebje Acegasa je opravilo potrebne preglede, vendar niso ugotovili nič nenavadnega. Domnevajo, da se je oblak smrdljivega plina sprostil iz strojnice neke turške ladnje, kjer so zaradi okvare nekajkrat bruhniti neizgoreli ogljikovodiki. Vremenske razmere (šibak južni veter) naj bi zatem omogočile, da se je plin zadržal nad mestom, kot ob nekakšni topli gredi. Zaletela sta se taxi in policijski avtomobil Na Trgu Oberdan, bllizu postaje openskega tramvaja, je včeraj nekaj pred 12. uro prišlo do trčenja med taxijem ter policijskim avtomobilom fiat panda. Aden od agentov v pandi se je lažje udaril, vendar mu je osebje službe 118 kar na kraju samem nudilo potrebno pomoč. DEŽELNI SVET / SPET SE ZBERE 27. T.M. ZAPLENILI SO VEČJO KOLIČINO TABLET »ECSTASV« Odobreni prvi členi finančnega zakona Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je včeraj odobril prve člene finančnega zakona za leto 1998, z obravnavo pa bo nadaljeval v sototo, 27. t.m. Zelo verjetno sobotna ne bo zadnja seja v tem letu, saj je členov finančnega zakona veliko, deželni svet pa bi moral zakonski ukrep sprejeti v celoti najpozneje do 31. decembra, če bi se hotel izogniti začasnemu mesečnemu upravljanju deželnih financ po dvanajstinah. Deželni svet je prve člene finančnega zakona včeraj odobril šele v večernih urah, čeprav je zasedal ves dan. Ves dopoldan je namreč posvetil splošni razpravi o zakonskem ukrepu ter obravnavi raznih resolucij, ki so jih deželni svetovalci po- samično ali po skupinah pri tem predstavili. Predloženih resolucij je bilo kar 48, deželni odbor pa jih je sprejel 39. Mnoge opozarjajo na potrebo po ohranitvi in okrepitvi posebne deželne avtonomije, ki jo postavljajo v dvom snujoče se ustavne reforme, še več pa je bilo takšnih, ki so že pod vplivom bližajočih se deželnih volitev. Po splošni razpravi se je deželni svet lotil, kot rečeno, posameznih členov.- Odobril je člen 1, ki govori o finančnih prenosih krajevnim upravam, člen 3, ki predvideva preverjanje cene bencina po znižani ceni vsakih šet -mesecev, in člen 7, ki govori o privatizacijah in o poenostavitvi upravne dejavnosti. Uspeh finančnih stražnikov in slovenske policije Na Trbižu prijeli enega od tihotapcev, štiri organizatorje prepovedane trgovine pa so zaprli v Kranjski gori Operativna skupina za boj proti mamilom davčne policije pri finančni straži iz Trsta je v sodelovanju s slovenko policijo zaplenila večjo količino tablet ecstasy, namenjenih diskotekam po severu Italije, še pomembnejše pa je dejstvo, da so prijeti pet članov organizacije, ki se je ukvarjala s prodajo mamil v vseh treh sosednjih državah, Italiji, Sloveniji in Avstriji. Kot sta na včerajšnji tiskovni konferenci podrobneje povedala načelnik omenjene operativne skupine, kapetan Leonardo Gambarini ter podpolkovnik Guelfo Bosco, se je preiskava pričela pred približno dvema mesecema, in sicer v Trstu, kjer je tolpa imela poznanstva in stike. Stopili so v stik s Enes Sefič slovenskimi preiskovalnimi organi, akcijo je koordinirala osrednja direkcija za službe proti mamilom v Rimu. Na tiskovni konferenci so še posebej poudariti prav zgledno sodelovanje s slovensko policijo, bodisi iz Kopra kot tokrat Jz Kranjske gore in Ljubljane. Sklepni del akcije, ki je privedla v zapor pet oseb (preiskava sama, kateri so nadeli ime »operacija Willy’s«, se sicer še nadaljuje), se je pričel v petek, 12. t.m. Tistega dne je preko meje pri Jesenicah prišel 29-letni Enes Sefič z Jesenic, peljal se je z avtom opel corsa, ki ga je imel v najemu. Začeli so mu slediti in na Trbižu so ga ustaviti, tablete ecstasy je imel delno skrite pod sedežem in delno v spodnjih hlačkah. Poleg mamila, ki je na tržišču vredno okrog 250 milijonov lir, so mu zaplenili še mobitel in ga odpeljati v zapor v Tolmeč. Istočasno so obvestiti policijo v Kranjski gori, ki je lisice nataknila štirim osebam, dvema Slovencema in dvema Z leve kapetan Gambarini in podpolkovnik Bosco (KROMA) Srboma, starih Od 26 do 31 let, ki naj bi bili pomembnejši člen širše verige, ki je Seliča in druge oskrbovala z mamilom (prihajalo naj bi iz Nizozemske). Za- pleniti so še en avto in tri mobitele. Ker naj bi mamilo prodajali tudi v Avstrijo, so italijanski preiskovalci navezati stike tudi z avstrijskimi kolegi. Sklad Mitja Čuk in VZS Mitja Čuk voščita vsem, ki ju podpirajo vesel božič in srečno 1998 ZDRUŽENJE STARŠI SKUPAJ želi vsem Članom, prijateljem, podpornikom in darovalcem prostovoljnih prispevkov vesele božične praznike in zdravo ter uspešno novo leto PD SLOVENEC SKBRDINA W' 1 Boršt-Zabrežec Opčine jč vošči vsem sodelavcem, vaščanom in kulturnim delavcem vošči svojim članom in tekmovalcem vesele božične praznike ter vsem športnikom in srečno novo leto vesel božič in srečno novo leto Vesele božične praznike in zadovoljstvo polno novo leto vošči KD Slavko Škamperle Vsem svojim članom in prijateljem Zeli vesel božič in srečno novo leto DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU © SD BREG vošči vsem športnikom vesel božič in obilo uspeha v novem letu 0 0 0 KD PRIMORSKO MACKOLJE želi svojim članom, prijateljem ter vsem kulturnim godbenim in športnim društvom vsele praznike in mnogo uspehov v letu 1998 Vesel božič in srečno 1998 želi vsem članom in prijateljem SKD SLAVEC Ricmanje-Log ŠD K0NT0VEL vošči vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom, atletom in prijateljem SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO /5gx I ■> T..'-v- 1 w želi prijeten Božič ter zdravja in sreče v Novem letu svojim dobrotnikom, prijateljem in znancem Vesele božične praznike ter uspešno leto 1998 želi vsem elanom in simpatizerjem SK Devin mesnica 'V Naselje S. Nazario 46 I Gostilna fBS»SPWAUTETA» »Boutique del pešce K0&S PROSEK 1 ODPRTONO^fJ^" elbktR°i Prosek 162 tel. 225160 »Si GOSPO' iDUtJSKl stroji sadioM PARM' AVI' ORA°'0 društvena gostilna kontovel najemnik — G- Papucci g ln9nd ■ Sedmak Kontovel 152 Tei. 225168 bar >KANARIN> i leto voSC,^eSe,bo*>n^nonoVo OPČINE • Narodna uU 54 • Tel. 212 pi? Laura ^ i Stoka ■ ▼ . fl Naselje S. Nazario 50 ...... * PROSEK Tel sivine V1ESSE . c Mezario 50 Prosek 129 - Trst Tel. 040/225394 L/gp ZA FOTO GRAFI. P J E ZELENJAV^^^L_______ * Dano Husu PROSEK S51 TRST u| de||,|str.a 3 | draguljarna I 1 I * GRADBENI material Rici Celestino Danieli Paolo Iskra Škerl e C. sne Narodna ulica 77 - Tel./Fax: 040/213963 ^USKI MATFRIAI • CDcno-n/A ... . ?°S®I38 >1225257 040/225737 (lUJtiVA T™-Te?tnlziS/A *^638374 □ HAMILTON □ PAUL P1COT □ mauricelecrc grgič oošč/ usem oese/ božič l_^P^tabor - Fernetiči 13 VAS A OPTIKA ZA VASE OCI razsvetljava in RAZNOVRSTN/ DARILA TRST - Trg 1 TRST | ! ul. s. cilino 38 -Ul. delle Torri 1/c -J voSCi vsem znancem, prijatelje tudi v matični don “ ^I• ■,» I vesel božič IKZrSSc 8 - Trst - Tel. 54390 34,35 Tto/ - Sca/a Belvedere, 1 Tel. 040/43713 - 411826 - Fax 040/43073 konfekcije mnnciiio m CLflUfi ineZ*a>- (drogerija Vittorio ,e , ^ Succ.-S.n.c, TRST - Trg S. Giovanni 6 (Verdijev spomen Tel. 040/6362 Fernetiči 13 - Tel./fax: 2169/2 ^ 200 m o« SSei24as)__pi^ yži:jili;|li;g;r-2^K i i "i“~" ELEKTRIČNE INSTALACIJ AMBROŽIČ Milan „ .. i) I ■ More ROJAN ^ U14277 r i GLASBENA MATICA Vse večje težave osrednje zamejske kulturne ustanove Upravni odbor GM prosil zo nujno srečanje s SKGZ in SSO Prihodnji občni zbor Glasbene matice bo 23. jna-uarja 1998. Tako je sklenil upravni odbor GM, ki se je sestal v ponedeljek na svoji zadnji letošnji seji. Po uvodnih poročilih presednika Draga Stoke in ravnatelja Bogadana Kralja o splošni dejavnosti osrednje zamejske glasbene ustanove in njene šole ter o trenutnem finančnem stanju GM se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli skoraj vsi prisotni odborniki in sicer podpredsednik Edmund Košuta, tajnik Primož Možina, elani odbora Živa Gruden, Janko Ban, Miran Košuta, Zdenko Floridan in elan nadzornega odbora Martin Brecelj. Poseben poudarek so odborniki dali problemom odprtja avtonomne sekcije glasbene šole v okviru tržaškega državnega konservatorija in s tem v zvezi najema ustrezne javne stavbe ter zadevnega zadržanja pristojnega rimskega ministrstva. Odbor GM je z velikim zadovoljstvom podčrtal podporo, ki jo je bil v zvezi s tem izredno važnim problemom deležen s strani krajevnih političnih pred- Urniki uradov stanvikov in demokratičnih strank ter seveda obeh krovnih organizacij. Odbor je z obžalovanjem ugotovil, da je finančno stanje Glasbene matice dramatično in je zaradi tega osrednja zamejska glasbena ustanova še vedno v hudi krizi. Odbor je sklenil, da bo o tem stanju podrobno seznanil obe krovni organizaciji, v katere je GM včlanjena, to je SKGZ in SSO, in ju je s tem v zvezi zaprosil za nujno srečanje in skupno rešitev najbolj perečih vprašanj. Na koncu je odbor sklenil, da bo prihodnji januarski občni zbor v Prosvetnemu domu na Opčinah in da bo potekal pod geslom »S skupnimi močmi rešimo Glasbeneno matico, našo slovensko osrednjo glasbeno in kulturno ustanovo v deželi FJK.« SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje SBEVIS obveščata, da bodo 24. decembra popoldne uradi zaprti, tako na pokrajinskih sedežih v Trstu in Čedadu kot na vseh tržaških podružnicah. Vse ostale delavnike in v prazničnem obdobju do Sv. Treh kraj-lev pa bodo poslovali vsi uradi službe SDGZ - SERVIS po normalnem obm-tovalnem Času. POKRAJINA / SESTANEK Vzdrževanje šolskih stavb postaja nadvse pereč problem Včeraj je bil na sedežu pokrajinske uprave v Trstu sestanek o vprašanju višješolskih poslopij. Za sestanek je dal pobudo pokrajinski odbornik za šolstvo Roberto Sasco, udeležili pa so se ga predstavniki šolskih sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL, CONFSAL, SNALS, GILDA in UGL. (Iz tiskovnega poročila pokrajinske uprave je mogoče sklepati, da Sindikata slovenske šole niso vabili.) Kot je povedal odbornik Sasco, je do sestanka prišlo v tem Času iz dveh razlogov. Po eni strani tržaška pokrajinska uprava pripravlja proračun za prihodnje leto, po drugi strani pa se je njena odgovornost za šolska poslopja zdaj bistveno povečala, saj je na osnovi nove državne zakonodaje morala prevzeti še skrb za 17 višješolskih poslopij, ki so doslej spadala pod pristojnost Občine Trst. Omenimo naj, da sta med njimi tudi poslopji slovenskega pedagoškega liceja Slomšek in slovenskega strokovnega zavoda Jožef Stefan. Problem pa je v tem, da so vse te stavbe v slabem stanju, denarja za njihovo popravilo pa ni oziroma je zelo malo. Državne prispevke so preusmerili za obnovo potresnega območja v Umbriji in v Markah, deželna uprava pa bo kot običajno malo prispevala. Celotna problematika bi morala kmalu biti predmet razsrjenega sestanka, ki se bi ga udeležili tudi predstavniki drugih javnih uprav, šolskega skrbništva in šolskega pokrajinskega sveta. OPČINE / CERKEV SV. JERNEJA Slovenski božič z openskimi zbori Na božič popoldne ob 17. uri bodo zbori skupno izvedli kantato Matije Tomca Božični čas je tu, praznovanja ob 375. obletnici openske župnije sv. Jerneja pa gredo h koncu. Veliko je bilo pobud, ki so jih na Opčinah uspešno izpeljati v tem letu. Začeli so na praznik sv. treh kraljev s kvalitetnim koncertom Ljubljanskih madrigalistov. Na nedeljo, 13. aprila je bil na vrsti odličen koncert Tria barocco forte, praznovanja pa so dosegla višek avgusta na god farnega zavetnika sv. Jerneja. V petek, 22. avgusta so v sejni dvorani Zadružne kraške banke odprti razstavo knjig župnijskega arhiva ter starih svetih podob in znamenj. Ljudje so se z navdušenjem odzvali vabilu župnijskega sveta ter stikati po kleteh in podstrešjih. Prišli so tako na dan že pozabljeni predmeti, nekoliko obrabljeni in zaprašeni, z njimi vred pa zaklad spominov. Osrednji del praznovanj je predstavljalo odprtje župnijskega doma, imenovanega po g. Andreju Zinku, dolgoletnemu openskemu župniku in dekanu. Slovesno mašo in obred po njej je vodil tržaški škof msgr. Evgen Ravignani, ki je le še potrdil vtis dušnega pastirja velike človečnosti in odprtosti. V domu so razstavljali svoja dela openski umetniki in oplemenitili uspelo praznovanje. Popoldne je bil na vrsti recital »375 let pod openskim farnim zvonom«, ki ga je napisala, spesnila in zrežirala Lučka SusiC. Zdaj se praznovanja bližajo koncu, ki bo nadvse slovesen. Na sam Božic bodo vsi zbori, ki delujejo na območju openske župnije, predstavili kantate Matije Tomca Sodišče je osvojilo stališča proti zaprtju ceste v Skednju Avtomatičnih vrat sicer ni treba odstraniti, vendar morajo ostati ponoči in podnevi odprta: tako je odločil tržaški tribunal, do katerega se je obrnilo 17 družin, ki prebivajo v Ul. Calcara v Skednju. Prebivalci, ki jih zastopa odv. Bogdan Berdon, so se protižiti, Ceš da je novi lastnik terena, h kateremu pripada 'tudi Ul. Calcara, protizakonito zaprl dostop, od Občine pa zahtevajo preklic dovoljenja za postavitev železnih vrat. Lastnik ceste, Edoardo Germa, trdi, da je zemljišče (h kateremu pripada cesta) kupil od nekega gradbenega podjetja, da je cesto asfaltiral na lastne stroške in da mu je Občina izdala dovoljenje za vrata. Pravi še, da je vsem prebivalcem (skupno je 85 družin) ponudil kljuCe in naprave za daljinsko odpiranje, nekateri pa tega niso sprejeti in so se obrniti do sodišča. Tako ati drugače, sodnik je sprejel njihove ugovore. . PROSEK / V PETEK POPOLDNE Tradicionalni božični koncert domače godbe Člani Godbenega društva Prosek te dni intenzivno vadijo in se pripravljajo za tradiconalni celovečerni božični koncert, ki bo letos že 19. po vrsti. Koncert je postal tudi priložnost za srečanje domačinov, vaških društev inorganizacij, da skupaj nazdravijo novemu letu. Po ustaljeni tradiciji je godba pod vodstvom dirigenta Aljoše Starca naštudirala popolnoma nov program, ki bo obsegal pretežno izvirne skladbe za pihalni orkester. V programu je seveda tudi nekaj božičnih melodij. Gost večera bo vokalna skupina Odmevi, sestavljena iz osmih pevcev, ki prihajajo dvakrat tedensko na vaje iz različnih predelov zahodnokraške planote ter Barkovelj. Skupino, ki so jo ustanoviti lani marca, vodi Rado Milic. Pokroviteljstvo letošnjega koncerta, ki bo v petek,. 26. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku, je prvič prevzel zahondokraški rajonski sosvet, kar je priznanje kulturnim delavcem in obenem dokaz, da krajevni izvoljeni politični predstavniki boljše spremljajo in sledijo delovanju društev, kot javne ustanove, ki namenjajo premalo podpor manjšinskemu kultumo-športne-mu razvoju, (b.r.) Božični obisk lovcev pri članih skupnosti Družina Kot vsako leto ob božičnem Času so tudi letos člani slovenskega lovskega pevskega zbora Doberdob izkazali svojo tenkočutnost in obiskali elane Skupnosti družina OpCine na Božjem polju. Srečanje je bilo zelo prisrčno in doživeto, polno solidarnostnih Čustev do sočloveka. Lovska skupina je prinesla v dar košaro dobrot in priložnostnih daril ter zapela venček slovenskih narodnih in božičnih pesmi. Nekaj priložnostnih besed je v imenu lovcev izrekel Stanko Budin. V vedrem razpoloženju se je oglasila tudi Furlanova harmonika. Ob koncu so si gostje in ganjeni elani Skupnosti družina OpCine v prijetnem vzdušju iskreno voščili, da bi mirno preživeli božične praznike in da bi se v novem letu uresničile neizpolnjene želje. (BiS) Slovenski božic. CPZ Sv. Jernej, oba zbora Tabor, vokalna skupina Resonet, tercet Ver Lae-tum, pevci Vesele pomladi, zbor Sv. Florjan od Banov in Višava s Ferlugov že več kot dva meseca skrbno vadijo pod vodstvom svojih zborovodij. Skupne vaje je vodil prof. Janko Ban Njegova strokovnost, pripravljenost in ne nazadnje duhovitost so dale tem pripravam poseben pečat. Pevcev je Cez sto, peti bodo ob spremljavi orgel in flavt. S tako množično postavitvijo scenografija pravzaprav ne bi bila potrebna. Vendar brez jaslic tudi ne gre. V stilizirani obliki jih bo izdelala skupina otrok pod mentorstvom prof. Jasne Merku. Kaj pa kantata sama? Skladatelj Matija Tomc jo je uglasbil na podlagi ljudskih napevov. Tonalitete so različne, z njimi se spreminja vzdušje, ki preveva glasbo: zdaj otožno, zdaj veselo, pa spet sočutno ali slovesno. Božič je že sam po sebi tak praznik, da človeka prevzemajo najrazličnejši občutki. Glasba jih le še oplemeniti, slovenski božični napevi pa v svoji preprostosti - ali morda prav zaradi nje - sežejo človeku do srca. Prireditev na božični popoldan se bo začela ob 17. uri v openski župnijski cerkvi. Program je bogat: že omenjena kantata Slovenski Božic, v prvem delu pa bo vsak zbor zapel po eno pesem. Koncert bodo ponoviti 6. januarja na praznik Gospodovega ra-zglašenja, kantato paše 11. januarja v stolnici Sv. Justa in 18. januarja v Novi Gorici. a j a r i AdaMarkon PRAZNIKI / OBVESTILO ACT Za božič in novo leto bodo avtobusi imeli krajši umik Konzorcijsko podjetje za prevoze (ACT) sporoča, da bodo od jutri (25. t.m.) dalje obnoviti redne avtobusne proge št. 11, 25, 26 in A, ki so bile dalj časa prekinjene oziroma preusmerjene zaradi del na gonjeni delu Ul. Ginnastica. Kot vsako leto, bodo avtobusi na dan božiča (25. t.m.) in na dan novega leta (1. januarja) voziti po skrčenem prazničnem urniku, ki se bo pričel ob 7. uri zjutraj. V tem sklopu oba dneva proge št. 7,19 in 50 ne bodo delovale, medtem ko bo nočna služba (proge A, B, C in D) zaCela delovati ob 20.30, se pravi eno uro prej kot običajno. To seveda zato, ker bodo povprečno uro prej kot običajno prenehale delovati redne dnevne proge. Zadnje vožnje slednjih bodo stekle med 20. in 21. uro, odvisno paC od vsake proge posebej. Na dan božiča in novega leta bodo tudi preusmeriti ati delno nadome- stili nekatere proge, in sicer: Openski tramvaj (proga 2) ne bo deloval, namesto njega pa bo po Ul. Commerciale vozil z istimi umiki avtobus št. 4/1. Avtobus proge St. 3 bo iz Konkonela na gornjem delu Ul. Commerciale vozil po delno spremenjeni poti. Avtobus nočne službe A bo po progi Trg Goldo-ni-Ferdinandej-Katinara redno vozil, po progi Trg Goldoni-Elizejske poljane pa bo začasno ukinjen. Pri tem pa ga bo delno nadomestil avtobus noCne službe D, ki bo redno vozil po svoji progi Trg Goldo-ni-Marsovo polje, a z eno razliko: vzvratno bo namesto po običajni poti vozil od Marsovega polja do Trga Goldoni po Nabrežju in Ul. Mazzini. Potniki so naprošeni, da upoštevajo nakazane spremembe. Ce je potrebno, naj se za informacije obrnejo na pristojne urade Konzorcijskega podjetja za prevoze. BREG / PRI DOMJU IN V BOLJUNCU Tradicionalne predpraznične kulturne prireditve Nastop društvenih odsekov društva Frana Venturinija pri Domju - Ricmanjski godbeniki v boljunškem gledališču Konec tedna je bil v Bregu nadvse živahen: po svojevrstnem dogodku, ki so ga v petek ponuditi harmonikarji Synthesis 4 in pevci moškega in dekliškega zbora Valentin Vodnik, sta se v soboto zvečer zvrstiti kar dve božični prireditvi. Pri Domju je domače KD Fran Venturini zbralo člane in prijatelje na že tradicionalnem kulturnem srečanju, ko se ob zaključku sončnega leta predstavijo vsi društveni odseki: zapeli so zbori - od otroškega (foto KROMA, levo) do dekliškega, moškega in mešanega, zai- grati so harmonikarji, bodisi na klasično kot na diatonično harmoniko. Prireditev je z besedo povezoval bivši predsednik Marijan Spetič, ki je ob tej priložnosti tudi uradno predstavil občinstvu novo predsednico KD Fran Venturini, Nevenko Kozina, Odborniki in člani društva pa so se dolgoletnemu vodji tega pomembnega kulturnega središča v dolinski občini oddolžiti z zahvalo in spominskim darilom. Marijan Spetič je bil namreč predsednik pri Domju 12 let, kar gotovo ni zanemarljiva doba! Isti večer so praznično zaigrati tudi člani Godbe na pihala iz Ricmanj (foto KROMA, desno) . Pod vodstvom Marina Marsiča so občinstvu, ki je številno napolnilo dvorano gledališča v Boljuncu, ponudili koncert živahnih in melodičnih, klasičnih in sodobnejših skladb. Vsekakor dovolj pester spored je povezoval Danijel Malalan, ki je med drugim ponudil tudi prikaz o lastnih pevskih veščinah, v dobrodošlo zabavo in razvedrilo vseh prisotnih, (dam) gostilna batič repnic 3 - Tel. 229178 SoSaMev. Ess, hote s.n.c. I .Vrestavraciia arlan 4' Narodna ul. 160 =93 HOTEL RESTAVRACIJA PICERIJA jili/io od le/a ^SS /esravrac«a v&tteti OPČiJVB Nar°*a u,. ,94 ~,040,2I424j desp^p SEB^'ce brata Cante Peter in Mauro želita vesel božič vser^S^"14^1 nPCINE - Narodna ul. 160 Tp^osnl0337Mij|i FURLAN & MILIC BARVE - STENSKE TAPETE - TOPLI PODI Opčine - Ul. Nazionale 160 - Tei. (040) 212168 BRISCIKI10 tel. 327330 | ČASOPISI-TOBAKARNA ZAPRTO OB PONEDELJKIH Itre-b1 ■CB 232 l>r;TA kAu'c., I S n-C. ŽIVEC S. & C. Obrtna cona -Dolina 507/4 5 inštalacije in adaptacije električnih napeljav MESNICA IMPORT - EXPORT Albin Bak SrKPsrto| ^^^^^^^38^Fa)c228389 vam želi PADRICE 116 Tel. 226184 LpLJICA' , OTClUK-N"04”1,21«5al ftfoor, i babi# /m fR0GERUA NPARnMEmjA MK Ssuzag J OPC/JVE fP'os«st,„,45/i Vesel 6oSd in vse topto vflm LA COMBUSTIBILE DOMJO 38 nMESPoBTl i 9 BjxZOV\CA] ^40-9220052 B^°','C62' »®uie0 Hotel Restavracija Križman REPEN 76 Tel. (040) 327115 / 327468 Fax 327370 _______ zaprto ob torkih zlato srebro nakit i zlatarna Tul 228092 GRADBENI MATERIAL /gor Cok LONJBR236^TEL91012^ 'Staorucija - dCotel -/^CtScA PESEK 69 (Trst) - Tel. (040) 226294 Velika dvorana za: poroke in slavnosti, kosila in večerje s krnsko domačo kuhinjo Tel. 211044 jnedei/kih ex Daneu OPČINE-Proseška Ul. ra--- Odprto ■^SgerhaTpaSumerua BK2 market pralnih praškov BEZIN in KOMAR sne papirnica q VSE ZA VRTNARSTVO OPČINE Tel. 213969 Parhimi prostor - Vrt - V ponedeljek in torek zaprto ^'C4 Tel^esij‘ mebaŠika »«0VS,SS" restavracija 1*J »Pod Tabrom« vesel boiič m srečno novo leto COL (Repentabor) št. 8 Tel. 327120 ^btvTne cRA' majda padriče, 37 . srečno 1998 MESNICA Crispini M a ur 0PC!NiEn' Narodna ul. 69 tel. 040/211079 praznjei GREZN' IN ČISTIL napr/ OPČINE-Ul. delte Peonie 3 Tel. (040) 211336-213592 Fax (040)214802 ___________SOLA / KAREL ŠIROK____________ Prva božičnica v Ul. Donadoni Učenci so se izkazali s petjem, recitacijami in priložnostno igrico Navada je, da so konec decembra po vseh slovenskih šolah božičnice kot zaključek pred novoletnimi prazniki, ko se šolarji poslovijo od šole za nekaj tednov. Tako so se letos prvič odločili tudi na mestni šoli Karla Široka v ulici Donadoni, da so poleg tradicionalnega praznovanja ob sv. Miklavžu priredili še božičnico na temo zima-sneg-novo leto. UCenci so se poslovlili od staršev in učiteljic s pestrim programom recitacij, pesmi in igrico, ki jo vidimo na posnetku. V pritličnih prostorih šole, so okrasili dvorano in oder s svojimi ročnimi izdelki in risbami; stene so krasili snežaki, bradati Božički, zasnežena drevesa in snežinke. V kotu pred odrom pa je kraljevala okrašena božična jelka. Predstavo je pričel šolski zborček. S pesmico o zimi in snegu je popeljal poslušalce v fantazijski svet snežink, ki so se spraševale: »Zakaj je sneg bel?« Tako je bil namreč naslov igrici, ki so jo lepo in sproščeno zaigrali vsi uCenci. Izredno pestro so Tudi v Lonjerju je bilo v nedeljo in ponedeljek občutiti praznično božično vzdušje: z nedeljsko družabnostjo so pri kulturnem društvu Lonjer - Katinara prišle na svoj račun kuhri-ce, udeleženke kulinaričnega natečaja za najboljšo lonjersko slaščico. Med desetimi se je na »Njam party-ju« odlikovala slaščica Branke Kranjec. Petčlanska komisija je ob tej nagradi dodehla še naslova za drugo in tretjo najboljšo slaščico: lonjerska »podpr-vakinja« v peki slašCic je Mirka Čok, takoj pa ji sledi Dorica Močilnik. Ob nagrajevanju je stekel še glasbeni program, v izvedbi Vame PeCenik, Vesne Kranjec in Iztoka Cergola. VeCer je sklenil nagradni srečelov, s katerim so se potolažile tudi udeleženke natečaja, ki niso dospele do zmagovitih stopničk Naslednji dan je bil posvečen najmlajšim: trideset otrok iz vrtca, osnovne in srednje šole se je udeležilo že tradicionalnega, celo- se po odru vrtele pisane cvetice, katerim je sneg zavidal lepo barvo, ki je sam ni imel, a si jo je zelo želel. Zato je romal od tulipana do sonCnice, vijolice, ciklame, maka in matere Narave in jih prosil, da bi mu odstopile svojo barvo, toda nobena mu je ni hotela dati. Končno se je ojokanega in žalostnega snega usmilil zvonček, zato je od tedaj sneg bel, zvonček pa sme cveteti tudi takrat, ko sneg pokriva zemljo. Sledile so recitacije v slovenščini, italijanščini dnevnega Otroškega direndaja. Zaradi raznolikosti v starosti otrok je bil program v zamisli lonjerskih animatorjev razčlenjen. Zjutraj se je skupina srednješolcev pod mentorstvom Marte Ivašic »podala nazaj v cas«, v lonjersko zgodovino. O društvu v preteklosti, o običajih v svojem otroštvu in o obdobju fašizma je srednješolcem pripovledovala Marija Zerjul, Nevanka PeCar in Verica Žerjal sta orisali delovanje v povojnih letih s poudarkom na pobude za otroke. Mirka Čok, ki ogromno tet skrbi za kuhinjo pri lonjerskem društvu, je spregovorila prav o tej svoji pomembni vlogi. Skupina srednješolcev pripravlja namreC v sklopu kulturnega društva Lonjer - Katinara raziskavo na temo o otroških pobudah v lonjerskem društvu v preteklosti in sedanjosti. Osnovnošolci in nekateri srednješolci so v jutranjih urah odkrili ledinska imena predelov vasi in ob in angleščini. Šolski zborček je zapel nekaj pesmi o šoli, živalicah in božiču in zaključil s pesmijo »-Cin cin« v treh jezikih. Ob koncu so z zborno recitacijo »Novo teto« nastopajoči zaželeli vsem prisotnim uspehov polno leto in zaključili svoj nastop s trdicionalno Sveto nočjo, ki so jo zapeli skupaj z navzočimi starši. Mamicam so izročili še božična roCna dela in božičnica se je zaključila ob bogato obloženi mizi z dobrotami, ki so jih spekle pridne mame. informacijah, ki so jih izvedli ob obisku na dom Gilo-ta Maver in Malje Čok, sestavili pravi zemljevid Lo-njerja. Najmlajši, oziroma otroci iz vrtca, pa so si ogledali domaCe živali pri družini Kranjec in Poro-pat. Kosilu, za katerega je poskrbela gospa Mirka, so sledile igre in postavitev delavnice roCnih del (foto KROMA). Proti koncu popoldneva je igralka Nikla Panizon popeljala najmlajše v svet pravljic. JPč VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 24. decembra 1997 EVA Sonce vzide ob 7.50 in zatone ob 16.19 - Dolžina dneva 8.29 - Luna vzide ob 2.21 in zatone ob 13.38 Jutri, ČETRTEK, 25. decembra 1997 BOŽIC VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1019 mb narašča, brezvetrje, vlaga 100-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Emma Scandolo, Elisabetta Adi-ge, Nicole Femandelli, Ni-cholas Spolaore, Patrizio Cortese, Francesca Petra-lia, Gemma Boschini, An-drea in Sara Utel. UMRLI SO: 80-letni Eu-genio Starchi, 8 3-letna Gina Mengaziol, 82-letna Sil-la Mattolin, 76-letni Luigi Comuzzi, 90-letna Enrica Propst, 92-letna Giuseppi-na Mecchia, 91-letna An-nunziata Paro vel, 82-letna Vittoria Gerzelj, 63-letni Nasa Boža je danes praznično odeta: da bi ji zlata leta prinesla Se boljšega obeta! S Teboj praznujemo Claudio, David in vsi, ki Te imamo radi Vinicio Marchio, 91-letna Ubalda Ortis, 63-letni Ce-sare Valentini, 89-letna Maria Zuzic, 90-letna Lu-cia Colussi, 86-letna Lucia Alberi, 77-letni Alberto Marchi, 86-letna Giuseppi-na Pierazzi, 85-letni Fran-cesco Roncelj, 86-letna Ar e a Veronese, 85-letni Albino Paronit. : : LEKARNE Od PONEDELJKA, 22. do SOBOTE, 27. decembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Prosek (tel. 225141) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored. Prosek (tel. 225141) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). ČETRTEK, 25. decembra 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Prosek (tel. 225141) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored. Prosek (tel. 225141) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored. Prosek (tel. 225141) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). PETEK, 26. decembra 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Goldonijev trg (tel. 634144), Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Ul. Cavana 1 (tel. 300940), Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 225141), Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Milje -Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Goldonijev trg 8, Ul. Roma 15. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. me. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. me, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.00, 17.20,19.40 »Sette anni in Tibet«, r. Jean Jacques An-naud, i. Brad Pitt. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00 »Black Out«, r. Abel Ferrara. EKCELSIOR - 15.15, 17.35,19.55 »La vita e bel-la«, r. Roberto Benigni. AMBASCIATORI -15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Hercules«, risani film, prod. Walt Disney. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »007 -II domani non muore mai«, i. Pierce Brosnan. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.15, 18.50, 22.15 »A spasso n el tempo - L’av-ventma continua«, i. Mas-simo Boldi, Christian De Sica. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »L’avvocato del diavolo«, i Keanu Reeves, Al Padno. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Mr. Bean, Tultima cata-strofe«, i. Rovvan Atkinr son. MIGNON - 16.00, 22.00 »La signora dei cavalli«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15 »Tre uomini e una gamba«, i. Al do, Gio-vanni, Giacomo. ALCIONE - Danes zaprto. Jutri: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Fuochi d’ar-tificio«, r. Leonardo Pie-raccioni, i. Massimo Cec-cherini, Claudia Gerini. M SOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, ul. Carducci 8, bo ob priliki novoletnih praznikov zaprt od 25. decembra 1997 do vključno 6. januarja 1998. 13 OBVESTILA ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse domaCe likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. št. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30. SLOVENSKA TELEVIZIJA Deželnega sedeža RAI bo v petek, 26. decembra ob 20.50 predvajala komedijo Carla Goldonija PRIMORSKE ZDRAHE v prevodu Aluj-za Rebule in Mirka Rupla. Priljubljeno komedijo je uspešno postavilo na oder KD Igo Gruden iz Nabrežine v priredbi in režiji Maje Lapornik. SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. januarja avtobusni izlet na Zonco-lan. Vpisovanje bo 5. in 7. januarja na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, od 19. do 21. me. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešča udeleženke teCaja šivanja noš, da bo sestanek po božičnih in novoletnih praznikih, in sicer 12. januarja 1998. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske teCaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu decembra ’97 in januarja '98 vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žete doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. V TRŽAŠKI KNJIGARNI je na voljo pesniška zbirka Igorja Gherdola POESIE BIZZARRE. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago koledarji pri: odbornikih društva, na sedežu ZSKD v Ul. Sv. Frančiška in v knjigarni TerCon v Nabrežini. SKLAD MITJA ČUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času. PRISPEVKI V spomin na Sergia Vatovca daruje družina 200.000 lir za Hematološko kliniko v Vidmu. V spomin na Ferdinanda Sedmaka daruje Marica Ukmar - od Slovenca - 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na mamo Viktorijo in brata Da-vota Košuta daruje hčerka Adelina z družino 100.000 lir za KD Vesna, 100.000 lir za MPZ Vesna, 100.000 lir za DPZ Vesna, 50.000 lir za SD Mladina in 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na svoje dragb pokojne daruje Lojzka Guštin 50.000 lir za kontovelsko cerkev. Nosilci krste Marije Prireditve, mali oglasi in ostala obvestila na 23. strani Boneta darujejo 200.000 lir za SKD Slavec. V spomin na nepozabne starše, sorodnike in prijatelje darujeta Cele in Silvana Sancin 100.000 lir za Stadion 1. maj. Namesto cvetja na grob Alme Pregare Ota daruje Zelka KrižmančiC 50.000 lir za COS Fran Venturini. Namesto cvetja na grob drage Alme Pregare Ota daruje družina Petaros (Boršt 89) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu. V isti namen darujeta Monika in Darko 20.000 lir za COS Fran Venturini Boljunec-Boršt-Pesek. Ob priliki božičnih praznikov darujeta Eda Žerjal 100.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka in Zofka Mahnič 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Viktorje Košuta darujejo Gabi in Mirko Antoni 30.000 lir ter Gicko in Laura Sedmak 20.000 lir za dekliški pevski zbor in moški pevski zbor Vesna. Rosetta in Bruno Coselli darujeta 100.000 lir za ŠD Kontovel. Ob priliki božičnih in novoletnih praznikov darujeta Elda in Aldo Kralj z družino 30.000 lir za ŠD Primorec, 30.000 lir za KD Primorec, 30.000 lir za Godbo na Pihala V. Parma, 30.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah in 30.000 lir za mešani pevski zbor v Trebčah. Ob obletnici smrti Ivana Cernjave darujeta družini Cernjava - Danieli 200.000 lir za Skupnost Družina Opčine. t Tiho nas je zapustila naša draga mama in nona Marija Zuzič Kalc Žalujoči sinovi Slavko, Zvonko in Miloš z ženo Lidijo ter vnuki Mitja, Karin in Dejan Pogreb bo v soboto, 27. t. m. ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev. Prosek, 24. decembra 1997 Ob izgubi drage none izrekajo Mitji Kalcu in očetu najgloblje sožalje prijatelji Irena, Francesca, Ingrid, Katja, Martina, Matia, Rado in Tomaž Ob izgubi drage Marije Zuzic Kalc sočustvuje z Milošem in svojci FC Primorje Ob izgubi dragega Pe-pija izreka ženi Zmagi iskreno sožalje Nada (Boršt 26) LONJER / PREDBOŽIČNE PRIREDITVE Tradicionalni direndaj V nedeljo so se gospodinje pomerile v peki sladic fARCO -CHEMICALS nuova FINE 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx'. 461012 FARCO l Fax (040) 363918 BOŽO TeVF^BGR - Trsf' Te'/Pax:(04o)327mf r£ecnoutensili tržaška knjigarna vošči vsem cm znancem. IN ZELENJAVA MARINA m odi , MILKOVIČ I. y .. z/z umetnosti TRST - Ul. Giuliani 27 Tel. 764603 PETROKEMIJA kemija farmacevtika kozmetika vesel božič ■^U1'SV orodje železnina agraria vrtnarsko. Nudimo tehnično pomoč in nasvete. OPČINE, proseSka ul- 7-Tel. +foks 040/212397 ob ponedeljkih zaprto gostilna o novi upravitelji TRNOVCA 16 Tel. 200175 domača kuhinja kosila - večerje na odprtem specialitete na žaru nhje jedi oh petkih, sobotah in nedeljah wm 0 Gostilna J^izzeria BAZOVICA Ul. I. Gruden 56 Tel. 0409220084 Zaprto ob torkih Magda BAR SLADOLEDI TONIETTI PAOLO Gruden, 64 Pekama Marc Rudy Bazovica Ul. Kosovel 24 Tel. 226171 Trgovina: kolesa, nadomestni deli, avtomobilske gume Marc Rudy Bazovica 275 Tel. 226444 0335/217306 avto odpad Adriano Vignes Proseška postaja 5/d Tel. SZ5357 bar 1 Nasini DEVH 28/A W+Oftn/J<&rA K°IMPEX s.r.l. " Za,:SZ2'm Predstavništva; mSex"-^a SS?®4447 Ter ^Esel božic RECNO'H USPESNO h/OVO LETO! benvenuti dario D.C. 202 km 18+945 ZGONIK Tel. 040/229141 - Fax 040/229580 BENCINSKI SERVIS - BAR - TOBAČNI IZDELKI zaprto ob četrtkih l^MOROSTRKNATRGOviN^ DESPAR topmarket s.n.c. BAZOVICA - Ul. Gruden 39 -TeL 226jj ^mizarska delavnica KRAL; ALFRED 'osni izdelki oknJ12547 ™hiStvo PO naro/il/A RO. SE. s. n. c. O Rino in Silvana PROSEK 167 - Tel. 225146 • jedi na žaru - pizze - domače slaščice _______ro/prviu.iie DEVIN 50 • sprejemamo rezervacije b:‘ za rojstne dneve in druge obletnic TEL. 040/208337 A L‘ ------- • privatno parkirišče 7, ■ dlmjn 0 ETIČNA BANKA Ko se finančništvo in morala ne izključujeta Sergij Premru Morda je Bertolt Brecht pretiraval, ko je zapisal, da je rop majhna stvar v primerjavi z ustanovitvijo banke (*), kajti bank ne ustanavljajo v dobrodelne namene. Vsaj enkrat pa gotovo ni tako, ko je govor o etični banki. Kako lahko sodita skupaj etika in banka, ki sta v bistvu »contradictio in termi-nis«, protislovje v samem izrazu? Etika namreč nima nič skupnega z bančno dejavnostjo, ki jo je Se nekaj stoletij nazaj Cerkev celo prepovedovala vernikom kot pregrešno in jo poverjala nevernikom, predvsem pa Zidom. In vendar so se v zadnjem času pojavila prizadevanja, da bi odpravili ali vsaj ublažili ostro nasprotje med moralo in upravljanjem denarnih sredstev. Nekateri skuSajo ta namen uresničiti z ustanavljanjem prve italijanske etične banke. V preteklem desetletju, torej sredi 80 let, ko je prevladovala samopaSna pridobit-niška miselnost, so po Italiji ustanovili več t.im. samoupravnih organizacij za vzajemno pomoč (MAG -Mutue di autogestione), ki so slonele na prostovoljni dejavnosti v krajevnim merilu. Nekaj takih organizacij je nastalo tudi v Trstu, kot n.pr. Trgovina sveta, v kateri prodajajo proizvode zadrug iz držav tretjega sveta, in več organizacij prostovoljnega dela, ki Se vedno uspešno delujejo. Vendar so se te or-ganinizacije ukvarjale z delovanjem, ne pa s finansiranjem socialno koristnih dejavnosti. Prostovoljci se namreč lahko združujejo in organizirajo za delovanje z nepridobitniskimi nameni, ko pa potrebujejo finančna sredstva tudi za manjše investicije, morajo obvezno v banko, ki pa notorično ne deluje po nepridobitniskih načelih. Velikokrat imajo pobudniki zanimive, koristne in učinkovite načrte, nimajo pa zadostnih jamstev za kritje tradicionalnih posojil. V Italiji je glede finansiranja nepridobitniskih dejavnosti Se slabse kot drugod po svetu, saj je slabo urejeno celo vprašanje finansiranja pridobitniških dejavnosti. Tako je npr. predsednica mladih indu-strijcev Confindustrie Emma Marcegaglia na nedavnem srečanju v Trstu ugotovila, da Bill Gates - lastnik naj-večjega svetovnega podjetja za računalniške programe Microsoft in eden najboga-tejSih ljudi na svetu - ne bi mogel uspeti v Italiji, ker ga banke ne bi finansirale, saj je ponujal »samo« (genialno) idejo, ne pa konkretnih jam- stev, kot jih terja italijanski bančni sistem. Očitno je dostop do posojil toliko težji za nepridobitniske organizacije, ki slonijo na prostovoljnem delu: težko je, da jih finansira »navadna« banka, zato po svetu že vsaj desetletje nastajajo in se uveljavljajo drugačne banke, ki jih označujejo s pridevnikom »etične«. Prva tovrstna ustanova je nastala pred dobrim desetletjem v eni najrevnejših držav na svetu, v Bangladešu, kjer so z »mikroposoji-li«, minimalnimi krediti z minimalnimi obrestmi omogočili razvoj kmetijskih dejavnosti. Začetni kapital te alternativne banke ni bil velik kot pri normalnih bankah, zadostoval pa je, da so s hitrim obračanjem denarja omogočili razvoj izredno velikemu Številu revnih kmetov. Podobne banke so začeli postopoma ustanavljati po raznih nerazvitih državah, v zadnjih letih pa tudi na Nizozemskem, v Nemčiji in v Švici, saj problemov ne manjka tudi v najbolj razvitih državah bogatega »prvega sveta«, kjer je vedno več neprofitnih organizacij, ki delujejo resno, a nimajo trdnih finančnih jamstev, pa tudi mladih, ki bi radi razvijali svoje zamisli in načrte. Etična banka deluje na osnovi drugačnega odnosa s stranko, ki vlaga svoj denar v banki. Zagotavlja mu, da zares odloča o namembnosti svoje investicije: naložbe so prozorne, kar pomeni, da ima vsak vlagatelj ima pravico do informiranosti o investicijah, ki so jih izvedli (tudi) z njegovim denarjem. Finansiranja so po statutu namenjena samo dejavnostim, ki so nepridobitniske,. socialne in etične narave in ki jih vodijo organizacije z demokratično izvoljenimi strukturami. Pri vsem tem zagotavljajo vlagateljem tudi donos na vloženi kapital. Obrestna mera sicer ni tako visoka kot pri drugih finančnih operacijah, vendar je bistvo etične banke v tem, da ne gre za dobrodelno pobudo, ampak za pravo bančno delovanje, ki investitorju zagotavlja dohodek, posojilojemalcu pa pogoje, Id so ugodnejši od tržnih. Junija predlanskim so tudi v Italiji ustanovili zadrugo za ustanavljanje etične banke z namenom, da zberejo zadostni kapital za pravi finančni zavod. V začetku so nameravali ustanoviti etično banko z manjšim, 2,5 milijarde vrednim kapitalskim vložkom, in po pravilih, ki urejajo zadružni bančni sistem. Toda Banka Italije ni izdala potrebnega dovoljenja, zato so se pobudniki odločili za ustanovitev prave banke, za kar pa je potreben znatno večji kapittal (12, 5 milijarde lir) in dosti bolj zapleten postopek. Kapital so začeli zbirati septembra lani prek zadruge, ki se ukvarja z ustanavljanjem etične banke in ima sedež v Padovi, kjer je tudi prvo in edino okence. Posamezniki ali ustanove lahko investirajo minimalno kvoto 100.000 lir, lahko pa seveda tudi dosti več. Na krajevni ravni delujejo iniciativne skupine, ki se ukvarjajo s pridobivanjem novih elanov. Na Tržaškem odgovarja za to dejavnost odbor garantov, med katerimi je prof. Franco Delben, katerega mnenje objavljamo na tej strani. Informacije o delovanju zadruge za etično banko pa nudijo pri združenu ACLI v Ul. Sv. Frančiška 4 (tel. 370408), v Trgovini sveta v Ul. Torrebianca 29 (tel. 3728230), pri združenju Ac-cri v Ul. Cavana 16 (tel. 307899 - 310123) in pri sindikatu upokojencev Spi-Cgil v Ul. Roiano 9 (tel. 420622). Doselej so po vsej Italiji zbrali skoraj 9 milijard lir, za nadaljnji dve milijardi pa imajo zagotovila potencialnih vlagateljev, tako da zastavljeni cilj cilj 12 milijard in pol lir ni več tako daleč; predvidevajo, da ga bodo iz- polnili februarja ali marca prihodnje let, ko bo končo zaživela etična banka. Izvedenci pripravljajo operativni načrt novega zavoda in ga sproti prilagajajo spremenljivim tržnim in finančnim predvidevanjem, tako da bodo pripravljeni na začetek konkretnega delovanja takoj, ko bo zbran zadosten kapital. Organizatorji upajo, da bodo zbrali precej deležev tudi ob sedanjih praznikih, ko bi morah vsi biti občutljivejši za vprašanja socialne in gospodarske pravice in za solidarnost med ljudmi. Etična banka nudi priložnost, da tudi s stotisočlirsko investicijo (ki nam jo na zahtevo nemudoma in v vsakem trenutku vrnejo) konkretno prispevamo k razvoju koristnih socialnih dejavnosti. Cas je, da si damo roko na srce, takoj nato pa potegnemo iz žepa Ustnico. (*) V zvezi z dogajanjem, ki je lani pokopalo staro TKB, bi pri nas lahko rekli, da rop ni majhna stvar samo v primerjavi z ustanovitvijo, ampak tudi v primerjavi s stečajem banke. Vendar to ni predmet tega članka... V Trstu je odgovoren za delovanje zadruge, ki bo privedla do ustanovitve etične banke, univerzitetni profesor kemije Franco Delben, ki je zmeren optimist glede realizacije tako širokopoteznega načrta. Doslej so v Trstu zbrali 154 elanov, ki so prispevali približno 150 milijonov lir za osnovni kapital nove banke. Pretežni del elanov so posamezniki, nekaj pa je tudi ustanov, ki se jim je zdelo vredno, da sodelujejo pri načrtu. Prof. Delben je se posebno zadovoljen, ker so pristopile Občina Trst (s prispevkom 20 milijonov lir) in tri župnijske skupnosti, bilo pa bi mu tudi vSeC, Ce bi pristopilo nekaj veC slovenskih elanov, ker bi bil to znak, da je tudi manjšina pozorna do socialne problematike. Predvsem pa na vsakem srečanju poudarja, da nikogar ne prosijo, naj nameni nekaj stotisocakov v dobrodelne namene in torej v bistvu za darilo. Ne, pravi prof. Delben, gre za finansiranje pobude, ki je usmerjena etično in tudi gospodarsko, elan pa si lahko v vsakem trenutku premisli in dvigne svoj delež. Na vprašanje, zakaj sodeluje pri tej pobudi, je odgovor prof. Delbena, ki je od mladih let aktiven v krogih katoliških voluntaristiCnih organizacij, skoraj biblijsko preprost in prepričljiv: »Težje bi pojasnil, zakaj ne pristopam k taki pobudi, saj sem človek in kot tak moram biti solidaren do sočloveka. Zakaj ne bi pristopili tudi vi?« DVOJEZIČNI ŠOLSKI CENTER V ŠPETRU V PRVEM ŠOLSKEM LETU PO PARIFIKACIJI Veliko težav, malo denarja, predvsem pa mnogo dobre volje Ko je bil leta 1980 v Benečiji ustanovljen Zavod za slovensko izobraževanje kot zasebno društvo, z namenom da koordinira in razširja vse pobude za utrditev slovenskega jezika v videmski pokrajini, je bila zamisel o ustanovitvi zasebnega otroškega vrtca in osnovne šole že po poti. Oblikovala in izpilila se je v dolgoletnih uspešnih pobudah centra Nediža, ki so bile v največji meri namenjene otrokom. Toda ta korak je bilo treba narediti z veliko gotovostjo in samozavestjo, kajti morebitni neuspeh bi bil namreč zelo . verjetno zapečatil možnosti slovenskega šolanja v videmski pokrajini. Nudil bi kronski argument vsem tistim (in z državo na Čelu jih ni bilo malo), ki so se poučevanju slovenščine v Benečiji krčevito upirali, uprizarjali kampanje in pritiske ter izkoriščali oblastni položaj za to, da so že toliko preizkušene kraje ob meji tiščali v moralno in materialno bedo. Na to se gre od Časa do časa spomniti, da se lahko povsem razume vrednost nastanka in razvoja dvojezičnega šolanja v videmski pokrajini. Malokje je v naši skupnosti uspelo opraviti tolikšen podvig, ki ni bil vezan toliko na materialna sredstva (tudi ta so bila, so in bodo seveda krvavo potrebna), kolikor na odločno voljo, da se premagajo nezaupanja, strah in predsodki ravno tam, kjer je človeška narava skrajno občutljiva, namreč ko gre za vzgojo lastnih otrok. Spominjam se, kako smo iz leta v leto z upanjem spremljali podatke o vpisih, prej v vrtec, potem v šolo. In ko se je utrdila težnja po vsakoletnem naraščanju, je bilo jasno, da je bila dobljena pomembna bitka s Časom, v katerem bi sicer poniknilo v asimilacijo še to, kar je ostalo od že itak razredčenih generacij beneških otrok. Danes je dvojezično šolsko središče v Spetru daleč naokoli najštevilnejši šolski center (v vrtcu je vpisanih 51 otrok, osnovno šolo pa obiskuje 78 učencev), šola z najpestrejšimi in raznolikimi dejavnostmi. Njegovo uspešnost je letos potrdila tudi toliko pričakovana pa-rifikacija, s katero je dvojezična osnovna šola izenačena državni. Kako doživlja šola nove okoliščine, smo vprašali ravnateljico centra 2ivo Gruden. "Šolsko ministrstvo je 23. aprila letos pooblastilo videmskega šolskega skrbnika, da sklene z našim zavodom konvencijo o parifikaciji osnovne šole z letošnjim šolskim letom. Prvega avgusta pa je bila parifika-cija tudi podpisana. Strnjeno povedano, ta konvencija pomeni v bistvu priznanje šolanja, spričeval, opravljanja izpitov na sami šoli, pomeni pa tudi 108 milijonov letno državnega prispevka", pojasnjuje Grudnova in komentira, da je parifika-cija prinesla tudi nekoliko več birokracije. Vso dokumentacijo je treba voditi tako kot državne šole in biti v stiku z didaktičnim ravnateljstvom. Pomeni pa tudo obvezo, da se šola drži urnikov in programov, ki so v veljavi za državne šole. To pa ne predstavlja problema, ker se je šola tega držala tudi doslej. ”V besedilu konvencije sicer dobesedno piše "scuola italia-na e slovena", ni specificirano, da gre za dvojezično šolo. Konvencija je bila paC narejena po obstoječih kalupih za konvencije, vendar je tudi to na poti reševanja. Naša spričevala pa bodo taka kot so v Trstu in Gorici. Poleg tega bi morali dobiti tudi učbenike. Zaenkrat še ni znano, ali slovenske, ali italijanske, ali pa oboje. Za le- tošnje leto je bilo že prepozno", pravi Živa Gruden in opaža kot eno izmed pomembnih posledic parifikacije tudi večjo povezanost z državno šolo, bodisi da dobiva dvojezični center vse okrožnice ali ponudbe s strani ERRSAE in didaktičnega rana-teljstva. Ravnateljica vidi ugodno novost tudi v tem, da se učiteljicam pri točkovanjih šteje delovna doba na šoli, kar je lahko zanimivo zlasti za mlajše, ki si nabirajo točke za zaposlitev. Starši otrok pa imajo pravico prositi za javni prispevek, ki velja za družine, ki imajo otroke vpisane v zasebni šoli. Skratka, človek dobi vtis, da parifikacija ni prinesla kakšne vsebinske revolucije, ampak je v bistvu neka formalna ureditev stanja, normalizacija in utrditev, ki pa je zelo pomembna iz vidika zaupanja, ki ga ta ustanova uživa pri starših, vskakor pa tudi ugleda, ki si ga je dvojezični center pridobil tudi v širšem okolju. Živa Gruden pri tem omenja številna vabila na posvete, kjer je izvirna izkušnja dvojezičnega centra deležna pozornosti in zanimanja, kot je bilo na nedavnem mednarodnem seminarju o dvojezični vzgoji na obmejnih območjih v Trbižu. "Dvojezična šola ima vsekakor dodatne možnosti razvoja, ker je kot model zmogla postati prepričljiva. Znano je, da imamo tudi podružnico v Tipani, ki je ni lahko voditi, a je uspela predvsem zaradi naklonjenosti staršev in občinske uprave. To pa sta osnovna pogoja. Odkar imamo v Benečiji naklonjene domače uprave se tudi pri dejavnosti šole zelo pozna. Uskladili smo prevoze, kar je bistveno, ker je pri nas hribovit in razpršen teritorij. Uprave nas danes obravnavajo kot državno šolo, a včasih je bil to velik problem. Vsekakor, če bi imeli večje možnosti, bi lahko tako kot v Tipani poskusili še drugod, recimo v Reziji, Bardu ali Kanalski dolini", je prepričana Živa Gruden. Tudi glede dvojezičnega šolskega centra obstaja zaskrbljenost zaradi financ. Lastnih sredstev ima center bolj malo, vir določene negotovosti pa so po mnenju ravnateljice deželni prispevki. Tudi ustrezni forumi v Sloveniji naj bi razumeli, da dvojezični šoli ne gre zgolj za preživetje, ampak za možnost rasti. Sedaj so v teku tudi popoldanske dejavnosti na nižji srednji šoli v Spetru, a tu je vnašanje slovenščine zelo zahtevno. Ge bo stekla šolska reforma in z njo eksperimentacija, tako kot je predvideno, ho vsekakor nekaj več možnosti. Kdorkoli obišče zgradbo dvojezičnega šolskega centra v Spetru (to so prostori nekdanjega poklicnega zavoda), ne more oditi s slabim vtisom. Povsod vrvenje, mnogo otrok in prostori, ki na prvi pogled izgledajo kar ustrezni. Pa je z njimi tako, kot z obleko odraščajočega otroka, da mimogrede postane premajhna: ”V resnici bi jih potebovali še kaj", pravi Živa Gruden, ”ne gre ravno za preživetje, a z dodatnimi prostori bi lahko popestrili našo ponudbo in uresničili nekaj sodobnejših zamisli. Z rastjo šole paC rastejo tudi potrebe. Prav bi prišel kakšen prostor za laboratorije ali računalnike. Problem so tudi srednješolci in prostor za njihove popoldanske dejavnosti. Ge bi nam uspelo vsaj delno usposobiti prvo nadstropje", si želi ravnateljica. Tudi tukaj je tako, da se vsak pogovor neizbežno konča pri denarju, ki ga ni nikoli dovolj. Se dobro, da ravno ob koncu pogovora z Živo vstopi tajnica Flavia s svežim obvestilom šolskega skrbništva, da je na poti prvi obrok ministrskega prispevka. Prvi ”otipljiv“rezultat parifikacije je torej tu in upati je, da bo takih še mnogo! Dejstvo je, da se je ta šola izkazala kot izviren in uspešen podvig in upati je, da se bodo v hodočnosti tudi krepile razmere za njeno rast, kajti malo je ustanov, ki bi bile za neko skupnost strateško pomebnejše. Danes so nekdanji prvi obiskovalci špetrske dvojezične šole stari 17 let in katerega izmed njih je že videti v kakem krajevnem pevskem zboru. Nujno je, da se ob usklajenih naporih vseh pristojnih dejavnikov uspešno nadaljuje to poglavje, ki se je začelo v začetku sedemdesetih let in za Benečijo, pa tudi za našo skupnost v celoti pomeni svetel žarek zaupanja v prihodnost. D.U. Na slikah: Zgoraj: Beneški senjam, zaključna prireditev dvojezične šole 25. maja 1997; ravnateljica šole Živa Gruden; levo zgoraj prvi razred in spodaj peti razred v letošnjem šolskem letu. POGOVOR S PROFESORJEM PAVLOM PETRIČIČEM Študijski center Nediža slavi 25. obletnico uspešnega dela Septembra letos je Studijski center Nediža slavil 25-letnico obstoja. Brez vsakega pompa in blišča, ki ne sodita v današnji Cas. Saj na nek način bo držalo: bolj so proslave pompozne in prežete z retoriko, bolj kaže, da se priklicujejo v spomin dogodki, ki so bili in minili, da ostaja za njimi le še nostlalgija. V besedah Pavla Petričiča, ki je bil ob nastanku centra eden izmed njegovih ustanoviteljev in potem vseskozi nje- Benečanskih kulturnih dne-vov. ”Po vsem tem, kar se je v 25 letih razvilo iz delovanja Studijskega centra Nediža, bi si lahko nekdo mislil, da je šlo za nek dobro premišljen načrt, katerega naj bi nemara sugeriral kak "starejši brat" zunaj naše skupnosti. Pa ni bilo tako. Center Nediža je nastajal povsem spontano, brez širokopoteznih načrtov, brez lastnih prostorov in brez denarja", diže v resnici najdemo že nekaj let prej. V letu 1969 je bilo namreč ustanovljeno kulturno društvo Rečan, kot prvo slovensko društvo v nediških dolinah po Zvezi izseljencev in društvu Ivan Trinko. Reakcija Slovencem nenaklonjenih krogov ni izostala in jo je bilo občutiti v organiziranju več krajevnih društev po občinah. Tako se je napri-mer pojavil "Circolo culturale e assistenziale" v Sentlenartu. ” V Spetru se je več naših ljudi kot posameznikov vključilo v gov "spiritus agens“pa ni zaznati nostalgije. Njegovi spominski utrinki so bolj podobni pozornemu motrenju in ocenjevanju, nekakšnemu raz-mišljujočemu stopanju nazaj v čas, v prva sedemdeseta leta, ko je bilo v organiziranem delovanju Beneških Slovencev še marsikaj komaj v povojih. Za kakšno nostalgijo v resnici tudi ni razloga, kajti vse, kar je v petindvajsetih letih vzklilo iz delovanja "Nediže", je danes živo in v življenju Beneških Slovencev prisotno praktično vsak dan. Center Nediža je v tem smislu odigral ne le neko pionirsko vlogo, ampak je tudi primer, kako ob volji ljudi lahko dozorevajo razmere za kulturni in narodnostni vzpon neke skupnosti, ki je že bila na seznamu odpisanih. S prispodobo namreč lahko rečemo, da so "otroci", ki jih je "rodil" center Nediža danes odrasli in ugledni, saj spadajo mednje špetrski center za dvojezično izobraževanje, glasbena šola, ki je danes podružnica Glasbene matice, večnamenska zadruga Lipa, poletni centri za otroke, narečni natečaji Moja Vas, plodna založniška dejavnost in Društvo beneških umetnikov. Vsemu temu je treba dodati še desetine predavanj, strokovnih simpozijev in srečanj z različno tematiko, tudi na mednarodni ravni, ki so potekala v okviru opisuje Petričič in postavlja datum nastanka centra Nediža na 19. september 1972, ko se je skupina poznejših formalnih ustanoviteljev neformalno sestala v sobi restavracije Belvedere v Spetru. Razloge za ustanovitev Ne- društvo "Circolo Valnatisone", kjer smo se zavzemali za izvedbo nekaterih programov kot na-primer zgodovinske raziskave. To je bilo okrog leta 1970 in pri vodilnih ljudeh društva so se začele pojavljati bojazni, da-se hočemo polastiti delovanja. Po- tihem so naredili zborovanje in nas niso več vabili zraven", pripoveduje Petričič. In to je bil tudi povod za začetek sestajanja in medsebojnih pogovorov "izobčencev", ki so svoje predloge in zamisli kljub vsemu želeli izpeljati. Petričič nerad govori o imenih, ker ne bi rad koga pozabil, a vseeno citira nekatere izmed tedanjih navdušencev, med katerimi so bili Bruna Dorbolo, Giancarlo Straz-zolini, Zamparutti, bratje Toma-zetiči iz Saržente... Nekateri so bili leta 72 tudi na poletnem seminarju slovenskega jezika v Ljubljani, kar je bila dodatna spodbuda. Petričič je prišel v stik s Karlom Siško-vičem, ki je bil pripravljen pomagati in bil je prisoten tudi na omenjenem srečanju v Belve-deru, kjer so se dogovorili za študijska srečanja-razprave v zvezi s knjigo Carla Podrecce ”La Sla-via italiana", ki je bila objavljena leta 1884. Zraven je bil arhitekt Valentin Simonitti, ki je še zlasti začel vztrajati na tem, da dobi ta dejavnost tudi formalen okvir. Iz leta 73-74 se Petričič spominja javne pobude, ki so jo organizirali v Čedadu pod imenom Nediža: ”To je v bistvu bila konferenca, na kateri je Simonitti predaval o Benečiji bolj iz zgodovinskega in socio-ekonomske-ga vidika, jaz pa sem govoril o tem, kako so naši ljudje navezani na svoje narečje. Bila je polna dvorana, prišli so vsi, prijatelji in nasprotniki. Slednji se tedaj niso oglasili, morda so bili presenečeni. Iz te konference smo potem naredili brošuro "Slovenska skupnoost v Furlaniji-La co-munita Slovena del Friuli", ki je izšla ob priliki manjšinske konference v Trstu leta 1974.“ Ustanovitev centra Nediža pri notarju konec decembra 1973 je bila samo še formalna potrditev dejanskega obstoja. Vseeno pa ni šlo vse gladko. V začetku so bila godrnjanja, češ, zakaj se ne bi imenovali "Valnatisone", toda velika večina članov je to zavrnila. Takoj potem pa so začeli nekateri člani odpadati. Tako o tem pravi Petričič: ”Mi smo trdno vztrajali pri svojem, kajti šlo je za načelno vprašanje in treba je bilo z javno razpoznavnostjo imena dati vedeti kdo smo in da se nimamo bati kogarkoli. Nekateri pa so se zbali, premislili so si in niso več prihajali. Prihajala so "opozorila" in ljudje so bili pod raznimi pritiski. A smo šli vseeno naprej. Od leta 1974 smo začeli z natečaji v narečju "Moja vas“. S Simonittijem sva šla k odborniku Giustu in ga prepričala za javni prispevek Dežele. Od zaključku prvega natečaja smo se bali, da v telovadnico v Spetru ne bo ljudi, a je bila nazadnje nabito polna. Treba je bilo premagovati nezaupanja ljudi, z vztrajnim prepričevanjem od človeka do človeka." Natečaj je iz leta v leto bolj uspeval, s časom je dobil tudi dovoljenje za vstop v javno šolo in se naposled zaključeval z množičnim sprevodom, godbo in javnimi upravitelji zraven. Kdor v tistih letih ni zahajal v Benečijo, ne more razumeti, kakšno ogromno delo je bilo opravljeno in kolikšna vztrajnost je bila za to potrebna. In ker ena uspešna pobuda vleče drugo, so v režiji centra Nediža nastale še poletne kolonije "Mlada brieza" in njena obmorska varianta "Barčica moja".Tudi te je "režiral" in z veliko ustvarjalnostjo načrtoval Petričič z vedno več sodelavci: ”Že ob potresu smo mi nadomeščali šole, ki so bile zaprte. Barnas, Ažla, Speter, Petjag in Gorenji Barnas. S tem je naraščalo tudi zaupanje ljudi. Po potresu pa smo imeli na Mladi briezi v Tarbiju kar 148 otrok, 124 pa na morju. Bilo jih je skoraj preveč in s težavo smo bili temu kos. Vse dejavnosti Nediže so nastajale iz dejanskih potreb, zato so tudi uspele. Tako je bilo tudi z glasbeno šolo in zadrugo Lipa. Tudi društvo umetnikov je nastalo kot "rebro" Nediže, čeprav je povsem samostojna organizacija. Vsega tega pa ne bi mogli uresničiti brez zelo močne solidarnosti in razumevanja deželne SKGZ. Nekaterim osebnostim pa smo lahko še posebej hvaležni. Naj omenim Valentina Simonittija, Karla Siškoviča, Žarka Raceta, Darka Bratino, Bredo Pogorelec in Pavla Merkuja, pa še veliko drugih ljudi je zaslužnih za te rezultate." Danes je vsakomur, ki količkaj pozna razmere v Benečiji jasno, da so bile dejavnosti Nediže tisti "humus", na katerem je lahko nastala dvojezična šola. Na to možnost si do leta 1978 nihče ni upal niti pomisliti, a je zamisel dozorela sama po dolgoletnem uspehu pobud za otroke, s katerimi je bilo premagano tudi nezaupanje staršev. Zato se zdi več kot umestna ocena, ki jo je Pavel Petričič izrekel ob letošnjem proslavljanju obletnice: ”Vse se je razvijalo na zamislih, ki so se sproti rojevale, ob sprotnem premagovanju ovir. Zdaj, po 25 letih delovanja se mi vendarle zdi, da je študijski center Nediža uresničil marsikaj koristnega za našo narodno skupnost, da je pozitivno izkoristil razpoložljive človeške sile, da je del prebivalstva usmeril v novatorska izkustva na pomembnih področjih, predvsem pa glede dela z najmlajšimi, katerim smo posvetili našo pozornost." D.U. NASTANEK, DELOVANJE IN UKINITEV MANJ POZNANE, VENDAR Pj±~ 'll.O ZNAČILNE GLASBENE DEJAVNOSTI SLOVENCEV NA GORIŠKEM t Cas, ko so naši ljudje brenkali na strune MandolinistiCni krožek v Gorici Srednja vrsta: 9. Lojze Ličen, 10. Brumat, 24. Palmira Gregorič, 25. Artu- 1923 - 1927 Franc Keber, 11. Franc Boskin 12. Av- ro Bullo (dirigent), 26. Marija BorjanCiC, gust Bavcer, 13. Franc Saurin, 14. Albin 27. Černigoj, 28. Stefl Brumat 29. Ana Od leve proti desni: Velušček, 15. Stefan Hojak, 16. Komel, KreaCiC. Zgornja vrsta stojijo.: 1. Ugo Zampar, 17. Jožef Boškin 18. Bensa, 19. Leban, Spodaj ležijo: 30. Berto Bavcon, 31. 2. Petejan, 3. KreaciC, 4. Rafael Krapež, 20. Marjan Bavcon. Oskar Hojak, 32. Karlo Varlec. 5. Anton Velušček, 6. Sekulin, 7. Gio- Spodnja vrsta sedijo: 21. Katerina Fotografija je bila posneta 4.4.1926 na vanni Crocetti, 8. Vili Plesničar Hojak, 22. Irma Zakrajšek, 23. Marija Katerinijevem trgu v Gorici. Sedemdeset let je minilo od tistega usodnega leta 1927, ki za primorske Slovence pomeni začetek popolnega kulturnega genocida, saj takratne oblasti tudi uradno prepovedo kakršnokoli delovanje slovenskih društev in drugih organizacij. V celoti je ukinjeno poučevanje v slovenščini, kar ima za posledico odpustitev iz službe oz. predčasno upokojitev velikega števila učiteljev; veliko pa jih premestijo v notranjost države, vsekakor Cim dlje od Julijske krajine. Nevzdržne razmere in občutek brezizhodnega stanja pa povzroči masoven odhod preostalega učiteljskega in intelektualnega kadra, ki se izseli v Jugoslavijo. Zaradi splošne bede in pomanjkanja pa se prične množično izseljevanje v dežele onstran Atlantika, zlasti še v Argentino. V vseh pogledih je zavladala splošna revščina, kajti velika gradbena dela za odpravo posledic dvo in pol lenih bojev v Posočju, se poCasi iztekajo. V glavnem je končana obnova porušenih vasi in mesta Gorica, ponovno je usposobljeno cestno in železniško omrežje ter izgradanja tovarn in drugih delovnih obratov. Posledica tega pa je množično odpuščanje delovne sile. Kar naenkrat se naš Človek znajde v hudi zagati. Ostane brez zaslužka, brez šol in zdaj še brez društev, ki so vsaj nekoliko pripomogla k blažitvi nevzdržnega stanja. Prav moreCe je prebirati takratno Časopisje, zlasti še dnevnik Edinost, ki sicer izhaja v Trstu, vendar je tudi goriška problematika v njem zelo prisotna. Skoraj ni tedna, ko bi Časopis ne prinašal novic o tragičnih smrti naših ljudi. Nadpovprečno visoko je število samomorov, ki pričajo o pravcatem obupu, ki se je polastil nemočnega domačega prebivalstva, izredno visoke pa so tudi številke umrlih in za vselej pohabljenih ljudi, ki so nastradali pri nepazljivem rokovanju in odpiranju granat in drugih izstrelkov. S tem nevarnim materialom so bila domala posejana široka območja vseh bivših bojišč. Ljudje so se namreč preživljali z zbiranjem železja in drugih kovin ter jih prodajali raznim trgovcem. Ukinjanje društev poteka z odloki, ki jih oblasti izdajajo postopoma, vendar vztrajno in nepretrgoma že od leta 1926. To početje je doseglo svoj višek v letu 1927, zlasti še v poznih spomladanskih in poletnih mesecih. Utemeljitev za razpust je vedno ista: proti državno delovanje oz. delovanje, ki ni v skladu z zakonskimi predpisi. Resnici na ljubo, tudi prejšnja leta, vse od konca 1. svetovne vojne, niso za primorske Slovence predstavljala obdobja miru, razcveta in nemotenega kulturnega preporoda. 2e takoj je bilo namreč na dlani, da našemu človeku v novi državi ne bo z rožicami postlano. Za uprizoritev marsikatere kulturne in tudi športne prireditve slovenska društva ne dobijo ustreznega dovoljenja oz. jim načrtovano in z velikim trudom pripravljeno prireditev oblasti zadnji hip prepovejo z včasih prav banalnimi utemeljitvami. Da je mera polna, si v skrajnem omalovaževanju in preziru do vsega, kar je slovensko, oblasti dovolijo izdajati tudi take prepovedi, o kateri piše Časnik Edinost dne 19.3.1926: “Goriška Kvestura je prepovedala vsem trgovcem z razglednicami, prodajo razglednic s slovenskimi velikonočnimi in drugimi navadnimi izreki in voščili. Trgovci trpe veliko škodo, ker imajo velike zaloge takih razglednic. Nevolja ljudstva je precejšnja, ker ta ukrep zadeva nekaj Cisto osebnega in ga ljudje smatrajo za Cisto navadno vmešavanje v življenje posameznika. Pozdravi in voščila so Cisto nekaj intimnega in zaradi tega se ne bodo morale omejevalne odredbe v tem oziru vzdržati.” Toda vsej tisti turobnosti, občutku zaprepašCenosti in nemoči, morečem vzdušju, polnem nezaupljivosti, sivine in negotovosti navkljub, pa je slo- venski Človek bil sposoben postaviti na noge marsikatero pobudo, katere bi se s težavo lotili celo v lepših, strpnejših in bolj umirjenih časih. Ob prebiranju takratnega Časopisja si Človek ustvari sliko dokaj pestrega in ponekod zelo bogatega in vsesplošno razvejanega delovanja. Včasih je šlo celo za dokaj kakovostne oblike človekovega kulturnega ustvarjanja, a je žal marsikatera dejavnost ostala komajda zabeležena. S tem zapisom se bomo ponovno preselili v tisto zgodovinsko obdobje go-riških Slovencev ter si poskušali pazljiveje ogledati in podrobneje "obdelati" eno teh pobud (pobudi je daljši prispevek namenil Primorski dnevnik z dne 8.6.1997). Pred dobrim letom dni se je pri meni zglasil starejši možakar, Lojze LiCen (letnik 1909) iz Nove Gorice in mi pokazal zanimivo fotografijo, ki je bila posneta v Gorici, 4. aprila 1926. Fotografija prikazuje že dobro uteCen 32-Clanski man-dolinistiCni ansambel, ki je v Gorici deloval dobra tri do štiri leta, to se pravi od leta 1923 pa vse do konca leta 1926 (po nekaterih virih do spomladi 1927). Deloval je v okviru Prosvetne zveze slovenskih društev liberalnega tabora. Fotografija s tolikšno množico mladih glasbenikov me je nemalo presenetila, saj do tedaj nisem o obstoju tega ansambla še nikoli ničesar slišal, še manj prebral. Licenovo vneto pripovedovanje me je obenem prepričalo, da smo tej glasbeni skupini vsekakor dolžni posvetiti vsaj krajši zapis. Z LiCenom, ki je v ansamblu igral na kontrabas, sva uspela izslediti še nekaj živečih "mandoh-nistov" iz fotografije in sva na podlagi njihovih spominov ter s pomočjo dodatnih fotografskih posnetkov, uspela izoblikovati dokaj verodostojno sliko zgod in nezgod priljubljenega ansambla. NajveC dodatnega gradiva nama je posredoval gospod Ra- fael Krapež (letnik 1907 in po rodu iz Gorice), ki se je pred krivicami vseh vrst umaknil v Jugoslavijo že leta 1930 in sedaj živi v Ljubljani ter goricanki Palmira Gregorič (1909) in Katarina Hojak (1911), ki pa je žal preminila le kak teden po najinem pogovoru. S skupnimi močmi smo mladim glasbenikom na sliki uspeli dati tudi imena (na sliki zgoraj. Spodaj levo žig MandolinistiCnega društva). Rafael Krapež je bil eden od prvih elanov skupine, ki je začela dobivati podobo glasbenega ansambla sredi leta 1923. 2e prej pa so se Krapež in drugi goriški mladinci zbirali v Slovenskem srednješolskem društ- vu "Vesna", ki so ga na pobudo dr. Jožefa Pavlina ustanovili leta 1921, a so ga oblasti prepovedale že leta 1924. (na sliki desno) Novonastali glasbeni krožek je od vsega začetka vadil v prostorih v Ul. Sv.Ivana, 7 v Gorici, kjer je delovala tudi manjša telovadnica in kjer so svoj sedež imeli še: Planinsko društvo, nogometni klub "Sparta", Splošno slovensko žensko društvo ter Dijaško društvo Adrija. Gonilna sila in načelnik glasbene skupine je bil Stefan Hojak, prvi dirigent pa je bil neki Ceh, imena katerega pa se nihče veC ne spominja (po nekaterih virih naj bi se pisal Rudi Vyslyšel, kar pa ni povsem zanesljivo). Tajnik krožka je bil Albin Velušček, njegovemu bratu Antonu (znanemu fotografu) pa so bili zaupani blagajniški posli. (Slika na naslednji strani spodaj desno) Pravi razcvet je ansambel doživel konec leta 1925, ko je dirigentsko paličico prevzel go-riCan in priznani glasbenik Ar-turo Bullo, ki je kljub neslovenskemu priimku, dokaj dobro obvladal slovenski jezik, saj je njegova mama bila doma iz Oseka pri Šempasu. Zamenjava v vodstvu je bila nujna, kajti Češki dirigent je bil samouk in so zato bile njegove glasbene sposobnosti nekoliko omejene, nam je povedal Rafael Krapež. S prihodom prof. Bulla se ansambel tudi številčno okrepi. Takrat v skupino sprejmejo tudi osem deklet, ki skupaj s fanti vadijo in nastopajo vse do prisilne ukinitve ansambla. "Kljub mračnemu in žalostnemu obdobju, v katerem se je vse to dogajalo, smo se izredno radi udeleževali vaj, ki so bile dvakrat tedensko, ob torkih in petkih", se rada spominja gospa Palmira Gregorič. "Vsi smo bili mladi in družba je bila vesela in razposajena. Poleg vaj in nastopov, smo skupaj hodili tudi na izlete in prirejali družabna srečanja”. Na začetku leta 1926 je MandolinistiCni krožek postal že pravi orkester, saj je v njem bilo zastopanih kar sedemnajst mandolin, pet mandol, šest kitar ter po en mandolinCel, kontrabas, ki so mu takrat pravili "berde" in pa flavta. Kot drobno zanimivost naj navedemo, da sta takrat v Gorici delovali dve trgovini z glasbili: prva se je nahajala zraven Rolichove trgovine na Korzu, druga pa na Plamti. "Tudi repertoar je postajal iz tedna v teden bolj bogat", se spominja Lojze LiCen (na sliki z Rafaelom Krapežem, posneti 2. maja letos v Ljubljani, na naslednji strani levo), "saj smo naštudirali kar nekaj putpurijev in celo nekaj zahtevnejših arij iz raznih oper. Poslušalci so kar vzkipeli, ko smo ubrano zaigrali skladbe Mladi vojaki, Planinsko koračnico, RdeCi sarafan, zlasti pa še skoraj prepovedano BuCi, buči, morje Adrijansko. Ob prijavi slehernega nastopa smo kvesturi morali prijaviti tudi posamezne skladbe. Našo BuCi, buči smo prijavili kot Simfonijo morja, ki smo jo v italijanščino prevedb kot: Mormorii di mare, kajti drugače bi dovoljenja za nastop nikoh ne prejeh". Ansambel je pogostoma nastopal. NajveC v goriškem slovenskem Trgovskem domu, kjer je igral bodisi ob pavzah gledaliških predstav in drugih prireditev, bodisi na celovečernih kon- certih. Odhajal pa je tudi na gostovanja v goriško podeželje (Standrež, Šempeter, Vrhpolje pri Vipavi, Črnice, itd). Lojzetu LiCenu je zelo dobro ostal v spominu nastop na neki proslavi pri goriški židovski skupnosti. Zaradi majhne dvorane, ki se je nahajala zraven sinagoge v Ul. Ascoli, je ansambel nastopil v zmanjšani zasedbi. Za to priložnost so se mladi mandolinisti naučili tudi nekaj skladb iz židovske glasbene zakladnice. LiCen se tudi spominja, da so bili prisiljeni pred vsakim nastopom zaigrati še Kraljevo koračnico in pa vse prej kot priljubljeno Giovinezzo. Ob izvajanju teh skladb so morali vsi poslušalci vstati. Na vseh koncertih sta bila namreč stalno prisotna po dva kvesturina. LiCenu je trdno ostal v spominu datum 7.3.1925, ko je ob pavzi neke gledališke predstave, ansambel ravnokar pričel igrati, ko je na oder stopil organizator večera in prisotnim pove; dal, da je umrl priljubljeni duhovnik Anton Gregorčič, narodni buditelj in predvojni poslanec. V znak žalovanja so predstavo prekinili in odšli domov. 2e kak dan po objavi zapisa o MandolinistiCnem krožku v Primorskem dnevniku, me je v mestu ustavil znanec Mauro Radi-gna, priznani glasbenik in kulturni delavec iz Gorice. Ob Čestitkah za članek, mi je v valu navdušenja razodel, da je bil di- ustvarjalnost je bilo to usodno. Komaj sem Čakal, da mi prijatelj Radigna prinese obljubljeni arhivski material. Zal pa se je izkazalo, da je le-tega izredno malo, pa čeprav je bilo tisto, kar mi je izročil, silno zanimivo. Pri- rigent ansambla, Arturo Bullo, njegov ded in da ima doma še nekaj gradiva iz tistih Časov. Povedal mi je tudi nekaj drobnih zanimivosti o svojem dedu. Takrat so bili še Časi nemega filma in gospod Bullo je bil eden tistih, ki so skrbeli za glasbeno spremljavo ob predvajanjih filmov. Bil je namreč odličen violinist in se je z glasbo tudi preživljal. Njegova kariera pa je bila nasilno prekinjena v Času nacifašistiCne zasedbe Gorice. Ker je pomagal odporniškemu gibanju, so mu gestapovci v go-riških zaporih polomili vse prste na rokah. Za njegovo glasbeno nesel mi je primerek letaka, ki so ga izdali ob njihovem prvem celovečernem koncertu ter izrezek iz Časopisa Edinost, v katerem je podana daljša ocena tega nastop (ponatis letaka zgoraj desno). Opogumljen s temi podatki, sem v naslednjih tednih prelistal kar tri letnike Časopisa Edinost (1925, 1926 in 1927) v prepričanju, da bom našel celo kopico člankov v zvezi z delovanjem krožka. Na koncu sdm bil povsem razočaran, kajti v polnih treh letih se je v Časopisu nabralo reci-piši vsega osem drobnih vestick, od katerih pa niti ena ne govori o nastopih an- sambla. V vseh primerih gre izključno za kratka obvestila, s katerimi vodstvo krožka vabi goriško mladino, da se udeleži glasbenih teCajev, namenjenih naraščaju. Zadnja vest, pravzaprav edini pravi članek o ansamblu izide 5.10.1926 in je že omenjena ocena celovečernega koncerta v goriškem Trgovskem domu. Iz dolgega članka izluščimo samo nekaj izsekov: “Po treh letih svojega življenja je “MandolinistiCni krožek” prvič samostojno nastopal. Imeli smo sicer priliko ga že večkrat slišati pri predstavah “Dramskega društva” - med odmori; zato je razumljivo, da ni mogel obrniti pozornosti nase, ko je imel le tako podrejeno vlogo. Priznati moramo, da je gospod Bullo izvrstno discipliniral svoj zbor, trideset mladih fantov in deklet, starih skoro vseh manj kot dvajset let, a so kljub temu nekateri igralci pravi virtuozi na svojih godalih. Poedine točke celotnega zbora so bile skrbno " naštudirane in dobro podane, zlasti je pri občinstvu vžgalo Hajdrihovo “Morje”. Lahko smo veseli tega nastopa, orkestru pa želimo vsestranskega napredovanja in izpopolnjevanja z isto prizadevnostjo kot doslej. Vsekakor pa orkestru priporočamo, da naj pri bodočih samostojnih nastopih, zaradi pestrosti in privlačnosti, popolnjuje svoj spored z vokalnimi in instrumentalnimi točkami. Pa za reklamo bolje poskrbeti! Tudi Cas, v katerem je bil koncert prirejen, ni bil sreCno zbran. Goriški “purgarji” se v tem Času polagoma vešCajo od lene počitniške psihoze, - zato koncert ni gmotno uspel.” Tako piše Edinost, nobene vesti pa ne zasledi-mu v tedniku “Goriška straža”, ki je bilo glasilo katoliškega tabora. Od omenjenega datuma dalje, pa tudi v Edinosti ne najdemo veC novic o tem glasbenem krožku.Zakaj, vemo le deloma. Ozračje je v Gorici postajalo iz dneva v dan bolj napeto. Fašizem je vedno bolj odločno prodiral v življenje vsakega posameznika in posegal v vse oblike kulturno-družbenega dogajanja, najbolj seveda slovenskega. Metode "prevzgoje" in raznarodo- “{SJ tSS : ES2 ES2 ■ 3_.tSl.tS3: 3.CS5CS: 3?!tS3®W: &a|r!tsii PO tS3 : ^tS,®*: T**., *XrrfMiTrt Mandolinisfični krožek v Gorici priredi v soboto 18. septembra 1926 ub 2.0.30 v ..Trgovskem Domu" rtTtrr? SVOj POD VODSTVOM gosp ARTURIJA BULLO 3o®1e3e^ 9—.tsrzea; ega 1 M •»■»>•>••»«♦>»■«■<«• <«■»>■*,« .4 »»II« * L KONCERT e» V S P O R E D : 1. 5. Saivetti: «Tri|umfdlna koračnica* • orkest. Z. N. N. rid. Biilo: •Karakteristični napevi* orkester. _ 3. 5. Saivetti: -Prve cvetke* - romanca - orkest. 3~f*{S3TsS 4. 5. Saivetti:• «Šuml|an|e morja« - intermezzo orkester. 5. V. Bellini: •Sonnambuta* - fantas a - orkester. Fsga ODMOR. 6. M. N. rid. Billo: »Slovenski biseri* - orkester. p» .=» 7. F. Hajdrih: •Morje* - pesem - orkester: i/SWS,tSJj 8. E. Eilenberg : -Kovačnica v gozdu* - kvartet, a^tss^tsai 9. I. Bittelli: «S. Glusto* - ouverturc - orkester. 10. I. h. Eigliolini: -Povrat z be lišča* - oikester. e"° 3G»3 /^pK!i7 « t. prostor L. S.—, II. prosto' f*. 4.—, 111» v^U»l N • prostor L. 3.—, galerij« 1. 1.— , stojišče L. 2 iESWS3e*3i vanja so postajale iz dneva v dan nasilnejše in so od podtalnega ustrahovanja kmalu prešle v odkrit napad. 2a MandolinistiCni krožek naj bi bil po eni verziji usoden 4. november 1926, to se pravi le dober poldrugi mesec po uspelem koncertu v Trgovskem domu. Druga verzija pa govori o zadnjem nastopu, ki naj bil bil sredi marca 1927. Ker ne obstajajo pismeni podatki, moramo paC le ugibati ali sprejeti za dobro ustno izročilo, ki pa vselej ni najbolj zanesljivo. Kakorkoli že, so na zadnjem koncertu mladi glasbeniki nastopili brez dirigenta, kajti prof. Bullo je dan prej bil najbrž deležen posebnega "obiska", kjer so mu "prijateljsko" svetovali, naj se nikakor ne pajdaši s Slovenci. "Igrali smo torej sami", se je zadnjega nastopa spominjala Katarina Hojak, "s tem da je intonacijo pri posameznih skladbah dal moj brat Stefan, prof. Bullo pa je izvajanju sledil iz dvorane".(na sliki zgoraj levo). Dne 4. novembra 1926 popoldne je na trgu Ginnastica potekala proslava ob obletnici zmage v 1. svetovni vojni. Po slavnosti je od raznih govornikov naščuvana fašistična drhal vdrla v Trgovski dom ter na cesto zmetala inventar Pevskega in glasbenega društva, Dramske skupine in Podpornega društva, ki so imeli tam sedež. Na cesti so se znašli klavir, kupi not ter knjige z omarami vred. Vse to je drhal zažgala. Lojze Ličen se takole spominja tistega nesrečnega dne. "MraCilo se je že, ko sem ravno takrat šel mimo in nemočno gledal vse tisto divjanje. Pripeljalo je tudi gasilsko vozilo z visoko lestvijo. Po lestvi sta splezala črnosrajčnika ter s težkim kladivom zbila napis Trgovski dom. Na njegovo mesto pa sta s Cmo barvo napisala: VIVA LTTALIA! Vse to se je dogajalo v nekem čudnem ozračju. Vpili in kričali so samo Črnosrajčniki, medtem ko je na Korzu, kjer se je zbrala velika množica ljudi, vladala smrtna tišina. Fašisti so vdrli tudi v pritlične prostore Ljubljanske kreditne banke, a je tedaj k sreči posegla policija, ki je preprečila razdejanje. Istega dne je Črna svojat napadla tudi sedež našega krožka v ul. Sv. Ivana. Na dvorišče so sicer pometali vse note, instrumente in drugo opremo, a so na prigovarjanje zakoncev Čebokli, ki sta bila tam hišnika ter družine Bavcon, ki je tam imela stanovanje, opu- stili namero o požigu. Zažgali in uničili pa so nekaj blazin in druge športne opreme, ki se je nahajala v bližnji telovadnici.” Spomini o tem, kaj se je dogajalo v naslednjih mesecih, so žal že toliko zamegljeni, da uganke o prenehanju delovanja MandolinistiCnega krožka, ne bomo najbrž nikdar razvozlali. V dnevnem Časopisju ne zasledimo niti najmanjše vesticke v zvezi s fašističnim pogromom po Gorici. Sele 19.12.1926, to se pravi poldrugi mesec kasneje, Časopis Edinost priobči dolg članek, iz katerega povzemamo le bistvo: “V petek 10.12.1926 so bili sklicani na goriško kvesturo pred gospoda komisarja Colitti-ja zastopniki sledečih slovenskih organicacij, društev in zasebnikov: Trgovsko-obrtne zadruge, Pevskega in godbenega društva, Dramskega društva, Uslužbencev in Uprave Goriške straže, Tajništva delavsko-kmecke zveze, Mladike, Zveze prosvetnih društev, Čitalnice, Mestnih društev in Narodne tiskarne. Komisar Colitti jim je precital pismo ministrskega predsednika Mussolinija, v katerem sporoča, da je točno zaznal za opustošenje na sedežih slovenskih združenj v Gorici. Obžaluje, da se je kaj takega dogodilo in daje zagotovila, da bodo krivci sodnijsko kaznovam.” Po vsej verjetnosti te Častne izjave niso najbolj prepričale prisotnih zastopnikov raznih združenj, kot tudi dvomimo, da so bili krivci kaznovani. Gotovo je le eno. 2e nekaj mesecev kasneje se je pričel načrten razpust vseh slovenskih društev in organizacij. - Foto St. 7 - Vili PrinCiC BOŽIČNE TEME Sreda, 24. decembra 1997 BOŽIČNE TEME Sreda, 24. decembra 1997 TIBET, DEŽELA UJETA MED GORSKIMI MOGOTCI IN POD TUJO NADVLADO, DEŽELA, KI JI ŽIVljljirTEMPO NAREKUJETA TIBETANSKA DUHOVNOST IN KITAJSKA ŽELJA PO HITRI MODERNIZACIJI Za začetek dolg uvod Moje potovanje »v deželo na strehi sveta« se je pravzaprav začelo že pred leti z ogledom skupine tibetanskih menihov, ki so v okvim daljše turneje nastopih tudi v tržaškem gledališču Miela. Slo je za skupino, ki je v indijsko izgnanstvo sledila najvišjemu duhovnemu in posvetnemu vodji Tibeta, 14. dalajlami, Tenzinu Gyatsu, ki mu v domovini šepetaje pravijo samo njegova svetost. Iz Lhase je dalajlama zbežal leta 1959, ko je javno zavrnil »pogodbo v 17 točkah«, ki jo je pripravil Peking. Tibet je namreč de facto že od leta 1950 del kitajske države, dežela, ki bi sicer morala imeti določeno avtonomijo. Aprila 1960 se je 14. dalajlama nastanil v Dharamsali v severozahodnem predelu Indije, kraju z nadmorsko višino 1963 metrov. V »nizkem« kraju torej, kjer je podnebje veliko bolj blago, vendar tudi bolj vlažno kot na tibetanski planoti s povprečno nadmorsko višino 4 tisoč metrov. Sicer pa vremenske prilike in nepri-like niso bile in niso glavne težave vrhovnega tibetanskega voditelja in njegovega številnega spremstva - po podatkih, ki jih je tudi sam potrdil, naj bi z njim iz Tibeta šlo skoraj 85 tisoč oseb. V Dharamsali je dalajlama s svojo vlado osnoval program, ki naj bi beguncem omogočil življenje organizirane skupnosti s tem, da bi ubranih tibetansko narodnostno in versko identiteto, istočasno pa razviti tudi nujno potrebno gospodarsko dejavnost. Skrb tibetanske vlade v izgnanstvu pa je seveda namenjena vsem Tibetancem in samemu Tibetu, ki se pod kitajsko upravo bliskovito (predvsem za tibetanske pojme) spreminja. Glede na načela tibetanskega budizma (lamaizma) so zavzemanja 14. dalajlame in njegovih miroljubna, čeprav so se Kitajcem in Se nekaterim drugim zavojevalcem odločno uprti in praviloma biti poraženi. Tibetanci niso bojevit narod, so pa zato izredno potrpežljivi in trdno verjamejo v moč vere (to je za njih nekaj povsem samoumevnega) in zaupajo v svojega voditelja. Ker sta se tako upor kot tudi dogovarjanje s Kitajci izkazala kot povsem neučinkovita, se je dalajlama z neizmerno potrpežljivostjo in vztrajnostjo, ki mu jo nalaga njegov naslov (dalajlama pomeni ocean modrosti), podal na pot prepričevanja drugih, predvsem Zahoda. V dokazovanju krivic, ki so se in se Se dogajajo Tibetu, je učinkovit, a kaj, ko ima opraviti z močno Kitajsko, kateri, vsem načelom navkljub, ZDA rade spregledajo tudi drugačne »spodrsljaje« na področju spoštovanja človekovih pravic. Sicer pa se je tibetanska tragedija začela prav zaradi strahu zahodnih držav, da ne bi Tibet, »dežela na prehodu« oz. stičiSču nekaterih resničnih ati namišljenih velesil, prišel pod ruski vpliv (preko Mongolije, s katero je bil Ti- bet nekdaj zelo povezan, tudi naslov da-laj je iz mongolščine). Tega ni želel sprejeti Britanskiimperij in z njemu svojstveno spretnostjo je sprožil proces, katerega končni rezultat je, da mala dežela danes ni samostojna. Ko razpletamo zgodbo o Tibetu, moramo pač vedeti, da vloga »hudobnega« lahko pripade marsikomu. Mili obraz Tibeta Zato pa je tudi »dobrih« veliko: najmilejši obraz Tibeta je prav gotovo dalajlama s svojimi neštetimi menihi, ki pri ljudeh zaradi zadržanosti in zvedavosti mlajših vzbujajo nedvomno simpatijo. Prodornejši pa so pri »promociji« Tibeta in njegovega položaja Številni zvezdniki, ki iščejo uteho v budizmu. Tako postaja sicer ne zelo imeniten hotel Holtiday tim v Lhasi ena od turističnih atrakcij, ker v njem prenočuje, tako pravijo, zvezdnik Richard Gere, ko se v iskanju duhovnega miru zateče v Tibet. Ko bodo podjetni Kitajci odkriti Se to zahodnjaško muho, bodo verjetno ogled hotela vključiti v obvezen turističen program. Po Lhasi in Tibetu se namreč turisti lahko sprehajajo »kontrolirano svobodno« (nadzor je strožji »na periferiji«), program ogledov pa mora biti dogovorjen, kar Se posebej velja za samostane, katere so Kitajci najprej porušiti, nato pa jih vsaj deloma obnoviti, ker postaja turizem izredno donosna dejavnost. Za turiste iz zahodne poloble sveta pa so v Tibetu zanimivi samostani in gore. In tako so Tibetancem ob nekoliko popravljenih poslopjih vrniti tudi nekaj verske svobode, čeprav se uradno, javno in glasno, ne smejo obračati na 14. dalajlamo (v samostanih in svetiščih njegove podobe ne sme biti, vendar je v bolj odmaknjenih samostanih mogoče opaziti narahlo zataknjene fotografije Tenzina Gyatsa v okvirih stik njegovih predhodnikov, »tako jih lahko hitro umaknemo, če bi slučajno prišla mimo policija«, so nam na tiho, s povešenimi očmi povedati). Lamaizem, na katerem sloni ati je vsaj slonela dosedanja tibetanska družba, postaja v zadnjem času po eni strani za Tibetance, ki so ostati doma, preko turizma vir dohodka, po drugi strani pa je vizitka, s katero se predstavljajo pred svetom. Svojstvena oblika budizma predvideva namreč tudi Številne obrede, ki so v zahodnjaških očeh izredno privlačni, kot so na primer meniški plesi. V Tibetu jih ne boste videti, ker so tako imenovani festivali, v okviru katerih so menihi plesati, prepovedani. Zato je gostovanje skupine menihov zaenkrat ena redkih priložnosti, da v živo sledite zanimivemu obredu, ki je za nas sicer predvsem privlačna predstava. hi kot promocija za ogled Tibeta je nadvse učinkovita... Prvi vtisi sprehodov po Lhasi Današnja Lhasa je vse bolj odraz vsiljenega sožitja med Kitajci in Tibetanci, odločni urbanistični posegi so vse bolj zožiti obseg tipičnega tibetanskega mesta z nizkimi, največ dvonastropnimi hišami (nihče ne sme zviška gledati na dalajlamo med procesijo, vendar se je prepoved v glavnem nanašala na poslopja ob predpisani krožni poti), povsem različno pa je tudi obnašanje ljudi na cesti. Kot to store najbolj vestni »resni« turisti, se je tudi naša skupina (potovanje je poleti ’97 organizirala italijanska agencija Avventure nel mondo) odpravila na zunanjo, najdaljšo med tremi krožnimi, za domače vernike svetimi potmi v Lhasi. Lingkhor, tako je ime »zunanji« poti (zapisi imen so povzeti po raznih publikacijah, v katerih pa niso enotni), ni najlepša, je pa najbolj pisana, ker omogoča ogled zelo različnih predelov mesta. Po njej je treba po vzorcu romarjev iti peš strogo v smeri urinih kazalcev, to je tudi predpisana smer za obhod svetišč. V poletnem, vendar ne izrazito toplem dopoldnevu - Lhasa je na 3.500 metrih nadmorske višine in poletni meseci so za vse, ki se niso roditi »na strehi sveta«, edini sprejemljivi -smo se v četrti, v kateri so kitajski urbanistični posegi zelo zaznavni, lagodno odpraviti po položni poti. Od časa do časa nas je prehitel domačin, večinoma so bile ženske, za katere smo mi soditi, da so že v letih, oblečene pa so bile v tradicionalna tibetanska oblačila, z značilnim motilnim mlinčkom v roki. Med hitrim vrtenjem, tako mlinčke kot večje motilne mline pred svetišči je treba vrteti v smeri urinega kazalca, so polglasno motiti in nas prehitevati. Vnetim vernikom smo biti zvedavi turisti mestoma skoraj v napoto, saj smo zasedli njihovo sveto pot, ki je včasih Se vedno široka kot steza. Oni se namreč niso meniti za okolico, kot so biti do tibetanskih vernikov povsem brezbrižni mladi Kitajci, ki so stati pred najrazličnejšimi lokati ob krožni poti. NaSa zahodnjaška radovednost nam tudi na sveti poti ni dala miru, da ne bi svojega nosa vtakniti v lokale, ki so biti nekako prepogosto posuti na nekakšnem dolgem in dolgačasnem drevoredu. Se posebej so nas privlačevati rdeči lampijončki, prižgani v svetlem dopoldnevu. Njihov pomen je bil ravno tisti, ki ga je zahodni civilizaciji ponovno razkril sloviti skoraj istoimenski film, zato so biti v lokalih najbolj priljubljeni gostje moškega spola, mladenke, ki so sedele pred vrati, pa so si včasih tudi s pletenjem krajšale čas. Krožna pot nam je tako prinesla spoznanje, da v Tibetu duhovnost pripada domačinom, posvetnost pa priseljencem. Kot vsak površinski vtis je lahko varljiv, vendar smo lahko še v naslednjih dneh preveriti, da se Kitajci, med njimi je sedaj že veliko takih, ki so se roditi v »kitajski deželi Tibet«, posvečajo predvsem poslom (hoteti, restavracije, zabavišča so praviloma v njihovih rokah), Tibetanci pa od turizma iztržijo manj. Turistične agencije vodijo Kitajci, ki se zaradi prijaznosti in želje, da bi gostom ustregli prav gotovo ne bodo zapisati v spomin, vodniki in šoferji pa so v glavnem Tibetanci, H včasih obvladajo boljše angleščino od kitajščine, kot smo osuplo ugotovili. Našo skupino je vodil mladi Tenzin (na dejstvo, da mu je ime kot sedanjemu dalajlami je bil sramežljivo ponosen), ki kitajščine ni bil vešč (odraščal je v Nepalu), sploh pa je imel s Kitajci konfliktualne Na slikah: domačinka vrti molilne mline in mlinček (zgoraj leto), del praznika v Gande-nu (desno), palača Ganden v lamaseriji Drepung (spodaj skrajno levo), prizor iz svečanega obreda v svetišču Ramoche (druga slika z leve spodaj), pogled z Jokhanga na trg, v ozadju palača Potala (tretja slika z leve spodaj) in jaka se mirno paseta pod mogotci v zahodnem delu himalajskega gorovja. Fotografije je prispevala Sonja Gregori, gre (žal) za zelo ozek izbor diapozitivov, ki jih je posnela na letošnjem poletnem potovanju. Sicer pa je Sonja Gregori pripravila obširnejši dia-zapis, ki si ga je vsekakor vredno ogledati. odnose. Mi smo seveda »držati« z njim, čeprav so bile njegove razlage (v angleščini) o budizmu in svetiščih strokovno precej pomanjkljive, hote medlo pa je govoril o tibetansko-kitajskih odnosih. Na srečo smo biti opremljeni s številnimi vodiči v raznih jezikih, o delovanju dalajlame na tujem smo razumljivo vedeti več od domačinov; sicer pa je prisotnost krajevnega vodnika v Tibetu ne samo obvezna (v dovoljenja za oglede je vključen tudi vodnik), temveč tudi nadvse koristna v pogostih primerih neprevidljivih zapletov, ki jih lahko reši le domačin, ker ob jezikovnih gre predvsem za miselne pregrade. Samostani, dragoceni z vseh vidikov Samostani, kot mi poenostavljeno pravimo različnim tibetanskim verskim kompleksom, so z vidika turizma pravo bogastvo. To je bil poglavitem razlog, da so Kitajci po večkratnih uničevalnih valih - prvič so namreč zasedli malo državico, ki so jo zahodne sile z Britanci na čelu kratkomalo pripisovale Kitajski, že leta 1910 - začeti obnavljati nekatere za Tibetance najbolj svete, za turiste pa najbolj zanimive objekte. V zelo obsežnih lama-serijah, kot kompleksno struktino tibetanskega samostana imenujejo v slovenskem prevodu slovite knjige tibetanskega meniha-zdravnika T. L. Rampe Tretje oko, ki sodi med obvezno čtivo pred potovanjem »na sreho sveta«, danes živi nekaj desetin menihov, medtem ko so bila to nekdaj prava naselja z več tisoč prebivalci. Tibetanski menihi niso namreč vsi duhovni možje (za ženske so biti posebni samostani, ki pa jih je bilo odločno manj, saj je tibetanska družba Zenski v glavnem pripisovala mesto v družinskem krogu), po strogi selekciji trdo študirajo samo najbolj nadarjeni, ostalim so zaupana težaška in vsa dela, ki jih je pač treba opraviti v neki skupnosti. V samostane sprejemajo oz. so sprejemati že otroke, kar pa so kitajske oblasti prepovedale in postavile mejo po opravljenem obveznem šolstvu (okrog 15. leta). Za tibetansko pojmovanje je to izredno grobo poseganje v njihovo tradicijo, v zahodnih očeh pa pravzaprav ta predpis, ki zadnje čase po tibetanskem pričevanju dovoljuje veliko izjem, ni tako neumesten. Problem je seveda v tem, da v javni Soli otroke poučujejo v kitajščini, v posebnih ko-ledžih v okviru lamaserij pa v tibetanšči-ni in na osnovah lamaizma. Drepung, Ganden in vsi ostali Občutek nekdanje veličine in sedanjega nekoliko pokrpanega propada nudi obisk velike lamaserije Drepung v neposredni okolici Lhase. Gre za največji tovrstni objekt v Tibetu, saj je bil Drepung (v prevodu ime pomeni kup riža) center verske kot posvetne oblasti. V njem so živeli tretji, četrti in peti dalajlama, ki ga kratko imenujejo kar peti veliki, ker je utrdil državo. Kot dokaz večje moči je dal zgraditi tudi Potalo, palačo, ki nadkriljuje Lhaso. Drobcen, vendar izredno pomenljiv dokaz o številčnosti nekdanjega prebivalstva je čajna kuhinja, kjer •še danes malce vsiljivim turistom postrežejo z maslenim čajem. Močan ruski (se pravi kitajski) čaj z obilnim do- datkom masla, pridelanega iz jakovega mleka (jak je tipično tibetansko visokogorsko govedo), je ena glavnih pijač-jedi, za naše želodce in okuse precej močna. Se danes se menihi med številnimi verskimi obredi prehranjujejo s čajem in tsampo, praženim ječmenom, kateremu spet dodajo jako- vo maslo, da pridobijo nekakšno testo, ki ga različno oblikujejo. Sicer pa je to maslo izredno uporabno, ko ne sodi več v jedi, ga predelajo v sveče, še raje pa ga uporabljajo za značilne maslene svetilke, ki so v vseh svetiščih. Oster duh svetilk in mast, ki se cedi s sten in prekriva tla, sta nepogrešljivi značilnosti tibetanskih samostanov. V magični, vendar medli luči maslenih svetilk si je notranjost samostanov težko ogledati, tako da ostanejo številne stenske slikarije in najrazličnejši kipi bogov in božanstev oviti v skrivnostno temačnost. Zunanjost kompleksov in posameznih poslopij je zelo razgiba- na, značilne so strehe pagodne oblike, na pomen svetišča pa opozarjajo okrasi in zlata barva. Blizu velikana Drepunga je samostan Nechung, sedež glavnega oraklja, s katerim se je posvetoval tudi 14. dalajlama pred odhodom v Indijo. Nechung ima tudi zelo lepo dvorišče, ki ga obkrožajo vr- ste nepogrešljivih motilnih mlinov. Trojico samostanov zahodno od Lhase sestavlja še Sera, manjši kompleks z zlatimi strehami pod gorskim pobočjem. Na turističnih potepih je sreča nujna sopotnica: nas je blagohotno spremljala med ogledom samostana Ganden v goratem predelu vzhodno od glavnega mesta. V naselju s samostanom grajenima na strmih pobočjih so namreč prav tisti dan obhajati praznik, tako smo s številnimi romarji, ki so vse okrog tudi bivakirali, slediti nadvse zanimivemu verskemu ceremonialu z glasbo, višek katerega je bila razgrnitev velike tangke (gre za upodobitev Bude na večmetrski tkanini). Sreča se nam je nadalje nasmehnila še v deževnem dnevu, ko smo se med mokrim sprehajanjem po Lhasi zatekli v svetišče Ramoche, kjer so nam prijazni menihi (do turistov niso povsod enako nastrojeni, kot tudi v nekaterih samostanih ob vstopnini zahtevajo še doplačilo za fotografiranje) dovolili, da prisostvujemo dolgemu verskemu obredu, med katerim so peti (značilno je guturalno petje) in motiti, vmes pa piti čaj in jedli. Praviloma namreč svečanejša budistična maša traja več ur. Manj prijeten je bil obisk enega glavnih spomenikov v Lhasi, nekdanje vladne palače, mogočne utrdbe z več zgradbami na griču. Potala, daleč vidna naokrog, je namreč v očeh kitajske oblasti najotipljivejša priča tibetanske posebnosti in avtonomije, v palači so živeli dalajlame, v vseh ozirih vrhovni vladarji. Turisti si lahko ogledajo le del palače in to časovno strogo omejeno, tako da je navadno gneča in trume radovednih turistov se morajo hitro sprehajati po slabo razsvetljenih prostorih. Tak pristop do Potale kitajskim oblastem ni v prid, saj simpatija turistov do tibetanskega naroda skokovito naraste. Lhasa skriva še druge zaklade in zanimivosti Kot veliko večino turistov je tudi nas Se posebej očaral pogled na Potalo s strehe Jokanga, Ihaške katedrale na glavnem trgu prestolnice. V tem za tibetanske budiste najsvetejšem templju so shranjene številne svetinje, ki jih slabotno osvetljujejo maslene svetilke. Obisk slikovitega Jokanga je za lamaiste obvezen in to večkrat (na primer pred pomembnimi življenskimi odločitvami), pred tem pa ga morajo večkrat obkrožiti. Okrog svetišča se tako v smeri urinega kazalca stalno premika množica vernikov in radovednežev, za katere pa se prvi ne menijo in neustavljivo vrtijo male molilne mlinčke ponavljajoč mantro: Om! Mani padme Hum. Jokang s trgom pred njim in neposredno okolico, ki jo sestavljajo utice s tipič- nimi tibetanskimi hišami, je osrednja turistična točka Pravzaprav je samo nekoliko obširnejši mestni pas okrog Jokanga edini del Lhase, ki ga Kitajci niso odločno »modemizirati«. Zadnja leta, prva dovoljenja z dragimi vizami za individualna potovanja so izdati leta 1984, od leta 1990 pa dovoljujejo vstop skupinam iz Kitajske ati Nepala, se steka v Tibet in še posebej v Lhaso vse več turistov. Na trgu pred templjem in vse okrog njega so domačini postaviti ničkotiko stojnic z blagom, namenjenim tako turistom kot tudi romarjem. Tudi prvi namreč nadvse radi kupujejo motilne pisane zastavice, tradicionalne šale dobrodošlice, da o molilnih mlinčkih niti ne govorimo posebej. Največ je seveda stojnic z najrazličnejšimi spominki, naravna tibetanska zadržanost pa se je pod navalom turistov mestoma že sprevrgla v odločnejšo ponujanje razstavljenega blaga, tako da med stojnicami stalno odmeva oglaševalna pesmica »luki, luki, čipi, čipi« (iz angleščine look in cheap, se pravi poglej in poceni). Na trgu in na bližnjih uticah je tudi veliko lokalov, ki jih priporočajo turistom, v neposredni bližini pa je tudi edina preostala tradicionalna tibetanska bolnišnica, ki že tudi sodi med turistične atrakcije. Zdravniki vam za vstopnino razložijo osnove tibetanske medicine in razkažejo poslopje, ob tem seveda poudarijo, da je bil med drugim porušen tudi Tempelj zdravilstva (samostan s tibetansko medicinsko fakulteto, na kateri so izšolali tudi junaka Tretjega očesa) na vzpetini Chak-pori nasproti Potale. Prihod z letalom, odhod po kopnem Ge je večji del časa turistično zasnovanega potovanja po Tibetu namenjen ogledu neštetih samostanov (zelo zanimivi so tudi kompleksi izven Lhase, ponekod pa so se tudi ohranili stari gradovi), pa sta prihod in odhod zapisana naravi. Ze polet na progi Kath-mandu-Lhasa skoraj opraviči celotno potovanje, saj je v jasnem vremenu z letala opazen vrh Everesta, na kar seveda potnike primemo opozarjajo (mimogrede povedano na progi letijo izključno kitajska letala). Ljubitelji gora in naravnih lepot imajo v Tibetu kaj videti, samo z vztrajnostjo se morajo pretolči do zaželjenega cilja, kar ni vselej lahko. Ceste v Tibetu namreč ne zaslužijo tega imena, kar še posebej velja za kraje daleč stran od prestolnice. Tako je potovanje iz Lhase do Nepala po kopnem dogodivščina zase, ker je treba včasih tudi malo pešačiti. Vendar tudi to je del čara Tibeta, nekdaj nedostopne dežele ujete med gorskimi mogotci. Breda Pahor Sergej Verč Skrivnost turkizne meduze (Odlomek iz kriminalnega romana, ki bo izšel v letu 1998) //i zdaj v Barkovlje, v antično Valliculo, si je rekel komisar Beno, ko je pod večer prižgal motor pred kvesturo parkirane crome. Pravzaprav je bil zadovoljen, da se je z Marino Girlinger zmenil za večerni obisk na njenem domu, saj neznosna vročina, ki je ta dan pritiskala na mesto, ni in ni hotela prenaheti. Zrak, poln strupene sopare, je trepetal od vročine, obleke pa so se dobesedno lepile na kožo in ljudem ustvarjale zopern občutek smrdeče prepotenosti. Zato je mnogo Tržačanov iskalo osvežitve na sprehajalni stezi barkovljanske-ga nabrežjctali posedalo pred Številnimi lokali in srkalo hladne pijaCe. Nekaj podobnega se je dogajalo najbrž tudi pred tri tisoč leti. V tem prostranem tržaškem predmestju, ki se od morja pa tja visoko v breg razprostira skoraj do roba kraske planote, so si že starorimski plemenitaši zgradili svoje toplice in razkošne vile ter tako kot zdaj njihovi revnejši potomci pričakovali blagodejno osvežujočo sapico z morja. Na vrhu klanca, ki se od obalne ceste vzpenja proti barkovljanskim Velbom, kot domačini pravijo mogočnim železniškim mostom, je stala dvonadstropna hiSa sodobne zidave. Stanovanje Marine Girlinger je bilo v drugem nadstropju. Beno je pritisnil na medeninast zvonec pri vratih... »Pozdravljeni, gospod komisar... Izvolite!« Nesramno izzivalna, kot vedno. Razporek na zvončastem jeans krilu je sramežljivo odkrival skrivnost njenih Čednih nog. Kakšne ženske nečimrnosti, si je mislil... Vse preračunano za efekt. Prav tako preozka bluza iz starinske bele čipke. Kot da bi jo punca pravkar potegnila iz no-nicine skrinje za perilo... Pod njo bradavički kakor dve nabrekli grozdni jagodi, ki se sladita v sončnem poletju... Komisar je vse to prenašal s stoično dostojanstvenostjo in z odgovornim občutkom za res na-turales. Te naravne reči so ga Se kako dražile, a Se preden je vstopil v stanovanje, je sam pri sebi redno sklenil, da za nic na svetu ne bo nasedel svojim skominam in ponudbi te sladke, drobne stvarce... Sedel je na oblazinjen dvosed, prav ob knjižni polici, na kateri je prepoznal nekaj naslovov del Wilburja Smitha, Roberta Ludlu-ma, Stephena Kinga, Kena Fol-letta in drugih svetovno znanih avtorjev. Same beletristiCne uspešnice! Marina Girlinger je sedla v naslanjač in prekrižala noge. Med njima steklena mizica, pred njima na stežaj odprta balkonska vrata s krasnim razgledom na barkovljanski portič in gradič Cesare. »Lepa zgradba, kajne?« je spegovorila Marina in povedala, da je tisto Se pred leti bil tranzitni hotel za mednarodno plemiško elito, saj sta v njem prespala celo Leontina Fiirstenberg z možem Hogom Windisch - Grat-zem. ’ »Ste ju poznali?« se je poSalil komisar. »Oh, prosim vas,« je prasnila v smeh. »Res pa je, da sta nekaj Časa živela prav blizu Siona, v Švici.« »Ste se tam rodili?« »Hvala Bogu, ne. V bližini Zii-richa, najcistejSega mesta na svetu. OCe je bil Tržačan na začasnem delu v tujini, mama pa italijanska Švicarka. Kmalu po mojem rojstvu sta se ločila in z mamo sve se preselili v Sion.« »Kako pa ste spoznali Mario?« »Po naključju... Najprej sem spoznala Hermana, njenega brata... V tistem Času je bila Maria zaposlena v neki samopostrežni restavraciji, Herman pa je imel odlično službo v tovarni ur.« »Kaj pa njuni Starši?« »Mislim, da so umrli... Odkar vem, sta Herman in Maria živela sama.« »Priznati moram, gospodična, da mi ta zveza s Trstom bega misli. Sprašujem se, kaj za vraga sta pričakovali od tega mesta? Vi s tako uglednim mednarodnim spričevalom, Maria... Katera'se je pravzaprav odločila za ta eksodus prek Alp?« »Maria je izvedela, da tržaški Goethejev Institut iSCe nekoga, ki bi vodil njihov interni bife. Pogoji so bili idealni: odlično obvladanje nemščine, samska, brez otrok... plaCa dobra... Saj sem vam rekla, vedno je nekaj hotela... Zdaj miru in počitka, takoj zatem pa si je želela potovati... Kupila si je novo obleko in jo že naslednji dan zavrgla. Ko se je zaljubila, si je straSno želela otroka, a Bog ne daj, da bi zanosila.« »In vi?« »Oh, moja odločitev, da ji sledim, je bila veliko bolj prozaična. S Hermanom sva se razšla, z mamo se tudi nisva kaj prida razumeli, prave službe tako in tako nisem imela... Kaj pa naj bi Se počela v tistih valeSkih Alpah, Bogu za hrbtom, kamor sonce posije le nekajkrat na leto? Vi si sploh ne morete predstavljati, kaj pomeni živeti med hribovjem in istoCano hrepeneti po morju! Najbrž me je sem res privabil klic is sončne očetnjave...« se je porogljivo nasmehnila. Komisarju so oči poblisnile po majhnem, a s tipično žensko občutljivostjo lično opremljenem stanovanju, kjer je vse bilo na svojem mestu. »No, kot vidim, ste si imenitno uredili...« »Hvala, Trudim se, da bi se vedno in povsod dobro počutila. Vi ne?« »Hvala, zame se trudijo drugi, z neprimerno večjim smislom za te stvari.« »UspeSno?« Zvito žensko vprašanje, vendar ni čakala na odgovor. Vstala je in uprizorila komisarju pravo reklamno ponudbo vsakovrstnih pijač in ledenih dobrot. Ko je naštela najmanj Sest vrst whi-skyjev, prav toliko brezalkoholnih pijač, pri tem pa ponudbo dopolnila Se z jagodami s smetano, breskovo bovlo in nekaj sla-doledarskimi specialitetami zvenečih imen, je s pojenjajočo sapo rekla: »No, kaj boste?« »Počasi, počasi, gospodična, saj nisem prišel na ohcet,« se je nasmehnil Beno, ob tem pa skoraj sramežljivo ugotavljal, da mu Marinina družba dobro dene. Toliko bolje za mojo preiskavo, si je tiho prišepnil in bil zadovoljen, da misli tako. »Dovolite, da jaz odločim za vas?« »Prosim...« Zares praktičma ženska, najbrž vajena cincarjev in mečkačev... »Takoj bo,« je Se rekla in skozi modro prepleskana vrata izginila v kuhinjo. Komisar je vstal, stopil na balkon in se naslonil na železno ograjo. Pogled na prostrane Barkovlje je bil res veličasten. Na levi cekrev sv. Jerneja apostola, pred njo morje, ki je nekoč, ko iž mesta Se ni bilo ceste v ta okoliš, segalo prav do nje. Na desni v sončnem bregu Številne hiše, dve zlati čebulasti strehi, kakor jih imajo ruske cerkve. Pomislil je, kako so se Italijani, ki jim je vdano služil, razpasli vsepovsod, tudi po tem pred davnimi leti izključno slovenskem predmestju. Ce bi naši ljudje kratke pameti ne nasedli vabljivim ponudbam lakomne večine, bi na pročelju hiše Villa delle Cipolle, kot Italijani pravijo tej čebulasti zgradbi, stalo vsaj skromno spominsko obeležje. V uk in pouk mimo sprehajajočim, da je bila vila last navdušenega panslavista Antona Jakiča, ki je za blagor tukajšnjega naroda slekel duhovniški talar in se, prost vseh duS-nopastirskih skrbi, s srcem in dušo posvetil založništvu in'časnikarstvu, hiSo pa mu je sezidal gladbeni mojster Ivan Martelanc... Slovenski genius loči 1, je mar logično, da vse tvoje duhovne si- le tako klavrno potonejo? To razmišljanje, ki mu komisar sicer ni dovoljeval proste poti, je v trenutku zasenčilo vsa druga. Nenadoma se je na tem balkonu nad Širokim morjem tudi sam počutil kot tisti Španski konkvistadorji, nasilni pustolovci, ki so si v imenu višjih vrednot in zapriseg, predvsem pa v hlepenju po zlatu, zvijačno podjarmili cele narode. Kaj ni tudi on zasledoval podobnega cilja? Ce je sprejel Marinino vabilo na nedolžno pijačo, ga je res samo zaradi... višjih interesov države? Stari, prismojeni osvajač si seveda ni upal kar tako na piano. Potreboval je Cas, tisti znameniti 'primerni trenutek’, vsekakor po aperitivu, s Se sladkim okusom po jagodah, ko se bo dokončno stemnilo, blag vetrc skozi okno, beseda, ki da besedo, noč vohunov in tatov, vampirjev in policijskih komisarjev... Kakšna zmeda v glavi! »Tako, komisar, izvolite!« Marina Girlinger je na podolgovatem lesenem pladnju prinesla dva kozarca za koktajle, shaker, desertna krožnika z ustreznima vilicama, vrček smetane, papirnate servietke, ožemalnik s prerezano limono ter neko zmrznjeno slaSčico, ki ji, kot je izvedel kasneje, pravijo tiramisu. »Res ne poznate taga sladoleda?« »Običajno sladoleda ne jem, a vam na Čast bom naredil izjemo.« »Oh zahvaljujem se vam za prijaznost...« se je nasmehnila očarljiva spogledljivka, nato pa se glasno zamislila: »Maria ga je večkrat sama pripravila... imela je smisel za praktičnost. Vse se ji je posrečilo, Česarkoli se je lotila... Kakor da bi jo ob spominu nanjo srce prešinila velika bolečina, je nendoma zaupljivo vprašala: »Beno, zakaj se ves Cas pogovarjava o Marii, kot da je ni več?« »Če bi še bila, bi najbrž ne bil tu...« »Hočete reči, da je truplo, ki ste ga našli pred ednim tednom... Ste res prepričani?« »Vse tako kaže. Njena zapestna ura, lak na nohtih, barva las...« Komisar se je nagnil k njej: »Poglejte, Marina, če Mi hočete zares pomagati, mi morate povedati, vse, kar vestE o Marii. In vse pomeni vse!« »Jaz ne lažem nikoli!« »Vem, le zamlCali ste nekatere stvari.« »Recimo?« Ni ji smel odgovoriti. Če je kaj sovražil, je bil pingpong sistem pogovarjanja. Zdel se mu je pobalinski, kot da bi s fračo streljal besede... Raje se je prepustil prijetno opojnemu vonju dišeCe pijaCe, ki je prijahal iz shekerja srebrno bele barve. Marina je -opazila, da ga je v nosu rahlo zaščemelo. Na tihem je upala, da komisar vsja nocoj ne bo vztrajal pri podrobnostih iz njenega življenja, Se zlasti ne tistih, ki so zadevale njen odnos do Marie in Taca. Zato je trmasto užaljenost, ki jo je kazala na obrazu, v trenutku spremenila v prijazen nasmeh. Punca je tudi to znala! Z vajeno in umirjeno kretnjo je natočila koktajl v kozarca in sedla poleg komisarja. Ob tem telescu, ki je bilo zdaj tako blizu njegovega, je bilo Benu kar toplo pri srcu. »Lepo diši...« »Po ncposti,« je naravnost odgovorila Bena je Se obšla zadrega. Zasmejal se je: »Kako, kako?« »Tako sem krstila koktajl, ki ga pijeva. The Crazy New Wave2 ... Izvolite!« Komisar je dvignil kozarec, nazdravil in spil požirek belkasto zelene mešanice alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Iztegnil je levo roko in jo potožil na vrh naslonjala, tik za Marinin hrbet. Čudno zamaknjen je rekel: »Ja, lepo bi se bilo prepustiti noremu novemu valu... Če kje sploh je tak val...« »... in Swiss Watches, of cour-se!3... Reklamno geslo za naše swatche... Poklicna deformacija, pad« Spogledala sta se in se na ves glas nasmejala. Vzdušje je postajalo vse bolj sproščeno in zaupno. Za to je bila zaslužna predvsem Marina, ki je priljudno kramljala in sploh skrbela za prijetno razpoloženje... Ko pa je Beno čez nekaj časa hotel srkniti drugi požirek koktajla, mu je nežno zadržala roko in rekla: »Oh, kakšna trapa sem!... Počakajte! Boljši bo, Ce mu boste dodali kapljico limoninega soka...« »Odličen je...« »A z limoninim sokom je Se boljši... Tu je ožemalnik... Hočete, da vam...« »Hvala, bom kar sam...« Marina je opazila, kako se Beno nespretno, skoraj živčno muči z ožemanjem limone. Položila je svojo roko na njegovo in mu pomagala pri sicer sila enostavnem opravilu. Medtem ko se je sok pod pritiskom njunih rok cedil iz sočne limone, je Beno ugotavljal, kako zelo prijetno je v tem barkovljan-skem gnezdecu nad morjem. Se malo prej dušeča sopara je zdaj postala vsaj znosna, skozi balkonska vrata pa je je z obale Siril moCan in prijeten vonj po morju, po zimzelenih črnikah, tamariskah, zdravilnem bezgu in trupeni tisi. Nenadoma ga je obšla strastna želja, da bi... Pa bi jo res? Marina navsezadnje ni bila njegov tip... Majhna postava, predolge, skoraj koščene roke, tanke, Čeprav lepe noge... Tudi njen značaj mu ni bil povsem dostopen in iskreno povedano, raje je imel nežne svetolaske kot divje temnolaske.- Pomislil je na cvetličnjak svojega življenja, na katerem so sčasoma iz skalnih razpok pognali grmi ostrega brinja in rešeljike... Pomislil je na Valentino, bivšo ženo... Bodeč brin, ki mu je povzročal pekoCe bolečine... Cvet reSeljike, iz katerega se razvije genak plod... A v tem trenutku Čustvenih navzkrižij, ko je Marinina razprta dlan pritiskala na hrbet njegove desnice, ga je še najbolj vznemirila misel na Jasmin... Prikazovala se mu je v več podobah. Kot ruj, ki je pozno spomadi nežno zelen, temno zelen poleti, rumeno rdeč, ko zori in karminsko rdeč, ko se ti zdi, da gori v jesenskem soncu, Mogoče je pa Jasmin še najbolj ustrezala tisti podobi iz sanjske gmajne, prepolni dehtečih narcis. Predobro se je zavedal, da jo, četudi le v mislih, nesramno, vara. Je Marina prebudila nej-govo v glavnem mirujočo spolno slo? Res ga je mamila s svojo prikrito bohotnostjo, toda £e je dobro pomislil, nič bolj kot tista rastlina v Eboliju, ki se je samoniklo razrasla v parku pred kvesturo. Colutea arborescens, ali po naše - mehurka. To je bila Marina! Spomnil se je, kako sta si z Ayalo včasih poleti, ko se ta sredozemski grm razcveti, preganjala dolgčas tako, da sta mehurjasto napihnjen plod stisnila med prsti in je ta ob pritisku glasno počil. Potem sta si morala dobro umiti roke, kajti razsuto seme je bilo strupeno... Ponekod pa so mehurkine liste uporabljali kot odvajalo... Da, kot odvajalo, kot strelovod, ki odvaja strelo v zemljo... MogoCe pa je Marina zanj bila res samo to in nič drugega. Limona je bila že zdavnaj izžeta, saj sta ji s skoraj čutnim, ritmičnim stiskanjem in vrtenjem iztisnila ves sok in že načenjala njen lupinasti del. Oba sta vedela, da je prepovedan sad naj slajši, a tega se je mogoCe še najbolj zavedala Marina. Ko je namreč začutila, kako se Benova roka skuSa nerodno izmotati iz objema njene desnice, ga je naravnost vprašala: »Si poročen komisar?« Benu ni bilo všeC, da ga tika, pa je vseeno odgovoril: »Ne, a skoraj.« »Je lepa ta tvoja... skoraj žena...?« Marina je znala biti tudi nesramno duhovita. »Ja zelo lepa.« Komisar je preznojeno in od limoninega soka mokro roko umaknil iz nerodnega položaja in si jo obrisal v robec. Marina je bila videti kot krotka, ljubka zverinica, ki je ostala brez plena. Medtem se je že povsem stemnilo. Beno je vstal in tiho rekel: »Grem, Marina...« »le...? »Moram.« »Zakaj?« »Ker oba preveč misliva na stvari, na katere ne bi smela!« »Razumem...« je razočarano rekla, tudi sama vstala in odhitela v kopalnico, iz katere pa se je takoj vrnila. »Tu je tisti lak za nohte... Lahko ga obdržite, jaz ga ne potrebujem v e C.« Potem sta se skoraj v temi dotipala do vrat. »Hvala za lep večer...« »Oh...« »... in ne zamerite, če...« Nenadoma mu je zmanjkalo besed. Da bi pred odhodom napravil nanjo vtis uradne osebe, je Se nekaj pomencal o tisti uri, a Marina je bila preveč pametna, da ne bi razumela položaja. »Ne nakladaj, komisar!« je rekla, zatem pa odločno stopila predenj, iztegnila vrat, ga z obema rokama prijela za glavo, svoje mestnate ustnice prilepila na njegove in mu energično porinila v usta topel in vlažen jezik. 1 izjemna krajevna posebnost 2 nori novi val 3 v švicarskih urah, seveda! BOŽIČNE TEME Sreda, 24. decembra 1997 Dušan Jelinčič (Odlomek iz romana, ki bo izšel v letu 1998) 2 Alfredo se je odkrhnil, napeto pogledal proti mornarjema s Saratoge, katerima so se medtem pridružili Se drugi, tako da so bili vse glasnejši, in nadaljeval: »Ko sem se nekega večera vračal v vojaško bolnišnico nekaj minut pred enajsto, pač po pravilih, sicer bi me kaznovali, sem pri vratih srečal Ca-puta. Hudobno me je pogledal in mi priliznjeno, a avtoritarno velel: “Saj mi boS Sel kupit sendvič in pivo, ker sem lačen in je kuhinja že zaprta. Kajne, Alfredo? ” V trenutku sem za-, slutil nevarnost, pa sem narejeno ponižno odgovoril: “Toda če ti grem kupit sendvič in pivo, se bom vrnil v vojašnico po enajsti uri, to pa ni dovoljeno po pravilniku...’’ “Nič hudega, ” je odvrnil pgabnež, saj vodim jaz izmeno straže in sem le jaz tisti, ki nadzoruje zamude...” Sumničavo sem ga pogledal, a bil sem razorožen. “No, če me boš kril, ti bom Sel kupit hrano, toda daj mi denar! ’’ Caputu so se zagonetno zablisnile oči: “Potem... Potem ko se vrneš. Kaj mi ne zaupaš? ” Poln temnih slutenj sem pomolčal in Sel po tisto, kar mi je naročil. Vrnil sem se hitro, le kakih deset minut po enajsti uri. Izročil sem mu hrano in pijačo ter ga vprašal denar. Sunkovito se je dvignil s stola in narejeno užaljeno in ukazovalno dvignil glas: “Kaj? Zamudil si, pa hočeš Se denar? Moral bi te kaznovati, ti pa zahtevaš plačilo! Za tako hud prekršek, kot je upiranje in nespoštljivo ugovarjanje, bi moral vsaj teden dni ostati zaprt v vojašnici! ” Nato je izzivalno približal svoj obraz le centimeter od mojega. Zdelo se mi je, da igram dramo v kakem amaterskem gledališču, le da gre tu za dramo, ki se odvija v realnem življenju. Bil sem ponižan, saj nisem imel obrambe pred njegovim nasiljem. Začel sem jecljati, nato se nečesa spomnil. “Kaj imaš rajši, ogenj ali vodo? ” sem ga vprašal. On se je presenečeno vzravnal, za trenutek izgubil gledališko pozo, nato pa, kot da bi šlo za igro, odgovoril: “Ogenj!... Sicer pa, zakaj to sprašuješ? ” “Kar tako, kar tako...” Caputo ni razumel. Samozavestno je odmahnil z roko, hlastno ugriznil v uzurpirani sendvič, zamomoljal s polnimi usti “tokrat ti odpustim, a da se ne ponovita več zamuda in ugovarjanje, sicer te pošljem pred vojaško sodišče, ” ter se posvetil ukradeni hrani. Ko sem odhajal, sem se tresel od besa in si zaobljubil, da se mu bom maščeval, pa čeprav bi mu sledil na konec sveta. Caputo je kmalu zatem končal vojaščino, vendar je še nekaj časa ostal v mestu, ker je imel tu punco. Najel si je celo stanovanje in kupil star fiat iz druge roke. Jaz sem vse to vedel in čakal trenutek plačila. Neke noči sem se z nekaterimi udarnimi tovariši - eden od njih je nato šel k Rdečim brigadam -priplazil do Caputovega avtomobila, ki je bil parkiran prav pred njegovo hišo. Dolgo smo čakali, da se je hiša umirila in da so pozaprli vse luči, nato pa šli v akcijo... Vzeli smo plastenko bencina ter ga polili na avtomobil in pod njim, nato pa zarisali široko bencinsko sled dolgo nekaj metrov. Umaknili smo se v zavetje in prižgali. Ogenj je po sledi v nekaj sekundah zajel vozilo, mi pa smo se oddaljili. Pričakovali smo eksplozijo, kot v ameriških nanizankah, vendar je naš izvedenec za eksploziv zmajal z glavo, češ, da če je v tanku zelo malo bencina, avtomobila pač ne raznese. “A ga bo vseeno popolnoma uničilo, ” je pomenljivo dejal. Počakali smo, da je ogenj povsem zajel Copatov avtomobil in da so se začeli oglašati prvi zgroženi klici z oken, nato pa se, kot domenjeno, porazgubili vsak v svojo smer...« Alfredo je zadovoljno pogledal okrog sebe, nato pa vzkliknil: »Kako je gorelo!« »Kaj pa bi ukrenil, če bi Caputo izbral vodo in ne ogenj?« ga je vprašal Renato. »Poplavil bi mu stanovanje... Na srečo je izbral ogenj, ker bi imel sicer nekaj težav v tehnični izvedbi akcije. Caputo je imel stanovanje v tretjem nadstropju...« Vsi so se razposajeno zasmejali, kar je pritegnilo pozornost gostov lokala, predvsem Američanov, ki so se glasno obrnili k Alfredu in ostalim ter spraševali: "What” s happe-ning? " Nič, nič se ne dogaja, le veseli smo, so jim odgovarjali, oni pa so se lahkotno približali, jih nagovorili z običajnimi krakajočimi stavki, ki jih razumeš le po tonu in ne preko besed, in jim nepričakovano ponudili pivo. Spogledali so se. Bilo jim je nerodno, da se bratijo z morilci iz Vietnama. 3 Človek nedoločljive starosti z neurejeno sinjo brado in delno plešo jim je trpko pomahal ter jih z iskušeno gesto povabil k mizi, kjer je sedel sam s kozarcem vina. »Zivjo, Sokrat, ni te bilo na sestanku,« je norčavo zategnil Alfredo. »Saj veš, da nisem vaš,« je odljudno odvrnil. Njegove gube so se še poglobile, Sandro pa je razmišljal, da ga že nekaj let pozna le na videz in da ni nikoli znal njegovega pravega imena. Baje je predčasno upokojeni občinski delavec, o njem pa se govori, da za debelo in ne- prebojno krinko cinizma skriva bogato človečnost in srčno dobroto. Skupina se je posedla okoli njega, Sandro pa se je nehote znašel prav med Sokratom in Alfredom. »Fantje, vi ste še tako strašno mladi in se vam še hoče igranja in norčij,« je nenadejano začel Sokrat. »Ajeja, spet bo predavanje,« je nekdo porogljivo pripomnil, Sokrat pa se ni pustil motiti. »"Naj vam bo, še prehitro vas bo življenje zdrobilo. Boste videli: le čez nekaj let boste dobili plešo, okrogel trebušček in ko vas bom poklical na kozarček - če ne bom seveda že zapustil te solzne doline - boste odklonili ali pa sprejeli z ugaslim pogledom. Verjetno se vam bo mudilo domov, kjer vas bo čakala prav tako debela in sitna žena, jokajoči otroci, sanje pa boste takrat že zdavnaj odvrgli nekam v koš med umazanijo in mladostno naivnostjo. Sedaj se igrate revolucijo, to je sedaj v modi, pred desetimi leti so bili v modi twist in rock and roH, dolgolasci in fičoti, čez deset let pa morda pedrastija, počitnice v vesolju ali umor staršev,« ob tem se je gromko zasmejal, čeprav je vedel, da ni izustil posebne duhovitost. »No, prav, prav, kar igrajte se, samo ne zahtevati, da vam mi verje-memo, da boste nekoč zmagali in da bo naposled zavladal pravičen družbeni red. Ja, ja, čez deset ali dvajset let boste vi na vrhovih te družbe, a bo prav tako gnila in krivična kot današnja. In vi ne boste boljši ob vaših očetov, mislim celo, da slabši...« Sokrat se je zaslinil in spil požirek vina. »Vidim vam v dušo: vi ste bolj stremuški od vaših očetov, bolj vas zanima kariera, bolj egoistični ste in prej bi zaklali bližnjega da dva ficka... Sedaj pa se greste revolucijo, neizprosen boj, dokler ne pade zadnja barikada...« Sokrat je sakrastično zategnil modne govorniške parole, a bilo je jasno, da mu je žal te mladeži, ki se bo po njegovem pogubila. »In seveda boste s fantazijo prevzeli oblast... Kaj pa mislite, da se vam bodo gospodarji umaknili? Da vam bo- do bogataši rekli, na, vzemite naše milijarde in jih potrosite za pravično stvar? Da vam bodo politiki svečano rekli, sedaj ste vi na vrsti? Oh, uboga mularija!..." Sočutno jih je pogledal, in tiše pristavil, kot da bi sploh ne bilo vredno nadaljevati tega argumenta: "de prehitro boste spoznali, kako so podli, zahrbtni in prefinjeni tisti, ki resnično obračajo ta svet. Vi nimate niti pojma, da svetu vlada tisti konkreten in ne vaš papirnati kapital, ki stremi le k temu, da se obnavlja z vsemi, predvsem z umazanimi sredstvi... Kaj šele, da bi hotel izboljšati družbo, življenjske pogoje in da bi si želel, da bi delali vsi in manj...« 4 Po pivu je sedaj vztrajno krožila steklenica viskija, kmalu pa je Renato, ki je sedel tik ob njem, ponudil Sandru cigareto trave. »Za korajžo,« mu je pomežiknil, Sandro pa je vdihnil sladkoben dim dišeče opoj-nisti ter jo nato ponudil Barbari. Alfredo je sedaj pel We shall overcome Joan Beaz, Sandro pa je končno objel Barbaro okrog ramen. Njegova roka se je nato začela počasi spuščati navzdol in naposled ji je začel previdno in nežno božati prsi. Barbara se mu je nasmehnila, kar je bilo znak, da je vse v redu in prav. Sandro je imel vtis, da so vsi to videli, vendar da je to nekaj najnaravnejšega ob takih priložnostih. Dvojice, ki so bile razporejene po divanu in postelji, so se še bolj strnile, posamezniki pa so vedno bolj nevidni otožno ždeli v ozadju na stolih. Alfredo je z vse tišjim glasom spremljal vse bolj diskretne akorde, menda si je pel kako staro škotsko balado, Geordie ali Mary Hamilton, v kateri je nesrečna kraljičina služkinja Mary porinila v morje v smrt svojega nezakonskega otroka, ki ga je spočela s škotskim kraljem Stuartom in mora zato še sama umreti. Morda ker sta si ljubezen in smrt tako blizu, je nesreča mladega tat~ kraljevih konjev Geordieja in služkinje Mary Hamilton ustvarila pritajeno ozračje čarobnega vzdušja, kjer so se roke stiskale z rokami in usta z ustmi, šepetajoče besede pa so kar same valovale v zraku in se tam porazgubile. Sandra je za trenutek presunilo, da se ima lepo, kot se ni imel nikoli v življenju in je zato hotel podaljšati ta vesoljni utrinek v nedogled. Morda so mislili isto tudi drugi. Mary Hamilton, zastrta luč, šepetanje ostalih, toplota Barbarinega telesa ob njegovem in mehkoba njenih prsi pod njegovo roko. Morda je to prvi korak na poti do nebes, kdo ve... in da so morda nebesa le v priokusu bližnjih drhtečih in pričakujočih ust... In ne v razrednem boju ali pa... ali pa... da je razredni boj le sredstvo, ki vodi do priokusa teh ust... Ko pa smo vsi tako neskončno sami in si postavljamo velike cilje, le da uresničimo majhne... In si skandiramo velike fraze in gesla ogorčenja in besa, le da bi potem Sepeteli nežne besede drugim pričakujočim ustom... Morda pa se ne bom imel nikoli več tako lepo in je ta trenutek le droben nerealen oklepaj v pravi resničnosti, ki zaobjema trd boj za iz- boljšanje družbe in da je ta boj nujen boj proti napovedanemu niču smrti, ki nam jo namenja meščanski razred, ki nas peha v ubogljivost, vojne in pogubo, je razmišljal Sandro. Morda, morda, morda... Toda jaz se tukaj imam lepo in bi si želel, da bi ta trenutek podaljšal do sodnega dne. Hočem se imeti lepo, hočem, hočem, hočem... zaslužim si... in sedaj se imam in nihče mi ne sme uničiti tega trenutka... Saj ni življenje samo trpljenje in boj... Jaz pa sem tako mlad in vsi mi samo razlagajo in učijo, da se moram sedaj le zabavati in študirati, itak bo tisto grdo, tisto, kar izkušeni imenujejo pravo življenje prišlo še prehitro... Zato, Barbara, še bolj se stisni k meni in me popelji v nebesa, da se od tam ne spustiva več, dokler ne bo prišlo tisto neizbežno temačno... tisto življenje, s katerim nas strašijo... morda iz zavisti, ker smo mladi, morda pa zato, ker je res tako strašno... 5 V rokah je držal razpršilec rdeče barve in mahal z njim: »Sedaj bomo opozorili gospodarje, da smo vedno budni in da bomo v kratkem pometli z njimi!« je zagrmel, nato pa skočil k vhodu neke zakotne občinske izpostave, ter napisal čez vrata: »Gospodarji, buržuji, mi smo vam zdaj tuji!« Ko jo to storil, je veselo zažvižgal, kar so storili tudi drugi, ki so večinoma čakali v avtomobilih, in zaklical: »Zdaj pa brž proč, tja, kjer sistem utripa najglasneje!« In že so z ostrim piskom podrsale gume razpadajočega peugeota, ki so pustile črno sled na asfaltu, vsi ostali pa so hiteli za njim v smeri proti mestu. Kmalu se je spet ustavil, tokrat pred avtobusno čakalnico. Alfredo se je skoraj v skoku zavihtel iz avtomobila ter spet v rokah vihtel rdeč razpršilec kot Don Kihot sulico, ko se je boril proti mlinom na veter. »Delavci, ki vsako jutro čakajo tu, da oddidejo na svojo vsakodnevno tlako v tovarnah in uradih, naj vedo, kdo jih izkorišča!« se je zadrl v temno noč, ostali udeleženci maščevalnega pohoda pa so zagnali navdušen nečloveški krik. Nato je preko vso prozorno plastično steno čakalnice z velikimi črkami zapacal: »Smrt gospodarjem in njihovim hlapcem!« Medtem so tudi ostali stopili iz avtov, Alfredo pa jih je nagovoril: »Sedaj moramo udariti višje, v osrčje sistema! Vem, kateri bo naš naslednji cilj!« Prisotni so se spogledali in kjub temu, da cilja niso poznali, so vseeno glasno zaščebetali. Kolona pa je spet nadaljevala svojo nočno pot. Kmalu se je Alfredov peugeot ponovno ustavil, tokrat pred majhno karabinjersko postajo, ki je prav izzivala s svojo nez-natnostjo in je bila vsa temna in prazna. »To je srce represivnega sistema!« je deklamiral Alfredo. Ostali so se za trenutek stresli, večina pa jih je kar počakala v avtomobilih s prižganim motorjem. Tudi Alfredo je dokaj hitro nakracal svoj »Smrt policijskemu zatiranju proletarcev« in jo nato popihal s svojim zvestim pločevinastim služabnikom. Naslednji cilj ni bil posebno prestižen, a Alfredo se ga je vseeno lotil: »V reakcionarnem in meritokratskem ustroju naše družbe je tudi poštni nabiralnik hlapec sistema in ima uničujočo funkcijo povezave med kapitalisti in njihovimi podaniki na račun ljudstva!« »Toda nabiralnik je rdeč!« je resno izdavil Renato. Alfredo je pogledal svoj rdeči razpršilec, verjetno tudi sam zardel, a se zaradi polteme tega ni opazilo, in brezbarvno izrekel: »Vseeno, naj bo to simbolična gesta!« Napisal je le "smrt", saj je to bilo dovolj zgovorno in simbolično, ko pa se itak ni nič videlo. \ Kolona razmajanih avtomobilov se je približevala središču mesta, tako da je njegovo hupanje skoraj povsem poleglo, saj so se bali policijskih obhod-nic, ki so večkrat čakale na strateških točkah mestnih križišč. Alfredo se je še ustavil pri neki telefonski govorilnici, programsko izjavil, da "tudi telefon ustvarja krivice" ter po steni govorilnice nakracal le srp in kladivo. »Saj ljudje niso neumni in bodo razumeli,« je li-dersko poudaril. 6 Sandro in Marko sta prišla pred ladjedelnico Svetega Marka daleč prezgodaj. V rokah sta imela zajeten sveženj letakov Gibanja proti odpustom v ladjedelnici, ki ga je vestni Werther začuda pripravljal skoraj teden dni, in se plaho ozirala okrog sebe. Ko sta tako postavala pred osrednjim uvodom še v umirajočem polmraku, se jima je občutek vlage in jutranjega hlada zarezal pod kožo. »Pol osma je že, pa ni še nobenega,« je dahnil Sandro, Marko pa ni odgovoril. Vendar je, ko je manjkalo pet minut do osme, prihumel ves naval delavcev, mladih in starih, visokih in nizkih, čokatih in suhih, glasnih in tihih, kar naenkrat kot kompaktna gosta živa reka. Večina ju je gledala sumničavo, nekateri temačno, drugi zviška, le redki so ju naklonjeno poglada-li in ti pogledi so bili eliksir za mlada in boječa člana Gibanja. Prihajali so vsi naenkrat, da sploh niso utegnili vsem podati letak. Nekateri so ga odklonili z roko, kakšen jo je izrecno iz-tegtnil, eden pa ga je celo odbil tako, da je udaril po letaku. Malo po osmi uri je bilo vsega konec, saj je po koncu gostega izliva človeške reke pristopi-cal le kak redek posameznik, ki se ni v naglici niti obrnil k njima, in prezrl njuno iztegnjeno roko. »No, tudi to je mimo,« je dejal Marko. »Ni bilo posebno veselo, kaj?« »Nikakor ne, prej frustrant-no... pa tudi...« pri tem se je Sandro ustavil. »Pa tudi?« »Imel sem občutek popolnega nesmisla najinega početja...« Sedaj je tudi Marko pomolčal, nato pa tiho pristavil: »Tudi jaz...« Samotno sta stala v jutranji dvigajoči se meglici pred pustim vhodom v ladjedelnico in nekaj časa poraženo molčala. »Sandro, jaz grem na zgodovinski seminar, pa ti?« Sreda, 24. decembra 1997 BOŽIČNE TEM BILANCA SLOVENSKA MANJŠINE NA KOROŠKEM OB IZTEKU LETA 1997 Neizpolnjena pričakovanja Poslabšanje položaja na skorajda vseh področjih in čedalje močnejši pritisk nemškega nacionalizma, obenem pa velika razhajanja znotraj manjšine same CELOVEC - Ustanovitev koordinacijskega telesa med osrednjima političnima organizacijama, pozitivnejši odnos Avstrije do svojih manjšin v obliki temeljite reforme (restriktivnega) Zakona o narodnih skupinah in sprejema ustavnega določila o jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti države, ter večji posluh matične države Slovenije za svoje manjšine v zamejstvu. To so bila glavna pričakovanja slovenske manjšine na Koroškem za leto 1997, ki sta jih začetek leta v pogovoru za naš list izrazila predsednika obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev Nanti Olip (Narodni svet koroških Slovencev) in Marjan Sturm (Zveza slovenskih organizacij). Pričakovanja so ostala neuresničena, bilanca ob koncu leta je vse drugo kot spodbudna: izjemši zakon o narodnih skupinah, pri katerem naj bi na osnovi sredi leta sprejete skupne Spomenice avstrijskih narodnih skupnosti prišlo do določenih pozitivnih sprememb, namreč ni bilo zaznati bistvenih drugih napredkov - Slovenci na Koroškem so se znašli v položaju, v katerem so ogrožene celo te-meljnje manjšinske strukture. Temu razvoju je botrovalo veC faktorjev, glavni so napeti no-tranjemanjšinski odnosi, slej ko prej manjšini nenaklonjeno vzdušje na Koroškem, toda tudi odnos avstrijske kot tudi slovenske države do svojih manjšin. Da se položaj ni še bolj dramatično poslabšal, je zasluga manjšine same, ki je z lastnimi pobudami preprečila še nega-tivnejši razvoj. K položaju znotraj manjšine oz. odnosi med obema osrednjima političnima organizacijama koroških Slovencev: prizadevanja Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) na eni in Zveze slovenskih organizacij (ZSO) naidrugi strani, da bi z ustanovitvijo koordinacijskega telesa konCno presegla »mrtvo točko« niso bila uspešna. Razlogov zato je veC, glavna pa sta vsekakor nasprotujoCasi koncepta manjšinske politike. Medtem ko NSKS zagovarja krepitev kolektivnih (tudi političnih) manjšinskih pravic in ob tem še posebej poudarja aspekt etničnosti, se ZSO zavzema za krepitev individualnih pravic in za multikulturnost. Po mnenju ZSO se manjšina naj tudi ne bi vključevala v boj za politično participacijo oz. oblast v deželi in državi, kar je spet sestavni del programov Narodnega sveta, še posebej pa Enotne liste, ki zahtevata zajamčeno zastopstvo manjšine v vseh zakonodajnih telesih. Za neuspeh pri oblikovanju koordinacijskega telesa, ki naj bi pomagal doseči minimalni politični konsenz znotraj manjšine vsaj v vpršanjih, ki so za manjšino eksistenčnega pomena, pa je kriv tudi permanenten boj za oblast znotraj manjšine. Obe strani do danes nista našli formulo, ki bi krepila enotnost na zunaj, zagotovila pluralizem na znotraj, na prvo mesto pa postavila interes vseh koroških Slovencev - naj gre tu za posameznega pripadnika manjšine ali pa manjšina kot celoto. Ta stalni notranjemanjšinski boj za oblast je tudi v letu 1997 imel svoje negativne posledi- ce v uradni manjšinski politiki Avstrije. Spomenica vseh avstrijskih narodnih skupnostih, ki je bila predana vladi in parlamentu in v kateri so avstrijske manjšine prvič v zdodovini sestavili skupen katalog najbolj perečih vprašanj, ima »madež« veta Narodnega sveta, notranj emanj šinska nesoglasja pa so moCno bremenili tudi seje sosveta za Slovence pri Uradu zveznega kanclerja, katerega mandatna doba se je iztekla novembra letos. Sosvet je sicer sprejel nekaj za manjšino pomembnih sklepov, toda realnost kaže povsem drugačno sliko. Širitev slovenskih radijskih sporedov na ORF je veC ali manj postala vizija, dvojezični otroški vrtci - kot na primer v Borovljah, kjer je občina oklonila dvojezično skupino -so bili ustanovlejni na privatno pobudo, dvojezičnih krajevnih napisov še vedno ni v vseh po zakono določenih krajih, itd. Tudi finančno podporo je Avstrija skrajšala za približno deset odstotkov napram letu 1996. Pozitivno je ob tem treba omeniti, da je vlada v zadnjih štirih letih predloge sosveta o razdelitvi finančnih podpor slovenski manjšini na Koroškem v višini 66 milijonov šilingov v celoti upoštevala. Pričakovanja slovenske manjšine na Koroškem pa ni izpolnila tudi matična država Slovenija. Prav v zvezi s finančno podporo je bilo s strani političnih, kulturnih in drugih športnih organizacij slišati očitek, da se Slovenije ne zaveda (vec) svoje velike odgovornosti napram Slovencem v zamejstvu. Posledica tega je, da so resno ogrožene osnovne strukture slovenske manjšine na Koroškem, za katerih delovanje je doslej v prvi vrsti skrbela prav R. Slovenija. Ogrožene so še posebej organizacije, ustanove in društva, ki delujejo na področju kulture, izobraževanja, medijske oskrbe in tudi športa. Pričakovanja slovenskih manjšinskih organizacij na pragu v leto 1998 so vse drugo kot optimistične. Razplet v iztekajočem se letu 1997 je namreč pokazal, da se slovenska manjšina na Koroškem nevarno približuje točki, ko gre za njeno preživitje. Prav ta resna situacija naj bi bila izziv vsem - manjšini, Avstriji, Sloveniji, Evropi. Ivan Lukan Na slikah: zgoraj: ker je občina Borovlje odklonila dvojezično skupino v javnem otroškem vrtcu, so Slovenci ustanovili zasebni dvojezični vrtec; v sredini: avstrijski parlament naj bi po najnovejših informacijah izglasoval ustavno določilo o kulturni, jezikovni in etnični raznolikosti Avstrije šele leta 1998; spodaj levo: urad zveznega kanclerja na Dunaju, kraj, v katerem se vršijo tudi seje sosveta koroške Slovence; spodaj desno: ob 25-letnici nasilne odstranitve dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem so koroški Slovenci pred sedežem deželne vlade v Celovcu opozorih na še vedno neuresničen zakon. OBISK V PRED KRATKIM USTANOVLJENEM SRBSKEM DRUŠTVU VUK KARADŽIČ Da bi se Srbi v Trstu ne srečevali več samo na cesti Sredi oktobra je bil v Zgoniku koncert srbskega orkestra, ki ga vodi Mirko Kodič. Udeležilo se ga je mnogo Srbov, ki že dalj Časa živijo v Trstu in drugod po Italiji. Prireditvi je sledila sploSna zabava, med katero so zaplesali tipično srbsko kolo, dali duška svojemu veselju in v skladu s tradicijo tudi bučno razbijali kozarce; domov so se vrnili Zidane volje in vsaj en veCer pozabili na vsakdanje probleme. Koncert so uspešno izvedli s posredovanjem sindikalista Renata Kneippa elani kluba »Vuk Stefanovič Karadžič«, ki ima svoj sedež v ul. del Rivo, 5. Zgoniška uprava je dala na razpolago dvorano športnega kulturnega centra, goste pa je pozdravila županja Tamara Blazina. Da živi od zdavnaj v Trstu srbska manjšina je znano, manj poznana pa je dejavnost krožka »Vuk Karadžič«, ki je nastal oktobra 1995 po zaslugi nekaterih tu živečih Srbov s ciljem, da »bi se končala redna snidenja na trgu Garibaldi ali v bližnjih ulicah. Skratka, da bi si v dostojnejšem slogu izmenjavah mnenja in izkušnje ter širili srbsko kulturo.« Kako se je klub rodil in kateri so načrti pobudnikov? O tem in še o marsičem drugem smo se pogovorili s predsednikom krožka »Klub udruženja Vuk Karadžič« Ra-dišo Spasičem in podpredsednikom Zivanom Miloševičem, ki se jima je kasneje pridružil še podpredsednikov brat, sicer blagajnik kluba Ži-votije (Žile) Miloševič. Klub so ustanovili 13. oktobra 1995, je pojasnil Spasič, po rodu iz Poljane blizu Požarevca. Prvotno je bil njihov namen klub poimenovati po sv. Savi, a pravoslavna Cerkev v to ni privolila, tako da so se odločili dati krožku ime po srbskem pro-svetitelju, jezikoslovcu in etnografu Vuku Karadžiču. Kot omenjeno, so se Spasič in nekateri prijatelji odločili »spraviti ljudi s ceste in s trgov« z izvirno zamislijo o ustanovitvi kluba, kjer bi se lahko zbirali pripadniki srbske skupnosti. Spasič se je podal na kvesturo in se obrnil do Digosa, kjer je dobil vse potrebne informacije. Temu so sledili ustanovitev kluba, obvezni statut in porazdelitev izkaznic članom. Ti so že od samega začetka doumeli važnost pobude in jo seveda podprli. Pri tem je bila pomembna tudi vloga tukajšnje pravoslavne Cerkve, ki jih je za začetne str.oške (TV, satelitska antena idr.) finansirala z 2,5 milijona lir. »Konzulat nam ni pomagal, Cerkev pa je,« so povedali. Vse je po normah, izpeljano po zakonih, zagotavljajo, statut so tudi prevedli v srbščino, da ga lahko vsi elani razumejo. Probleme imajo z odprtjem bara, saj prostori, kjer je krožek, niso bili vseljivi. Zadevno prošnjo so vložili na Občini, od finančne straže so že dobili dovoljenje za prodajo alkoholnih pijaC in tako naj bi že januarja ah najkasneje februarja odprli prostor, kjer bodo nudili tudi sendviče in podobno prehrano. Značaj kluba je kulturno-umetniško narave, »mi pa smo absolutno apolitični. Vsi smo delavci, vsi delamo in končno imamo prostor, kjer se združujemo. Tu igramo šah, domino, karte, imamo svojo glasbo, preko satelita dobivamo informacije iz Srbije, tudi športne novice,« je pojasnil Spasič. Članov je že precej in nenehno iščejo nove. Ljudje se večkrat ne znajo odločiti, ah pristopiti h klubu; navsezadnje vsi ne poznajo udejstvovanja krožka ah ne vedo za njegov obstoj. Prostore v ul. del Rivo so dobili preko agencije, prvotno pa bi morali sedež odpreti v ul Ber-nini 4. Dvorano, ki meri 250 kvadratnih metrov, so že bili prepleskali in tudi uredili prostore, nazadnje pa jim je krajevno zdravstveno podjetje odklonilo dovoljenje za odprtje kluba. Lastnik prostora jim je vnaprej vplačan denar sicer vrnil, toda kaj z izgubo Časa, truda in materiala! Ob tem se blagajnik sprašuje, zakaj je poprej v istih prostorih imel sedež drugi (italijanski) krožek, a sedaj je za svojo udejstvovanje dobilo dovoljenje še neko drugo (prav tako italijansko) društvo. Vprašali smo, ah gre morda za diskriminacijo. Pogledi in kretnje so bili karseda zgovorni... Romali so tako spet do agencije in našli sedanjo namestitev. Ta sicer drago stane, prostor so seveda prepleskali in prečistili, pri urejanju pa so vestno pomagali člani kluba. »Toda lepo in bistveno je, da imamo svoj prostor in informacije iz matične domovine, tudi o športu« pravi Spasič. Včlanjeni so tudi v italijansko športno združenje Uisp, katerega predsednik Giuliano Genci jim je v veliko pomoC pri odprtju bara. Potrebna dela so Kdo sta bila... Vuk Stefanovič Karadžič (1787-1864): srbski prosvetitelj, jezikoslovec in etnograf; član dunajske, berlinske in peter-burške akademije; tvorec novega srbohrvaškega književnega jezika na ljudski osnovi (slovnica, slovar, prevod biblije, zbirke narodnih pesmi). Sava Nemanjih, Sveti Sava (roj. ok. 1174-1235), pravo ime Rastko, najmlajši sin Stefana Nemanje; mlad stopil v samostan, postal prvi srbski neodvisni arhiepiskop (v Zid); ustanovil samostan Hilandar na Atosu, pomagal bratu Stefanu PrvovenCanemu utrditi oblast. Razvijal srbsko srednjeveško kulturo, postal simbol srbske tradicije in pravoslavne Cerkve. 36-letni Zivorad Mišic, edini Častni dan kluba »Karadžič«, je naslikal lepa portreta KaradžiCa in sv. Save, ki sta izobešena v prostorih kluba. že opravili, z odprtjem točilnice bodo zanesljivo dobili nove elane, čemur bo seveda sledilo znižanje članarine. »Tako ne bomo veC primorani spraševati Cerkev za prispevke, ampak ji bomo celo mi lahko pomagali,« zagotavljajo. V prostorih drušva so, kot reCeno, zelo aktivni. Omembe vreden je šahovski turnir, ki so ga pred kratkim organizirali in ki se ga je udeležil tudi 30-letni Stanoje Jovič. Sahist spada med 10 najboljših v Furlaniji - Julijski krajini, na turnirju, pa je zasedel »le« 2. mesto, ker je odigral samo polovico partij. Važno je tudi, da nudi klub poleg razvedril pomoč srbskim priseljencem za vse dokumente, prošnje, vizume idr., kar pač potrebujejo za vstop oziroma za dovoljenje za bivanje v Italiji. Prve dni decembra je npr. stopil v veljavo dogovor s slovenskim konzulatom za podelitev tranzitnih vizumov elanom kluba in drugim jugoslovanskim državljanom, na sploh pa jamčijo za vsakogar, ki pride v Trst. V tej luCi gre tudi gledati na nastop Kodičevega orkestra. Kot že omenjeno, so jim pri organizaciji in dobavi dvorane bistveno pomagali Kneipp in zgoniška uprava. »Pri društvu smo skoraj vsi elani sindikata,« je povedal Spasič, tako da so preko Kneippa lahko uresničili nadvse uspelo pobudo. V Zgoniku so jim dah na razpolago dvorano, a »škoda, da je bila udeležba maloštevilna. Vas je paC oddaljena od mesta, marsikdo nima avtomobila, pozno ponoči ni avtobusov,« so izpostavili. Posebno gre omeniti nastop 36-letnega Slaviše Pajkiča, bolj poznanega po vzdevku »Bibastruja«. Človek je pravi fenomen, ki je omenjen tudi Guinnessovi knjigi rekordov, saj je pravcati »električni prevodnik«. Dovolj je npr., da v eni roki drži dva kabla visoke napetosti, v drugi klobaso, pa se slednja speče. Ce se odloči, da namoči noge v mrzli kopeli in vtakne prste rok v električno stikalo, se bo voda segrela. Na isti naCin se v njegovih rokah prižge žarnica, tudi aparat za merjenje električne napetosti reagira na stik z njegovim telesom. Člani kluba delajo na tem, da bi ga v kratkem povabili v Trst ah v Slovenijo, kjer bi ljudje lahko videli to Čudo. Pajkic in glasbeniki so bili gostje kluba, ki jim je plačal pot, prenočišče in prehrano, bistveno je bilo seveda posredovanje članov krožka za nabavo vizumov, plačah so tudi avtorske pravice Siae. »VeCer Preteklega januarja so novo leto dočakali v prostorih društva, kjer se je zbralo okoli 40 ljudi in so člani skupaj z ženami proslavili prihod novega leta. 27. januarja so slavili sv. Savo, družabnosti so se udeležili tudi jugoslovanski konzul Peter Pavič, pop in popov namestnik, okoli 70 ljudi je med drugim zaplesalo ob tradicionalni glasbi, poskrbeli so tudi za videoposnetek. Člani kluba so prepričani, da se bo prihodnji mesec dvorana napolnila, Ce pa bo dosti ljudi oziroma no- ni potekel, kot smo si predstavljali, a je bil vseeno uspešen in pozitiven. Ljudje so pač videli, da obstajamo in kaj delamo,« je povedal Spasič, ki se z drugimi elani že pripravlja na bližnje praznike. Pravoslavni praznujejo Božic 7. januarja, teden dni kasneje je zanje novo leto, a 27. januarja Častijo sv. Savo. vih elanov, bodo poskrbeli za večji prostor. Spasič in kolegi ne stojijo križem rok in gledajo pozitivno na prihodnost. Načrtujejo ustanovitev folklorne sekcije, seveda v primeru večjega števila elanov in ob pridobitvi večjega prostora. V srbski skupnosti je tudi ekipa »Srbija šport«, ki jo trenira Ratko Zivanovič, zelo uspešna v malem nogometu (osvojili so med drugim trofeja »Coppa Trieste« in »Tortuga«), s katero bi elani kluba radi navezah tesnejše stike. Kaj pa ustanovitev srbske šole? »Trenutno nimamo prostorov,« pravijo, »a bi lahko za začetek pomislili na vrtec, kjer bi se družili naši otroci.« Na razpolago bi jim bila učiteljica Svetlana Marinkovič, katere mož je član kluba. »Ko bi dobili v ta namen prostor v najem, bi to bilo zelo koristno za nas vse,« je povedal Spasič in dodal, da sta za to potrebna denar in smotrna organiziranost. Ljudje so v to zamisel zainteresirani, saj med delovnim urnikom ne vedo, kam z otroki, tako da jih puščajo v italijanskih vrtcih. Perspektive so torej dobre, važno je, da se ljudje Čimbolj približajo delovanju kluba. »Ce se našemu udejstvovanju približa tudi pravoslavna Cerkev, bi lahko ustanovili srbsko osnovno šolo.« Vrtec naj bi v tem smislu bil le začetek, za odprtje šole pa seveda pričakujejo pomoč s strani konzulata. Člani krožka si tudi nadejajo stopiti v stik z drugimi srbski klubi, v prvi vrsti z onimi, ki so aktivni v Avstriji. Kljub težavam zaradi meje upajo, da bo. prišlo do kulturnega izmenjavanja in skupnih programov, nenazadnje bi radi organizirali medsebojne športne turnirje. S tem v zvezi so nas prosili, ah lahko preko Primorskega Dnevnika posredujemo njihovo vprašanje slovenski vladi. Zanima jih, ah obstaja možnost, da bi Republika Slovenija podeljevala jugoslovanskim državljanom tranzitni vizum z enoletno veljavo. Trenutno traja vizum le tri mesece, kar jim povzroča nenehne težave (že samo za obisk sorodnikov) pri dobavi potrebnih dokumentov. Navsezadnje, pravijo, bi tako tudi lažje organizirali koncerte... Aljoša Gašperlin Na slikah: zgoraj sedež društva, spodaj predsednik Radiša Spasič. 22 Sreda, 24. decembra 1997 PRIREDITVE Pripravili že 36. Dan emigranta V torek, 6. januarja 1998, ob 15. uri, bo v občinskem gledališču Ristori v Čedadu, 36. Dan emigranta. Gre za tradicionalno pobudo, ki jo ob zaključku prazničnega obdobja prirejajo Slovenske organizacije videmske pokrajine. Na tokratni, že 36. izvedbi priljubljenega Dneva emigranta, ki jo označuje podnaslov pesmi, glasba, življenje Slovencev videmske pokrajine, bosta govorila senator Mitja Volčič in župnik iz Barda Ren-zo Calligaro, ki bo zbrane pozdravil tudi v imenu organizatorjev. Kulturni program tokratne prireditve obsega glasbeni nastop zbora in malega orkestra dijakov srednje šole »Dante Alighieri« iz Spetra, zbor in orkester pa bo vodil prof. Nino Specogna, gledališki del programa pa bo zapolnilo Beneško gledališče, ki bo tokrat izvedlo priredbo Molierove komedije Jur, zaničan mož. Skupino, ki je stalen gost priljubljene čedajske prireditve, je za nastop pripravil režiser Marjan Bevk (na sliki Beneško gledališče med nastopom na Dnevu emigranta januarja ’94). Pokrovitelj tradicionalnega srečanja Slovencev videmske pokrajine je čedajska občinska uprava. Tudi tokrat bodo v gledališču Ristori prodajali Trinkov koledar. V Čedadu božični glasbeni prireditvi Na pobudo videmske pokrajinske uprave in videmskega centra CSS bo tokrat v drugo Božič v Čedadu. Prireditev, ki so jo organizirali v sodelovanju s Skladom opatije v Roža-cu, čedajskim domom za ostarele in župnijo sv. Marije vnebovzete v Rožacu, obsega tokrat dve glasbeni srečanji. Prvo bo na sporedu v petek, 26. decembra: ob 20.30 bosta v cerkvi sv. Silvestra nastopila Godalni kvartet radia-televizi-je Slovenija in klarinetist Claudio Mansutti. Na koncertu z naslovom Soavi melodie bosta v glavnem predstavila klasičen repertoar, izvedla pa bosta skladbe Schuberta, Pachel-bela, Albinonija, Mozarta, VVagnerja in Rachmaninova. Drugo srečanje bo v soboto, 27. decembra, ob 15.30 v Ce-dajskem domu za ostarele. Duo Moro Noro, ki ga sestavljata sopranistka Liliana Moro in pianistka Fabiana Noro, bo izvedel vrsto znanih arij. Cappella Civica pri božični maši v tržaški stolnici Kot je že običaj, bo glasbeno-pevska skupina Cappella Civica, ki jo vodi Marco Sofianopulo, tudi letos obogatila slovesno božično mašo, sodeloval bo še organist Mauro Macri. Skupina bo nadalje sodelovala še pri obredih v nedeljo, 28. decembra in v četrtek, 1. januarja. Zbor Cappella Civica bo s Komornim orkestrom FJK nadalje oblikoval Božični koncert, ki bo v tržaški stolnici v petek, 26. decembra ob 18.30. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Estate e fumo« T. VVilliamsa, ki bo na sporedu od 9. do 11. januarja (v abonmaju - odrezek 18 bel - na izbiro) in za predstavo »L’uomo, la bestia e la virtii« L. Pirandella, ki bo na sporedu od 13. do 18. januarja (v abonmaju - odrezek 6 rumen) - (umik: 8.30- 13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30- 12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Od 20. do 31. januarja 1998: opera »VVozzeck« Georga Buchnerja. Direktor VVolfgang Božic. Nastopajo orkester in zbor Gledališča Verdi. Blagajna gledališča (urnik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Cristallo - La Contrada Od 9. do 18. januarja gostuje gledališka skupina Compagnia della Rancia s predstavo »Brachetti in te-chnicolor« z Arturom Brachettijem. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti, informacije tel. 390613. Gledališče Miela Festival narečnega gledališča A ve Ninchi V petek, 26. t. m., ob 16.30 bo nastopila skupina »II Satiro« iz Cavasagra pri Trevisu s predstavo »Veneto Descuerto«. Vstop prost. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 29. t. m., ob 17. uri srečanje Združenja I saperi delle donne iz Gorice. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 13. in v sredo, 14. januarja 1997, ob 20.30: CRT Artificio in Teatro Biondo Stabile iz Palerma v sodelovanju s Piccolo Teatro iz Milana »ITcaso Kafka« Roberta Andd in Moni Ovadie. Režija Roberto Ando. Nastopajo Moni Ovadia in TheaterOrche-stra. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V soboto, 27. t. m., ob 20.45 gostovanje Stalnega gledališča iz Genove: Georges Feydeau »La dame de Chez Maxim«. Nastopa Mariangela Melato. Režija Alfredo Arias. Teatro Contatto - Gledališče San Giorgio V ponedeljek, 9. januarja 1998, ob 20.30 gostovanje Gledališča Segreto: Ruggero Cappuccio »Shakespea re di Napoli«. ______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij Danes, 24. t. m., ob 18.00 in ob 20.30 film »Mr. Bean«. SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela V soboto, 27. t. m., ob 17. uri obisk Dedka mraza in predstava »Hura za veljake Mlake Kloake«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri in v ponedeljek, 29, t. m., ob 20. uri balet »Labodje jezero« - razprodano. Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 26. t. m., ob 18. uri gostovanje opere in baleta SNG Maribor in kijevskega državnega gledališča z baletom »Labodje jezero«. V soboto, 24. januarja 1998, ob 19. uri: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28., 30. in 31. januarja. Vstopnice lahko rezervirate že zdaj, informacije (00386-61/222815). Mestno gledališče ljubljansko V soboto, 27. t. m., bo na mali sceni ob 22. uri gostovala skupina TV Poper s satiričnih kabaretom Borisa Kobala, Sergeja Verča, Mirana Košute in Borisa Devetaka »Burja v megli«. SNG - Drama V torek, 30. t. m., ob 20. uri: N. V. Gogolj »Revizor«. Priredba in režija Dušan Jovanovič. Vstopnice so že v prodaji. Lutkovno gledališče Jutri 25. in v soboto, 27. t. m., ob 19. uri »Otrok in svet« - izven. Koprodukcija LGL. V soboto, 27. t. m., ob 11. in ob 15.30 »Žogica marogica« (izven). Ponovitve v nedeljo, 28. t. m., ob 11. in ob 16. uri ter v ponedeljek, 29. t. m., ob 17.00 in ob 18.30. Kulturni dom Španski borci V petek, 26. t. m., ob 17. uri: Iztok Valič »Pepelka«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica 27. januarja 1997. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Tria Lorenz iz Ljubljane. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 12. januarja 1998, ob 20.30 koncert na katerem bosta nastopila Marzio Conti (flavta) in Bruno Canino (klavir). Na sporedu Schubert, Roussel, Milhaud in Boulez. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 29. t. m., ob 18.30 novoletni koncert »Dunajski večer« Komornega orkestra Furlanije-Julij-ske krajine, ki ga vodi Romolo Gessi. 2. in 3. januarja 1998, ob 21. uri koncert The Golden Gospel Singers. Predstava izven abonmaja. Gledališče Verdi V torek, 6. januarja 1998 novoletni koncert »Srečno novo leto Trst«. Nastopil bo Orkester občinskega gledališča Verdi pod vodstvom Johna Mc Glinna, solistka Kirn Crisvvell. Koncert prirejajo Zdmženje trgov-rrv. Trgovinska zbornica in CRT Trst. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Avditorij šole Addobbati (Šalita di Gretta 38) V soboto, 27. t. m., ob 20.15 glasba in kabaret z Witz Orchestro »International Graffiti«. Vstop prost. PROSEK Kulturni dom V petek, 26. t. m., ob 17. uri božični koncert Godbenega društva Prosek. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V četrtek, 15. januarja 1998, ob 20.30 koncert »Com-battimento Consort Amsterdam« pod vodstvom Jana VVilliama de Vrienda. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98 PDG Nova Gorica - V nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri P.I. Čajkovski »Labodje jezero«. Nastopajo SNG Opera in balet Maribor ter Kijevska nacionalna opera. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine 16. januarja 1998, ob 20.45 nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Anton Nanut, solist Mi-scha Maisky. Na programu Smetana, Dvorak, Janaček. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Kulturni dom 19. januarja 1998, ob 20.15 koncert Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Sčeka (za abonma in izven). DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo 23. januarja 1998, ob 20. uri bo v Viteški dvorani galerije Zorana Mušiča nastopil Moskovski kvartet (za abonma in izven). Za informacije tel. 00386-65/21262. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 27. t. m., ob 21. uri novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija in komornim zborom RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 26. t. m., ob 18. uri gostovanje Opere in baleta SNG Maribor in Kijevskega državnega mladinskega gledališča z baletom P.I. Čajkovskega »Labodje jezero«. SNG Opera in balet V torek, 30. t. m., ob 19.30 (izven in konto) L. Deli-bes »Coppelia na Montmartru«. V sredo, 31. t. m., ob 20. »Cigan baron« - razprodano. ______________KOROŠKA___________________ CELOVEC Mestno gledališče (Dvorana 7 na celovškem sejmišču (VVorter See Halle) V soboto, 27. t. m., ob 19.30 musicala Jerryja Hermana »Le cage aux folles« (Kletka polna norcev). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramar - Konjušnica: zaradi izrednega zanimanja je velika razstava o Dačanih podaljšana do 6. januarja 1998. Obiščete jo lahko od 9. do 17. ure. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Chersicla. DalFinformale alle muse energetiche«. Galerija Torbandena: do 31. t. m. razstavlja Edo Murtič. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-20. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25. januarja je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): do 30. t. m. razstavlja Claudia Raza. Galerija Nadia Bassanese: do 24. t. m. razstavlja Angela Fasoli. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 13.1.1998 je na ogled razstava »01insky - verjetno zadnji umetnik 20. stoletja«. Palača Costanzi: do 25. februarja 1998 je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure. Krožek Fincantieri (Galleria Fenice 2 - I. nadstropje): na ogled je razstava tržaške slikarke Adriane Bavaresco »Jadran: morje in zemlja«. Gregorčičeva dvorana (Ul. Sv. Frančiška 20): fotografska razstava fotokrožka Trst 80. Urnik od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure. Centres’ Art Gallery v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko »Abdus Salam« v Grljanu: na ogled je razstava akrilov Carmela Vranicha. Center II Giulia: do 11.1.1998 je na ogled božična skupinska razstava. Državna knjižnica v Ul. Teatro Romano 7: do 30. t. m. razstavlja Oliviero Honore Bianchi. Umik: 10-12, 16.30-18.30. OPČINE Dvorana Zadružne kraske banke: na ogled je razstava »V pričakovanju Božiča... razstavljajo mali obrtniki«. GORICA Kulturni dom: na ogled je skupinska fotografska rszatava »Skupina 75«. Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja. Katoliška knjigarna - Ars Galerija: do 10. januarja 1998 je na ogled razstava slikarja Pavla Medveščka. Goriški grad: do 25. januarja 1998 je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzeje iz Nove Gorice. VIDEM Stamperia d’arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija. PASSARIANO Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Campoformidu«. ______________SLOVENIJA________________ SEŽANA Mala galerija: odprtje razstave likovne delavnice -Umetnost postavlja vprašanja. Umik: od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Umik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. KROMBERK Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. januarja 1998 je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah. LJUBLJANA Mala galerija: do 14. januarja 1998 bo na ogled fotografska razstava Blaža Zupančiča - Passepartout. Prirodoslovni muzej Slovenije (vhod iz Muzejske ul. 11): odprta je razstava rezultatov geološko-paleonto-loške spremljave gradbenih del na odseku avtoceste med Divačo in Kozino. Razstava Zeli opozoriti na geološko naravno dediščino, ki je bila doslej opb podobnih delih marsikdaj spregledana. Avtorja razstave dr. Tea Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek ŽUPNIJA SV. JERNEJA - OPČINE in MePZ SV. JERNEJ - OPČINE v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETO - TRST vabijo na Božični Koncert ob 375-letnici openske župnije ki bo na Božic, 25. decembra 1997 ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah Božične pesmi in kantato SLOVENSKI BOŽIC, ki jo je po narodnih napevih uglasbil znani slovenski skladatelj MATIJA TOMC, bodo izvajali vsi zbori, ki delujejo na območju openske župnije. Ponovitev koncerta bo v torek, 6. januarja 1998, na Gospodovo razglašanj e ob 17. uri v naši župnijski cerkvi. Toplo vabljeni! ZGONISKA ŽUPNIJA in KD RDEČA ZVEZDA vabita na božični koncert v ponedeljek, 29. decembra, ob 20. uri v župnijski cerkvi Sv. Mihaela v Zgoniku. Sodelujejo MePZ Rainer Maria Rilke, MePZ Rdeča zvezda, Vokalna skupina Odmevi, Kvintet trobil Godbenega društva Prosek, Cerkveni pevski zbor I Jj KD IVAN GRBEC, ■ il* Skedenjska ulica 124, vabi člane in prijatelje na tradicionalno PREDSILVESTROVANJE ki bo v petek, 26. decembra ob 17.30 v društveni dvorani Aleksij Jercog bo prispeval k prazničnemu vzdušju BAZOVICA - CERKEV SV. MARIJE MAGDALENE Živeti, živeti je smisel človeka božična razmišljanja in pesmi sodelujejo: MePZ Lipa, M1PZ Bazovica, OPZ A. M. Slomšek pod pokroviteljstvom SKD LIPA in BAZOVSKE ZUPNIjE v soboto, 27. decembra ob 20. uri PRIREDITVE KD IVAN GRBEC, Skedenjska ulica 124, vabi člane in prijatelje na tradicionalno PREDSILVESTROVANJE, ki bo v petek, 26. decembra ob 17.30 v društveni dvorani. Aleksij Jercog bo prispeval k prazničnemu razpoloženju. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja 26. t. m. tradicionalno šte-fanovanje. Ob 14.30 luCanje na Gorici in ob 17. uri kulturna prireditev v občinskem gledališču. Nastopili bodo Tamburaši SKD F. Prešeren in Dramska skupina s komedijo »N’prej, ol n’zej«. SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA ROJAN in ROJANSKA SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabita na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v petek, 26. t. m. ob 16. uri v rojanski župnijski cerkvi. Pel bo Tržaški oktet. GODBENO DRUŠTVO DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. GODBENO DRUŠTVO PROSEK pod pokroviteljstvom ZAHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA priredi tradicionalni božični koncert za Sv. Štefan, 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku Sodeluje vokalna skupina Odmevi. Vabljeni! SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN in ROJANSKA SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabita na BOŽIČNI KONCERT ki bo v petek, 26. t. m. ob 16. uri v rojanski župnijski cerkvi. Pel bo TiMki d)kM OTROŠKI ZBOR LADJICA DEKLIŠKI ZBOR DEVIN in FANTJE IZPOD GRMADE vabijo na koncert božičnih pesmi na sv. Stefan, 26. t. m. ob 17. uri v župni cerkvi v Štivanu PROSEK priredi tradicionalni božični koncert za Sv. Stefan, 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje vokalna skupina Odmevi. Vabljeni! SKD LIPA Bazovica -vabimo vas, da se nam pridružite v soboto, 27. decembra ob 20. uri v ba-zovski cerkvi, kjer bomo z otroškim zborom »A. M. Slomšek« pod vodstvom Zdenke Krizmancič, M1PZ »Bazovica« pod vodstvom Kenije Brass in MePZ »Lipa« pod vodstvom Tamare Ražem razmišljali z besedo in pesmijo o veCnih vrednotah: človek, ljubezen, družina. SCGV EMIL KOMEL - Koncertna sezona 1997-98 - PDG NOVA GORICA, v nedeljo 28. decembra 1997 ob 17. uri: P.I. Čajkovski LABODJE JEZERO. SNG Opera, balet Maribor in Kijevska nacionalna opera. Predstava v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici. ŠTJAK pri Sežani - vabimo vas na NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT za obnovitev cerkve, ki bo v nedeljo, 28. t.m. ob 16.30 v župnijski dvorani v Štjaku. Nastopajo prof. Antonella Co-stantini - klavir, prof. Sa- dila Ovidiu - kontrabas in prof. Paolo Spincich -klarinet. ZGONISKA ŽUPNIJA in KD RDEČA ZVEZDA vabita na božični koncert v ponedeljek, 29. decembra, ob 20. uri, v župnijski cerkvi Sv. Mihaela v Zgoniku. Sodelujejo MePZ Rainer Maria Rilke, MePZ RdeCa zvezda, Vokalna skupina Odmevi, Kvintet trobil Godbenega društva Prosek, Cerkveni pevski zbor. a iziEii CE SI ŽELIŠ privoščiti Štiri nedelje na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah, 11., 18. in 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kanzel. Odhodi bodo iz Sance ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mauri v Dolini, informacije dobite na tel. 0338-5032176. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PODJETJE IMPORT EXPORT zaposli part-time izkušeno uradnico, ki je pripravljena na potovanja po Italiji in v tujino. Zahtevamo dobro pisno in ŠTEFANOVAME V EOLJUNCU 26. decembra 1997 ob 14.30 LUCANJE ob 17.00 KULTURNA PRIREDITEV v gledališču F. Prešeren. Nastopili bodo Tambu-raški ansambel in Dramska skupina s komedijo »N’prej ol n’zej«, ki jo je napisala in režirala Tatjana Turco. Ponovitev v nedeljo, 28 t.m. ob 17. uri DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU ZVEZA VOJNIH INVALIDOV ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU v sodelovanju s krožkom KRUT prirejajo TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST v ponedeljek, 29. decembra 1997, ob 17. uri, v gostinski Soli v Izoli - Restavracija »Riviera« Vstop je možen samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360072 - 360324. Program predvideva nastop ženske pevske skupine SAVRINKE, zabaval pa nas bo ansambel BISTERC iz Ilirske Bistrice. ObveCamo udeležence, da je odhod avtobusov ob 15.30 iz Sesljana (avtobusna postaja) in ob 16. uri iz Trsta, Trg Oberdan (deželna palača). ustno znanje slovenščine in italijašCine. Pisne ponu-de s kratkim curriculum vitae poslati na Uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro »Uradnica«. PRODAJAM občinsko dovoljenje z blagovno razpredelnico IX in X v na-brežinski občini. Za pojasnila lahko pokličete na tel. St. 200055 ob delovnem urniku. SMUČI znamke Kastle, dolžina 160 cm z vezmi in palicami prodam po ugodni ceni. Tel. 912787. ZA 150.000 LIR prodam mladinske smuči Rossignol z vezmi Tyrolia in Čevlje Tecnica. Tel. 228906. VOLVO 740 turbo inter-cooler, letnik ’85 s tehničnim pregledom, cena po dogovoru. Tel. 040/228932 (Draga 31) ob urah kosila. LADA NIVA 4x4, letnik ’90 prodam, cena po dogovoru. Tel. 040/228932 (Draga 31) ob urah kosila. V SESLJANU iscem resno in zanesljivo varuško za otroke. Tel. 291331. TRŽAŠKO UVOZNO-IZVOZNO podjetje išCe knjigovodjo z večletno prakso, z znanjem slovenskega jezika, v starosti med 30. in 40. letom, ki želi poslovno napredovati. Rokopise naslovite na Uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »izkušeni knjigovodja«. ZENSKI LISIČJI KOŽUH, malo rabljen in v dobrem stanju, St. 44-46 prodam po ugodni ceni. Tel. 828251. SNUCI znamke Hart, dolžina 135 cm in smučarske Čevlje St. 37-38 znamke Nordica, vse v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 828251. TEKAŠKE SMUČI Elan 190 cm za začetnike, z vezmi, palicami in Čevlji St. 35 prodam za 150.000 lir. Tel. 220669 od 9. do 10. ure ali 0335-6158792. 22-LETNO DEKLE iSCe zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 00386-66-81502. PRI GABROVCU prodam zemljišče, 1500 kv. m. Tel. 225396 ali 225826. PRODAM zaradi selitve nov plinski gorilnik Herman, Se v embalaži, 25.000 kalorij, brez grelnika tople vode. Tel. 225396 ali 225826. ISCEM v Trstu ali okolici majhno stanovanje ali hišico (prazno), tudi potrebno popravil. Tel. 040/351286 (tel. tajnica). OSMICO je v Lonjerju St. 255 odprl Damjan Giavina. Poleg belega in rdečega vina je poskrbljeno tudi za domači prigrizek. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo točenih in sortiranih vin. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak, Samatorca 49. V MEDJE VASI St. 10 je odprla osmico Mauri-ca. Vabljeni! OSMICO ima v Borštu Danjel Giavina. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak, Brisce 3. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt samo Se do nedelje, 14. decembra. Tel. 229253. A GROTURI STIČNO dejavnost je odprl Ostrouska, Zagradec 1. Ob četrtkih zaprto. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agroturistiCno dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140. ^RIBOGOJNICA ^GLINŠČICA v Boljuncu y je odprta “^i^aanes, 24. t. m., in v torek, 30. t. < od 8. do 13. ure tel. 228297 Anuška ose/n oc^cma/cc/n oosa//to onse/e ftmmiAe' velika izbira daril Nabrežina 149 tel. 040-200082 ALI SO TVOJI SOSEDJE ZELO GLASNI? * Sl ZNAŠ ZAGOTOVITI MIREN POČITEK? Z UPORABO POSEBNIH MATERIALOV LAHKO IZOLIRAŠ STENE IN SE ZAVARUJEŠ PRED HRUPOM IZ SOSEDNJIH STANOVANJ PLUTA - STEKLENA VOLNA - MAVČNE KARTONSKE OBLOGE - POLISTIROL - POLIURETAN - KLOBUČEVINA - MELAMINSKA SMOiA - SVINEC so nekateri izolacijski materiali, ki jih lahko uporabiš. TELEFONIRAJ TAKOJ! SKUPAJ BOMO REŠILI TVOJE PROBLEME Poleg tega imamo na zalogi velik izbor ŽAROV - TALNIH OBLOG - VODNJAKOV - MIZ - VAZ - PECI - KAMINOV - VRTNE OPREME Htavs-icU JlujatAvicati TRST - Tel. 040-910806 Urnik: 7.30 - 12.00 in 13.00 - 18.00; OB SOBOTAH ZAPRTO OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Zlatarna Šuligoj Gorica ul. Carducci 49 "Vošči vesel Božič .OIRCSfi Stanislao Marta Koren & C. S.n.c. ELEKTRO GOSPODINJSKI STROJI ELEKTRO, VODOVODNI IN SANITARNI MATERIAL GORICA ul. Mattioli 11 tel. (0481) 533271 C.._l ženska in moška oblačila, perilo najboljših znamk Cotton Club, Imec, Fila, Argento Vivo, Allen Cox, Julipet, Alea, Paul & Shark ob vsakem nakupu nad 40.000 lir vam podarimo parkirni listek GORICI), korzo verdi 107 Restaurant Siliade Dvorana za sprejeme, gostije in slavnostne obrede Doberdob, ulica Gorica 32 Tel. (0481) 78276 Zaprto ob sredah in četrtkih hotel Nanut GORICA Tržaška 118 Tel. (0481) 20595 k Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 1998 prinese vsem Slovencem doma in po svetu dokončno spravo in zasluženo blagostanje. Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih slovenskega naroda. To so moje želje in voščila vsem rojakom, Slovencem! Vinko Levstik - Gorica LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI PALAČE HOTEL je v samem središču, približno 1 km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, konferenčno dvorano za 100 oseb in manjšo za 30-40 oseb. Moderno opremljen, 75 sob z okoli 150 ležišč. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, radijski in televizijski sprejemnik, zavarovan parkirni prostor. Naslov: PALAČE HOTEL, Korzo Italia 63, 34170 GORIZIA, GORICA. Tel. (0481) - 82166, faks (0481) 31658 HOTEL EMONA, 2. kat. je v zgodovinskem središču Rima. Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon, mini bar ter ogrevalne naprave pozimi, hladilne pa poleti. Hotelsko osebje je slovensko; poskrbelo bo za vaše dobro počutje. Hotel ima tudi svoj avtopark. Pokličite nas po telefonu: (06) - 7027911 ali 7027827, faks (06) 7028787. Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23, 00185 ROMA, RIM. V OBEH HOTELIH IMAJO SLOVENSKI GOSTJE POPUST. PRIČAKUJEMO VAS! M TribunalE GORICA Drevored 24. maja 14/A Tel. (0481) 535755 ra GORICA ŠTANDREŽ | Ul. Trivigiano 13/A Tel. (0481) 21945 Fax(0181)22260 1MARZ0LI Uvoznik ^ mineralne I NANUT radenska [simekIi GRADBENO PODJETJE IMPORT EXPORT VIDA & DIMITRI H A I R SOVODNJE OB SOČI Prvomajska ulica 76 Tel. (0481) 882300 (KAMNITE ZIDAVEl (GmscellEfl [ j flgdMT DOBERDOB I JAMLJE Ulica Gregorčič 14 I Tel. (0481)419966 (0338) 8105198 AVTOMOBILSKI DEU IN OPREMA AVTOGAS SERVIS \Sprintauta Klai/čič Jože GORICA ul. Arcivescovado 13 Tel. (0481)530114 GOSTILNA v v TUl KORŠIČ ia Zaprto ob torkih in sredah ŠTEVERJAN - Sovenca 7, tel. (0481) 884248 ASFALTNE IN n mm mm ** r BETONSKE ISI M EnC/ MEŠANICE GRADBENI CALCESTRUZZI SIMEK s.r.l. MATERIAL SIMEK s.p.a. GORICA - ul. Montesanto 107 Tel. (0481)33642 Telefax (0481) 32949 Telex 461213 SIMEK I Naprave: GRADIŠČE OB SOČI [ ul. Palmanova 351 Tel. (0481) 93186 ( MIINIMARKET MARIA GORICA Ul. Vittorio Venelo 144/A blizu mejnega prehoda Šempeter Tel. 0481/535019 OGLASE ZBRALA IN PRIPRAVILA AGENCIJA GORICA * TEL. (0481) 536602 • FAX (0481) 536603 DIJAŠKI DOM / BOŽIČNO SPOROČILO Kako lepo bi bilo l ko bi se tanki ljubili Skupina učencev je obiskovala delavnico in pripravila razstavo na temo miru v svetu Pojma miru in bratstva med ljudmi sta v božičnem Času še posebej aktualna. Skupina osnovnošolcev, ki v popoldanskih urah obiskuje dijaški dom Simona Gregorčiča v Gorici, bo najbrž letos še bolj doživeto kot sicer ob božičnem voščilu želela mir in spravo med ljudmi dobre volje. V preteklih tednih so namreč v okviru domskih dejavnosti imeli priložnost poglobiti vprašanja miru, vojne, trpljenja in spoštovanja med ljudmi. Skupaj z vzgojiteljico Maro so se pogovrjali o teh vprašanjih, prebrali so odlomke iz knjig in pesmice, potem pa so svoje misli izrazili tako v kratkih spisih kot tudi z risbicami. Čeprav je za otroke težko razumeti pojem vojne in trpljenja, ki ga človek zavestno prizadene sočloveku (še GLEPAUSCE / V KULTURNEM DOMU Živahna odrska dejavnost s kar petimi predstavami nadvse dobro izkazali in je bilo občinstvo navdušeno nad njihovim izvajanjem. Se posebej toplo je bilo na vseh treh večerih, ko so se gledalci ob koncu predstave dobesedno “srečali” z nastopajočimi igralci, kar je zvenelo kot nadaljevanje predstave. Vsi večeri, vštevši tudi slovenski predstavi, so potrdili, da je gledališka umetnost v Gorici priljubljena in živa kulturna dejavnost in to pri vseh starostnih generacijah. Želeti je, da bi razni go-riški gledališki ustvarjalci in organizatorji nadaljevali s svojim delom in morda poiskali nekaj skupnih toCk sodelovanja, kar bo vsekakor koristno za uveljavljanje priljubljene dejavnosti, (ik) Prejšnji teden bi lahko označili kot teden teatra v goriškem Kulturnem domu. Na odru doma se je namreč zvrstilo kar pet gledaliških predstav: najprej je bil v začetku tedna na sporedu slovenski teater SSG s predstavo VeCerja bedakov (o kateri smo v našem dnevniku že poročali), v sredo pa se je predstavila goriška poklicna gledališka skupina “Artisti Associati” s predstavo “Shirley Valentine” v režiji goriškega režiserja VValterja Mramorja, v petek in soboto pa je bila na vrsti kriminalna zgodba Agathe Christie Nepričakovani gost v priredbi gledališča “Terzo teatro” iz Gorice. Režiser predstave je Mau-ro Fontanini. Obe goriški skupini sta se na odru Voščita vesele božične praznike in srečno Novo leto odrasli se z njimi največkrat sprijaznimo kot z neko danostjo, ki pa nima opravičila ne razlage), so uCenci res pozorno in zavzeto obravnavali ta vprašanja. Z izdelki so pripravili razstavo, kjer pisane mavrice, rdeCa srca in tankovska topova, ki sta se odpovedala streljanju in se med seboj poljubljata, izpričujejo željo, da bi v svetu ne bilo veC vojn in sovraštva. NOVA KNJIGA / SKICE GORICE A. RUPLA IN H. JUSSE Za promocijo knjige sla avtorja izbrala osebni stik z bralci Ob izidu kake nove knjige smo vajeni uradnih predstavitev, kjer literarni kritik ali drug kulturnik pove kaj modrega o delu in avtorju, zatem pa še sam pisec izza uradne predstavitvene mize spregovori z bralci. Ob izidu knjige Skice Gorice pa sta avtorja AI-do Rupel in Hijacint Jussa (na sliki - foto Bumbaca) pripravila dve nenavadni a prav zaradi tega zanimivi promocijski srečanji. Po nekaj ur sta bila bralcem na razpolago najprej v Fei-glovi knjižnici nato pa še v Katoliški knjigami. Kdor je izkoristil priložnost, je knjigo lahko prelistal, se neposredno razgovoril z avtorjema, knjigo kupil in dobil posvetilo. »Izkušnja je bila gotovo zanimiva«, pravi Rupel, »saj je bila priložnost za osebni dialog s posameznim bralcem in medsebojno izmenjavo informacij. To še ne pomeni, da uradne predstavitve ne bo. Predvidoma bo sredi januarja in bo ponudila “feedback”, reakcije in ocene bralcev na prebrano knjigo«. Avtor je kar zadovoljen z odzivom na promociji, Čeprav je izstopala odsotnost prav občinstva in celo pobudnikov običajnih knjižnih predstavitev. Knjiga, ki prinaša dvanajst zapisov-razmišljanj in prav toliko slik o Gorici, je v prodaji v Katoliški knjigami, avtorja pa sta tudi izven uradnih priložnosti bralcem dosegljiva za mnenje, kritiko ali enostavno podpis in posvetilo. ŠTANDREŽ / KONCERT V GOSTILNI PRI TURR1JU Etnična glasba se uveljavlja Skupina Zuf de žur bo imela še tri koncerte skupaj z U. T. Ghandijem Skupina Zuf de žur je v soboto v gostilni pri Turriju v Standrežu ponudila prijeten veCer etnične glasbe (na sliki -foto Bumbaca). Priljubljena skupina izvaja ljudsko glasbo našega in širšega zlasti balkanskega prostora, za besedila pa uporablja razne jezike vključno s slo- venščino. Koncert je bil prvi v nizu štirih večerov. Sledili bodo še nastopi v gostilnah “Da Tita” v LoCniku (26. dec.), “Alle Querce” v Ul. Morelli (28.) in “Pri Mirkotu” v Grojni (29.). Nastopal bo tudi znani bobnar U. T. Ghandi, ki je s skupino pravkar posnel CD. KINO n RAZSTAVE MARKET S.ANDREA Cl\}'SČi Vesel Božič z(|| moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV načrtuje od 13. do 27. aprila 1998 dvotedensko letovanje na Kanar-skih otokih, po zelo ugodnih pogojili. Namestitev v hotelu v Tenerife de la playa ob morju. Informacije in prijave 7. januarja 1998 na sedežu društva in pri odbornikih. PRISPEVKI V spomin na Joška Černiča daruje Gabrijela TomsiC 20 tisoC lir za vzdrževanje spomenika padlim v Rupi. ČRPALKE GORICA VUTORIA 1 15.00-16.40-18.30-20.15 ( jutri tudi 22.00) »Hercules«. Walt Di-sney prod., risani film. VITTORIA 3 15.30-17.45- 20.00 (jutri tudi 22.15) »007: il domani non muore mai«. I. Pierce Brosnan. CORSO 17.30-19.45- 22.00 (jutri tudi 15.15) »La vita e bella«. I. Roberto Benigni in Nicoletta Braschi. TRŽIČ COMUNALE 18.00-20.00-22.00 (jutri tudi 16.00) »Mr. Bean. Lhltima cata-strofe«. R. Atkinson. OBVESTILA OBČINA SOVODNJE obvešča, da bodo danes in 31. decembra občinski uradi v popoldanskih urah zaprti. ZSSDI obvešča, da je go-riški urad zaprt zaradi dopusta do 6. januarja 1998. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bosta avtobusa za silvestrovanje v ponedeljek, 29. tm., v Starancanu (dvorana Montes) odpeljala ob 16. uri izpred gostilne Primožič v Standrež oziroma iz Sovodenj (nato na Vrh in Poljane). Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trie-ste 1P - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Mat-teotti ESSO - Ul. 1. Maggio ' IP-U1. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMCM MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia V petek, 26. decembra, bodo dežurne tipalke: GORICA 1P-U1. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ MONTESHELL-Ul. Boito EP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIM AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trie- STARANCAN AGIP - Ul. Trieste LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - DUDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787. POGREBI V KULTURNEM DOMU v Gorici je odprta skupinska razstava elanov fotokluba Skupina 75. Ogled je ob delavnikih od 9, do 13. in od 16. do 19. ure ter v večernem Času ob prireditvah v domu. V GALERIJI ARS v Gorici je do 10. januarja 1998 na ogled razstava slikarja Pavleta Medveščka. Ogled po urniku Katoliške knjigarne. Danes: 9.30, Sonia Cecco-ni iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče; 11.00, Vittoria Cristofoli vd. Zanello iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavim pokopališče; 12.30, Luigi Ghiotto iz splošne bolnisni« r v cerkev in na pokopališče \ Podgori; 14.00, Igor Kocjančič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgori. ŠTANDREŽ, UL. SV. MIHAELA [ O e S RA R lo; «La Goriziana» PREVOZNIŠKO PODJETJE Mednarodni Mejni Prehod Standrež 34170 GORICA tel. 0481/527111 fax.: 0481/527150 Domači in mednarodni prevozi Prevzem manjših pošiljk Izredni prevozi Prevozi blaga klas. ADR Ekspresne storitve looli' SPEDICIJSKO PODJETJE Sedež in skladišče: Ul. M. Hermada, 8-34170 GORICA tel.: 0481/21440,0481/21795 Operativni uradi: Mednarodni mejni prehod Standrež tel.: 0481/528711, fax: 20522 Spedicijsko podjetje Carinske usluge Skladiščenje Razkladanje, nakladanje blaga Etiketiranje, pakiranje Razpakiranje Čistilno podjetje NOVICE KOŠARKA / PRVENSTVO NBA KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI Brazilija četrto leto zapored prva na lestvici FIFA ZURICH - Nogometna reprezentanca Brazilije je že Četrto leto zapored na prvem mestu konCne lestvice Mednarodne nogometne organizacije FIFA. Brazilci so zanesljivo prvi tudi letos, ki so po zmagi v tekmovanju za pokal konfederacije prednost na prvem mestu še povečali. Drugi so še vedno Nemci, tretji pa so dokaj presenetljivo Cehi, ki se niso uvrstili na zaključni del svetovnega prvenstva. Velik met je uspel Mehiki, ki se je z 11. povzpela na peto mesto, največ pa so izgubili Spanci, ki so s tretjega mesta padli na enajsto. »Azzurri« so napredovali za eno mesto in so zdaj deveti, kar za 35 mest je napredovala Jugoslavija, ki je zdaj dvajseta, mesto za Hrvaško, ki je pridobila dve mesti. Presenetljivo nizko na 71. mestu pa je Nigerija, ki je bila na žrebu za SP med kandidati za nosilko skupine. Slovenska nogometna reprezentanca je nazadovala še za eno mesto in se s tem še bolj približala dnu lestvice najboljših stotih moštev. Trenutno je na 95. mestu, kar je za 18 mest slabša uvrstitev kot ob koncu leta 1996. Vrstni red (v oklepaju prejšnja uvrstitev): 1. (1.) Brazilija 73, 45; 2. (2.) Nemčija 65, 41; 3. (4.) Češka 64, 92; 4. (6.) Anglija 61, 26; 5. (11.) Mehika 60, 80; 6. (7.) Francija 60, 36; 7. (5.) Romunija 60, 35; 8. (8.) Danska 59, 95; 9. (10.) Italija 59, 59; 10. (9.) Kolumbija 59, 44...95. (94.) Slovenija 32, 98; 99. (101.) BiH 30, 98. Olimpijski ogenj že na Japonskem TOKIO - Olimpijski ogenj, ki so ga prižgali na tradicionalni slovesnosti v grški Olimpiji, je že na Japonskem. S posebnim letalom so ga pripeljali v Tokio, od koder bo nadaljeval pot proti Naganu, prizorišču zimskih olimpijskih iger. Ogenj bo do sobote razstavljen v tokijskem poslovnem centra Ginza, 6. januarja pa bodo z njim prižgali bakljo, ki jo bo 7000 tekačev nosilo do Nagana. Slavnostna otvoritev iger bo 7. februarja, zadnji, ki bo nosfl bakljo, pa bo Midori Ito, nosilec srebrne medalje v umetnostnem drsanju na igrah v Albertvillu. V Mariboru že pripravljeni za 35. Zlato lisico MARIBOR - Smučarski klub Branik, organizator smučarske tekme Zlata lisica za svetovni pokal, ki bo 10. (veleslalom) in 11. januarja (slalom) 1998 v Mariboru, je včeraj v Mariboru predstavil jubilejno 35. prireditev na mariborskem Pohorju. Poleg klasičnega sporeda na tekmah za Zlato lisico bo letos na sporedu novost - tekma smuCaskih legend, ti. Legeds Cup, na katerem naj bi nastopili nekdanji najboljši smučarji, osvajalci olimpijskih medalj in svetovni prvaki. Organizatorji imajo za vsak slučaj 40.000 kubičnih metrov snega že pripravljenih. Ker so do začetka prireditve na voljo skoraj še trije tedni, se ni bati, da Mariborčani ne bi mogli pravočasno pripraviti prog za tekme svetovnega pokala, saj za veleslalom potrebujejo le še en mrzel dan in 10.000 kubičnih mehov snega. 9. januarja zvečer bo na Trgu svobode žreb štartnih številk in svečan uvod v 35. Zlato lisico, ki bo še posebej svečan, saj bo obenem tudi začetek praznovanj ob 100. rojstnem dnevu najuspešnejšega mariborskega športnika Leona Štuklja. Štuklja bodo pozdravili slovenski" športniki, posebno čestitko pa je napovedal tudi predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Obvestila SK BRDEVA organizira v nedeljo, 11. januarja avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje bo 5. in 7. januarja na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, od 19. do 21. ure. SK BRDDSJA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. mre. Informacije na tel. St. 212859. SD POLET se zahvaljuje vsem podjetjem, ustanovam in posameznikom, ki so prispevali k uspešni izvedbi prireditve ob tridesetletnici: Gostilna Dolenc Deuinščina, Slaščičarna Saint Honore Opčine, Pekarna Čok Jana Opčine, Zadružna kraška banka, Kulturno društvo Kraški dom Repen, Restavracija Diana Opčine, Confort srl Fernetiči, Kulturno društvo Tabor, Franco Robi Nabrežina, Picerija Veto Opčine, Cvetličarna Švagelj Opčine, Sandi Pertot Opčine Posebna zahvala tudi Aldi in Igorju za njun dragocen prispevek ter Karlu, Robiju, Aleksiju, Mojmiru za tehnično izvedbo prireditve. Utah Jazz je v gosteh ugnal Atlanta Havvks Slovenski derbi dobili borovci Phoenix doma odpravil Golden State - Milič tekmo presedel PHOENDC - Košarkarji Phoenbc Suns so v ponedeljkovem srečanju v ameriški poklicni košarkarski ligi v domači dvorani premagali Golden State War-riors z 91:76. Marko Mihe je tokrat svoje soigralce le vzpodbujal, saj je vseh 48 minut presedel na klopi. Srečanje je bilo izenačeno vse do zadnjih minut hetje Četrtine. Gostitelji so odšli na odmor z devetimi točkami prednosti, a so jih VVarriorsi v drugem delu kmalu ujeli. Po rezultatu 54:52 se je razigral Antonio McDyess. S sedmimi zaporednimi točkami je svojemu moštvu pomagal do vodstva 66:57, ki je do konca srečanja še naraslo. McDyess in Cedric Cebal-los sta bila s 17 točkami najucinkovitejša domača igralca, izkazal pa se je tudi Jason Kidd, ki mu je do »trojnega dvojčka« manjkal le en skok. V svoji statistiki je namreč zbral deset točk, deset asistenc in devet skokov. Dramatično srečanje so videli gledalci v Atlanti, kjer je v derbiju Utah Jazz premagal Atlanta Havvks s 101:99. To je že hetji zaporedni poraz Atlante, ki še vedno vodi v centralni skupini vzhoda. Junak srečanja je bil Karl Malone. Dosegel je 27 točk, zadel pa je odločilni met 36 sekund pred koncem tekme. Pri gostiteljih je bil z 20 točkami najuCinkovi-tejši Christian Laettner. Los Angeles Lakers z zmago proti Houston Rockets ostajajo drugo najboljše moštvo lige. »Jezerniki« so Houston premagali že hetjic v letošnji sezoni, dragic so bili uspešni v gosteh. Pred dobrim mesecom so v Houstonu zmagah po podaljšku, tokrat pa je bila njihova zmaga mnogo bolj zanesljiva. Za njo sta najbolj zaslužna Kobe Briant (19 točk) in Eddie Jones (17 točk). Pri domačih je bil s 14 točkami najučinkovitejši Charles Barkley (21 skokov), ki pa je imel slab odstotek meta. IZIDI: New York Knicks - Dallas Mavericks 79:67, Philadelphia 76-ers - Detroit Pistons 92:96, Orlando Magic - New Jersey Nets 88:99, Charlotte Hor-nets - Toronto Raptors 81:79, Atlanta Havvks -Utah 99:101, VVashington -Milvvaukeel 10:79, Houston Rockets - L.A. Lakers 83:94, Phoenbc Suns - Golden State VVarriors 91:76, Sacramento Kings - Minnesota Timbrvvolves 89:79. Bor Friulexport gladko ugnal Jadran Nuovo Kreditno - Brazzani in Slavec najučinkovitejša HAVTOMOBILIZEM / FORMULA ih Črni ferrari na prvi vožnji zdižal le tri kroge in pol FIORANO (MODEMA) - Prva poskusna vožnja novega ferrarija za tekmovalno sezono formule ena v letu terih so prekinili testiranje, pa se ni zvedelo ničesar. Vsekakor naj ne bi šlo za kaj večjega, govori pa se, da je bilo nekaj narobe z elektroniko pri menjalniku. Novi bolid je bolj ah manj tradicionalne obhke s spremembami, ki jih zahteva novi pravilnik v formuli ena. Gledalcev je bilo bolj malo, h pa so lahko za zdaj videli ferrari Cme barve. Seveda v novi sezoni Ferrari ne bo menjal klubske barve in novi bolid bodo kasneje pobarvali v tradicionalno rdečo barvo. Pri Ferrariju ne skrivajo ciljev. Računajo na naslov svetovnega prvaka. Zadnjic so se v Ferrarijevem taboru veselili naslova pred 19 leti, ko je bil svetovni prvak Jody Scheckter, lani pa so prav na koncu doživeli velikansko razočaranje zaradi neuspeha in nepremišljene poteze Michaela Schumacherja. Kdaj bo ferrari 649 (gre za številko načrta) spet zapeljal na stezo, Se ni znano. Vsekakor pa bo oznaka novega vozila znana 7. januarja, ko bodo predstavili novo formulo ena. Bor Friulexport - Jadran Nuova kreditna 103:80 (56:33) BOR: Brazzani 26 (4:6), Stefančič 12 (6:8), Vidah 7 (1:2), Velinsky 17 (3:5), Fonda 3 (1:1), Hrovatin 8 (2:2), Caser 19 (3:4), Stokelj 6, Mura 3 (3:4), Milkovič 2; trener Furlan. PM: 23:32, SON: 25, TRI TOČKE: Stefančič 2. JADRAN: Senica 15 (7:12), Sancin 2, Bogateč, Slavec 27 (4:8), Valente 8, Guštin 16 (5:9), Jakomin 4, Baldi, Kocjančič 8 (2:2); trener Zerial. PM: 18:31, SON: 24, TRI TOČKE: Slavec 3, GuStin 1. Zanimiv in privlačen derbi med Borom in Jadranom se je zaključil z zasluženo zmago domačinov, ki so bili vseskozi boljši tekmec. 2e v začetku so si borovci priigrali zanesljivo prednost 20:9, jadranovci pa so sredi polčasa znižali zaostanek na same tri točke 24:21. Tu pa so se Svetoi-vanCani z Brazzanijem na Čelu (18 točk v prvem polčasu) ponovno razigrali in si praktično zagotovili uspeh že po prvih dvajsetih minutah 56:33. V drugem delu je bila igra bolj izenačena. Ekipi sta igrah sproščeno, tako da je bilo kar nekaj atraktivnih potez in prav vsi košarkarji so prišli na svoj račun. Pri domačih se je vseh deset tudi vpisalo med strelce. Pri borovcih sta bila ob Brazza-niju najzaslužnejša za zmago Caser in Stefančič. Za Jadran pa sta se ob običajnem strelcu Kristjanu Slavcu (27 točk) izkazala zlasti Senica in Guštin. Po tekmi so si na družabnosti košarkarji obeh ekip izjmenjali božična voščila. Priložnost pa smo izkoristili za krajši pogovor s trenerjema Luko Furlanom in Gior-giom Zerialom. »Zadovoljen sem z zmago in prikazano igro, saj mislim, da smo proti Jadranu odi-grali eno boljših tekem v prvenstvu. V zadnjem obdobju smo premagali Sta-ranzano in Superbasket ter z igro vselej zadovoljili, tako da je vzdušje v ekipi zelo dobro,« je dejal Borov trener Furlan. Njegov kolega Zerial pa je bil kljub porazu delno zadovoljen. »Lahko bi zaigrali nekoliko bolje, mislim pa da smo v glavnem igrali po naših zmožnostih ter dobro opra-vili svojo nalogo. Bor je tako številčno kot tudi tehnično boljša ekipa, ki je glede na prikazano igro povsem zasluženo osvojila ta derbi.« (Niko) Na sliki (Foto Kroma): najboljši strelec borovcev Brazzani med Guštinom in Valentejem. BRIŠČIKI / SKUPAJ Z GOJENCI SKLADA MITJA ČUK IN CEST MINIKOŠARKA / TURNIR EVVIVVA Veselo slovo od starega leta Božičnico sta organizirali košarkarski sekciji Poleta in Kontovela Mladi košarkarji in košarkarice Konto- podčrtal pomen takih pobud. Potem, ko se vela in Poleta so se poslovili od letošnjega je zahvalil Rajonskemu svetu za finančno leta z zelo ljubko in uspelo prireditvijo, ki podporo za to prireditev, je zaželel nasto- sta jo včeraj organzirafi košarkarski sekciji pajocim in staršem, ki so dodobra napol- obeh društev skupno s Skladom Mitja Cuk nili tribune v telovadnici Ervatti pri in centrom CEST. Bricikih, vesele praznike in uspešno novo Kot je poudaril trener Andrej Vremec, leto. Prireditev, ki je vsebovala nastop ki je tudi povezoval celotno prireditev, je najmlajših z raznuni igricami in gojencev imela ta »alternativna božičnica« namen, Sklada Mitja Cuk ter CEST s košarkarski- da združi otroke obeh društev ter gojence mi elementi in tekmo, je zelo uspela. Sle- Sklada Mitja Cuk in CEST. Kratek poseg je dila je seveda zakuska za vse otroke. Ob tej imel tudi predsednik SD Kontovel Bogdan priložnosh so razdelili tudi zajetno brošu- Bogatec, ki je pozdravil vse prisotne in ro ob 30-letnici SD Kontovel. Med 12 ekipami tudi Bor, Breg in Polet/Kontovel Tudi letos je na sporedu tradicionalni turnir Ewiwa minibasket, na katerem sodelujejo tudi tri slovenske ekipe: Bor, Breg in skupna ekipa Poleta in Kontovela, kjer igralci sicer trenirajo vsak pri svojem društvu, nastopajo pa skupaj. Na turnirju nastopa 12 tržaških ekip letnikov 1987 in 1988. Turnir se bo konCal konec pomladi z veliko »fešto«, pričel pa se je z božičnico, na kateri je bilo istočasno na igrišču 250 otrok. Bor je v prvi tekmi tesno premagal ekipo Arcobaleno, prejšnji konec tedna pa je še z veliko razliko premagal ekipo Barcolane. Presenetila pa je ekipa Pole-ta/Kontovela, ki je premagala enega od favoritov tunirja, ekipo Azzur-re. Polet/Kontovel- Az-zurra 68:40 (24:15) Polet/Kontovel: Derin, Gantar 12, Piccini 6, Da- neu, Ture o 4, Šušteršič 20, Jovanovič 2, Vescovi, Bukavec 4, Antoni 2, Rožac, Sosič 18, Milano, Simonettig; trener BrišCik Združena ekipa Kontovela in Poleta je proti solidni Azzurri dosegla prvo prvenstveno zmago. Vsa ekipa je igrala zelo dobro, v drugem polčasu pa je povsem nadigrala nasprotnika. Najzaslužnejša za zmago sta bila pri združeni ekipi razigrana strelca Jan Sosič in Andrej Šušteršič. (Vasilij) Bor - Libertas Barco-nala 87:24 BOR: Batič 14, Kovač 8, Samec, Nadlišek 23, Trevisan, Bernetti 2, Kemperle 2, Norio, Peter Sosič 16, Corbatti, Sgar-ro, Indelicato 8, Malalan 2, D. Krevatin 10. Borovci so proti slabšemu nasprotniku pokazali predvsem dobro skupinsko igro in brez težav slavili. RAI 3 slovenski program ® RAI 1 6.00 6.15 6.45 9.35 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 14:25 16.00 18.00 18.10 18.45 19.30 20.00 20.35 20.40 21.15 22.40 23.10 23.45 23.55 2.00 2.35 Euronevvs Dok.: Kvarkov svet Aktualna oddaja Uno-mattina (vodita Antonel-la Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Variete: Disney Club, vmes risanke Dnevnik Aktualna odd.: Verde-mattina Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Sladke Melissine sanje (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: Fantastico piu (vodi Milly Carlucci) Film: herbie il maggioli-no sempre piu matto (ZDA ’75, r. R. Steven-son, i. Ken Berry) Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Dnevnik Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik Šport Aktualno tema: Inchiesta sulragazzo Gesu Film: La spada nella roc-cia (ris., Walt Disney) Božični koncert Variete: Pričakovanje (vodi Maria Teresa Ruta) Nabožna oddaja: Razmišljanja o božiču Božična maSa Aktualno: Attenti a quei tre Nad.: II giornalino di Gianburrasca RAI 2 §8 RETE 4 6.45 7.00 9.30 11.00 11.15 11.30 13.00 14.00 16.00 16.05 17.05 18.15 18.40 19.05 19.55 20.30 20.50 22.35 22.40 0.10 0.20 Pregled tiska Variete za najmlajse Film: Fiocchi di neve per Buddy (kom., ZDA ’94, i. K. Hepburn) Tg2 Medicina 33 Jutranji dnevnik Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV Dnevnik Film: Črni tulipan (pust., Fr. ’63, i. A. Delon) Dnevnik, vreme Dnevnik, šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Komisar Rex -Božično darilo Risanke: Lupo Alberto Večerni dnevnik Film: II giardino segreto (fant., ZDA ’93, i. K. Ma-berly, H. Provvse) Izžrebanje lota Film: Ho un segreto con papa (kom., It. ’95) Vreme, filmske novosti Film: Ladri di cinema (kom., It. ’94) RAI 3 6.00 8.30 Jutranje vesti Film: Mornar Sinbad (fant., ZDA ’47, i. D. Fairbanks Jr.) Dok.: Italija 50. let Aktualno: Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me- 14.00 14.50 15.30 17.00 18.25 18.30 19.00 20.00 20.40 22.30 23.40 0.50 dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo, 15.00 Tgr Evropa Film: tempo scaduto per Santa Claris (fant., ZDA ’91, i. Lloyd Bridges) Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualna odd.: Myriam -Srečanje z vero Aktualno: Top Secret, 23.20 Magazzini Einstein Film: La febbre deli’ oro (kom., ZDA ’25, r.-i. Charlie Chaplin) Variete: Fuori orario Nad.: Un amore di normo TV film: Un bambino di nome Gesu (3. del) Nan.: Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina Le mode di moda Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik 14.30 15.30 17.45 18.55 19.30 20.35 22.30 0.30 Nad.: Sentieri - Steze Film: Rondine senza ni-do (kom., ZDA ’38) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Signori si nasce (kom., It. ’60, i. Toto) Film: La cambiale (kom., It. ’59, i. V. Gassman, U. Tognazzi, R. Vianello) Nan.: Peter Strohm, 1.30 Baretta. 2.20 VVings § CANALE 5 6.00 8.00' 8.45 11.00 11.30 13.00 13.25 13.45 16.30 18.35 20.00 20.35 21.00 23.15 1.00 1.30 1.45 2.45 Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Film: Pustolovščine Hucka Finna (pust., ZDA ’60, r. Michael Curtiz, i. Tony Randall) Božični koncert Nan.: V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Norma in Felice Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani TV film: Fantaghiro 3 (fant., i. A. Martines, Uršula Andress, B. Nielsen) TV film: Stregato da una stella (kom., ZDA ’94, i. Kirk Cameron, C. Noble) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Striscia di mezza sera (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) Glasbena oddaja: Božič v Vatikanu (vodi Cristina Parodi) Film: Starman (fant., ZDA ’84, r. John Carpen-ter, i. Jeff Bridges, Karen Allen) Nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia Nanizanka: Hitchcock -Annabel Nočni dnevnik > ITALIA1 tf* Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Otroški variete, vmes Vremenska panorama Euronevvs Ciao ciao mattina Včeraj, danes, jutri Tedenski izbor: Svet po- Nan.: Lepotica in zver Videoring roča Film: Chi piu spende... Tedenski izbor: nad. 01- Prisluhnimo tišini piu guadagna (kom.. dest Living Confederate Opus ZDA ’85, i. R. Pryor) Widow (ZDA, 1. del) Nanizanka: Kdo je glavni Odprti studio, 12.25 Večer študentskih filmov (ZDA, 4. epizoda) Šport studio, 12.50 Fatti Dokumentarna serija: Ve- Dokumentarna serija: Le- e mi s fatti liki miti in skrivnosti 20. teči norci H Nan.: Willy, princ z Bel stoletja (VB, 5. del) Studio City Aira Poročila Nadaljevanka: Krvnikova m Variete: Telepanzane TV igrica: Kolo sreče (po- pesem (ZDA, r. Lavvrence m Film: Miracolo sull’ Otta- novitev) Schiller, i. Tommy Lee Jo- va strada (fant., ZDA ’87, Videostrani nes, Eli VVallach, Cristina i H. Cronin, J. Tandy) Tedenski izbor: Res je! Lahti, Rosanna Arquette) Variete za najmlajse in ri- Poljudnoznanstvena odd: Nad.: Le tako naprej, sanke, Bim Bum Bam, Živali pred kamero - Ve- Harvey Moon (VB, 9. del) 17.25 Variete: Ambrogio, selo norenje malih koral Nanizanka: Hoganova Uan in ... TV prodaja druščina (ZDA, 23. ep.) Nan.: Hercules Videostrani Filmski triki Odprti studio, 18.55 Obzornik Nadaljevanka: Le tako Šport studio Otroški program: Male si- naprej, Harvey Moon (10. Nan.: Pricolo estremo ve celice, 17.55 Risanka, del) Glasba: Sarabanda (vodi 18.20 Jaslice Včeraj, danes, jutri Enrico Papi) Prodaja Opera: Glumači (R. leo- Film: E.T. - 1’ extraterre- TV igrica: Kolo sreCe cavallo) stre (fant., ZDA ’82, r. S. Včeraj, danes, jutri Opera: PlašC (G. Puccini, Spielberg, i. Henry Tho- Otrokom za praznike solisti Teresa Štratas, Lu- mas, Drew Barrvmore) Dnevnik, vreme, šport ciano Pavarotti, Placido Film: S.O.S. fantasmi Film: Biblija - Mojzes Domingo) (fant., ZDA ’88, i. Bill (Nem.-It.-ZDA 1995, r. Včeraj, danes, jutri Murrav, Karen Allen) Roger Young, i. Ben Film: Nova moč (ZDA Film: Una storia di Natale Kingsley, Frank Langella, 1957, r. VValter Lang, i. (kom., ZDA ’83, i. M. Dil- C. Lee, Anna Galiena) Spencer Tracy, Katherine Ion, S. Schvvartz) Spomini na otroštvo Hepburn, Joan Blondell) Včeraj, danes, jutri Videoring Poročila, vreme, šport # TELE 4 Dokumentarna odd.: Prizori iz življenja pri Hle- banjevih Polnočnica (prenos iz 16.45, 19.30, 23.00 Do- Šenčurja pri Kranju) - godlji in odmevi Film: Biblija - Mojzes Nogomet Verde a Nord-Est (pon.) Videostrani 88 Koper Oddaja o živalih Zoom zdravje Il supplemento Euronevvs First and Ten Alpe Jadran Aktualna odd.: Quadrato Rgg Pogovorimo se o... Zoom zdravje TV PRIMORKA IBj Globus Film: Furia omicida liBj Vesolje je... Film: Drug Runners Program v slovenskem je- H 16.40 Videostrani H ziku: Pomagajmo si Reportaža (•) MONTECARLO m Policija svetuje Bolezni srca in ožilja B Primorska kronika Vsedanes - Tv dnevnik, Klepet o glasbi z Jožico Svete vreme, šport L J um Otroška oddaja: Ecchec- 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- Oddaja za zamejce: Med cimanca nik, 13.30 Šport Sočo in Nadižo m Sredozemlje Aktualno: Candido HM Napovednik, videospot Ski Report m Film: Il mago di Oz Dnevnik TV Primorka, Praznične prireditve (fant., ’39, i. J. Garland) vreme TV dnevnik, vreme RS Variete: Zap Zap IjMjj Božična poslanica Operetne arije M Film: Bugs Bunny Super- Božični običaji na Primor- Dok.: Jasli, 23.35 Va- star (ris.) skem tikanski muzeji Film: Capitan Nemo e la Božicnne pesmi Božična maša (prenos iz citta sommersa (VB ’69) Dnevnik TV Primorka Vatikana) r "\ Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (r. M. Sosič, 4. del); 9.40 Zgodbe slov. vsakdana 19. stoletja; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Božične pesmi; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: poklon P. Merkuju; 18.00 Obiski iz Arkadije; 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik; 19.25-1.00 Noč božična - Sveta noč; 0.00 Polnočnica iz Bazovice; 1.00 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.17 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Neresnih pet; 19.00 Dnevnik; 20.00 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper ’ (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10,05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19,25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Božični koncert; 22.30 Informativna odd; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Nokturno; 23,00 Združitev 1. in 2. pr.; 0.00 Polnočnica (iz Stolnice v Ljubjlani). Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak sevtuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.35 Spot-400; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov; 20.00 Ra-dioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Noč božična; 0.00 Polnočnica. Radio Koroška 18.10-9.00 Božične pesmi; Božični nagovor krškega škofa. Sloviti operni pevec Luciano Pavarotti, ki je pred dnevi sodeloval na otvoritvi glasbenega centra v Sarajevu (na sliki), je med interpreti Puccinijevega Plašča, posnetek iz Metropolitanke bo oddajal drugi program slovenske televizije, drevi ob 21.25. Sreda, 24. decembra 1997 TV SPORED ZA ČETRTEK RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček (ponovitev) TV DNEVNIK Slovenski film: Pastirci (režija Franc Štiglic, ponovitev) ® RAI 1 6.00 6.15 6.45 9.35 10.25 11.45 11.55 12.30 13.45 14.20 14.40 16.30 18.00 18.10 18.45 19.30 20.40 23.10 23.15 0.05 0.30 1.05 1.20 2.35 Euronevvs Dok.: Kvarkov svet -Alien Empire Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Glasb, oddaja: La banda dello Zecchino - Vesel božic vsem Božična maša iz Vatikana | Nabožna odaja: A sna immagine Papežev blagoslov Urbi e Orbi Božični koncert (dir. Ric-cardo Muti) Dnevnik, 14.10 Gospodarstvo Variete: Fantastico piu (vodi Milly Carlucci) Film: Pollicina (ris., ZDA ’94) Film: Fiocchi di magia (fant., ZDA ’95, r. C. Stanner, i. Justin Fried, Dragana Marjanovič) Dnevnik Aktualno: Primaditutto (vodi Barbara Modesti) Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vreme, dnevnik, šport Variete: Faccia tosta (vodita Teo Teocoli, Wendy VVindham) Dnevnik Dokumenti: Overland 2 Dnevnik Aktualno: Da qui ali’ eternita, 1.00 Filozofija NoCni pogovori Nad.: II giornalino di Gianburrasca (r. Lina VVertmuller) Vraiete: Milleluci (Mina), 3.45 Glasba: Pravo - Do-relli RAI 2 6.45 7.00 10.00 11.00 11.30 13.00 14.00 15.55 17.15 18.40 19.05 20.05 20.30 20.50 23.25 23.55 0.00 0.10 Pregled tiska Variete za najmlajše, vmes (9.35) nan. Lassie Rubrika: Protestantizem -Evangeličansko bogoslužje Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Aktualna odd.: Ci vedia-mo in TV, 15.50 Dnevnik Film: II principe e il po-vero (kom., ZDA ’78, i. M. Lester, O. Reed) Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Komisar Rex Risanke: Volk Albert Večerni dnevnik Film: Mary Poippins (fant., ZDA ’65, r. R. Ste-venson, i. J. Andrevvs) Dnevnik Aktualno: Le stelle del mese - Znanost Vremenska napoved TV film: Professore McKenna (dram., ZDA ’86, i. D. VVashington) Jk RAI 3 Film: Harvey (fant., ZDA ’50, i. J. Stevvart) Film: Eroi di mille leg- • gende (fant., ZDA ’52) Aktualno: Italija 60. leh, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik Vesel božic s C. Chaplinom Aktualno: Il grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Chaplinovi filmi Film: Il principe e la bal-lerina (kom., ZDA ’57, r,-i. L. Olivier, M. Monroe) Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’e Variete: Blob Dok.: La grande avventu-ra (vodi Licia Colo) Dnevnik, deželne vesti Variete: Vesel božic z Dunaja Film: La lettera scarlatta (72, r. W. VVenders) RETE 4 ITALIA 1 ST Slovenija 1 $T Slovenija 2 Nad.: Un amore di nonno TV film: Un bambino di nome Gesu (’91) Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti Film: Susanna e le Giub-I be Rosse (kom., ZDA ’39) tM Dnevnik I Aktualno: Forum lili! Kviz: Kolo sreCe Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film: Riccioli d’ oro (kom., ZDA ’35) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat TV film: Gulliverjeva potovanja (i. Ted Danson, O. Sharif, P. 0’Toole) Film: Bianco Natale (glas., ZDA ’54, i. D. Kaye, Bing Crosby) Nan.: Peter Strohm CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Nabožna oddaja: Frontie-re dello spirito Film: Black Stallion (pust., ZDA 79, i. Kelly Re-no, Mickey Rooney) Nan.: V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Norma in Felice Dnevnik TG 5 Variete: Tuttobean TV film: Fantaghiro 4 (fant., i. Alessandra Mar-tines, Uršula Andress, 4. del) TV film: Il richiamo della foresta (pust., ZDA ’92, i. Rick Schroder, Gordon Tootoosis) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) -Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) Glasbeni variete: Canzoni sotto 1’ albero - Pesmi pod drevescem (vodi Rita Dalla Chiesa) Film: Il Paradiso pud at-tendere (kom., ZDA 78, r.-i. VVarren Beatty, Juhe Christy, James Mason) Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hitchcock Otroški variete Ciao ciao Vremenska panorama mattina, vmes risanke Včeraj, danes, jutri Nan.: Lepotica in zver, Videoring 10.20 Agli ordini papa Otroški program: Božični Film: La favola del prin- živ žav, 9.45 Jaslice cipe Schiaccianoci (ris.) Evangeličansko' bogo- Šport studio služje Nan.: Willy, princ z Bel Tedenski izbor: nan. Ho- Aira - Božične počitnice ganova druščina (ZDA, Variete: Telepanzane 23. epizoda) Film: Viceversa (kom., Poljudnoznanstvena od- ZDA ’88, r. Brian Gilbert, daja: Dogodivščine z i. Judge Reinhold, Fred divjega zahoda Savage) Papeževa božična posla- Variete za najmljaše, nica Urbi et Orbi vmes risanke in «Prove Poročila su strada di Bim Bum TV igrica: Kolo sreče Bam», 17.25 Ambrogio in Novice iz sveta razvedri- Uan la Nan.: Hercules in zdra- Film: Biblija - Mojzes 1. vilni sadež Dok.: Spomini na otrošt- Odprti studio vo Nan.: Pricolo estremo TV Prodaja Variete: Sarabanda Videostrani Film: Bufera in Paradiso Obzornik (kom., ZDA ’94, r. G. Gal- Otroški program: lo, i. Nicholas Gage) Sprehodi v naravo, 17.25 Film: Edward mani di Maček Muri, muca Maca forbice (fant., ZDA ’90, i. Risanka Johnny Depp) Prodaja Film: Il richiamo del Tv igrica: Kolo sreče grande Nord (pust., Kan. Včeraj, danes, jutri ’90, i. Nick Shields) Otrokom za praznike Film: Il richiamo del TV Dnevnik, vreme, šport grande Nord 2 (’92) Film: Biblija - Mojzes (Nem.-It.-ZDA 1995, r. R. Voung, i. Ben Kingsley, S TELE 4 Frank Langella, C. Lee, Anna Galiena) Tednik Včeraj, dane,s jutri 19.30, 23.00 Dogodki in Pročila, vreme odmevi * Šport He Man im* Koncert za klavir in orke- Film: Fievel sbarca in ster v B-molu (P.L America Čajkovski) Simfonija (Schubert) Tednik Film: Einstein junior Videoring Opera: Aida Film: Panama Sugar 1.20 Teletekst TV Slovenija Euronevvs Tedenski izbor: Filmski triki Film: Robert ne sme umreti Božični koncert Nadaljevanka: Le tako naprej, Harvey Moon (VB, 10. del) Nanizanka: Moja družina (Nemčija, i. Rainer Hu-nold, Saskia vester, «Bir-ge Schade, 4. epizoda) Nanizanka: Dogodivščine iz živalskega vrta (Nemčija, 6. epizoda) Resnična resničnost Nadaljevanka: Le tako naprej, Harvey Moon (VB, 11. del) Včeraj, danes, jutri Balet: Hrestač (P.L Čajkovski, balet pariške opere, pleše Rudolf Nu-rejev) Včeraj, danes, jutri Gibljive slike Film: Sladko življenje (It. 1959, r. Federico Fellini, i. Marcello Mastroianni, Vvonne Furneaux, Anouk Aimee, Anita Ek-berg) Gibljive slike (ponovitev) @ Koper TV PRIMORKA (•) MONTECARLO 17.00 Videostrani Zbiralci starega-orožja 19.30, 22.30, 1.20 Dnev- Z Mip-om v praznične nik, 19.50 Šport dni Nan.: Hitchcock Slikar Rudi Pergar Papežev blagoslov Moj video Film: Gli eroi di Sparta Glasb, oddaja: Naj spot (pust., ’62, i. R. Egan) Napovednik, videospot Variete: Zap zap dneva Aktualno: Gulp Duhovna misel Glasb, variete: Note di Pr. za otroke: V mojem Natale - Božične note košku je pa mavrica Film: Non mangiate le Slovenski slavček, 1. del margherite (kom., i. Da- Film: Plačanci [ vid Niven, Doris Day) Euronevvs Operetne arije: Quando ri-dono le stelle Praznične prireditve; Jasli Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Eccheccimanca Četrtkova športna oddaja: Najboljše v 1997 Film: The extraordinary seaman (kom., ZDA ’67, i. D. Niven. F. Dunaway) TV dnevnik, vreme Euronevvs Program v slovenskem jeziku TV Poper Zabavno glasbena oddaja: Karaoke - Dobra volja je najbolja K' "N Radio Trst A 8; 8.20 Božične pesmi, vmes Koledar; 8.40 Besedas za današnji dan; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Božične melodije; 10.00 Mladinski oder: Sanje božičnega drevesca; 10.30 Koncert slovenske glasbe; 11.00 Božič skupaj; 12.00 Božična srečanja; 12.40 Božične pesmi: MePZ Primorec-Tabor; 13.00 Dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Glasba za vse okuse; 15,30 Mladi val; 17.00 Splet božičnih pesmi, razmišljanj, spominov in poezij (pripr. T. Rojc); 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 7.15 Napoved; 7.45 Glasb., utrinek; 8.00 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik; 9,00 Božična izjava škofa M. Pirha; 9.30 Ljudska pesem; 10.00 Kmečko pecivo za praznični dan; 10.30 Poročila, osmrtnice; 11.00 Božičv Istri; 12.00 Glasba po željah; 12.30 primorski dnevnik; 13.30 Šavrinke in Anka Savrini; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kulturni dom v Hrpeljah; 17.30 Poročila, osmrtnice; 18.00 Praznični koncert; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večerni pr. s T. FurlaniCem; 22.00 Zrcalo dneva - Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.00 Pesem zvonov; 9.45 Ringaraja; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.05 Božič v Vancouvru; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Posluzšalci čestitajo; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Božič v Slovenskih goricah; 18.30 Klasika; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Stari gramofon;23.05 Nokturno Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Na valu 202; 8.40 Planinske informacije; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost, kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška countr/ lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.40 Tretja stopnica; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Dober večer vam Bog daj; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Božični koncert simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Kdrnten; Duhovna misel (dr. M. Ostravsky); 8.10-19.00 Praznična. Božični koncert Riccardo Muti vodi orkester in zbor milanske Scale, božični koncert bo danes po papeževem blagoslovu predvajala prva televizijska mreža ustanove Rai. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Gustav TV dnevnik Komedija: Primorske zdrahe (C. Goldoni). Izvedba Dramska skupina KD Igo Gruden iz Nabrežine (režija Maja Lapornik) ® RAI 1 6.00 6.15 6.45 9.35 11.05 12.25 12.35 13.30 14.05 14.25 16.15 18.00 18.10 18.45 19.30 20.35 20.40 20.40 22.40 22.45 0.15 Euronevvs Dok.: Kvarkov svet -Alien Empire Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Antonella Geriči), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Natale a giugno (kom., ZDA '96, i. Shel-ley Long, Barry Bo-stvvick) Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Božični koncert (iz Assi-sija) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: Fantastico piir (vodi Milly Carlucci) Film: Herbie al rally di Montecarlo (kom., ZDA '77, i. Dean Jones) Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Quasimodo in nan. Zorro Dnevnik Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vreme in dnevnik Športne vesti Aktualno: II fatto Film: Muckove pustolovščine (pust., ZDA ’93, i. Elijah VVood, Robbie Coltrane, C.B. Vanče) Dnevnik Film: Luci della cittž (kom., ZDA '31, i. C, Chaplin, V. Cherrill) NoCni dnevnik RAI 2 6.45 7.00 9.50 11.00 11.30 13.00 14.00 16.15 16.20 18.15 18.40 19.05 19.05 20,30 20.50 23.00 23.45 0.10 0.15 2.00 Pregled tiska Variete za najmlajše, vmes risanke Koncert orkestra in zbora gledališča «La Penice* Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik Variete: I fatti vostri (vo-I di Massimo Giletti) | Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Dnevnik Film: La leggenda deli’ arciere di fuoco (pust., ZDA ’50, i. B. Lancaster) Dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Komisar Rex Risanke: Volk Albert Večerni dnevnik Tg2 Variete: Furore (vodi Alessandro Greco) Tg2 Dosje Dnevnik in vreme Filmske novosti Film: L’ ultima sfida - K 2 (pust., ZDA ’92, i. Michael Biehn, M. Craven) Portret avtorja: Attilio Bertolucci RAI 3 Film: La carovana deli’ alleluia (vestern, ZDA ’65, i. B. Lancaster) Aktualno: Tempo, Barva mest, 10.30 Italija 60. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik 3 Aktualno: Telesogni, 13.00 D grillo, 13.30 Media/Men- Deželne vesti, dnevnik, 14.30 Sredozemlje Glasba: Nagrada Collodi Nan.: Ma che ti passa pe la testa? Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Film: 11 grande paese -The Big Country (vestern, ZDA '58, r. W. Wyler, i. G. Pečk, C. He-ston, J. Simmons) Dnevnik, deželne vesti Film: La rosa purpurea del Cairo (kom., ZDA ’85, r. W. Alien) Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori orario S? RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 $T Slovenija 2 i Nad.: Un amore di nonno H TV film; Vita coi figli (dram., It. ’90) m Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti Film: Non siamo piu bambini (kom., ZDA ’40) Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreCe Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Zoccoletti olandesi (kom., ZDA ’37) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) iHgjl Dnevnik Tg4, vreme JBRn Variete: Game Boat m TV film: Gulliverjeva potovanja (2. del) Emilio Fede intervjuva Film: Paese selvaggio (dram., ZDA ’61, i. E. Presley, Hope Lange) Pregled tiska 9 CANALE 5 6.00 8.00 8.45 11.00 13.00 13.30 13.45 16.30 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 1.00 1.30 1.45 2.45 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Film: I ragazzi della via Paal (pust., Madž. ’69, r. Z. Fabri, i. Anthony Kemp, VVilliam Burleigh) TV film: S.O.S. Arriva Ar-turo (kom., It. '96, r. F. Ila-cua, i. Enzo Cannavale, Antonella Steni) Dnevnik TG 5 Variete: Tuttobean TV film: Fantaghiro 5 (fant.. It. '96, r. L. Bava, i. Alessandra Martines, Ludvvig Briand, Michaela May) Glasbena oddaja: Piccoli Mozart (vodi Mike Bon-giomo) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) TV film: Forse un angelo (kom., ZDA ’97, i. Roma Downey, H. Elizondo) Film: II testimone piu pazzo del mondo (kom., ZDA ’90, i. Steve Martin) Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hitchcock - Dvojni resnjci Nočni dnevnik 6.10 9.20 10.20 12.25 12.55 13.25 13.30 14.00 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 23.00 0.00 0.10 2.00 Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Lepotica in zver Film: Appuntamento con un angelo (fant., ZDA ’87, i. Phoebe Cates) Šport studio Nan.: Willy, princ z Bel Ai-ra Variete: Telepanzane Risanke: Lupin Film: Giocattolo a ore (kom., ZDA ’82, r. R. Donner, i. Richard Pryor, Ned Beatty) Variete za najmljaše Bim Bum Bam, risanke, 17.25 Ambrogio in Uan Nan.: Hercules Odprti studio Nan.: Pericolo estremo Variete: Sarabanda Variete: Regalo di Natale - Božično darilo (vodi Alessia Marcuzzi) Variete: Ciro il figlio di Target - Božična oddaja (vodi Gaia De Laurentiis) Filmske novosti Film: Frankenstein Ju-nior (kom., ZDA ’74, r. Mel Brooks, i. Gene Wil-der, Marty Feldman) Nan.: Star Trek, 3.00 Neverjetni Hulk # TELE 4 ■ 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Simfonija (Schubert) njk Film: Einstein junior im He Man gnu Simfonija (Schubert) Film: La sera del ballo Gala Mozart Bili Gala Mozart, 2. del (#) MONTECARLO 1 19.30, 22.450, 1.20 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Aktualno: Candido B Film: Agente 007 - Si vi-ve solo due volte (’67) n!™ Variete: Zap zap m Ris. film: Asterbc Aktualno: Gulp Film: Brisby e il segreto di Nimli (ris., ZDA ’81) g*™ Check Up Zdravje Film: Lo sparviero del mare (’40, i. E. Flynn) 7.30 8.30 8.40 9.10 10.40 11.25 13.00 13.05 13.35 15.05 15.35 16.25 16.55 17.00 17.10 18.30 18.40 19.10 19.15 19.30 20.05 21.10 22.00 22.05 22.15 22.20 22.50 0.40 1.10 1.40 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Otroški program. Igrica: Mala in velika luna, 10.05 Mucek Muri, muca Maca Nan.: Moja družina (Nemčija, i. Rainer Hu-nold, Saskia Vester, 4.) Film: Charlie in Luise Poročila TV igrica: Kolo sreCe (ponovitev) Film: Biblija - Mojzes Škofjeloški oktet Dok. oddaja: Meje TV prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Zabce-ve dogodivščine (risanka), 18.00 Joj, boli (lutkovna igrica) Prodaja TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Otrokom za praznike TV Dnevnik, vreme, šport Božični koncert Big Band Dokumentarna oddaja: National Geographic -Raziskovalec (ZDA, 4. del) Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme Šport Nanizanka: Newyorška vroCica (ZDA, i. Lisa Ger-stein, Portia De Rossi, 9. epizoda) Film: Zbogom, prijatelj (Fr. 68, r. J. Herman, i. Alain delon, Charles Bronson, B. Fossey) Resnična resničnost Videoring Videostrani TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Rojen si, ostani z nami Glasba: Gianni za vas Koncert Gloria Napovednik, videospot Dnevnik, vreme Božicno-novoletna ko-talkarska revija Fatimska mati božja po Primorski Novoletna kmetijska oddaja Loka TV, Skoja Loka Glasb, odd.: Video Top 9.00 9.45 10.15 10.45 13.30 14.00 14.40 16.20 16.55 17.40 18.30 19.30 19.55 20.00 21.10 22.00 0.15 0.45 1.40 Euronevvs Tedenski izbor: Mostovi Resnična resničnost Film: Sladko življenje Gibljive slike Zgodbe iz školjke Tedenski izbor. Film: Vprašanje ljubezni (Francija) Nad.: Le tako naprej, Harvey Moon (11. del) Nanizanka: Ana Marija -Zenska gre svojo pot (Nemčija, r. Celino Bleivveiss, i. Uschi Glas, Michael Degen, C. Koh-lund, 6. ep.) Nanizanka: Jeklene ptice (VB, 9. epizoda) Oddaja o ljubiteljski kulturi: Okolje in mi Nad.: Le tako naprej, Harvey Moon (12. del) Včeraj, danes, jutri Nadaljevanka: Prevzetnost in pristranost (VB, 1. del) Športnik leta (posnetek) Film: Popoln svet (ZDA 1993, r.-i. Clint Ea-stvrood, Kevin Costner, Laura Dern) TV avtomagazin Dokumentarna nanizanka: Hollywood (zadnja epizoda) Slovenski jazz iz jazzklu-ba Gajo IH Koper Euronevvs Sredozemlje M Film: The extraordinary seaman (kom., ZDA ’67) rjvjj Četrtkova športna oddaja Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Stičišče Primorska kronika Dnevnik, vreme, šport Eccheccimanca ijffi Film: Druščina črnega peresa (Češka, i. J. Ticha)) Koncert v živo: The Byrds Celebrations TV dnevnik 8 Pogovorimo se o... z Moi-ro Orfei Teche, 23.45 Italijanski modni kreatorji Vsedanes, vreme A Radio Trst A 8.00 Dnevnik; 8.20 Božične pesmi; 8.50 Kulturne diagonale; 9.40 Božične melodije; 10.00 Mladinski oder: Kdo je ugrabil Božička in dedka Mraza?; 10.30 Koncert baročne glasbe; 11.00 Advent in božič v skladbah L. Bratuža; 13.00 Dnevnik; 13.20 Orkestri; 13.30 Jezikovno ogledalo, nato Valčki in, polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Na pomoč, na pomoč! (V. Poljšak); 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Mi in glasba: božični koncertv stolnici sv. Justa ; 18.10 Kulturni dogodki; 18.40 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 7.15 Napoved; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pogovor s C. Zlobcem; 9.30 Promenadni koncert; 10.00 Nova knjiga F. Bizjaka; 10.30 Poročila; 11.00 Svetnik J. Zoltan; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30 50 let delavske univerze v Sežani; 14.00 O Škocjanskem zatoku; 14.30 Pogovor, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Oddaja v Otlici; 17.30 Poročila; 18.00 Praznični koncert; 19.00 Dnevnik; 19.30 Opera: Princesa Vrtoglavka;, 22.00 Zrcalo dneva, Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00, 10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sto pesmi zanjo; 9.45 Ringaraja;! 1.05 Vita Ma-vrič-Mojmir Sepe; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Praznična reportaža; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, informacije; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Rekreacija, vreme ob koncu tedna; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.00 Val 202; 14.20 Obvestila; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 17.30 Novice, vreme; 17.35 V računalniku; 18.45 Črna kronika; 18.50 Pregled sporeda; 19.30 Stop pops 20; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 20.25 Medigra; 22.30 EBU jazz koncert: Zone Small Band in Zeta Boo. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Glasba; 15.30 DIO; 15.50 Glasb, miniature; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Dubravka Tomšič Srebotnjak; 19.30 Opera: Princesa Vrtoglavka (J. Ipavec); 22.15 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved spreda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten; 18.00-18.30 Lep zimski večer/ Primorski dnmik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190. fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 4000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ^ 2 Sreda, 24. decembra 1997 Z ZMERNO TOPLA JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA HLADNA FRONTA X.. SREDISCE SREDISCE ANTI- OKLUZUA CIKLONA CIKLONA e h 6 O o 666 gl glii n 8 r? 22555 % \ C A r \ i Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Atlantski frontalni valovi se pomikajo prek Velike Britanije proti Skandinaviji. V višinah se nad našimi kraji zadržuje razmeroma topel zrak. 0SLJ? STOCKHOLM -2/-1 ^ JL HELSINKI -2/-2 o. DUBLIN o' - LONDONo 7/8 K0BENHAVI) 2/>, -° liSTERDAM 3/3 BERLIN 1/2 ° O 6 VARŠAVA o/l o MOSKVA -13/-8 ° o KIJEV -/- X oBRUSEU oPARIZ 2/3 7/7 S SA” <7-^ | UH ŽENEVA 0/9 ° MILANO O 4/^V OSOFIJA o/2 1030 UZBONA 11/17 .° MADRID 4/12 O Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1030 DUNAJ o/o L O LJUBLJANA 3/5 ° BEOGRAD „ ■ o 4/8 v ' X SPLIT -/- ^^pim '"Skopje0 __ ^ * ■- >____ 0 6- DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.50 in zatone ob 16.19. Dolžina dneva 8.29. LUNINE MENE Luna vzide ob 2.21 in zatone ob 13.38. PLIMOVANJE Danes: ob 5.35 najvisje 34 cm, ob 13.05 najnižje -31 cm, ob 19.17 najvisje 4 cm, ob 23.40 najnižje -9 cm. Jutri: ob 6.16 najvišje 39 cm, ob 13.33 najnižje -40 cm, ob 19.56 najvisje 12 cm. s ČEDAD— 5/9 O OVIDEM 5/12 GORIC-6/12 o 0,2 KRANJSKA GORA TRŽIČ 2/4 O KRANJ »N. GORICA 6/12 °