SSO opozarja na šibkost manjšinskega predstavništva Šoferji avtobusov so zaskrbljeni Kovačičevi Prišleki v prevodu Darje Betocchi Primorski št. 27 (20.960) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ŠporV M. TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Ali bo »no se pol« le postal »se pol«? Aljoša Gašperlin Tržaški pristaniški odbor bi bil moral včeraj odločiti, ali naj Pristaniška oblast podpiše programski sporazum o škedenjski železarni, ki so ga v Rimu že podpisali deželna in lokalne uprave ter vsa pristojna ministrstva (teh je kar pet). Do tega ni prišlo. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je razložila, zakaj dogovora ni podpisala, in navedla tehnične razloge, zaradi katerih bo zahtevala pojasnila iz Rima. Pristaniška oblast je torej že spet prenesla na drug datum važno odločitev. Resnici na ljubo, zadeva je tokrat res pomembna, saj lahko podpis programskega dogovora upravičeno označimo za zgodovinskega. Dokument so podpisali vsi pristojni dejavniki z izjemo Pristaniške oblasti, to pa ne bo po mnenju poznavalcev vplivalo na veljavnost sporazuma in bo zato postopek potekal nemoteno. Predsednica Monassijeva zagovarja stališče, da je potrebno poglobiti nekatera vprašanja. Če je to res v duhu izboljšanja sporazuma in v smeri odprave pregrad, je vsaka poglobitev dobrodošla. V tem primeru bo morda že v kratkem prišlo do drugega »zgodovinskega« dejanja, saj bi lahko prešli z zloglasnega »no se pol« na bolj spodbuden »se pol«. Če pa je to le običajen manever za zavlačevanje v znamenju imobilizma in ohranjanja obstoječega stanja, je stvar čisto drugačna, Monassijino obnašanje pa hudo politično dejanje. Glede na to, da so načrt skupine Arvedi in sploh projekt za preporod industrije na Tržaškem podprli domala vsi pomembni akterji, je precej razlogov za optimizem. Kot pa pravi ravno predsednica Monassijeva, ni nič gotovega, dokler ni podpisa. Î dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 4. FEBRUARJA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , SLOVENIJA / ITALIJA - Slabo vreme še vedno povzroča hude preglavice Žledolom prizadel skoraj polovico slovenskih gozdov TRST - Ob 90-letnici ustanovitve univerze Ministrica Carrozza na odprtju novega akademskega leta ŽELEZARNA Pristaniška oblast zahteva pojasnila TRST - V zvezi z nedavno podpisanim programskim sporzaumom o škedenjski železarni je včeraj zasedal pristaniški odbor, ki bo od Rima zahteval pojasnila v zvezi z nekaterimi pomisleki Pristaniške oblasti glede besedila dogovora. Kot znano, Pristaniška oblast sporazuma ni podpisala, ker meni, da bi s takim besedilom dogovora izgubila prihodek, poleg tega bi si naložila še breme delne sanacije območja železarne, kar pa ni v njeni pristojnosti. Na 4. strani LJUBLJANA, RIM - Medtem ko so padavine po Sloveniji večinoma ponehale, pa temperature razen na Obali še naprej vztrajajo okoli ledišča in s tem tudi ledeni oklep, ki je ohromil Slovenijo. Številni so še vedno brez elektrike in vode, zaprtih je veliko šol in vrtcev (okoli 65 odstotkov), težave so v mobilni telefoniji, oviran je promet. Največja pa je škoda v gozdovih (na posnetku STA), saj je poškodovana taka količina drevja, kolikor znaša celoletni posek. Za obrambnega ministra Romana Jakiča gre za naravno katastrofo večjih razsežnosti. Vreme povzroča težave tudi v Fur-laniji-Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. V Karniji razmišljajo o kolektivni tožbi proti italijanskemu električnemu podjetju Enel, češ da ni pravočasno reagiralo na nevarnost izpada električne energije. Na 2. in 3. strani Poskus umora , V V I , • v v v tržaškem gostiscu Na 4. strani Trst: v Ul. Matteotti nov center za poslušanje Na 5. strani V najem oddajal tuje stanovanje Na 18. strani Spominska plošča je za Visco premalo Na 18. strani ODPRTO VSAK DAN OJi HO 22:(10 flucti subtle, nedelji in pruvnili?) , wwWifltHS-pluutxom TteL: 00386 41754 737 o45 N \K l'JWAl JS t CENTER K v«* IK A, ST J EN K O V a Na "^O (élôs) * TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLftK * POMLAJEVANJE KOŽE •odstranjevanje ŽILNiH NEPRAVILNOSTI - Odstranjevanj e PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI Salon: Ul. Petra Kozlerja 1B, Sežana BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE InfO..: 00366 41 973 550 BRUSELJ - Prvo poročilo o korupciji v državah, članicah EU Korupcija stane Evropo 120 milijard evrov na leto Evropska komisija je v dolgo pričakovanem prvem poročilu o korupciji v članicah EU izpostavila, da je korupcija eden največjih izzivov v uniji, ki stane približno 120 milijard evrov na leto, kar je toliko kot letni proračun EU. Kljub dosedanjim ukrepom pa so učinki boja proti korupciji še vedno nezadovoljivi, so opozorili v Bruslju. »Korupcija spodkopava zaupanje državljanov v demokratične institucije in pravno državo, škodi evropskemu gospodarstvu in državam odžira prepo-trebne davčne prihodke,« je ob predstavitvi poročila poudarila evropska komisar-ka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom. Na 22. strani 9771124666007 2 Torek, 4. februarja 2014 VREMENSKA UJMA / SLOVENIJA - Velikanska škoda v gozdovih, zaprte šole, na tisoče odjemalcev brez elektrike Minister Jakič: Državo prizadela naravna katastrofa večjih razsežnosti Podrti stebri daljnovodov, potrgane žice - V gozdovih poškodovanega toliko drevja, kot znaša celoletni posek - Moten promet Slovenija se je znašla v ledenem in snežnem oklepu; podirala so se drevesa, drogovi električnih daljnovodov, marsikje pa je poškodovana tudi zaščitna ograja ob avtocestah, tako da lahko divjad zaide na avtocesto STA, ARHIV LJUBLJANA - Medtem ko so padavine po Sloveniji večinoma ponehale, pa temperature razen na Obali še naprej vztrajajo okoli ledišča in s tem tudi ledeni oklep, ki je ohromil Slovenijo. Številni so še vedno brez elektrike in vode, zaprtih je veliko šol in vrtcev (okoli 65 odstotkov), težave so v mobilni telefoniji, oviran je promet. Zaradi ledu na žicah namreč ni vozilo veliko vlakov, regionalne ceste pa so bile marsikje neprevozne zaradi podrtega drevja. Agencija RS za okolje je včeraj ponovno razglasila rdeči alarm za severozahod države, saj je na širšem območju Julijskih Alp zelo velika nevarnost snežnih plazov. Izredne razmere so še naprej tudi drugod po Sloveniji, predvsem na Notranjskem, Celjskem, Štajerskem in Koroškem, kjer delavci elektropodjetij odpravljajo težave pri oskrbi z elektriko, gasilci odstranjujejo številna podrta drevesa, enote civilne zaščite pa skušajo z agre- NOVA GORICA - Izredne vremenske razmere Reševalci so se prebili v Lokovec Vas odeta v žled - Pretrgane so žice električne napeljave, polomilo je celo betonske drogove - V Čepovanu zaprta šola in vrtec NOVA GORICA - Vremenske razmere so se v noči na ponedeljek dodatno poslabšale. Zaradi izrednih razmer, ki so vladale tudi na Trnovsko-Banj-ški planoti in na ajdovskem, so bili na terenu vsi razpoložljivi delavci Elektra Primorske, pripadniki civilne zaščite, gasilci ... Ponekod so bili brez elektrike že četrti dan, Lokovec je okovan v žled in brez elektrike, do prebivalcev so se prebili včeraj popoldan. Na terenu je primanjkovalo predvsem agregatov. Štab civilne zaščite Mestne občine Nova Gorica je že v nedeljo prebivalce Lokovca pozval, naj ostanejo doma in naj varčujejo z baterijami mobilnih telefonov, saj je bila vas brez električne energije. Lokovec je odet v žled, prekinjene so žice električne napeljave, polomilo je celo betonske drogove. Od včeraj do izboljšanja razmer sta zaprta tudi osnovna šola in vrtec v Čepovanu. »Prizadetih je 2.500 hektarjev, na tem območju je vse polomljeno ali pretrgano - drevje, telefonski kabli, stebri, električni drogovi ... V Lokovcu se do 40 hiš ne da, razen peš, a še to je zelo nevarno. Drevesa se lomijo,« je včeraj dopoldan povedal svetovalec za zaščito in reševanje na novogoriški mestni občini Bogdan Zo-ratti. »V najboljšem primeru bodo ta območja elektriko dobila čez dva dni. Čez 50 ljudi je na terenu, teren pa je izjemno nevaren. Za delo v takih razmerah morajo biti ljudje ustrezno opremljeni in usposobljeni,« je dodal Zoratti in napovedal, da se bodo do Lokovčanov poskusili prebiti tudi pripadniki ekipe za hitre intervencije in prvo pomoč. Štabu za civilno zaščito Mestne občine Nova Gorica je včeraj dopoldan skupaj z gasilci in drugimi enotami uspelo očistiti cesto do zaselka Drage pri Lokovcu in omogočiti dostop zdravstvene službe do bolne osebe v tem zaselku. Odprli so tudi cesto do zaselka Grud- Na cesti Lokve-Lazna JZGR NOVA GORICA nica pri Čepovanu in cesto od Banjšic do Čepovana. Enoti za zveze pa je uspelo vzpostaviti zveze med intervencijskimi enotami na terenu. Celotno območje Čepovana in Lokovca je bilo včeraj namreč še vedno brez signala za mobilne telefone. Na domove brez električne energije na območju Čepovana in Lokovca so včeraj dostavili 12 agregatov in 100 litrov bencina za njihov pogon. Mestni občini so agregate pomagale za- gotoviti tudi Občina Miren - Kostanjevica in Občina Brda ter Kinološko društvo Nova Gorica. »Na Trnovsko-Banjški planoti, je veliko število gospodinjstev brez elektrike in odrezanih od sveta. Reševalne ekipe in gasilci vlagajo nadčloveške napore, da se prebijajo do posameznih krajev in domačij. Prioriteta je oskrba gospodinjstev na težko dostopnih krajih z agregati,« je včeraj popoldan sporočil regijski poveljnik civilne zaščite, Samo Kosmač, in postregel tudi z dobro novico: enotam civilne zaščite in gasilcem se je popoldan uspelo prebiti do vasi Lokovec, gospodinjstva so oskrbeli s 15 agregati. Kot rečeno, je zaradi žledu na območju Mestne občine Nova Gorica ogroženih 2500 hektarjev gozdov, stanovanjskih in infrastrukturnih objektov ter kmetijskih zemljišč. Samo na območju Lokovca, kjer živi 287 prebivalcev, je ogroženih 200 stanovanjskih objektov. »Dodatno težavo tam predstavlja velika raz-seljenost stanovanjskih objektov, tako da je potrebno dostavljati veliko večje število agregatov, kot če bi bilo naselje strnjeno in bi z enim agregatom lahko oskrbeli več hiš,« so povedali na novogoriški občini. Zle-dolom je povzročil ogromno škodo v gozdovih, kjer pokajoče veje in debla plašijo gozdne živali, gibanje v gozdovih je sedaj zelo nevarno. Poveljnik Civilne zaščite Ajdovščina Igor Benko je zaradi nevarnih razmer včeraj odsvetoval gibanje in vožnjo na območju Predmeje, Otlice, Kovka in Cola. Razmere so se včeraj poslabšale tudi na Gori nad Ajdovščino. Najhuje je bilo na območju od Predmeje do Gozda, kjer je bilo brez električne energije približno 700 gospodinjstev. Civilna zaščita je najbolj ogroženim že dostavila agregate. Na celotnem področju Elektro Primorske je bilo včeraj popoldan brez elektrike okoli 10.600 odjemalcev. (km) gati pomagati predvsem tistim, ki so že od petka brez elektrike. Na območju Elektra Ljubljana je bilo ob 18. uri brez napetosti 978 transformatorskih postaj, oskrba z električno energijo je bila motena pri približno 30.000 odjemalcih. Na območju Elektra Celje je po zadnjih podatkih brez elektrike še 24.000 odjemalcev, brez elektrike je še vedno 26.500 odjemalcev Elektra Maribor, okoli 5000 odjemalcev Elektra Gorenjska, dopoldne je bilo brez elektrike tudi 11.500 odjemalcev Elektra Primorska na območju Primorske in Notranjske. Odprava osnovnih težav lahko traja še nekaj dni, celovitejša sanacija pa bo dolgotrajnejša. Po podatkih, ki jih je včeraj dopoldne predstavil minister za obrambo Roman Jakič, na tleh okoli 500 ton že-lezja, kablov in daljnovodov. Na ministrstvu za obrambo so se zjutraj na sestanku zbrali predstavniki elektrogospodarstva, civilne zaščite, gasilcev in vojske. Po ministrovih besedah je Slovenijo prizadela naravna katastrofa večjih razsežnosti, udeleženci sestanka pa so ljudi in lokalne skupnosti pozvali, naj se oglasijo, če potrebujejo pomoč, in povedo, kaj potrebujejo. Po oceni predsednika Gasilske zveze Slovenije Jošta Jakše je pri zaščiti in reševanju doslej pomagalo skoraj 10.000 prostovoljnih gasilcev. Aktiviranih je tudi več kot 7600 pripadnikov civilne zaščite in ostalih. Zaradi podrtih dreves je škoda zelo velika v slovenskih gozdovih, kjer pa še vedno obstaja velika nevarnost podiranja dreves, zato pristojni ljudem odsvetujejo gibanje v bližini dreves. Tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Zidan je danes dejal, da je velika sreča, da ni bilo poškodb posameznikov ali celo smrtnih žrtev. Prve ocene škode naj bi bile znane v četrtek na seji vlade. Kot so sporočili iz Zavoda za gozdove Slovenije, je žledolom doslej poškodoval že okrog 500.000 hektarjev gozdov, kar je okrog 42 odstotkov vseh gozdov. Poškodovanega je 3,5 milijona kubičnih metrov drevja, kar je skoraj celoletna količina posekanega lesa v Sloveniji. Na prošnjo za pomoč v obliki zmogljivih generatorjev električnega toka se je po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje do včeraj zvečer odzvalo sedem držav. Slovenija je že sprejela pomoč Nemčije, ki je ponudila tri generatorje, Avstrije, ki jih je ponudila 27, in Češke, ki je ponudila enega. Štirje generatorji, eden iz Češke in trije iz Nemčije, so že prispeli v Slovenijo in so nameščeni v Postojni. 27 generatorjev iz Avstrije, ki jih spremlja 130 gasilcev, predvsem tehnično osebje, je prispelo včeraj popoldne in so jih že odpeljali na najbolj prizadeta območja v državi. Poleg tega bo danes prispelo iz Nemčije, iz dežel Bavarske in Hesse, dodatnih 14 generatorjev. Slovenija je včeraj sprejela tudi pomoč Poljske, ki je ponudila tri generatorje, ki pridejo v naslednjih dneh. Pomoč manjših generatorjev je takoj po zaprosilu ponudila Hrvaška, večji generator bo poslala Italija, Madžarska pa je sporočila, da zaradi težkih vremenskih razmer in potreb doma generatorjev ne more zagotoviti. Meteorologi otoplitev z južnim vetrom napovedujejo šele za jutri, s tem pa se bodo razmere tudi bistveno izboljšale. Medtem je ponekod že včeraj težave povzročala narasla voda, in sicer na območju Občine Ilirska Bistrica. Najbolj kritične razmere so na območju vasi Bač, kjer je voda že poplavila več objektov. Tudi agencija za okolje opozarja, da se bodo zaradi zasičenosti kraškega podzemlja z vodo v prihodnjih dneh povečevale ojezer-jene površine na območjih kraških polj in Pivškega podolja. (STA) / VREMENSKA UJMA Torek, 4. februarja 2014 3 MRZLI FEBRUAR - V Cortini rekordno visoka snežna odeja V Italiji poplave, na Koroškem led in sneg RIM, CELOVEC - Zimske vremenske tegobe še naprej močno pestijo Avstrijo in Italijo. V Italiji zaradi snega in obilnega dežja je zlasti v nedeljo naraslo več rek, ki grozijo s poplavami. V Cortini d'Ampezzo so konec tedna doživeli na-jobilnejšo sneženje v zadnjih 60 letih. Zaradi snežnega neurja so imeli težave tudi z izpadi elektrike, veliko gorskih prelazov v Dolomitih pa je bilo zaradi velike količine novoza-padlega snega (nad 2000 m nadmorske višine je ponekos snežna odeja debela do štiri metre, zato je nevarnost za snežne plazove ostaja velika. Zaradi obilnih padavin so po Italiji narasle številne reke, med drugim Adiža, Brenta in tudi Bacchiglione, ki je presegla rekordni nivo in prestopila bregove. Poplavljenih je bilo več cest. Tibera v Laciju in posebno v Rimu še vedno vzbuja veliko skrbi. Veliko težav je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se dobavitelji električne energije trudijo povrniti elektriko pri- zadetim odjemalcem, a popravila električnega omrežja otežuje neprehodnost nekaterih cest zaradi snežnih plazov in podrtih dreves. Brez elektrike je tako trenutno še okrog 5000 odjemalcev. Zaradi neprevoznosti cest je od sveta odrezanih več tisoč ljudi na Mokrinah, v Plajberku pri Beljaku, Se-lu in Lesni dolini. V noči na ponedeljek je pri odpravljanju posledic izrednih vremenskih razmer na avstrijskem Koroškem pomagalo okrog 1800 gasilcev, v okraju Šmohor pa je pomagalo še 106 vojakov. Težave se nadaljujejo tudi v železniškem prometu, ki je deloma že stekel, a so številne proge še vedno zaprte. Proga med Beljakom in Slovenijo je do nadaljnjega zaprta. A zima očitno še ne bo kaj hitro popustila, saj je za danes na avstrijskem Koroškem napovedan nov sneg. Do srede bi lahko na jugozahodu dežele padlo do 25 centimetrov novega snega, v višjih predelih do 40 centimetrov. V Cortini d'Ampezzo (zgoraj) že dolgo let ne pomnijo toliko snega, v Rimu pa tudi ne tako narasle Tibere (spodaj desno). Led in sneg že nekaj dni držita v šahu tudi avstrijsko Koroško (spodaj levo posnetek iz Roža), kjer je več tisoč gospodinjstev brez elektrike ANSA VIDEM - Župani in Dežela kritični do težav z električno energijo V FJK na zatožni klopi družba Enel V Benečiji je najhuje v Tipani - Prostovoljca civilne zaščite zadnji hip rešili pred utopitvijo, njegovo zdravstveno stanje zelo resno - Voda preplavila konjeniški center nedaleč od Selc pri Ronkah VIDEM - Vremenska ujma ni prizanesla Furlaniji-Julijski krajini, kjer se z najhujšimi težavami soočajo v Kar-niji ter v vzhodni Furlaniji. V mnogih krajih so predvsem v nedeljo, a tudi včeraj, gospodinjstva ostala brez električne energije, zato mnogi župani razmišljajo o kolektivni tožbi proti družbi Enel, češ da jo je slabo vreme popolnoma presenetilo. Jezne župane pri tem podpira deželna uprava. V okolici Pordenonav kraju Ta-mai je slabo vreme botrovalo nesreči 70-letnega prostovoljca civilne zaščite. Avto, ki ga je vozil Franco Zanette, je naenkrat preplavila voda iz bližnjega potoka, tako da so moškega v zadnjem trenutku pred utopitvijo rešili gasilci. Moški, ki ga zdravijo v bolnici v Pordenonu, je v smrtni nevarnosti. V Benečiji je zelo hudo v Tipa-ni, kjer je žled ujel v svoj oklep goz- dove. Drevesa se podirajo in pokajo, številne ceste pa so zaradi tega težko prevozne. V drugih beneških občinah položaj ni tako hud, saj v glavnem dežuje, pa tudi na Matajurju snega ni veliko. Probleme so imeli tudi v Reziji, kjer so bili v soboto več ur brez elektrike. Obilno deževje in narasle reke povzročajo kar nekaj težav tudi na Goriškem, na primer v okolici Trži- ča in Ronk, kjer je veliko podzemnih izvirov. Najhuje je včeraj bilo v konjeniškem centru Pietrarossa, ki stoji v bližini jezerc Močile nedaleč od Selc. Pašniki, maneža, jahalnica in klubski prostori so bili dobesedno pod vodo, ki je v najbolj depresivnih legah dosegla celo dva metra višine. Šest konjev so morali začasno odpeljati v sorodne maneže, preostalih 47 konjev, za katere že osemnajst let skrbi Eve- lino Bonazza, pa so premestili v višje predele posestva. Kot so pojasnili člani tržiške civilne zaščite, ki že od nedelje nadzorujejo višino vode, lahko samo čakajo na konec dežja: teren je prepoln podzemnih izvirov, ki jih napaja deževnica, zato ga je s črpalkami nemogoče »izsušiti«. Po Bonazzovem mnenju pa ni vsega kriva narava, temveč tudi nezadostno vzdrževanje odtočnih kanalov. Levo poplavljeni konjeniški center pri Selcah, desno zasnežena Ovčja vas na Trbiškem BONAVENTURA, R. BARTALOTH / NOGOMET Torek, 4. februarja 2014 4 BHrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PROGRAMSKI SPORAZUM - Pristaniški odbor se bo po pojasnilih iz Rima izrekel v petek Železarna: zavlačevanje ali poglabljanje problematike? Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi bo zahtevala od pristojnih ministrstev pojasnila glede nekaterih točk programskega sporazuma o škedenjski železarni, ki so ga podpisali 30. januarja v Rimu predstavniki Dežele Furlanije-Julijske krajine, Občine Trst, Pokrajine Trst in kar petih ministrstev. Zahtevana pojasnila zadevajo v glavnem tri vprašanja, in sicer možnost nevarnosti, da pride do oškodovanja državne blagajne (to vprašanje se nanaša posredno na bodoče odnose med Pristaniško oblastjo in komisarko za železarno Deboro Serracchiani, sicer predsednico Dežele FJK in članico pristaniškega odbora), dalje želi imeti predsednica Monassi-jeva črno na belem napisano, da Pristaniški oblasti (PO) ne bo treba prispevati za sanacijo, poleg tega pa je odprto vprašanje odstranitve velikih kupov premoga na območju železarne. Predsednica Monassijeva je svoje zahteve iznesla na seji pristaniškega odbora, ki je zasedal včeraj dopoldne. Marsikdo je pričakoval, da bo prišlo do glasovanja glede programskega dogovora oz. o tem, ali naj ga PO podpiše. Po dvourni in mestoma živahni razpravi do tega ni prišlo, v napetem vzdušju pa so se nazadnje vendar sporazumeli in odločili, da bodo z razpravo nadaljevali v petek popoldne, ko naj bi se pristaniški odbor tudi dokončno izrekel. Do takrat naj bi prišla namreč iz Rima zahtevana pojasnila, ki pa ne bodo po predvidevanjih nikakor vplivala na programski sporazum, ki bo torej ostal nespremenjen (kot so to odločno zahtevali predstavniki deželne, pokrajinske ter tržaške in miljske občinske uprave). K dogovoru naj bi kvečjemu dodali prilogo, v kateri bodo točneje določene nekatere pristojnosti in zadolžitve oz. pojasnjena nekatera vprašanja. Sicer je bilo že na začetku zasedanja pristaniškega odbora jasno, da se bo zadeva zavlekla. Monassijeva je uvodoma poudarila, da je potrebno združevati sile, prispevati k razvoju pristanišča in reševati problem železarne. S pomočjo sodelavcev so prikazali delovanje oblasti v zadnjem letu in nato ponovili stališče, da je PO neodvisna ustanova, čeprav mora nekatere akte odobriti ministrstvo za infrastrukture. Dalje je tajnik PO Walter Sini-gaglia govoril o dogajanju v Rimu, ko so prejšnji teden podpisali programski dogovor. Povedal je, da je PO prejela dokončni tekst z zamudo in da je bilo premalo časa za njegovo poglabljanje. Zaradi tega Sinigaglia, ki je v Rimu zastopal PO, sporazuma ni podpisal, je dejala Monassijeva. Na to izvajanje je odgovoril tržaški župan Roberto Cosolini in poudaril, da je stvar potekala drugače, saj je PO zahtevala le nekatera pojasnila glede odnosov s komisarko. O pojasnilih, ki jih je zahtevala Monassijeva Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je na seji pristaniškega odbora (desno) navedla glavne razloge, iz katerih ni podpisala programskega sporazuma. Med temi je problem kupov premoga (levo), ki jih je treba odstraniti FOTO DAMJ@N včeraj, pa v Rimu ni bilo govora. Deželni odbornik Francesco Peroni je spomnil, da je dogovor za železarno podpisalo kar pet ministrov in težko je misliti, da so se vsi »zmotili«. Opozoril je tudi, da spodbuja italijanska ustava sodelovanje med javnimi institucijami, zadržanje enega samega subjekta brez tehtnih razlogov pa je neupravičeno. Razprava se je nadaljevala z mestoma tehničnimi pripombami, do preobrata pa je prišlo po besedah poveljnika luške kapitanije Goffreda Bona. Po njegovem mnenju so vprašanja PO upravičena in prav je zahtevati pojasnila iz Rima. Toda navedeni tehnični aspek-ti ne smejo in ne morejo vplivati na podpis programskega sporazuma, ki je iz socialnega in političnega vidika zelo pomemben. Da je potrebno podpisati sporazum, so poudarili tudi miljski župan Nerio Nesladek ter pokrajinska predsednica Maria Teresa Bas-sa Poropat in pokrajinski odbornik Vittorio Zollia. Ta je med drugim s tehničnega vidika dokazal, da je stališče PO mestoma iz trte izvito. Dodal je tudi, da podpis sporazuma ne bo oškodoval državne blagajne. Prihodki bodo namreč vselej odvisni od odločitev PO, ki bo delovala v tesnem dogovarjanju s komi-sarko Serracchianijevo. Župan Cosolini pa je glede kupov premoga dodal, da ni v sporazumu o tem sploh govora. Pristaniški odbor je torej sklenil, kot rečeno, naj Monassijeva zahteva pojasnila iz Rima. To je po napovedih storila že včeraj, danes ali jutri pa naj bi prišel odgovor s pristojnih ministrstev. Pristaniški odbor bo ponovno zasedal v petek popoldne, ko naj bi se tudi dokončno izrekel glede podpisa programskega sporazuma. Aljoša Gašperlin ZELEZARNA Prodani (G5Z): Potrdili so naše stališče Preložitev glasovanja o programskem sporazumu za škedenjsko železarno z zahtevo po pojasnilih iz Rima je dokaz, da so bili dvomi Gibanja 5 zvezd upravičeni. Vsi člani odbora so namreč podprli zahtevo po pojasnilih, brez katerih bi lahko dogovor splaval po vodi. To nam je povedal poslanec Gibanja 5 zvezd Aris Prodani po seji pristaniškega odbora, ki se je je udeležil od začetka. Prodani sledi namreč od nekdaj dogajanju okrog škedenjske-ga obrata in je tudi vložil nekaj popravkov k zadevnim zakonskim odlokom, ki pa so bili zavrnjeni. Med temi odloki je tudi imenovanje deželne predsednice Debore Serracchiani na mesto komisarke za železarno. Vladni odlok je že v veljavi, vendar ga parlament ni še odobril. Prodani je vsekakor mnenja, da bo vlada tudi v tem primeru postavila zaupnico. Vprašanja, ki jih je postavila predsednica Marina Monassi, so upravičena, je še povedal Prodani, ki je svoje stališče kasneje objavil tudi v tiskovni noti. Prodani se je vprašal, zakaj se je tako mudilo za podpis programskega dogovora. Na to bi lahko počakali še nekaj dni in tako poglobili neznanke, ki so prišle do izraza na včerajšnjem zasedanju, ter jih vključili v sporazum. Jasno je torej, da je bilo potrebno skleniti programski sporazum pred koncem januarja, vendar ni znano, zakaj. Edina verodostojna možnost je, da je to zahtevala skupina Arvedi, ki naj bi postavila ta pogoj za odkup železarne. A.G. ČRNA KRONIKA - V noči med soboto in nedeljo v Ul. Caduti sul lavoro Poskus umora v okrepčevalnici Pijani 27-letni Sudanec z nožem hudo ranil točaja, ki mu ni hotel postreči - V zaporu tudi 29-letni Nigerijec Raul Antonio Moldan Alma-rante menda ni več v življenjski nevarnosti, njegovo zdravstveno stanje pa po mnenju zdravnikov ostaja zelo resno. Gre za 30-letnega državljana Dominikanske republike, ki ga v bolnici na Katinari zdravijo zaradi številnih ran, ki mu jih je z nožem -tako ugiba policija - povzročil 27-le-tni Omar Hibrid Hamed, ki je po rodu iz Sudana. Almarante, ki je zaposlen kot to-čaj v baru-okrepčevalnici La ferma-ta v Ul. Caduti sul lavoro v Trstu, ni hotel Sudancu in njegovemu prijatelju iz Nigerije postreči pijače. Nasilneža, ki sta bila pijana, sta najprej razdejala lokal, nato pa še s kozarci in raznoraznimi predmeti (vse, kar jima je prišlo pod roko, piše v zapisniku policije in orožnikov) obmetavala Almaranteja in druge goste v kavarni. Pobesneli Sudanec se je naposled z nožem spravil na nesrečnega toča-ja, ki je hotel zaščiti sebe in lokal, namesto tega pa je bil žrtev krutega napada z nožem. Policijo in karabinjerje je na kraj nasilnega dejanja poklicala lastnica bara Mariluz Garcia. Medtem ko so točaja sprejeli v bolnico na Katinaro, kjer so ga takoj operirali, so nasilneža kmalu prijeli. Oba sta sedaj v tržaškem zaporu pod obtožbo poskusa umora in pretepa. Nasilnemu Nigerijcu je ime Ali Idriss Mohammed Hottman in je star 29 let. V času nasilja je bilo v lokalu, ki ga v glavnem obiskujejo tujci, več deset klientov, ki so se po krvavem dogodku razbežali. Silam javnega reda je na osnovi pričevanj nekaterih očividcev vseeno uspelo identificirati nasilneža, ki so ju aretirali že isto noč. Nož, s katerim je Sudanec hudo ranil točaja, so našli v travi v bližini lokala. Policisti in karabinjerji ne izključujejo možnosti, da sta bila tujca, ki sta povzročila razdejanje in ranila 30-letnega moškega, ne samo pijana, temveč tudi pod vplivom mamil. Kavarna-okrepčevalnica, kjer je prišlo do nasilnega dejanja FOTO DAMJ@N Smetnjak ni za gradbene odpadke Lokalna policija je zasačila 30-letnega moškega (posredovali so le njegovi kratici R.M.), ki je v smetnjak v središču Trsta malo prej odvrgel večjo količino gradbenega materiala. Naprtili so mu globo v višini 500 evrov in to na osnovi občinskega pravilnika za odvažanje odpadkov ter drugih materialov. Do neprijetnega dogodka, ki žal ni osamljen, je prišlo v Ulici Foscolo. Moški je obnavljal stanovanje, namesto da bi gradbene odpadke, kot veleva zakon, odpeljal na posebna odlagališča ali zbirne centre, jih je kratko malo odložil v smetnjake oziroma ob njih. Karabinjerja preprečila samomor Hladnokrvnost dveh karabinjerjev je rešila priletno žensko, ki je bila v Rojanu na tem, da skoči z nadvoza nad Ulico Stock. Orožnike je v jutranjih urah v deževnem in mrzlem vremenu poklical krajan, ki je z okna svojega stanovanja opazil starejšo žensko, ki se je povzpenjala na nadvoz. Na kraj je nemudoma pridrvela karabinjerska izvidnica, eden od karabinjerjev je za noge prijel starejšo žensko, ki je nato padla na notranjo stran nadvoza. Orožnikoma je pomagal tudi mimoidoči, tako da se je za onemoglo občanko (stara je 78 let) vse končalo le z manjšimi praskami, za kar so jo sprejeli v bolnico na Katinari. Pokrajinsko poveljstvo kara-binjerjev poleg poguma, ki sta ga izkazala orožnika, izpostavlja tudi pomoč, ki so jo ob tem dogodku nudili občani. / NOGOMET Torek, 4. februarja 2014 5 UNIVERZA - Ob udeležbi ministrice Carrozze slovesno odprtje akademskega leta Za odgovorno avtonomijo in dostojno finančno pomoč Brez kulture ni razvoja in je tudi manj demokracije, zato naj država ne pusti univerze same in naj ji pomaga pri promociji odgovorne avtonomije in kompetitivnosti na mednarodni ravni, poleg tega naj ji nudi dostojno finančno pomoč in poskrbi za poenostavitev določil, ki naj univerze razbremenijo neprimernih bremen. To je v svojem poročilu dejal rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia na včerajšnjem popoldanskem slovesnem odprtju akademskega leta 2013/2014 v zborni dvorani vseučilišča, ki je sovpadalo z devetdesetletnico univerze in se ga je udeležila tudi italijanska ministrica za šolstvo, univerzo in raziskovanje Maria Chiara Carrozza, ki se je dopoldne udeležila tudi odprtja akademskega leta na Univerzi v Vidmu, ra-zgovorila pa se je poleg tega s protestniki iz vrst baznih sindikatov in študentov, ki so pred vhodom uprizorili manifestacijo proti krčenju sredstev za univerzo. V svojem nagovoru je rektor Fer-meglia opozoril na hudo krčenje finančnih sredstev, ki ga je utrpelo tudi tržaško vseučilišče, ki pa je kljub težavam uvedlo nekatere pogumne ukrepe, kot npr. organiziranje izobraževalne ponudbe, upoštevajoč kriterije vzdržnosti in stabilnosti, vrednotenja kompetenc ter vrednotenja in izboljšanja ocenjevanja. Poleg tega ima univerza eno od svojih opornih točk v znanstvenem raziskovanju, je dejal Fermeglia in opozoril na pomen multidisciplinarnosti. Tržaška univerza je med 250 najboljšimi univerzami na svetu, je poudaril rektor, za katerega je tudi pomembna povezava z gospodarstvom in ozemljem, na katerem univerza deluje. Na področju mednarodnega sodelovanja je poleg stikov s sorodnimi ustanovami iz Slovenije in Hrvaške, pa tu- Med nagovorom rektorja Fermeglie FOTO DAMJ@N di iz Japonske, Vietnama in Arabije, treba tu med drugim omeniti več kot 60 evropskih projektov in veliko število (14,35 odstotka) tujih slušateljev. Ministrica Carrozza je v svojem pozdravu med drugim poudarila, da ne bo mogoče uresničiti prave ekonomske politike brez resničnega in korenitega vlaganja v izobraževanje. Za Carrozzo sta bistvenega pomena pravica do študija in splošno izobraževanje, kjer je treba nuditi odgovore na vprašanja o oblikovanju učiteljev in profesorjev. Ministrica podpira povezovanje med univerzama v Trstu in Vidmu ter raziskovalnimi ustanovami, v FJK pa so dane vse možnosti za privlačevanje ljudi in kapitala; vlada bo znala nagraditi in pod- preti tovrstne projekte, je dejala Carrozza. Povezavo med univerzami in raziskovalnimi ustanovami ter podjetji je v svojem nagovoru podprla tudi predsednica deželne vlade FJK Debora Serracchiani, ki je poudarila, kako deželna uprava cilja k razvijanju integriranega sistema znanja z oblikovanjem enotne agencije za pravico do študija in namenitvijo dvajsetih milijonov evrov za univerzitetni sistem. Po besedah predsednika konference rektorjev italijanskih univerz Stefana Palearija je treba univerzo ponesti v družbo ter brez podleganja prevzeti potrebne odgovornosti, da se bogastvo, ki s katerim razpolaga Italija, ne razprši ter da bodo študentje in docenti sposobni pri- praviti novo renesanso. Za ovrednotenje tehničnega in upravnega osebja vseučilišča se je v svojem nagovoru zavzela predstavnica le-tega Alessandra Ferluga, medtem ko je predstavnica študentov Letizia Capitanio poudarila, kako so študentje ne le sestavni del, ampak temeljna komponenta univerze, zato jih je treba spoštovati, medtem ko se zdi, da imajo njihove besede manjšo veljavo. Sicer je odprtje akademskega leta potekalo tudi v znamenju predavanja Gian-nina Del Sala z Univerze v Bologni o integraciji pristopov na področju zdravljenja rakastih obolenj, nagradili pa so tudi najboljše bruce v akademskem letu 2012/2013. (iž) CERKEV - Center Social Point Betlemme V Ul. Matteotti nova prijateljska prisotnost Prijateljska prisotnost: to želi biti novi center za poslušanje Social Point Betlemme v Ul. Matteotti 5, ki so ga včeraj blagoslovili in predali namenu. Gre za center, v katerem bodo dejavne kar tri realnosti: Karitas krajevne župnije sv. Terezije Deteta Jezusa, center za pomoč življenju Marisa in škofijska komisija za socialna vprašanja in delo. Sredstva za najem in preureditev prostorov je omogočila donacija župljana Vincenza Molinarija, je opozoril direktor Karitas Roberto Pasetti, medtem ko je domači župnik Paolo Iannaccone poudaril, kako bo novi center na voljo mladim, odraslim in družinam, katerim bo nudil ne samo materialno pomoč, ampak tudi človeško pozornost. Prostovoljci župnijske Karitas bodo po besedah enega od njih, Massima Zampierija, ugotavljali resnične potrebe oseb in družin v stiski, skrbeli za morebitno sodelovanje s škofijsko Karitas in ostalimi ustanovami ter nudili pogovor in pomoč psihologov in svetovanje. Vse to bo na voljo ob petkih med 15. in 17. uro, medtem ko bo vsak drugi ponedeljek z enakim urnikom družinska mediacija, vsak tretji in četrti četrtek pa bo med 14.30 in 16. uro srečanje s psihologinjo. Operaterji centra za pomoč življenju Marisa bodo, kot je dejala njegova predsednica Nicoletta Neri Zannerini, prisluhnili ženskam oz. parom v stiski zaradi nepredvidene oz. težavne nosečnosti, prav tako bodo pomagali staršem pri skrbi za vzgojo otrok ter bodo prisluhnili in usmerjali mlade na področju čustvenosti in problematik v zvezi s spolnostjo, materinstvom oz. očetovstvom. Center za življenje bo deloval ob torkih med 14. in 16. uro ter ob četrtkih med 16. in 18. uro. Člani škofijske komisije za socialna vprašanja in delo pa bodo, zlasti mladim, na voljo glede težav z vstopom v svet dela, vprašanj v zvezi s problematiko dela, dalje bodo skrbeli za promocijo kulture solidarnosti ter pripomogli pri posredovanju med krščanskimi vrednotami ter vrednotami sveta dela, ki je usmerjen v čim večji zaslužek, nudili pa bodo tudi priložnost spoznavanja in razločevanja glede načel družbenega nauka Cerkve, je dejal predsednik komisije Gianfranco Za-nolla. To bodo delali ob sredah in ob četrtkih (razen prvi četrtek v mesecu) med 18. in 19. uro. Tržaški nadškof msgr. Giampao-lo Crepaldi je opozoril, da je novi center poimenovan po Betlehemu, kjer je bil rojen Jezus Kristus, ki je gibalo vsega in torej tudi te pobude, saj ruši zidove in ne mara sebičnosti. Poleg tega bo novi center povezoval problematike kari-tativnosti, dela in podpiranja življenja od spočetja do naravnega konca. Pobudo je v imenu predstavnikov krajevnih uprav pozdravila tudi tržaška pod-županja Fabiana Martini, ki je med drugim poudarila, da se lahko govori o obstoju neke skupnosti takrat, ko zna leta sprejemati in vključevati. (iž) DEVIN-NABREŽINA - Odbornik Andrej Cunja Botanjek nikakor ni zasebna lastnina Botanjek (Costa dei barbari) ni ravno zgled okoljske zaščite Namera devinsko-nabrežinske občinske uprave, da uredi in počisti Botanjek (it. Costa dei barbari) je na socialnih spletnih omrežjih sprožila nekaj polemik. Oglašajo se predvsem »graditelji« nezakonitih barak, kamnitih in drugih »zatočišč«, ki očitajo občini, da jih skuša pregnati z območja, ki ga namerava sanirati. Občinski odbornik Andrej Cunja ugotavlja, da so si v preteklosti nekateri obiskovalci lastili pravico do ek-skluzivne uporabe določenih predelov Botanjka. »Nekateri od njih te nedo- stojne barake smatrajo kot neke vrste nedotakljivo zasebno lastnino,« nam je povedal Cunja. »Vsi obiskovalci tega območja seveda niso nekulturni, prej nasprotno. Situacija, ki je nastala na obalnem pasu, pa je nevzdržna in zahteva ukrepanje,« dodaja odbornik. Občinski odbor, ki ga vodi župan Vladimir Kukanja, namerava temu območju povrniti dostojanstvo, žal pa ga pri tem močno ovira t.i. pakt finančne stabilnosti, zaradi katerega občina ne more potrositi denarja, ki ji pripada. Senator Battista spet zelo kritičen do Grilla Tržaški senator Gibanja 5 zvezd Lorenzo Battista se vse bolj uveljavlja kot oporečnik uradne politike gibanja, ki ga vodi Beppe Grillo. Battista se je včeraj skupaj s kolegoma Lauro Bignami, Monico Casaletto in Luisom Albertom Orellano ogradil od hudih napadov na spletnih straneh in blogih Gibanja 5 zvezd na račun državnih institucij in njenih vidnih predstavnikov, začenši s predsednico poslanske zbornice Lauro Boldrini. »Soočenje s političnim nasprotnikom in spoštovanje inštitucij sta neločljivi vrednoti v političnem življenju,« pravijo štirje senatorji, ki obsojajo vsakršno besedno in fizično nasilje. V sporočilu za javnost pišejo, da so se pridružili Gibanju 5 zvezd z namenom, da spremenijo italijansko politiko in da izboljšajo odnose med državljani in institucijami. Res je, da morajo biti spletne strani in blogi Gibanja 5 zvezd čim bolj odprti, demokratični in svobodni, upravitelje spletnih strani in spletnih klepetalnic senator Battista in kolegi pozivajo, naj bodo bolj odgovorni in naj ne dovolijo nesprejemljivih ter žaljivih izpadov na račun ljudi in institucij. Na kvesturi na ogled slikarska razstava V veži tržaške kvesture je na ogled skupinska slikarska razstava Živalske lepote (Bellezze animali). Svoja dela razstavljajo avtorji Paolo Bonifacio, Tina Cencič, Antonio Di Gregoli, Ga-briella Dipietro, Claudio Iurin, Claudio Maiola, Ida in Antonella marot-toli ter Alberto Strambaci, ki s prikazom živali želijo posredovati lastne občutke ter simbole mita in sanj. Razstava, odprtja katere se je ob sodelujočih umetnikih udeležil tudi tržaški kvestor Giuseppe Padulano, spada v okvir pobud, s katerimi se želi kve-stura še bolj odpreti občanom, na ogled pa bo do 16. februarja vsak dan, vključno s prazniki, med 9. in 19. uro. V četrtek prireditev na županstvu v Dolini Županja Fulvia Premolin vabi na kulturni večer ob pesmi in besedi, ki bo v četrtek ob 18. uri v dvorani občinskega sveta Občine Dolina. Prireditev bodo oblikovali MoPZ Fran Ven-turini od Domja z dirigentom Ivanom Tavčarjem - prejemnikom Odličja prijateljstva Občine Dolina, in bivši konzul SFR Jugoslavije v Trstu Livio Jakomin s predstavitvijo svoje zadnje knjige »Na meji«, ki obravnava naše kraje med letoma 1986 in 1990. Predstavitev »Iniciative za demokratični socializem« Iniciativa za demokratični socializem (IDS) in združenje Marx XXI vabita nocoj na predstavitev programa Demokratični socializem: Razvojni model za Slovenijo in EU. Predstavitev bo ob 18.30 v dvorani Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture (Ul. Valdrivo 30) v Trstu. Nastopili bodo člani IDS Ana Štromajer, Sašo Furlan in Anej Korsika. Gre za skupino mladih, v glavnem politologov, ki že 16 let delujejo v okviru Delavske univerze v Ljubljani, ustanove, ki v svojem delovanju uveljavlja kritične poglede na današnjo družbo in poudarja nujnost njene socialistične preobrazbe. V pripravah na evropske volitve se slovenska levica združuje v nekakšno socialistično fronto, ki računa na precejšen uspeh glede na konzervativi-zem in popustljivost levice na oblasti, ki se nenehno spogleduje z neo-liberalizmom. 6 Torek, 4. februarja 2014 RUBRIKE, NOVICE / NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - Slovesnost bo v petek, 7. t. m., z začetkom ob 16. uri V Narodnem domu odprtje Oddelka za mlade bralce Na predvečer praznika slovenske kulture bo Narodna in študijska knjižnica v Trstu bogatejša za oddelek: v petek, 7. februarja, popoldne bodo namreč odprli prenovljene prostore v Narodnem domu, ki bodo odslej namenjeni predvsem mladim bralcem. Sedeminšestdeset let po ustanovitvi bo tržaška slovenska knjižnica prvič poskrbela tudi za svoje najmlajše obiskovalce. V preteklih mesecih so delavci nekoliko preuredili prostore v pritličju Narodnega doma v Ul. Filzi, s katerimi knjižnica razpolaga že deset let. Povezali so dvoranico in dva manjša urada ter jih opremili s policami v modrozeleni in oranžni barvi. Za primerno knjižnično pohištvo je poskrbelo specializirano podjetje, ki je opremilo več knjižnic širom po Sloveniji. Na nove police so knjižničarke postavile lepo število knjižnega in ne-knjižnega gradiva za mlade bralce, ki je bilo prej na razpolago le na nekaterih policah v čitalnici ter v skladišču v Ul. sv. Frančiška. Predšolski in šoloobvezni otroci bodo končno imeli na razpolago primeren prostor, v katerem bodo potekale dejavnosti, povezane s spodbujanjem branja in različnih vrst ustvarjalnosti, ter knjiž- Knjižničarka Ksenija Majovski ureja knjižne police pred petkovim odprtjem FOTO DAMJ@N ničarko, ki bo skrbela samo za delo z mladimi. Na odprtju Oddelka za mlade bralce bo sodelovala otroška folklorna skupina učencev osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare, po uradnem delu pa bo ob 18. uri zaživela prva pravljična urica v novih prostorih. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi razstava otroških ilustracij slikarke Katerine Kalc, ki jo bodo sicer uradno otvorili v torek, 11. februarja, ob 17.30. Knjižnica bo zaenkrat odprta dvajset ur tedensko, in sicer od ponedeljka do petka. Prva dva dneva v ted- nu bo odprta v jutranjih urah (9.0013.00), da bodo lahko prihajali na obisk mladi v spremstvu vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev, naslednje tri dni pa bo odprta popoldne (14.0018.00). V popoldanskih urah bodo zaživele že tradicionalne pravljične urice za najmlajše, za nekoliko starejše obiskovalce in za najstnike pa načrtujejo srečanja s sodobnimi slovenskimi pisatelji, bralni krožek, predstavitve novosti mladinskega leposlovja, likovne razstave ilustratorjev, ustvarjalne likovne delavnice v sodelovanju z društvom KONS. Prostori bodo seveda primerni tudi za individualno in skupinsko učenje in pisanje nalog. Vsekakor bodo v manjši čitalnici ponujali izbor časnikov, časopisov in revij, po katerih bodo lahko segali tudi starejši obiskovalci. Knjige bodo postavljene na police, upoštevajoč starostno stopnjo bralca: slikanice in kar-tonke za predšolske otroke, slikanice za prva leta osnovne šole, mladinska dela za starejše osnovnošolce ter za najstnike. Precej bo tudi gradiva s poljudnoznanstveno vsebino ter priročnikov za šolske raziskave, med ne-knjižnim gradivom pa bodo najštevilčnejše zgoščenke in DVD-ji, ki so postali nepogrešljiv del življenja mladih. ŠOLE - Hitrejši in bolj učinkovit način obveščanja Izobraževalni zavod Stefan razpolaga z novo spletno stranjo I-- — 1...... tf jožef Stefan ^ Trst IWH IMfM i HM&VOjU. r 1 > " ^ «K r*'" m ■ SIS? «'. % j Hflf P-TJtet^w j &o*1rtr«>/10 TA JE PA DOBRA >/10 VELIKI 360° /16 v N KULTURNIKI /16 VAŠE ZGODBICE IN ANEKDOTE /M6 10 Torek, 4. februarja 2014 RUBRIKE, NOVICE / Slovenija je ostala brez elektrike, je v oklepu žleda, leda in snega, vsa zimska idila z belimi poljanami vred je šla po gobe (le kam?). Po gobe je šla tudi zlata lisička, ki so jo selili s Pohorja v Kranjsko goro, a ji to ni šlo v račun, gorenjska zaseka ni primerljiva s štajersko tunko, lisica je tudi v kulinariki kampanilistično naravnana, treba jo je opravičiti, ker de gustibus non est dispu-tandum. Pa je poslala na vi-tranško progo ledeni dež, ki je v soboto onemogočil veleslalom in v nedeljo močno prizadel slalom in nastop Tine Maze, ki je morala odstopiti, a poročila pravijo, da se v Soči odpravlja nasmejana, čeprav nihče ne razume čemu. Mogoče zaradi tega, ker v ruskem črnomorskem letovišču ni snega? Ker so tekme v alpskem smučanju pod vprašajem in če jih ne bo, ne bo slabih nastopov? Ne bodimo zlobni! Bolj zaskrbljujo- POGLED Z VEJE Krti naj rijejo le pod zemljo Marij Čuk ča je vest, da bodo zaradi mraza iz ljubljanskega živalskega vrta pobegnili risi. NIsem vedel, da so slovensko hokejsko reprezentanco, ki ima vzdevek risi, zaprli z živalmi, a to je najbrž poteza vodstva smučarske zveze, da bi risi na olimpijskih igrah podivjali in grizli nasprotnike na ledeni plošči. Kot jih na cementu bijejo Poletovi konji, ki so v italijanski A2 ligi trdno v vodstvu in se jim obeta veliki met v elito hokeja na kotalkah na Apeninskem polotoku. Bog ve, če se jim z napredovanjem obeta tudi finančna katastrofa in kje bodo našli sponzorje, saj so mnoga tako imenovana slovenska zamejska družbena podjetja (kaj to pomeni?) v stečaju in bankrotu. Pa tudi v Sloveniji naše gospodarstvo ni najbolj čislano, če beremo pisanje časnika Finance, ki ga pri nas ni nihče povzel, najbrž iz zdravstvenih razlogov, saj bi ob navedenih dejstvih lahko marsikoga zadela kap... Infarkt je ta konec tedna pri-zanesel vsem navijačem naših Pg , rekopati približno 8 x 5 m zemlje na ta' ščinem vrtu in obnovljene gredice še po-gnojiti s hlevskim gnojem, mi gre solidno od rok. Žuljev od lopate sicer ne pridelam, se pa pošteno oznojim. V znančevem vinogradu sem, s tisto na hrbet obešeno kosilnico na nitko, že tudi rokoval. V lastnem potu sem se skoraj kopal, nagib terena je bil brez milosti. Opravkov pri spravilu oliv še nisem izkusil. Verjetno delo, ki je raztegnjeno čez cel dan, od obiralcev pa zahteva še dokajšnjo natančnost. Opisanim opravilom primerljivega bi se še našlo. Verjetno se že vprašujete, kam s tem razmišljanjem merim? Temu, da vsa prostočasna dejavnost ni edino zveličavni šport, ki ga marsikdo pojmuje celo kot zapravljanje časa. Nemalokrat je slišati pripombe češ, okrog hiše je obilica priložnosti za razgibavanje in trošenje odvečne energije. Dajmo vsakomur svoj prav, dogovorimo se za primeren delež enega ali drugega početja, pa bomo vsi zadovoljni. Ker se oglašam na straneh s športno vsebino, bom vrtičkarstvo in kar je temu podobnega prepustil tozadevnim strokovnjakom. Ostanem v svetu, ki mi je drag in na katerega se kolikor toliko spoznam. Kako da naj se sproščate in pokurite odvečne kalorije, si vas upam gnjaviti za nekatere morda celo prepogosto. O teku in njegovi priročnosti ne gre izgubljati besed. Oprema cenovno neobremenjujoča, kraj dogajanja kjerkoli, letni čas in vreme nista oviri. Problem predstavlja občasno pomanjkanje volje. Morda tudi enoličnost. Moja žena se je naveličala pozno popoldan venomer, zaradi mojega čudnega delovnega časa prepuščena sama sebi in takrat še premajhnima otrokoma, sama oddelati tiste tri četrt ure, kar je občasno nujno za obnovo telesnih (tudi umskih) zmogljivosti. Ona bi se lotila tenisa. Proti komu boš pa igrala? Ja, proti tebi. Prav, ampak se ga bom lotil samo zato, da zadovoljim tvoje potrebe. Daleč od tega, da se jaz s tem nebi želel ukvarjati, a sem imel določene pomisleke. Brez opreme, ob ničnem znanju še nauki iz dogajanj pri mojih več ali manj vrstnikih, dobrih znancih, ki jih je rekreativni tenis in posledično gostilniško druženje tako zasvojilo, da so doma soproge kmalu začele iz žepov vleči rdeče kartone. Od mene pa zaradi treningov in tekem doma že tako niso imeli kaj dosti. Če bi se pustil zavesti takrat modni privlačnosti tenisa, bi se v družinskem življenju lahko tudi kaj sfižilo. Priznam, rad ga igram. Nikoli se nisem teniško izobraževal, a če nisi gibalno prav zavrt in si si v neki drugi športni zvrsti pridobil določena znanja, ti je igranje tenisa na ljubiteljski ravni lahko v veliko zadovoljstvo. Še če je v tebi nekaj tekmovalnosti, odpora proti porazu, se v tej igri da prijetno izživeti. Vsaj v Sloveniji, po končanem tekmovalnem obdobju, mnogi »upokojeni« športni asi poprimejo za lopar in s tem duši ter telesu podaljšujejo odzivnost na približno take izzive, kot so jih bili vajeni v letih najzahtevnejših preizkušanj. Znajti se v prostoru, imeti nos in predvideti nasprotnikovo potezo, spretne, hitre noge, razpon (košarkarji) rok, zvitost, nepopustljivost... Ivo Daneu, Brane Oblak, Srečko Katanec so tista imena, ko ob njihovi omembi, tudi manj seznanjeni z dogajanjem v športu, zastrižejo z ušesi. Ne glede na to ali igrajo kot posamezniki ali v paru, je zanimivo opazovati njihovo prilagoditev povsem drugačnim zahtevam, kot so jih bili vajeni v disciplini, v kateri so dosegli vrhunstvo. " PROSTO PO BRUMNU Pretežno igrava z ženo. Že dobrih 30 let. Občasno odigrava tudi kakšne dvojice. Ona s par leti mlajšimi znankami, jaz pa vskočim kot rezerva, če v skupini kakšne stalne četverice, kdo odpove. Najine medsebojne partije so pestre. Ko izgubljaš, je vsaka žogica sporna. Da si zabrusiva čez mrežo marsikaj bo kar držalo, se pa ne skregava. Domov sva se še stalno odpeljala z enim avtom. Priznam tudi to, da je že kar nekaj časa rezultatsko uspešnejša. Se ne preda in teče tudi na navidez neulovljive žoge. Trpim, ampak mi je všeč, da je taka. Razmerje zmag in porazov pa niti ni toliko pomembno, kot je pomembno zavedanje, da, če se ne pojavi kakšen zdravstveni problem, se z igranjem tenisa lahko ukvarjaš še v dobi, ko za kakšno drugo, bolj tvegano stvar, že nisi več najbolj primeren. Govorim o dejavnosti, ki mi je všeč. In znam v tem uživati. Rad si pa tudi ogledam kakšne tekme, še posebej, če se nekaj dogaja na višji ravni. Zaradi letovanja v bližini Umaga imam priložnost ogledati si tamkajšnji vsakoletni moški teniški turnir, na katerem nemalokrat sodelujejo tudi igralci top 10 svetovne jakostne lestvice. Videti jih na delu v živo ali na TV, je razlika: moč udarca ne samo, da ga vidiš, tudi slišiš ga; neulovljiva žogica ulovljena s 5 metrskim drsajočim razkorakom; prefinjenost krajšanja leta žogice, ki se uleže tik za mrežo. Imel sem priložnost, med drugimi videti prve dolge korake vzpenjajoče se današnje enke in dvojke svetovnega tenisa, Nadala in Djokovica. Nekateri se boste vprašali, če sem zaradi tega srečnejši. Srečnejši ne, sem pa bogatejši. Po svoje. Os A odbojkarskih in nogometnih ekip, ker so tekme zaradi nevzdržnih vremenskih pogojev premaknili na prijaznejši koledarski izsek. Poudariti je treba, da že dolgo niso bili naši športniki tako v ospredju kot v tej sezoni in da se na tribunah spet kaže zanimanje, spodbujanje in navdušenje, ki so se v prejšnjih časih ohladili. Prav tako navdušenje, kakršno se je razlilo prejšnji četrtek na Opči-nah ob podeljevanju nagrad najboljšim slovenskim in slovensko govorečim športnikom zamejskih društev. Ti so na vprašanja sijajnih Marka in Evgena odgovarjali v brezhibni knjižni slovenščini, pred katero bi od sramu zardeli tudi v osrčju mlade države. Zamejščina, kot veja pogovornega jezika in skovanka z za-mejščino obremenjenih amaterskih zamejskih "lingvistov", se je skrila. Kdaj pa kdaj je dobro, da tudi krti rijejo le pod zemljo... IZ UL. MONTECCHI E? 05 C .skarji so za nami. Ali so bili uspešni ali pa ne, naj vsak razsodi sam. Velja poudariti, da je postalo naše nagrajevanje medijski dogodek, ki se ga da še razviti, izpopolniti, dopolniti in tudi razširiti. Tudi s pomočjo vaših predlogov in konstruktivnih kritik, ki so vedno dobrodošle. Samo tako se človek izboljša. Dvorana openske banke je postala pretesna. Da bodo tudi konkretno oskarji postali vsemanj-šinski športni dogodek, se bo treba v prihodnje (že drugo leto?) preseliti tudi na Goriško. O tem že razmišljamo. Ali so zmagali res najboljši? Mislim, da so, čeprav s tem morda ne soglašajo vsi. Pri iskanju članov volilne (nogometne) komisije sem naletel na težave, saj res malo trenerjev in drugih športnih delavcev dobro pozna mlade nogometaše. Predvsem naraščajnike (U16). Zaskrbljujoče je že, da tržaški trenerji ne vedo, kaj se dogaja na Goriškem in obratno. Še huje pa je, da Tržačani (ali pa Goričani) niti ne spremljajo mladinskih prvenstev v svoji pokrajini. Seveda obstajajo (redke) izjeme. Nekoč mi je nekdanji slovenski selektor Zdenko Verdenik, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja treniral pri nas (bil je tudi moj trener pri NK Bor), zaupal: »Kdor ne spremlja mladih, nima prave vizije. Nikoli jih ne bo uspešno vključil v članske ekipe in jih primerno vzgajal. Pa tudi modernega nogometa ne bo uspel razvijati.« Popolnoma soglašam. Še nekaj glede oskarjev. Ni bil naš namen, da naša priznanja nadomestijo nagrajevanje Naš športnik, ki sodi na višjo in širšo kakovostno raven. Kvečjemu so oskarji dopolnilo skupnemu nagrajevanju Slovencev na Primorskem. P.s.: mladim (bodočim) trenerjem svetujem, naj si vsaj enkrat mesečno ob nedeljah zjutraj (včasih je naporno, toda se splača) ogledajo kako mladinsko tekmo. Prav gotovo vam bo koristilo. Seattle dotolkel Denver NEW JERSEY - Igralci ekipe Seattle Seahawks so prvič v zgodovini postali zmagovalci lige NFL v ameriškem nogometu. V finalu v East Ruthefordu so v 48. izvedbi tega tekmovanja kar s 43:8 premagali Denver Broncos. Pred tekmo so bili na stavnicah v rahli prednosti igralci Denverja, ki pa so na koncu doživeli tretji najvišji poraz v zgodovini Super Bowla, v sedmem finalu pa so doživeli že peti poraz. Tudi to je rekord, saj toliko Super Bowlov ni izgubila še nobena ekipa v NFL. Thorpe v težavah SYDNEY - Avstralska policija je ponoči v Sydneyju na ulicah naletela na zmedenega in povsem odsotnega plavalnega zvezdnika Iana Thor-pa in ga v zgodnjih jutranjih urah z ulice prepeljala v bolnišnico. Thorpe naj bi bil omamljen in zagotovo pod vplivom za zdaj še neznanih sredstev. V preteklosti je plavalec težave z depresijo in alkoholom priznal že v avtobiografiji, ki je izšla leta 2012. Davis cup s četrtfinalisti RIM - Znani so vsi udeleženci če-trtfinala teniškega tekmovanja za Davisov pokal v svetovni skupini. Zadnjo vstopnico so si priigrali Britanci, ki so na krilih Andyja Mur-rayja izločili reprezentanco ZDA. Murray je v San Diegu osvojil odločilno tretjo točko za Veliko Britanijo, potem ko je s 7:6 (5), 6:7 (3), 6:1 in 6:3 premagal Američana Sama Querreyja. Že pred tem so si če-trtfinale Davisovega pokala zagotovile reprezentance Italije, Češke, ki brani naslov, Japonske, Nemčije, Francije, Kazahstana in Švice. Če-trtfinalni dvoboji (Japonska - Češka, Francija - Nemčija, Švica - Kazah-stan, Italija - Velika Britanija) bodo na sporedu od 4. do 6. aprila. Slovenija si je z zmago s 3.2 nad Portugalsko že zagotovila obstanek v prvi evroafriški skupini. Tini v slalomu ne gre KRANJSKA GORA - Švedinja Frida Hansdotter je zmagovalka slaloma za svetovni pokal v Kranjski Gori, zadnji postaji alpskih smučark pred olimpijskimi igrami v Sočiju. Tina Maze slalomsko olimpijsko generalko ni končala v skladu s pričakovanji. Po ponesrečeni prvi vožnji je v finalu po odstopu ostala brez uvrstitve. Moški veleslalom v St.Moritzu pa je osov-jil Američan Ted Ligety. G k H 0 ■o (0 a ® É »Spoznali smo, da je treba smučarje pozdraviti, ko pridejo v gondolo, da je veliko majhnih stvari podlaga za uspeh.« (Direktor Žicnic Vogel Bohinj Boštjan Mencinger, Dnevnik, 27. 1.) »Kakšen lopar tu in tam še zdrsi iz mojih rok, preklinjanja pa ni več.« (Teniška igralka Nastja Kolar, Dnevnik, 30. 1.) »Če se vrnem na stres, ga imam največ z vami novinarji, ki menite, da veste vse, pa ne veste ničesar.« (Hokejski selektor Matjaž Kopitar, olimpijska priloga Dnevnika, 30. 1.) »Psiholog ne izpodriva trenerja, ampak rešuje težave in omogoča športnikom, da so sproščeni. Glej čudo, prav najbogatejši športi so najbolj retrogradni. Koliko psihologov sploh srečaš v nogometu?« (Abdon Pa-mich, Il Piccolo, 30. 1.) »Morda nam je skakalcem na letalu malo lažje, saj smo bolj suhi, po drugi strani pa nam glave malce bolj opletajo kot ljudem močnejše postave.« (Peter Prevc, Primorske novice, 1. 2.) »Kuk! On je moj idol, čeprav se je zgodilo, da sem ga v soboto zvečer zagledal, kako je 'ležal' na kakšni fešti. 'Ivan,' sem mu rekel, 'jutri te ne bom mogel poslati na igrišče'.«. (Nogometni trener Ne-vio Bidussi, Primorski dnevnik, 2. 2.) primorski_sport Muca pa priteče, vse na tla pomeče FOTODAMJ@N 59 Torek, 4. februarja 2014 RUBRIKE, NOVICE / MLADI, ZARES Sokol je na derbiju proti Kontovelu zmagal predvsem zaradi svoje izkušenosti: vsi nosilci so domala igrali v višjih ligah in bili prav tam tudi motorji ekipe. Pa vendar sta se v nabrežinski stroj zelo dobro vključila tudi Ivo Ušaj in Aleksander Sardoč. Ušaj je bil na igrišču najmlajši, letnik 1997, in že spet samozavestno vodil ekipo, Sardoč (na fotografiji fotodamj@n), ki je eden od nosilcev igre ekipe Jadrana v prvenstvu U19 elite, pa je po poškodbi tudi zagrizeno nastopil. še dejal, najvišje »OTROCI, PRIDITE TUDI NA JADRAN« Gost radijske oddaje Tretji polčas, ki jo na Radiu Trst A vodi novinar Primorskih novic Rok Maver, je bil tudi Marko Švab, trener članske ekipe Kontovela in najmlajših otrok pri Sokolu. Povedal je, da je zanimanje za košarko pri nas veliko, kar kaže tudi obisk otrok na derbiju Sokola in Kontovela. Lepo bi bilo, je da bi otroci obiskali tudi tekme Jadrana, ki je pri nas postavljena ekipa. Tam jih navadno pogrešamo. 21 točk. Toliko jih je v zadnji četrtini dosegel ja-dranovec Borut Ban na tekmi proti Me-stram. V prvih treh četrtinah je dosegel le 8 točk (iz igre je metal 1:10). Skupno je dosegel 29 točk, kar je njegov letos drugi najboljši izkupiček( rekord je 33 točk.) DRŽAVNA DIVIZIJA C - Jadran Franco premagal prvouvščreni Mestre (od minus 20 do plus 2) Spet v boju za 1. mesto DIVIZIJA ClVIestre - Jadran Franco 85:87, Montebelluna - Arzignano 70:62, Bertinoro - Conegliano 60:45, San Marino - Bassano 68:64, Oderzo - Bolzano 72:69, Ardita - Padova 54:71, Firence - San Vendemiano 73:78 Mestre 17 12 5 1171:1157 24 San Vendemiano 17 11 6 1203:1129 22 Jadran Franco 17 11 6 1141:1078 22 San Marino 17 11 6 1114:1072 22 Bassano 17 10 7 1146:1099 20 Padova 17 9 8 1167:1101 18 Arzignano 17 9 8 1179:1167 18 Oderzo 17 9 8 1110:1138 18 Ardita 17 8 9 1202:1234 16 Montebelluna 17 7 10 1165:1168 14 Firenze 17 7 10 1124:1139 14 Bertinoro 17 7 10 1068:1109 14 Bolzano 17 6 11 1066:1127 12 Conegliano 17 2 15 1015:1153 4 PRIHODNJI KROG Jadran Franco - Dragons Firence (8.2. ob 20.B0) Čudež? »Prav gotovo,« je priznal trener Andrea Mura. Jadran Franco je v nedeljo v gosteh premagal prvouvrščeni Mestre, potem ko je po tretji četrtini zaostajal za kar 20 točk. Neverjetno je postalo v trenutku verjetno: »Vse se je sicer dogajalo zelo naravno. Šli smo točko za točko, Banu se je odprlo (v tem delu je dosegel kar 21 točk, op.a.), v obrambi pa smo jim popolnoma zaprli pot do koša,« je preobrat opisal eden od protagonistov nedeljskega večera Daniel Batich, ki se je z mlajšim kolegom Martinom Ridolfijem izkazal tudi v obrambi. Starejši je dobro zaustavil Chinellata, Ridolfi pa organizatorja igre Fabrisa in Pascona. Začetek tekme sicer ni obetal nič dobrega. »Zdelo se je, da nam nič ne gre od rok. V obrambi smo v prvih treh četrtinah težko omejevali nosilca igre Chinellata in Delle Mo-nache, dovolili smo jima nekaj odprtih metov, kar je Mestram ob bučni podpori navijačev dalo krila. Kar nekajkrat so Mestre dosegle koš tik pred zvokom sirene, sami pa smo grešili tudi lahke mete.« Pred zadnjimi desetimi minutami ob zaostanku 20 točk so v Jadranovem taboru želeli predvsem zmanjšati zaostanek, v popoln preobrat niso verjeli. Vedeli so, da bodo lahko računali vsaj na delno pomoč nasprotnikov, ki navadno v zadnjih desetih minutah zmanjšujejo ritem. Tako je bilo že proti San Vende-mianu, ko so Mestre po visokem vodstvu na koncu zelo tesno zmagale, padec intenzivnosti pa se je naposled zgodil tudi v nedeljo proti Jadranu. Mestre so z enakim ritmom nadaljevale še dve minuti, ko pa je trener Mura na igrišče poslal nizko peterko, ki bi moč usmerila v agresivno obrambo in v hitrejšo igro, so Mestre obnemele. Po delnem izidu 5:0 so bili jadranovci dovolj motivirani, da so z razpoloženim Banom nadaljevali po isti poti. V samih treh minutah so se z delnim izidom 16:2 približali na dve točki (76:74), štiri minute pred koncem izenačili 78:78, nato pa naprej sami diktirali ritem. Pri rezultatu 85:87 so zgrešili napad, tako da so imele Mestre še šest sekund za zmago, a se je met za tri točke odbil od obroča, žogo pa so uspešno ujeli jadranovci. Veselje je bilo na koncu nepopisno, pa čeprav so s težavo takoj dojeli, kaj se je zgodilo. Taka zmaga je bržkone odlična injekcija za naprej. »Nedeljskipreobrat je dokaz, da če verjameš do konca, si lahko poplačan. Če se trudimo, lahko še marsikaj dosežemo. Nenazadnje nam vseh pet zaporednih zmag ni nihče podaril,«, je prepričan 25-letnik. Tako Batich kot tudi trener dvomita, da bi poraz lahko pomenil olajšanje in torej da bi fantje v nadaljevanju popustili: »Zavedati pa se moramo, da zmaga ne bo nič štela, če ne premagamo ostalih ekip. Vse se lahko podre, če naslednjič ne zmagamo,« je pojasnil trener Mura, ki je z mislimi že pri naslednjem tekmecu. Jadran je z zmago v bistvu ponovno odprl boj za vrh in dokazal, da je lahko med tistimi, ki cilja na 1. mesto, če igra v popolni postavi in dobro trenira. O tem sta prepričana trener Mura, igralec Daniel Batich in morda še kdo. (V.S.) Mestre - Jadran Franco 85:87 (18:13, 40:31, 69:49) JADRAN: : M. Batich 0 (-, 0:1, 0:1), D. Batich 22 (4:5, 6:15, 2:3), Ban 29 (9:10, 4:12, 4:5), Slavec 10 (-, 2:3, 2:4), Marusic 14 (2:3, 6:7, -), Franco 0 (-, 0:1, 0:4), De Petris 4 (2:2, 1:3, -), Leghissa nv, Malalan 6 (2:4, 2:6, -), Ridolfi 2 (2:4, -, 0:1). Trener: Mura. Izgubljene žoge: 9, pridobljene: 6; skoki 26 (17 + 9). SON: 22, PON: Marusic. rOP SCORERJI Na pomembni tekmi v Mestrah je svoj doprinos prinesel tudi najmlajši član ekipe Martin Ridolfi (desno), ki se je izkazal predvsem v obrambi, je poudaril trener Mura (levo). V Mestrah se zmage jadranovci niso veselili sami: tokrat so jih spremljali tudi najzvestejši navijači FOTODAMJ@N IME TEDNA Daniel Batich Med vsemi jadranovci, ki so v Me-strah poskrbeli za čudež, je izstopal Daniel Batich. 25-letnik je prispeval 22 točk, pomemben pa je bil predvsem v obrambi, saj je odlično branil nosilca Chinellata. Svojo formo je stopnjeval že na prejšnjih tekmah, kjer je prav tako odlično branil najboljše igralce. V ekipo vnaša vedno pozitivno vzdušje. Svojo košarkarsko pot je začel pri Boru, nato se še kot mladinec preizkusil pri Pal-lacanestro Trieste in v Gorici v B1-ligi, nato je eno leto igral na Siciliji v B2-li-gi, pred prihodom k Jadranu pa je nastopal v Tržiču v B2-ligi. Je tudi navdušen trener: zdaj je pomočnik trenerja v državnem prvenstvu U15, pripravlja pa se na izpit za trenerja prve stopnje. HALO BREG Breg je proti predzadnjeuvrščenemu Monfalconeju zmagal, a se je moral zaradi okrnjene postave (brez Metza in Spigaglie) pošteno potruditi. Predvsem nosilci igre so štedili z agresivnostjo, da si ne bi nakopali osebnih napak, od mladih pa je trener Vatovec izkoristil samo Crismanija. Skratka, igrali so v šestih in še brez edinega visokega igralka, Spigaglie, ki letos daje pomemben doprinos predvsem v obrambi, nekoliko manj pa v napadu. »Verjeli smo do konca, zato smo naposled zmagali,« je pojasnil kapetan Alen Semec in avtor zadnjih dveh, odločilnih prostih metov. V tako okrnjeni postavi bo Breg igral še naslednji krog, pozitivna novica pa je ta, da se počasi vrača Marco Grimaldi, ki že trenira. Breg je zdaj po številu točk peti, sicer pa na repu tistih, ki se bodo uvrstili v končnico prvenstva. Končna uvrstitev v končnici vsekakor brežane ne straši, pravi Semec, saj se je že večkrat izkazalo, da se v play-offu zgodi marsikaj. HALO BOR Na tržaškem derbiju proti Servolani se je Boru Radenski ponovila zgodba letošnjega prvenstva. Prvi del je bil dopadljiv, v zadnjih dveh četrtinah pa se je zataknilo, začetnega ritma pa nikakor niso znali več ujeti. Kapetan Miran Bole je z nami iskal razloge in ponovil to, kar je trener že nakazal: težko je zmagovati, če je samo eden od nosilcev razpoložen. Ta teden je bil v napadu dober samo Meden (28 točk), ki pa so ga na koncu ustrezno omejili, tako da je bilo za ostale nerazpoložene težje. Po tolikih porazih je tudi s psihološkega vidika težko: igralci sicer vedno redno trenirajo in ne bodo popustili, zagotavlja Bole. »Fizično smo dobro pripravljeni, manjkajo pa nam izkušnje, vendar mladi jih bodo težko pridobili, če ne zmagujemo,« je še dodal. Do konca prvenstva morajo osvojiti vsaj še 10 točk (torej pet zmag) v 15 krogih, da si priborijo vsaj mesto v play-outu. »Nujno je, da izboljšamo koncentracijo v zadnjem delu tekme, obenem pa da ostanemo v obrambi ves čas povezani.« Prevečkrat se zgodi, da jim v obrambi uidejo najboljši nasprotnikovi strelci, kar se potem hitro pozna pri rezultatu.. Top scorer: Ban (J) 29, Meden (B) 28, Kos (Br) 23, D. Batich (J) 22, Hrovatin (K) 20. Top scorer vseh krogov: Grimal-di (Br) 36, Ban (J) 33, Hrovatin (S) 30, Bole (B) 29, Meden (b) 28, Štokelj (s) 25. Državna divizija C: Ban 281, D. Batich 169, Franco 147, Slavec 128, Marusic 113, Malalan 105, M. Batich 89, De Petris 80, Ridolfi 29. Deželna C-liga: Grimaldi (Br) 348, Meden (B) 297, Kos (Br) 238, Bole (b) 237, Favretto (B) 177, Pizziga (B) 140, Babich (B) 125, Cigliani (Br)122, Se-mec (Br) 112, Metz (Br) 108, Gori (Br) 104, Spigaglia (Br) 103, Contento (b) 102. Deželna D-liga: Lisjak (K) 179, Škerl (K) 153, Ferfoglia (S) 148, D. Zaccaria (K) 143, Štokelj (S) 117, Starc (K) 96, Hrovatin (S) 92, Hme-ljak (S) 91, Šušteršič (K) 76, Hrovatin (K) 75, Doljak (S) 67, Sossi (S) in Gantar (K) 61. TOP Prosti meti: Škerl (K) in Kos (Br) 6:6, Grimaldi (Br) 5:5, Meden (B) in Doljak (S) 4:4, Ban (J) 9:10; 2 točki: Marusic (J) 6:7 (85 %); 3 točke: Cri-smani (Br) in Doljak (S) 2:2, Ban (J) 4:5 (80 &). FLOP 2 točki: Crismani (Br) in Cigliani (Br) 0:4, Bole (B) in D. Zaccaria (K) 1:5 (20 %), Favretto (B) 3:13 (23 %); 3 točke: Ferfoglia (S) 0:5, Škerl (K) in Franco (J) 0:4. Deželna C-liga izidi: Falconstar - Centro Sedia 81:75, UBC - Don Bosco 67:48, Codroipese - Romans 90:65, Monfalcone - Breg 74:75, Servolana - Bor Radenska 85:65, Rorai - Fogliano 77:65, Tagliamento - Cervig nano 77:74, San Daniele - Fagagna 72:62, Tarcento - Goriziana 100:66 Falconstar 19 18 1 1538:1240 36 Centro Sedia 19 17 2 1426:1241 34 Codroipese 19 13 6 1364:1240 26 San Daniele 19 13 6 1446:1384 26 Tarcento 19 12 7 1328:1228 24 UBC 19 11 8 1303:1231 22 Servolana 19 11 8 1414:1358 22 Breg 19 11 8 1228:1251 22 Fogliano 19 10 9 1345:1350 20 Latisana 19 9 10 1389:1332 18 Fagagna 18 9 10 1270:1254 18 Cervignano 19 7 12 1241:1292 14 Goriziana 19 7 12 1415:1495 14 Romans 19 7 12 1228:1313 14 Don Bosco 19 5 14 1330:1400 10 Bor Radenska 19 4 15 1269:1400 8 Monfalcone 19 4 15 1168:1431 8 Rorai 19 3 16 1186:1428 6 PRIHODNJI KROG : Bor Radenska - Tarcento (9.2. ob 20.30), Breg - Rorai 10.2. ob 20.30) D-LIGA IZIDI: Cormons - Basket 60:58, Ronchi - Perteole 83:86, San Vito - Grado 60:55, Santos - CBU 61:77, Sokol - Kontovel 78:72 Grado 12 9 3 789:741 18 Ronchi 13 9 4 1023:873 18 San Vito 13 9 4 925:830 18 Perteole 13 9 4 857:838 18 Kontovel 13 6 7 854:869 12 Basket4 13 5 8 861:846 10 Sokol 13 5 8 877:935 10 Santos 12 4 8 749:761 8 CBU 13 4 9 839:965 8 Alba 13 4 9 817:933 8 PRIHODNJI KROG Kontovel - Cormons (8.2. ob 18.00), Perteole - Sokol (8.2. ob 18.30) MLADINSKA KOŠARKA - Državno U15 Gerjevič: Napredek ni viden v zmagah Prvi del državnega prvenstva U15 se je zaključil z vnovičnim porazom Jadrana ZKB, ki v 14. krogih ni zbral niti zmage. Zdaj ga čaka drugi del prvenstva, kjer se bo pomeril z nižjeuvršče-nimi ekipami videmsko-pordenonske skupine. Kljub porazom pa je po mnenju trenerja Gerjeviča napredek viden: »Tega sicer ne kažemo v zmagah, ampak je to napredek na individualni ravni vsakega igralca. V primerjavi s prvim delom prvenstva smo v drugem izgubili z manjšo razliko, kar kaže na korak naprej. Kljub negativni seriji nastopov vsi fantje še vedno redno trenirajo in se na vsakem treningu potrudijo. Nihče še ni obupal, kar je navsezadnje največja kvaliteta ekipe!« Igralci, ki so doslej igrali v deželnih prvenstvih nižjega ranga, se letos prvič soočajo z višjekategornimi ekipami državnega prvenstva. Razkorak med prvenstvi je očiten, saj so lani nekateri igralci brez težav prevladali v deželnem prvenstvu, na državni ravni pa je odpor nasprotnikov večji. Jadran ZKB - Ardita 39:68 (13:17, 22:36, 33:60) Jadran: Ferfoglia 3, G. Terčon 8, Coslovich, Gherlani 6, Grassi 3, Monet, I. Terčon, Fabi, Štekar 2, Kafol 3, Za-vadlal 4, Rudes 10. Trener: Gerjevič. Jadranovci so začeli zagrizeno in v prvi četrtini držali ritem Ardite, ki sodi med boljše ekipe prvenstva. Nato pa so s serijo napak pri izvajanju metov omogočili, da so Goričani visoko po-vedli. Po visokem zaostanku pa niso več reagirali, niti z menjavami in spodbudami pa trener Gerjevič ni uspel zasukati tekme v drugo smer. Jadran ZKB je tako brez zmage končal prvi del prvenstva, zdaj ga čaka nastop v drugi fazi, kje se bo pomeril s slabšimi ekipami iz videmsko-pordenonske skupine. MEDPOKRAJINSKO PRVENSTVO U14 Azzurra - Dom Mark 112:39 (32:12, 58:24, 84:34) DOM: Pelicon, Cecere, Terčič 2, Frandolič 3, Zavadlav, Mucci 2, Deve-tak 21, Ussai 11, Peric. Trener: Delli-santi. Vodilna ekipa na lestivici Azzur-ra je bila za domovce prehuda ovira. Domači igralci namreč izstopajo tako tehnično kot fizično, varovanci trenerja Dellisantija pa so vseeno pokazali določen napredek v primerjavi s prvim delom prvenstva, ko so ravno proti Az-zurri dosegli zgolj 19 točk. Ob Deve-taku je tokrat pomemben doprinos v napadu nudil tudi Ussai. (av) 1 2 Torek, 4. februarja 2014 Naši oskarji Nasmejani obrazi. To je morda to, po čemer si bomo najbolj zapomnili četrtkovo slovesno podeljevanje Naših oskarjev na Op-činah. Dobro uro dolg spektakel (menda lahko res zapišemo, da je šlo za spektakel) ni bil le zaporedje (dolgočasnih) govorov, stiskov rok in naštevanj, temveč se je po zaslugi radijskega tandema Evgen Ban - Marko Sancin (in s pomočjo modreca na prestolu Marija Čuka) spremenil v pravi športno-zabavno-glasbeni »happening«, ki nikogar ni mogel pustiti povsem ravnodušnega, na svoj račun pa so kljub temu lahko prišli tudi pravi protagonisti, to so naši športniki. Uspeh prireditve je tudi nas še opogumil, da skupaj s partnerskim ZSŠDI naredimo iz oskarjev tradicionalni dogodek našega športa in po možnosti vse skupaj že izboljšamo. O popravkih in novih idejah v uredništvu Primorskega dnevnika že razmišljamo... Prireditev si še vedno lahko ogledate preko spletne TV na naši spletni strani ww.primorski.eu lai pa poslušate radijsko prenos, ki ga bo Radio Trst A prvič predvajal v nedeljo, 16. februarja ob 17.30. / ŠPORT Torek, 4. februarja 2014 1 3 NAŠ POGOVOR - Tanja Romano po nagrajevanju v dvorani Tripcovich v Trstu v v v I »Počaščena sem, da sem v družbi velikanov« Na oder je prišla sproščena, kot vedno nasmejana. Mogoče malo ganjena, saj so pred tem zavrteli video in nekaj slik iz njenih otroških ter najstniških let. Na petkovem večeru »Trst proslavlja svoje šampione v spomin na Giordana Cotturja« v tržaški dvorani Tripcovich so večkratno svetovno prvakinjo v umetnostnem kotalkanju, tržaško Slovenko Tanjo Romano povzdignili med same velikane tržaškega športa. V eliti med elito, z ramo ob rami z olimpijkami Turisinijevo (streljanje) ter Mi-colovo (jadranje), športnim invalidom Lippijem, očetom tržaškega rokometa Lo Duco, legendarnim atletom Pamichem, svetovno znanim boksarjem Benvenutijem, legendarnim kolesarjem Cotturjem ter nogometnim velikanom in selektorjem reprezentance Maldinijem. »Res sem počaščena, saj sem se znašla med samimi pomembnimi športniki, med velikani, ki predstavljajo tržaško športno smetano. Slednji bodo za vselej zaznamovali športno zgodovino Trsta. Na to sem zelo ponosna,« je poudarila »legenda« umetnostnega kotalkanja, kot jo je imenoval voditelj večera Andro Merku. Nekdaj ne bi kot slovenska športnica (na odru sta tako Merku kot Romanova po- Skrajno levo: Valentina Turisni, Givan-na Micol in Tanja Romano, levo Tanja z drugimi nagrajenci in kolesom legendr-nega Cotturja; zgoraj Tanja na odru skupaj z Androm Merkujem FOTODAMJ@N primorski_sport facebook 4 udarila, da je njun materni jezik slovenščina) bržkone doživela tako toplega aplavza. Tanja Romano se ni nikoli oddaljila od svoje najljubšega športa. »Zdaj treniram mlade kotalkarice in kotalkarje pri tržaškem društvi Gioni pri Svetem Alojziju. Odločila sem se, da bom začela svojo trenersko pot čisto od začetka in tako treniram prav najmlajše. To mi je v veliko zadoščenje. Zadovoljna sem tudi, da sem se vrnila v rojstni Trst, kjer je tradicija tega športa velika.« Zakaj pa ne treniraš pri matičnem društvu Polet z Opčin? »Pri Poletu letos niso potrebovali novih trenerjev. Obenem so vedeli, da me je snubil Gioni, tako da ni bilo nobenih težav. Z vodstvom Poleta sem vedno v odličnih odnosih, tako da nekega dne, nikoli se ne ve... Kako pa bi ocenila umetnostno ko-talkanje na svetovnem nivoju? Kakovost je v zadnjem letu padla. To ni dobro. Imamo pa nekaj zelo kakovostnih mladih tekmovalk. Predvsem v Italiji. V športu so pač vzponi in padci. V Trstu pa ... Je veliko kotalkarjev in veliko kotalkar-skih klubov. Želela bi, da bi se uveljavila Martina Pecchiar in da bi se uvrstila na svetovno prvenstvo. Ali Tanja Romano še kotalka? Ne in resnici na ljubo, kotalk ne pogrešam. Veliko tečem in se ukvarjam z drugimi stvarmi. Skratka, nobene nostalgije. Jan Grgič LOKOSTRELSTVO - Državni naslov Karen Hervat v kategoriji deklic Tekmice je dotolkla Naslov ni nepričakovan. Karen Hervat, še ne trinajstletna lokostrelka iz Hrvatinov nad Boljuncem, je na državno dvoransko prvenstvo zveze Fitarco v Rimini, kot smo že poročali v nedeljski številki, odšla kot favo-ritinja. Na državni jakostni lestvici je namreč v kategoriji »deklic« številka ena, med sobotnim nastopom pa je vlogo favoritinje za osvojitev državnega naslova le še potrdila. Premočno. Čeprav je z izidom 552 točki za svojim osebnim rekordom, ki ga je dosegla pred dvema tednoma, zaostala za celih 10 točk, je na končni lestvici v Ri-miniju namreč zmagala s prednostjo kar 20 točk nad najbližjo zasledoval-ko. Dvajset najboljših deklic iz vse Italije je moči merilo na razdalji 18 metrov, v dveh fazah je vsaka izstrelila po 30 puščic. Hervatova je po prvih 30 puščicah dosegla 269 točk, v drugem delu pa je naravnost presenetila z izjemno visokim izidom 283 točk, kar ji je navrglo naslov državne prvakinje in veliko prednost pred vsemi drugimi. Hervatova, sicer učenka nižje srednje šole Simona Gregorčiča, je nase opozorila že lani, ko je osvojila državni naslov na šolskih Mladinskih igrah, zmagala pa je tudi na državnem pokalu. Na državnem dvoranskem prvenstvu je lani med »deklicami« pristala na 8. mestu, a je spadala še v mlajšo kategorijo. Letos ji nobena tek- mica ni mogla priti do živega. Karen, ki je svojo pot začela pri bazovski Zarji, zdaj tekmuje za tržaški Ascat, njen trener pa je Slovenec Moreno Granzotto, svoj čas najboljši lokostrelec Zarje. Granzotto pravi, da je Karen delavna in obdarjena z zmagovalno miselnostjo in ima vse možnosti, da izboljša državni rekord med deklicami. Ta znaša 573 točk. Karen sicer trenira štirikrat na teden po dve uri in pol v dvorani pod stadionom Rocco in na društvenem sedežu na Melari. Na slikah: Karen v akciji in na zmagovalnem odru ŠAH - V pospešenem šahu Zamejska prvaka sta Oblak in Juretičeva Mitja Oblak SLOSPORT Lejla Juretič (desno) SLOSPORT V soboto je bilo v Kulturnem domu v Briščikih zamejsko prvenstvo v pospešenem šahu (čas za razmislek 15 minut), ki ga je organizirala Kraška sekcija društva SST v sodelovanju z zavodom Žige Zoisa, vodilne šole tržaške šahovske šolske mreže. Tokrat je nastopilo 24 šahi-stov vseh starosti, zaradi sočasnega turnirja v Novi Gorici pa ni bilo zmagovalca prejšnjih šestih izvedb, mojstra Pina Lakoviča. Vlogo favorita je tako prevzel njegov mlajši soimenjak, prvokategornik Igor La-kovič. Že od samega začetka pa je bilo jasno, da bo konkurenca ostalih zelo ostra. Predvsem Mitja Oblak, Enrico Genzo in Dušan Jelinčič so dokazali, da so dobro razpoloženi. Odločitev je tako padla v 6.kolu, ko sta si na prvi šahovnici stala nasproti Igor Lakovič in Mitja Oblak. Po zelo izenačenem dvoboju je zaradi časa zmagal mlajši Mitja Oblak (6/7) in se tako prvič zavihtel na sam vrh zamejskega šaha. Na drugo mesto se je uvrstil najboljši mladinec Enrico Genzo (5,5/7), ki je prehitel Lakoviča, Mitjo Petarosa in Jelinčiča (vsi 5/7). Zamejska prvakinja pa je že tretjič zapored postala Lejla Juretič letnik 2001, 4/7), ki pa je glavno tekmico Ajlin Visentin premagala le zaradi Bucholz količnika. Pohvaliti pa gre predvsem mlajše tekmovalce (najmlajši Matija Briščik še ni dopolnil 8 let), ki so se uspešno kosali z bolj izkušenimi šahisti. Marko Oblak 14 Torek, 4. februarja 2014 RUBRIKE, NOVICE / KONEC TEDNA ZAČETEK POVRATNEGA DELA PRVENSTEV Konec tedna se bo začel povratni del odbojkarskih prvenstev, v katerih so zaposlene naše ekipe. Osrednja tekma bo v ženski C-ligi, v kateri se bo združena ekipa Zalet v soboto ob 18. uri v Vidmu pomerila z drugo uvrščenim Volleybasom. Bodo naša dekleta po zmagi proti vodilnemu vnovič presenetila? V moški B2-ligi bo Sloga Tabor v nedeljo gostovala v Morcianu, kjer jo čaka dvoboj z enim boljšim nasprotnikom v ligi. Na domačih tleh bosta igrala le Soča ZBDS proti močnemu VBU (ob 20. uri v Sovodnjah) in Sloga Tabor v D-ligi (ob 18.00 proti Volley clubu. Olympia, vodilna v C-ligi, bo prosta. DEŽELNI POKAL ZA MOŠKE - Na finalu v Gorici MED ŽENSKAMI LIBERTAS Deželni pokal so podelili tudi med ženskami. Finale je bil v goirškem Palabigotu, v njem pa je tržaški Libertas, vodilni tudi v C-ligi s 3:1 (25:23, 24:26, 25:18, 25:15) premagal domači Minerva Millenium. Prva dva seta sta bila sila izenačena, Tržačanke pa so pokauale, da so si hitro opomogle od prvenstvena poraza, ki jim ga je v zadnjem krogu prvega dela zadala naša združena ekipa Zalet. V tekmi za 3. mesto je videmski Volleybas z 2:1 premagal Est Volley iz San Gio-vannija al Natisone. Najboljša igralka finala je bila Tržačanka Denise Uxa. Olympia, prva lovorika Odbojkarji Olympie so zmagovalci turnirja najboljše četverice tret-jeligaške lige, ki je odločal o letošnjem dobitniku Deželnega pokala. Prof. Ivan Peterlin, je v pozdravnem govoru ob zaključku turnirja, v dvojnem svojstvu predsednika ZSŠDI in svetovalca Deželne odbojkarske zveze, strnil pomen tokratne izvedbe, ko je čestital igralcem Olympie za lepo zmago in društvu samemu za brezhibno organizacijo. Poudaril je še kvalitetno raven srečanja za 1. mesto in toplo vzdušje, ki je vladalo v natrpani telovadnici Športnega centra Mirka Špacapana. Izredno izenačena zaključna tekma med domačo Olympio in vi-demskim VBU, ki sta po mnenju trenerja goriške združene ekipe Fabri-zia Marchesinija, tudi glavna favorita za osvojitev prvenstva C-lige, je navdušila gledalce, med temi vedno več mlajših obrazov, in prikazala igro, ki jo običajno pogrešamo v tej ligi. Obe ekipi sta igrali maksimalno tako, da je bilo povsem naravno, da je bilo potrebno za določitev zmagovalca odigrati peti skrajšani niz. Bil je to tudi edini del srečanja, v katerem so gostitelji nadigrali nasprotnika in jih spravile ob živce. Pri stanju 4:3 je s tremi zaporednimi dobro izvedenemi uvodnimi udarci Sandi Persoglia dosegel tri ase, ki so nasprotnika dobesedno potrli in domačim dali duška za odlično nadaljevanje zmagovitega niza in tekme. Trener Marchesini je lahko računal na razpoložljivost celotne skupine in lahko uporabil oba korektorja. Luka Lavrenčič je dobro igral v začetnem delu tekme, njegovo delo pa je nadaljeval Komjanc, ki je bil predvsem zaslužen za osvojitev tretjega niza. Najboljši na igrišču pa je bil tudi tokrat Jernej Terpin, ki so ga trenerji nastopajočih ekip povsem utemeljeno izbrali in nagradili kot najboljšega igralca turnirja. Trener Marchesini, tudi on nekoliko izčrpan, se je sicer veselil osvojene lovorike, četudi z nastopom svojih varovancev ni bil v vsem zadovoljen, kajti od njih zahteva še dodatnega napora. Zaveda se, da jih čaka sedaj najpomembnejši del sezone in po njegovem mnenju se mora ekipa še izboljšati predvsem pri izvajanju povezave uvodnega udarca in posledični postavitvi bloka. Pred podelitvijo nagradnih priznanj so pozdravili še predsednik Olympie Mihael Corsi, pokrajinski odbornik Stefano Cosma in ob samem koncu še predsednika pokrajinskega ter deželnega odbora Od- 3 V tretje gre rado ni le oguljena fraza. Olympia je namreč letos že tretjič zapored nastopila v finalu deželnega pokala za tretjeligaše, osvojila pa ga je prvič šele letos, sicer zdaj kot združena ekipa vseh naših najboljših odbojkarjev z Goriškega. bojkarske zveze Paolo Manià in Gior-gioTirel, ki pa sta sledila finalu deklet. Vlogo glavnega akterja celotne manifestacije pa je tudi tokrat izredno uspešno odigral odbornik Andrej Vogrič. Izidi Polfinalni srečanji: Olympia -Mortegliano 3:0 (25:16; 25:18; 25:22); Fincantieri - VBU 2:3 (20:25; 34:32; 23:25; 25:19; 13:15); za 3. mesto: Mortegliano - Fincantieri 2:1 (25:21; 19:25; 15:10); za 1. mesto: Olympia - VBU 3:2 (25:22; 21:25; 25:23; 23:25; 15:8). Olympia: Terpin 17+24, Komjanc 0 + 14, Hlede 3+2, Juren 6+6, Lavrenčič 10+7, Peršolja 9+10, Vizin 4+0, Magajne 5+0, Vogrič 0+3, Čer-nic 0+0, Pavlovič -+7, Plesničar (L1), Čavdek (L2). Trener Marchesini. Z osvojitvijo pokala si je Olympia tudi prislužila pravico do nastopa na Pokalu Triveneto, ki bo 21. aprila. (J.P.) Igralci Olympie s spremstvom in priznanjem za prvo mesto; spodaj predsednik Olympie Mihael Corsi nagrajuje Jerneja Terpina za najboljšega igralca DAVID SANZIN primorski sport ■ primorski_sport ^tUJïfcterl fa ce book 4 UNDER 13 - Na Tržaškem Na turnirju, ki ga je organizirala Sloga, so največ pokazale igralke Sokola V tržaški pokrajini je v teku tudi mladinsko pokrajinsko prvenstvo Under 13. Prijavljenih je 16 ekip, ki so razdeljene v štiri izločilne skupine po štiri ekipe. Od slovenskih društev nastopajo Kontovel v skupini D ter Sokol in Sloga Dvigala Barich v skupini C. Tekme potekajo v obliki turnirjev, tako da vsaka ekipa odigra po dve tekmi na isti dan. V soboto je tekmovanje na Opčinah priredilo AŠZ Sloga, poleg domače ekipe sta moči merila še tržaška Olympia in Sokol. Mlada nabrežinska ekipa je povsem zasluženo osvojila obe tekmi, saj so Sokolovke predvajale tehnično najbolj dovršeno odbojko. Še največji odpor so jim nudile Slogašice v drugem setu uvodne tekme, ko so po borbeni igri dosegle 21 točk, nato pa je nabrežinska ekipa v tretjem brez težav uveljavila svojo premoč, podobno kot v naslednjem srečanju, ko ji tržaška Olympia ni bila dorasla. Tekma med Slogo Dvigala Barich in Olympio je bila zelo izenačena in borbena. Slogašicam se je drugi set izmuznil za las, nato pa so se naše igralke spet zbrale in bile v tretjem stalno boljše od nasprotnic. Izidi: Sloga Dvigala Barich - Sokol 0:3 (12:25, 21:25, 7:25), Olympia - Sokol 0:3 (13:25, 17:25, 7:25), Sloga Dvigala Barich - Olympia 2:1 (25:20, 23:25, 25:20) Sokol: Cociani, Ferfoglia, Jasna in Maja Grilanc, Gruden, Jerman, Legiša, Pupis, Zi-darich, Zuppini. Trenerka Norči Zavadlav Sloga Dvigala Barich: Gruden, Iurkic, Kre-ševič, Lizza, Marcelli, Marion, Pitacco, Protti, Škerk, Ušaj. Trener Ivan Peterlin TEEN CUP LIBERTAS Za Zalet spet zmaga in poraz Na turnirju za petnajstletnice Teen cup Libertas je ekipa Zaleta osvojila novi dve točki. Naše odbojkarice, ki jih je vodil Martin Maver, so na splošno igrale dobro, le proti Mar-tignaccu so bile občasno preveč pasivne, tako da so domačinke na koncu prevladale 2:0 (25:21, 25:21). Zaletovke pa so pred tem 2:0 (25:20, 25:20)premagale vrstnice iz Tricesima. Vrstni red: Martignacco 11, Coselli, Zalet Barich 6, Gemona, Tricesimo 2, Codroi-po 0. UNDER14 ŽENSKE Sokolovke so 3:0 (25:17, 25:23, 25:22) premagale Coselli B in ga prehitele na lestvici. Zaradi porazov na zadnjih tekmah so začele sicer nekoliko boječe, v odločilnih trenutkih pa so zaigrale odločno in tako zasluženo osvojile vse tri točke. Za lep uspeh zaslužijo pohvalo vse igralke. UNDER16 ŽENSKE Kontovel A premagal vodilnega UNDER18 ŽENSKE V zadnjem krogu prvega dela sta obe Zaletovi ekipi šli z igrišča s polnim izkupičkom točk. Zalet Barich je kljub odsotnosti kapetanke Petre Grgič 1:3 (18:25, 25:18, 17:25, 19:25) premagal nevarno Omo in tako utrdil svoj visok položaj na lestvici. Razen v drugem setu, ko je prišlo do krajšega black-outa, ki je našo ekipo štel zmago v tem nizu, so zaletovke prikazale zelo dobro skupinsko igro. Dobro so sprejemale in zelo učinkovito napadale. Za zmago zaslužijo pohvalo vse. Zalet Sokol pa je zelo gladko premagal zadnjeuvršče-ni Ricreatori, ki varovankam trenerke Ivane Gantar ni bil dorasel. Rezultat je bil 3:0 (25:9, 25:17, 25:8). Vrstni red: Staranzano 25, S. Sergio 23, Zalet Barich 20, Torriana17, Virtus in Olympia 14, Oma 13, Zalet Sokol 6, Altura 3, Ricreatori 0. UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem je v skupini zmagovalcev Zalet Kontovel A najprej premagal 3:2 (25:9, 25:27, 25:10, 19:25, 15:10) Virtus Sole, nato pa poskrbel za podvig in z odličnim nastopom zadal prvi poraz ekipi EVS/Rgb. Varovanke Martina Maver-ja so slavile 3:1 (25:20, 25:17, 22:25, 25:19). Zaletovke so si zmage zelo želele in so v izenačeni in borbeni tekmi prevladale predvsem po zaslugi dobrega servisa, s katerim so preprečile visokim nasprotnicam, da so napadale brez težav. Zalet Kontovel B pa je moral na zadnjih dveh tekmah obakrat priznati premoč nasprotnic. Proti Olympii, ki je bila v dometu varovank Nic-holasa Privileggija, je bilo odločilno pomanjkanje zbranosti. Nasprotnice so tako zmagale 0:3 (16:25, 18:25, 23:25). Proti objektivno boljšemu Coselliju Libertas so okrnjene zaletovke prav tako izgubile, a so igrale borbeno in so dale vse od sebe, tako da so lahko z nastopom zadovoljne. Rezultat je bil 0:3 (18:25, 14:25, 16:25). V skupini poražencev je Zalet Breg/Bor zmagal 3:0 (25:7, 25:18, 25:12) proti Ricreatoriju. Prvič je igral sistem 51 in nasprotnice ukrotil že s servisom. Zalet Kontovel A FOTODAMJ@N Na Goriškem je Olympia 0:3 (10:25, 25:27, 6:25) izgubila proti Torriani in ji le v drugem setu do konca grenila pot do zmage. Ostala dva seta pa sta bila enosmerna. Vrstni red TS - Skupina zmagovalcev: Evs/Rgb 15, Zalet Kontovel A 13, Az-zurra 11, Coselli Libertas 10, Olympia 7, Virtus Sole 4, Zalet Kontovel B 3, Altura 0 (Azzurra, Coselli Libertas in Olympia z eno, Virtus Sole s tremi tekmami manj). Vrstni red TS - Skupina poražencev: Oma in S. Sergio 12, Zalet Breg/Bor 9, Killjoy, Virtus Luna 7, Ricreatori, Evs 2 (Ricreatori s tekmo več, Oma in S. Sergio s tekmo manj). Vrstni red GO: Mossa 37, Staran-zano, Lucinico 32, Pieris 28, Torriana 24, Grado 23, Est Volley 19, Ronchi 15, Fincantieri 12, Moraro 11, Soča Lokanda De-vetak 9, Farra 4, Olympia 0 (Moraro, Farra, Soča, Lucinico in Torriana s tekmo manj). / NOGOMET Torek, 4. februarja 2014 15 ŠPORTNI PORTRET Rad bi igral kot Ronaldo David Colja (letnik 1997) obiskuje 3. razred trgovske smeri na zavodu Žige Zoisa. »Izbral sem to smer, ker mi je bil všeč predmetnik. Najraje pa imam telovadbo in ekonomijo,« je svojo izbiro utemeljil David. V svoji prihodnosti vidi David predvsem šport. Rad bi postal profesionalni nogometaš, o drugem poklicu ne razmišlja. Mladenič iz Sesljana se z nogometom bavi že vrsto let. Za to panogo se je odločil, ker mu je všeč portugal- David Colja ski nogometaš Cristiano Ronaldo. Nekoč pa bi rad proklicno igral kot svoj idol. Letos igra David v prvenstvu naraščajnikov pri društvu Sistiana. Redkobesedni nogometaš ima v ekipi vlogo napadalca. Davidov najljubši film je Ami ci amanti e... Na potovanje bi rad odletel v Brazilijo. Mogoče na ogled svetovnega nogometnega prvenstva? (and) NAŠ POGOVOR - Spremljevalec NK Kras Tullio Simeoni »Ključni trije krogi« Na klopi Krasa v nogometni D-ligi se poleg trenerja Branka Zupana vsakič usede tudi uradni spremljevalec moštva Tullio Simeoni, 57-letnik doma iz Na-brežine (po poklicu bolničar). Uglajeni možakar z očali je odgovoren za stike s sodniki in piše statistike. Ali ste pričakovali, da bo Fonta-nafredda tako hud tekmec v boju za prvo mesto? Pričakovali smo, da bo prvenstvo težko, da bo boj za prvo mesto hud. In tako bo vse do konca. Se lahko v boj za neposredno napredovanje vključi še tretja ekipa? Težko, morali bi popustiti tako mi kot Fontanafredda. Prihodnje tri tekme, vključno z zaostalimi srečanji, bodo ključne, mejnik. Mi bomo igrali proti če-trtouvrščenemu Virtusu, Fontanafredda pa proti tretji sili, San Danieleju. Ko bo tega mini ciklusa konec, bomo videli, pri čem smo. Ciljamo, da bi skozi težko preizkušnjo šli mimo s celotnim izkupičkom. Krasov izbor igralcev je za to ligo vrhunski. Navijači so mogoče pričakovali, da bo pot do D-lige lažja. Res je, da smo med potjo po nerodnem izgubili kar nekaj točk. Upoštevati pa moramo, da se je moralo moštvo na začetku sezone šele uigrati, saj je prišlo veliko novih igralcev. Zdaj je pomembno, da gremo naprej po začrtani poti. Škoda, ker nismo igrali v nedeljo, saj bi bržkone po sredini zmagi proti Fontanafreddi leteli na krilih navdušenja. Do nedelje se bo lepo vzdušje najbrž malce poleglo. Kateri igralci so ključnega pomena oziroma katere igralce ne bi nikoli zamenjali? Res je, da imamo kar nekaj izjemno kakovostnih igralcev, ki so za to ligo zelo izkušeni. Nenadomestljiv pa ni nihče, saj imamo zelo homogeno ekipo, ki se trudi in se bori ne samo tekmah, temveč tudi na treningih. Kako bi ocenili delo trenerja Branka Zupana? Trenerja Zupana sem spoznal lani, ko je bil koordinator mladinskega sektorja in je nato v drugem delu prevzel člansko moštvo v svoje roke. Prva sezona je ponavadi za trenerje prehodnega značaja. Drugo leto gradi in ustvarja. Rezultati pa so vidni šele v tretjem letu. Zupan je vsekakor zelo izkušen trener. Zelo ga cenim. Kateri faktor bi lahko bil odločilen v zadnjih desetih krogih? Če se ne motim, smo mi edina ekipa, ki trenira štirikrat tedensko. To naj bi se v drugem delu sezone poznalo. Tehnično smo zelo kakovostna ekipa. Z večjim številom treningov bi morali biti tudi fizično dobro pripravljeni. Doslej smo imeli zelo malo poškodb in upam, da bomo nadaljevali v tej smeri. Kondi-cijski trener Matej Bombač je doslej dobro opravil svoje delo. Ali vas še peče poraz v finalu deželnega pokala? Še smo razočarani. Pa ne samo zaradi poraza, ampak tudi z organizatorji, saj tiste tekme ne bi smeli igrati. Igrišče je bilo pravo močvirje. Nekdanji slovenski reprezentant, Izolan Tonči Žlogar je pri Krasu med najbolj izkušenimi. Na sliki zgoraj Tullio Simeoni arhiv Ali razmišljate tudi o planu B (play-off), če vam »spodrsne« in končate prvenstvo na drugem mestu? Hočeš nočeš je treba razmišljati tudi o tem. Glavni cilj je napredovanje. V prvem planu ciljamo na prvo mesto. Drugo mesto in play-off pa bo alternativa, če nam ne bo uspelo zmagati po rednem delu. Ali ste vedeli? ... da bo letos dopolnil 40 let Mitja Laurica (rojen 5. avgusta 1974), ki je pred 20 leti (v sezoni 1993/94) igral z nogometno ekipo Doline v 3. amaterski ligi. Društvo NK Dolina so ustanovili, ker so pri Bregu imeli veliko število nogometašev, Breg pa je že imel svojo ekipo v 3. AL. Laurica je bil v ekipi Doline eden glavnih stebrov in je edini igral vseh 26 tekem. Že v naslednji sezoni pa je igral za Breg in je bil eden izmed boljših igralcev v ekipi, v obrambi pravi steber. Igral je še v sezoni 2009/10 (20 nastopov, 1 gol), nakar je moral opustiti aktivnost zaradi poškodb. Njegova nogometna kariera je trajala več kot 20 let. (lako) ... da bo čez dva dni dopolnil 20 let Niki Hrovatin (rojen v Trstu. 6. februarja 1994), naš italijanski mladinski reprezentant v rolkanju. Niki je sicer vsestranski športnik, saj je bil v mladih letih uspešen smučar in predvsem plavalec (pri PK Bor). Največje uspehe pa ima z rolkanjem, s katerim se je začel ukvarjati leta 2003 pri ŠD Mladina. Z vztrajnim in trdim delom je takoj dosegel dobre rezultate na deželnih in državnih tekmovanjih, tako da si je leta 2009 prislužil mesto v italijanski mladinski reprezentanci. Krstni nastop z «azzurri» je v svetovnem pokalu opravil 3. julija 2009 v Oroslavju na Hrvaškem. V tekmi v reber je osvojil 22. mesto. (lako) Ali bi lahko ta ekipa s tako zasedbo igrala tudi v D-ligi? Tega ne vem, to vam bi morali odgovoriti odgovorni. V elitni ligi je naša zasedba na papirju, pa tudi na igrišču nadpovprečno dobra. O načrtih za prihodnjo sezono bomo razpravljali maja. Pred tem pa si moramo višjo ligo šele izboriti. Jan Grgič ZAOSTALE TEKME Zarja - Alabarda že jutri zvečer na Proseku Zadnji, 19. krog v raznih deželnih amaterskih ligah bodo skoraj v celoti nadoknadili v sredo, 12. februarja. V elitni ligi bo Kras igral proti Virtusu Cornu na pro-seški Rouni in ne v Repnu. »To zato, ker bomo nato v nedeljo igrali znova doma proti San Danieleju,« je povedal predsednik Goran Kocman. Vesna bo v gosteh proti Trieste Calciu bržkone igrala že ob 15.00. V 2. AL sta se Zarja in Alabarda zmenili, da bodo zaostalo tekmo igrali že jutri ob 20.30 na proseškem igrišču na Rouni. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 335-5476663 (Vanja). AŠD BREG Košarkarska sekcija prireja smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 23. 2. Zbirališče pred občinsko telovadnico ob 6.45. Cena izleta je € 15,00 na osebo (smučarske karte niso vključene). Zagotovljena je dobra družba, zabava in ples ob spremljavi našega priznanega DJ-ja Alyosa Paps. Za informacije in vpisnine so vam na razpolago Aleš Stefančič 3495196951, Gioia Sala 3358445365 in Martina Mauri 3484718440. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. MLAJŠI CICIBANI - Zimski pokal ZSŠDI v organizaciji ŠD Primorje Moči merilo 14 ekip Poziv Zuppina staršem naj podprejo športno aktivno otrok in jih odvrnejo od prezgodnjega osipa pJK K ... V* ~ r- m. f W3 "T, M S turnirja ZSŠDI slosport.org V soboto se je v telovadnici, na Rouni, na Proseku, v organizaciji NK Primorje in v sodelovanju z ZSŠDI, odvijal 4. že tradicionalni Zimski pokal ZSŠDI za mlajše cicibane, na katerem so sodelovale ekipe slovenskih nogometnih društev v Italiji. Na srečanju, ki je potekalo na dveh malih igriščih z malimi goli, so ekipe igrale po sistemu 3:3. Nastopile so tri ekipe Juventine, po dve združeni ekipi Krasa in Primorja, So-vodenj, Mladosti, Vesne ter ena ekipa Brega. Malčki so se ob igri zelo zabavali. Preizkusili so se v spretnostnih igrah in poligonih, kjer so nastopali pomešano, tako da je bila pobuda res priložnost za njihovo medsebojno spoznavanje in druženje. Zaključnega nagrajevanja sta se udeležila predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin in predsednik NK Primorje Roberto Zuppin. Zuppin se je v svojem posegu posebno zahvalil vsem društvom in udeležencem ter izpostavil pomen športa za mlade in najmlajše. Dalje je ugotavljal vse večji osip pubertetnikov, ki zapuščajo aktivno športno udejstvovanje. Pri tem je pozval starše, naj vztrajajo in spodbujajo otroke, da ostajajo športno aktivni, saj ravno preko športa lahko mlade, ob igri, vsestransko vzgajamo in obdržimo v zdravih okoljih. Na besede predsednika Primorja, se je navezal predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin, ki v mladih vidi razvoj in bodočnost našega športa in naše narodnostne skupnosti v Italiji. Vsem športnim delavcem je zaželel plodno delo malim nogometašem pa veliko zabave in užitkov pri njihovem nadaljnjem športnem udejstvovanju. Vsi mali nogometaši so prejeli spominsko medaljo. Posebno priznanje za uspešnost pa je prejelo športno društvo Sovodnje. (IT) 1 6 Torek, 4. februarja 2014 ŠPORT VELIKI 360 STOPINJ Kraj in datum rojstva: Trst, 22. marca 1984 Kraj bivanja: Križ Študij: geometrska smer trgovskega zavoda Žige Zoisa v Trstu/zaposlen v domačem kmečkem turizmu Bibc Stan: poročen, sinček prihaja / \ / tudi KDO SE/H Alexan- Športna panoga: rolkanje Vloga: do pred nekaj leti aktiven atlet, zdaj pa trener Matično društvo: ŠD Mladina (začel sem sicer smučati pri SK Devin in nato sem nadaljeval karate pri Shinkai Karate club) Sedanje društvo: ŠD Mladi- der r c _o 3 w «¡ C G. C 5 'V; "Č3 S. o , a ** K* 3 3 p t o 13 >-; n< q g; n. p l 0J > o p- L _ e it p p g g lr : r hri lk eo 5 g. o z p » 'S ? g o r' & Š I l< S P" 5 O P ao r dt i e: a mg > ->n . O ce h- ft P. rj <5 PTS ii m < -, o » <13 . » o I» g E 2L p- iv p j j tt> >13 ° O O , oj j m k t p, : ij v s VV N, O" o ^ CPI a nz a < cr g c i v s o p ! s o ^ S i ave i lei loo p p p 'i O p p jo p P ÎH S .Sj ft> Gledališče ali kino? Kino enkrat mesečno Dnevniki, revije, TV- dnevnik, TV-oddaja: Il Piccolo, Primorski dnevnik; revije o designu; La7, Le Iene Spletna stran: libero.it ali bibc.it Dnevne informacije črpam od: vsepovsod za j n}9as mapo od ofei]ab}sp9id ooire}u9z9idai z sbu p[ '9}sp bd o o j o uj 'tiesta bu os bd oupsa 9s 'bsb3 sín^íubujtjd lutí 'ipb|lu 39a ostu qníp[ t>[ rniuso muí.» íjoq.feu b§ pj '>jni}.iods pjsíarauz % sjjods suiodbu o>[b} oítzbjaos ip - b -BABuod pono 'luoiiods umiiodBu opz ms; s BÍJBA>[n as pj 'qnp[ luips BurpB|]/v 9Í Bp 'sí uu ]bz :raijsira niire^jcu raa>jsíaraBz o • (so}9| lusínppos tj9}b:>[ ijd 'ouidrqs oujsnd bz BÍpoiuoid) ijbjSt i{p[s(TdiuT|o i{p[siuTz bu sdpp qoq s>[s(biub{ :ado}SBU ranijinajds 9 nSuojsBS bu }snds t^sjbj -mus p[soiu ••• jisnpabu íjoqfeu ai ara oaiz \ 9 oiBjpouB^) BUBrcpy ut bjib]/^ btjb]/^ '9zb]/v oui£ 'OUS9y\ 'UBJI]/V BZ lUBÍlABfJ % 09|BZ9|d '09|BjSl Pesniš} 'jBjniUS 'JBS9|0>[ jiq puj iq 'm -jods «SaíoAS jBjqzi iq au a^ 0 'bsbiuod su saijiu sjbsnjp p bp 'iusa íbs '9ab>[oj pBIJTABZ Bq9j;( 9Í TS '9ABZ9;( i;(BÍ|ABÍod OÍBÍU93BZ 9S 0>[ Bp 'IU9A >[TU;(Jods iu]BnpiATpuT ;(o>i ';(soatí|z9dj;(od ur Bu^diosrp ';(souíbj;(za 'sÍABjpz 'BÍiSjsug ¿jjods luaraod ira jaK o j k • v e r r os S ^^ cs o • (i< v P o z a ar - o o e e sti sk ds ^Odsun^ Najljubša knjiga: portret Doria-na Graya Najljubša jed: pica Najljubša pijača: penina Etika (od Bibca) Druga država, v kateri bi rad živel: Kalifornija v Zda Priljubljeni kraj/izlet: poleti z gumenja-kom po Dalmaciji in Alta Badia pozimi Triglav? Samo do Kredarice, ker nas je nato 15. avgusta zajela snežna ujma Gledališka igralka Tjaša Hrovat je trenutno zaposlena v Kopru, v lanski sezoni pa smo jo videvali na odru SSG Trst. Za gostjo te rubrike jo je prejšnjič predlagal nekdanji tržaški sotrpin Luka Cim-prič. Odštevamo zadnje dneve do začetka zimskih olimpijskih iger (ZOI). Jih boste spremljali? Kolikor mi bo čas dopuščal - definiti-vno. Doma ste iz Bovca, ki ponuja mnogo priložnosti za športno udejstvova-nje. Vam bolj ustrezajo zimski športi ali poletni? Pozimi, dokler je še bil Kanin, sem zelo rada smučala. Zelo in vsako sezono. Čez poletje pa grem rada v hribe. Delala sem tudi kot hostesa v podjetju za rafting. Ko je bil čas, sem tudi jaz poskušala kanjo-ning in rafting. Ste kdaj tudi tekmovali? Ne, profesionalno se s športom nisem nikoli ukvarjala. Kako ste v Bovcu doživeli zaprtje ka-ninskega smučišča? Turistični operaterji so itak oškodovani, smo pa prizadeti vsi domačini, saj je na Kaninu tudi nekaj naše duše. Imate izklesano postavo. Ali to pomeni, da obiskujete kak center za fit-nes? Raje se mu izogibam. Raje rolam ali pa grem v hribe. Preizkus športnega znanja: kateri Slovenki sta na zadnjih ZOI dobili kolajne? Saj kar rada spremljam, nisem pa tak »freak«, da bi si zapomnila teh stvari. Ne bi tvegali odgovora? Ne. Bolj si zapomnim, kdo je kaj režiral. Odgovor je bil: Petra Majdič in Tina Maze. S čim se trenutno ukvarjate? Trenutno sem zaposlena v Kopru. Vskočila sem v dve predstavi, prejšnji teden pa sem imela tudi premiero svojega avtorskega projekta. Koga naj pokličemo naslednjič? Roka Matka, ki prav tako igra v Kopru. (P. V.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako nekdanji italijanski smučar (michael) ameriški filmski režiser (robert) foto lako arabski žrebec nemška pri trdilnica it. nogom. prvoligaš kraj pri zadru nekdanja vzhodno-nemška policija leslie irving legenda češke atletike zatopek beri Športno prilogo pd mirni, ravnodušni ljudje nekdanji slovenski smučar (peter) dolgorepa papiga dirkališče f1 v belgiji am. pevka fitzgerald mad2. igralka staller ital. trener bearzot oder, vzvišen prostor neodločen izid v Šahu angleška plošcinka mera zora, sij ime treh perga-monskih kraljev ljubkovalno žensko ime beri primorski dnevnik zoran slavnit izraelski kos. trener mesto na japonskem av. smučarka wachter osvežujoča pijača grenkega okusa kraj v kalabriji it. pisateljica morante tina maze pristanišče vjemnu primorski dnevnik, tvoj dnevnik šp. tenisač nadal veliko fin-skojezero sl. smučar petrovič drugo ime za otok io avtomobilska oznaka reke bajeslovna dežela am. atlet oerter najpogostejši veznik moški, ki se spolno samozado-voljujejo nekdanji domov koš. trener devetak trinidadski atlet boldon nekdanji sekretar ozn (kofi) SLOVARČEK - ALTON = ameriški režiser • BOVA = občina v Kalabriji • ISE = mesto in zaliv na japonskem otoku Honšuju • NIO = otok Io Vaše zgodbice in anekdote... Marko Jarc «Da bi kdo od cicibanov dal enajst golov, se redkokdaj vidi...» Marko Jarc (letnik 1962) je dobršen del svojega življenja posvetil nogometu. Kot vsak pravi Doberdobc se je že kot kratkohlačnik, pri šestih letih podil z drugimi mulci za zakrpano žogo po klancih in tratah. V sezoni 1974/75 je začel «zares» v ekipi začetnikov Mladosti, ki jo je takrat treniral Aldo Ferletič, njegovi soigralci pa so bili med drugimi vratar Sandi Ger-golet, Hilarij Kobal, Claudio Devetta, Dario Gergolet. Ti so bili pozneje v raznih prvenstvih med nosilci do-berdobskega društva. Marko je nato igral v mladinskih in tudi v članski ekipi Mladosti, ki ji je predsedoval Giorgio Ulian. Po poroki (leta 1987) se je preselil na Opčine. Ko je sin Martin začel z nogometom, se je vzporedno odvijala tudi njegova precej razgibana nogometna pot. Mirijanu Žagarju je kot spremljevalec pomagal pri ekipi cicibanov, ki jo je požrtvovalni bazovski nogometni delavec v letih devetdeset ustanovil pri Boru. Bil je spremljevalec in nekajkrat «vskočil» tudi kot trener pri ekipi začetnikov Zarje/Gaje. Pomagal je nato pri deželnih in državnih mladincih Krasa, nudil svojo dragoceno pomoč pri članski ekipi Zarje/Gaje, v tej sezoni pa je spremljevalec pri Primorju. Skratka, tako razgibano in pestro dejavnost, čeprav le kot spremljevalec, ima le redek naš nogometni delavec. Od številnih dogodkov na nogometnih igriščih, ki jih je v vseh teh letih doživel, mu je ostal v spominu tale: «Leta 2003 je bil na Opčinah v organizaciji Polisportive turnir cicibanov, na katerem je z Zarjo/Gajo igral tudi moj sin Martin, trener pa je bil Sof-tič. Ne vem, kaj se je zgodilo, toda Martin je na tisti tekmi dosegel kar enajst golov, tako da je tudi dobil pokal za najboljšega strelca turnirja. Kot oče sem bil seveda zelo ponosen, organizatorji turnirja pa so dejali, da kaj takega so le redkokdaj videli.» (lako) 1 6 Torek, 4. februarja 2014 ŠPORT OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA-TRŽIČ - Sindikat FILT-CGIL zahteva izvajanje ukrepov za večjo varnost Še en napad na avtobusu »Šoferji smo zaskrbljeni« Marko Sosol bumbaca »Ti dogodki so žal vse bolj pogosti, predvsem v večernih urah in na progi Tržič-Trst. Ob najhujših primerih, ki jih prijavimo silam javnega reda in o katerih poročajo mediji, je še veliko takiih, ki ne pridejo v javnost. Skratka, šoferji smo zaskrbljeni in zahtevamo izvajanje ukrepov, ki bi nam zagotovili večjo varnost.« Tako pravi Marko Sosol, goriški predstavnik sindikata prevoznikov FILT-CGIL, ki se je odzval na novico o zadnjem fizičnem napadu na šoferja pokrajinskega prevoznega podjetja APT, do katerega je prišlo v soboto v Ronkah. 58-letni voznik iz Tržiča je moral poiskati pomoč v bolnišnici San Polo, potem ko ga je eden izmed potnikov mahnil s pestjo po nosu. Dogodek se je zgodil okrog 20. ure na postaji v Ulici Campi, kjer je šofer ustavil avtobus in spodbudil četverico vinjenih razgrajačev - tri moške in eno žensko - naj izstopijo, potem ko jih je večkrat zaprosil, naj nehajo kričati in nadlegovati ostale potnike. Namesto, da bi se pomirili, so neotesanci napadli šoferja. Najprej so se nad njim znesli verbalno, nato pa ga je eden izmed njih udaril s pestjo v obraz. Šofer je takoj poklical sile javnega reda, agresorji pa so pobegnili. Karabi-njerji so skupino, ki sta jo ob dveh tujih državljanih sestavljala še ženska in domačin, kmalu zatem izsledili in ovadili. Šofer je odšel na urgenco, saj je imel poškodovan nos. »To je že drugi nasilni dogodek na avtobusu v enem tednu,« je povedal Sosol in spomnil, da je prejšnji torek mlad moški v ženskih oblačilih najprej ponudil spolni odnos šo- GORICA - Stranka Gradijo novo desno sredino Na svojem sedežu v Ulici Cascino v Gorici so se včeraj predstavili somišljeniki Alfa-nove stranke Nuovo centro destra (Nova desna sredina), ki so v raznih občinah goriške pokrajine že ustanovili devet krožkov. Ob članih začasnega ustanovnega odbora, med katerimi so goriški občinski svetnik Giuseppe Ciotta, tržiška občinska svetnika Anna Maria Cisint in Ciro Del Pizzo, občinski odbornik iz Gra-deža Andrea Felluga, odvetnica Elisa Sottosanti in mladi Andrea Inglese, so se predstavitve udeležili deželni svetniki, ki so prestopili v skupino NCD, in Isidoro Gottardo, ki je deželni koordinator. Alfanovi somišljeniki so poudarili, da želijo skrbeti za dobrobit ljudi in ponoven zagon gospodarstva, med pomembnimi temami za goriško območje pa je po Gottardo-vih besedah tudi zdravstvo. »Evropska direktiva, ki bo omogočala državljanom, da se svobodno gibljejo po Evropi in izberejo kraj, kjer bodo dobili najboljšo zdravniško pomoč, je predvsem za goriško zdravstvo velik izziv. Zato bo naša stranka o tem razpravljala na srečanju, ki bo potekalo konec meseca v Gorici in ki se ga bo udeležila tudi ministrica Beatrice Lorenzin,« je napovedal Gottardo. ferju, nato pa mu je zagrozil in zahteval, naj mu izroči sto evrov. »O problemu varnosti smo se seveda z vodstvom podjetja APT že pogovorili. Pred enim mesecem smo dosegli dogovor o namestitvi varnostnih kamer, s katerimi so že opremljeni novejši avtobusi, lete pa še niso začele delovati. Nujno je, da jih podjetje čim prej vklopi. Ob tem bi bilo po- PROSTOVOLJCI Tudi Gorica ima svojo časovno banko Časovna banka je banka posebne vrste, saj v njej ne poslujemo z denarjem, temveč s časom. Njene stranke so ljudje, ki so pripravljeni odstopiti nekaj svojega časa širši skupnosti, istočasno pa »porabiti« tudi čas, ki ga v banko vložijo ostale stranke. Če v časovno banko vložiš dve uri svojega časa, imaš pravico do prav tolikega števila ur, ki jih je v banko vložil nekdo drug. Časovna banka je v bistvu banka, v kateri si izmenjujemo čas in usluge: jaz peljem tvojega psa na sprehod, ti me učiš angleščino ali nekomu tretjemu popraviš lijak. Svojo časovno banko (banca del tempo) je dobila tudi Gorica, včeraj pa so jo ob prisotnosti občinske odbornice Sil-vane Roman predstavili na sedežu društva Nuovo lavoro (www.nuovo-lavoro.org), ki ima sedež v Raštelu. Kot je pojasnil predsednik Francesco Mastroianni, razpolagajo že s šestnajstimi prostovoljci, pričakujejo pa seveda pomoč vsega prebivalstva. membno, da bi bili sedeži šoferjev bolje zavarovani s steklenimi pregradami, s katerimi že razpolagajo novi avtobusi v Gorici, želeli pa bi si tudi več kontrol: na "občutljivih" progah bi bilo dobro, da bi v nočnih urah in ob koncih tedna bili na avtobusu tudi varnostniki. Tu je v igri naša varnost, a tudi varnost potnikov,« je zaključil Sosol. (Ale) TRŽIČ - Občina Nova mošeja? V tržiškem občinskem svetu je bil ponovno govor o molilnici oziroma mošeji muslimanske skupnosti. Njeni pripadniki so kot znano pred časom odkupili nekdanji supermarket Hardi v Ulici Primo mag-gio, občinska uprava pa ga je decembra lani dala zapreti: novi lastniki namreč niso razpolagali z ustreznimi dovoljenji za njegovo uporabo, poleg tega pa so v notranjosti opravili tudi nekatera dela, ki niso bila v skladu z varnostnimi predpisi in jih je zato treba porušiti. Načelnik Severne lige Federico Razzini je med zadnjim zasedanjem izjavil, da se muslimanska skupnost po njem dostopnih informacijah po novem zbira v pritličnih prostorih večje stavbe v Ulici don Fanin. Od občinske uprave je zahteval, naj preveri, ali so prostori temu primerni; županja Silvia Altran mu je zagotovila, da bo to storjeno v najkrajšem času. Medtem pa so se pred bivšim Hardijem pojavili veliki zabojniki za odpadni material, kar priča o dejstvu, da so lastniki začeli rušiti nezakonite gradnje in prostore prilagajati varnostnim predpisom. V javnosti so se tudi razširile govorice, da naj bi med policijsko kontrolo našli več ljudi, ki so kljub prepovedi živeli v nekdanjem diskontu. Policisti naj bi jih oddaljili. APrimorski ~ dnevnik Poštarica v bolnišnici Uslužbenka družbe Poste italiane je bila lažje ranjena v prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj v Škocjanu. 56-letna Tržičanka M.V. se je okrog 11.30 s službenim skuterjem peljala po Ulici Trieste, nenadoma pa je 66-letni voznik avtomobila znamke Renault clio, za katerim je vozila, upočasnil vožnjo. Ženska je izgubila nadzor nad skuterjem in padla. Na kraj nesreče je prišla rešilna služba, ki jo je odpeljala v bolnišnico. Kradla v trgovini V nedeljo dopoldan so varnostniki v trgovskem centru v Kromberku pri kraji zalotili 37-letno državljanko Italije. V eni izmed trgovin je vzela dva izdelka v vrednosti 30 evrov. »Ker je oškodovanec odstopil od predloga za pregon tega kaznivega dejanja, bodo policisti s poročilom obvestili novogoriško Okrožno državno tožilstvo,« so sporočili iz novo-goriške policijske uprave. (km) Eva proti Evi v Krminu V krminskem gledališču bo drevi na ogled igra »Eva contro Eva« (Eva proti Evi) v režiji Maurizia Panicija, v kateri igrata Pamela Villoresi in Romina Mon-dello. Večer se bo začel ob 21. uri. Furlano gost Foruma Na sedežu Foruma za Gorico v Ulici As-coli bo drevi ob 18. uri srečanje z Ren-zom Furlanom, pobudnikom kulturnega festivala Cormonslibri. Prireditev, ki poteka med novembrom in decembrom, vsako leto prikliče veliko obiskovalcev, ki imajo na njej priložnost, da pobliže spoznajo pisatelje, novinarje, filozofe, umetnike, znanstvenike ter njihova dela. Kava pri dišečem jasminu V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bodo v četrtek, 6. februarja, predstavili knjigo Kava pri dišečem jasminu Nataše Konc Lorenzutti. Srečanje bo ob 18. uri. Sanje v Pilonovi galeriji V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri odprli slikarsko razstavo Pie Zavrtanik z naslovom Sanje. Kustosinja je dr. Irene Mislej, ki bo predstavila avtorico. TRŽIČ-RONKE - Demokratska stranka Rossi ostaja v vodstvu V treh večjih krožkih je zbral 395 glasov, Carusova pa 214 - Lucia Giurissa nova tržiška tajnica Po raznih občinah goriške pokrajine se v teh dneh vrstijo skupščine krajevnih krožkov Demokratske stranke, na katerih člani izbirajo tajnike in hkrati obnavljajo pokrajinsko vodstvo. Po sobotnih volitvah goriško-štever-janskega krožka v Kulturnem domu, kjer je Enza Dall'Osta nasledil Bruno Crocetti, so v nedeljo glasovali tudi v Tržiču, Ronkah, Vilešu, Štarancanu, Koprivnem, Foglianu-Redipulji, Turjaku in Špetru. Po včerajšnjih podatkih je v tekmi za mesto goriškega pokrajinskega tajnika v veliki prednosti kandidat Marco Rossi: 32-letni Goričan je do nedelje zbral 395 glasov, medtem ko je za njegovo tekmico - županjo iz Škoc-jana Silvio Caruso - glasovalo 214 članov stranke. Rossi uradno še ni zmagal, saj se morajo v teh dneh zanj ali za Carusovo opredeliti še člani iz Škoc-jana, Romansa, Doberdoba, Gradišča, Fare, Sovodenj, Gradeža in krminsko-dolenjskega krožka, prav gotovo pa si je nabral lepo prednost (181 glasov), ki Marco Rossi jo bo druga kandidatka težko nadoknadila. »Nad dosedanjim rezultatom sem seveda zelo zadovoljen, veselil pa se bom šele v trenutku, ko bom svoje zmage stoodstotno gotov,« je povedal Rossi, ki je na doberdobske in sovodenjske člane, le-ti se bodo na skupščini zbrali danes in jutri, naslovil poseben apel. »Demokratska stranka bo morala od- slej gledati tudi čez meje naše pokrajine: ustvariti bo treba tesne vezi z drugimi območji naše dežele, od Trsta do furlanske nižine, dialog pa je treba vzpostaviti tudi s sorodnimi strankami v sosednji Sloveniji. To bo dodatna priložnost za ovrednotenje večjezičnosti našega prostora,« je povedal Rossi in spomnil, da pripada Demokratski stranki kar nekaj političnih predstavnikov in upraviteljev slovenske narodne skupnosti. »To bogastvo nam mora pomagati pri tkanju institucionalnih odnosov, ki bodo goriškemu prostoru omogočili, da bo na deželni ravni pridobil večjo težo,« je pristavil kandidat. V Tržiču, kjer je za Rossija glasovalo 77 članov, za Carusovo pa 26, je mesto tajnika Paola Frisenne prevzela 28-letna Lucia Giurissa, predsednica komisije za kulturo tržiškega občinskega sveta. V Ronkah, kjer se je tekma med Rossijem in Carusovo končala 89:16, pa je bil za tajnika izvoljen Franco Miniussi, ki je nadomestil Livia Formentina. (Ale) 18 Torek, 4. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Pod lipami s Ferrucciom Tassinom Plošča je za Visco premalo Predaval je o usodi taborišča ter konvergencah med furlanskim cerkvenim občestvom in slovenskim posoškim prebivalstvom Z desne Tassin in Černic za predavateljsko l.k. Niz srečanj Pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž se je prejšnji četrtek nadaljeval s pogovorom o »vzporednih konvergencah« med furlanskim cerkvenim občestvom in slovenskim posoškim prebivalstvom ter o usodi ostankov koncentracijskega taborišča v Viscu. Tako različni vsebini je lahko kakovostno povezal le zavzet raziskovalec in v furlanskem kraju občinski svetnik Ferruccio Tassin. Pogostne, zaporedne iztočnice mu je ponujal Peter Černic, profesor na slovenskih šolah in občinski svetnik v Sovodnjah. Gostovanje v priredbi Krožka Anton Gregorčič in samega Kulturnega centra je bilo vsebinsko ločeno na navedena dva dela. Gost je začel z obrobno zanimivostjo, ki se tiče etimologije imena Visco, za katerega obstaja tudi razlaga, da gre za skrčeno besedo visoko, kar je mogoče opravičiti s privzdignjenim zemljiščem, ki je tudi ob povodnjih ostalo nad vodno gladino. Kraj je bil v stiku s slovenskim svetom preko Bricev, ki so hodili tja po sadje, prvi učitelj pred poldrugim stoletjem pa je bil neki Sfiligoj iz Podgore; Štefan Gorjup je tam bil za dekana. Sam Faidutti, ki je močno vplival na ljudsko katoliško gibanje v bližnji Furlaniji, je imel korenine v Nadiških dolinah. Msg. Faidutti je bil Krekov sošolec in član dunajskega Parlamenta, kjer je sledil predvsem kmetijskim vprašanjem, medtem ko je kolega Bugato deloval v proračunski komisiji. Oba sta zaslužna za pomoč, ki jo je ob ustanovitvi prejela go- riška slovenska gimnazija leta 1913. V prid sožitja je bolj v senci deloval tudi jezuit Carlo Musizza, ki je imel velik vpliv na goriške semeniščnike vseh narodnosti. Ca-millo Medeot je zaslužen za odkritje vseh mogočih silnic in izbir prej omenjenih osebnosti, ki bi sicer v vzdušju povojne retorike ostale zasenčene. Kriva je bila nacionalistična ideologija, ki je na silo istovetila državnost z narodnostjo. Ferruccio Tassin je v Viscu prvič slišal o taborišču v družinskem krogu. Kasneje je stopil v civilne arhive in prebral seznam petindvajsetih mrtvih - vsi so imeli slovanske priimke. Od kod so prihajali? Zakaj so umrli prav v Viscu? Večina je preminula zaradi lakote, izčrpanosti! Našel je dva preživela, ki sta potrdila, do česar se je že dokopal. Razni krogi so ga ovirali na vse načine: od obtožb, da je slavokomunist do omalovažujoče ocene, češ kaj pa je to takega, če v vihri druge svetovne vojne petindvajset oseb premine. Širila se je celo oznaka »pro-fughi«, češ da je šlo za izseljence. Leta 1996 so ukinili vojašnico na območju nekdanjega taborišča in o tem je potekala razprava v krajevnem občinskem svetu; leta 2000 je združenje Concordia et pax romalo v Visco. Na srečanju je bil glavni govornik in se je ob pripravah na nastop dokončno soočil z vso resnico. Uradno priznanje o obstoju taborišča je prišlo deset let kasneje. Skozi tamkajšnje taborišče je šlo okrog 10.000 zajetih in priprtih pripadnikov jugoslovanskih narodov, največ Slovencev. Navedeni mrtvi so neposredne žrtve. Kaj pa vsi tisti, ki so umrli zaradi posledic stradanja že naslednje mesece po italijanski kapitulaciji jeseni 1943? Od sto petdesetih Črnogorcev, na primer, ki so se celo oborožili in z oznakami partizanske vojske šli čez Kras ter Dolenjsko v smeri doma, je prispelo v Črno goro le sto borcev. Italijanska in slovenska oblast sta bili dolgo časa precej mlačni, vsa pozornost je bila usmerjena v Gonars. Po javnem nastopu Borisa Pahorja se je nekaj premaknilo. Sedaj na tistem zemljišču ne dre-sirajo več psov, a preti nevarnost neustreznega regulacijskega načrta, ki bi zabrisal vse tlorise in ostanke taborišča, v zameno pa naj bi postavili zgolj kakšno ploščo, kot je toliko drugih za posamezne praske in spopade. Visco pa je le bil nekaj bolj zapletenega, tragičnega in predvsem množičnega. Spominska plošča je premalo, kajti nevarnosti, da se podobna drama ponovi, so stalno za vogalom. Sprenevedanje je naravnost nesramno, ko se vsi strinjajo, da mora spomin ostati, hkrati pa je vstop na območje prepovedan, ker so zgradbe nevarne in je prisoten azbest. Seveda, ko pa nihče ne skrbi za sanacijo! Ali jo zanemarjajo z namenom, da korenito poseže regulacijski načrt? Poziv prisotni konzulki Republike Slovenije v Trstu Eliški Kersnič Zmavc je vseboval spodbudo, naj se ob 1. novembru vsi obiskovalci Gonarsa napotijo tudi v Visco. (a.r.) GORICA - Karabinjerji prijavili 62-letnega moškega Soseda razkrinkala goljufa Delal se je, da je lastnik stanovanja in potencialnim najemnikom izmaknil 1.500€ Vsakdo med nami pozna vsaj eno sosedo, ki si radovedno ogleduje dogajanje v soseski in prisluškuje premikom svojih sosedov. Tovrstno početje je večkrat moteče, včasih pa tudi zelo zelo koristno ... Kajti radovedne sosede lahko razkrijejo tudi goljufe. V Svetogorski četrti je v nekem stanovanjskem bloku živel podnajemnik, ki pa se je delal, da je stanovanje njegovo. Občasno se je namreč »preoblačil« v lastnika in domov vabil potencialne najemnike. Ti so si ogledovali prostore, tisti, katerim je bilo stanovanje všeč, so mu izročili tudi aro in podpisali najemninsko pogodbo. V stanovanje pa se niso mogli vseliti, ker je nebodigatreba izginil v neznano ...z njihovim denarjem vred. Nenehni obiski neznancev, ki so prihajali na ogled stanovanja, v kate- rem je živel 62-letni P. M., predvsem pa njegovo obnašanje, so v sosedi vzbudili sumničenje. Zato je o njegovem početju obvestila pravega lastnika stanovanja, bosanskega državljana s stalnim bivališčem v Gorici, ta pa orožnike. Slednji so razkrinkali nepošteno početje in identificirali tudi dve njegovi žrtvi, ki sta mu bili že izročili 1.500 evrov predujma: obe za isto stanovanje, saj kajpak nista vedeli druga za drugo. Karabinjerji pa ne izključujejo, da je goljuf zapeljal še kakega potencialnega najemnika. Dvainšestdesetletnika, ki je bil silam javnega reda že znan zaradi nekaterih kaznivih dejanj, so goriški ka-rabinjerji prijavili tožilstvu zaradi goljufije. Proti moškemu pa so uvedli tudi administrativni postopek, na podlagi katerega bi mu prepovedali povratek v goriško občino. Moški je po rodu iz Trevisa. Uspešna karabinjerska akcija bijmbaca Dan spomina v znamenju J)| • «V • V« Ml filma in pričevanj preživelih Učenci romjanske šole med nastopom Učenci in dijaki slovenske Večstopenjske šole Doberdob so tudi letos počastili dan spomina, ki ga kot znano obeležujemo 27. januarja (na dan, ko so leta 1945 sovjetski vojaki osvobodili taborišče Auschwitz). V razredih so s pomočjo svojih učiteljev in profesorjev spoznali boleče izkušnje milijonov ljudi, ki sta jih nacistični in fašistični režim dala deportirati v taborišča. Večina ljudi se ni vrnila, do nas pa so prišla tudi pričevanja nekaterih preživelih, ki so otrokom nedvomno bližja kot teorije zgodovinarjev. In ravno pričevanjem preživelih so se posvetili učenci 5. razreda rom-janske osnovne šole in jih prejšnji petek predstavili svojim sošolcem in vrstnikom, bonaventura ki so se zbrali v tržiškem Kinemaxu. Seznanili so jih z bolečo življenjsko izkušnjo deportirancev, med katerimi so bili tudi otroci in ljudje iz naših krajev, na primer Helena Jarc iz Doberdoba, ki je bila zaprta v Auschwitzu in v bližini Dresdna. Vsi skupaj so si nato ogledali film Train de vie (režijo je podpisal romunski režiser Radu Mihaileanu), medtem ko so za nižješolce zavrteli film Au revoir les enfants (Arrivederci ragazzi), s katerim je francoski režiser Louis Malle osvojil zlatega leta na 65. beneškem filmskem festivalu. Oba filma sta posvečena ravno dogajanju med drugo svetovno vojno in tematiki koncentracijskih taborišč. TRŽIČ - V Ulici Pietro Micca Karabinjerji rešili žensko iz poplavljenega podvoza Zaliti podvoz v Ronkah Močni nalivi in sneženje, s katerimi so se v prejšnjih dneh soočali v številnih krajih Italije in Slovenije (in o katerih obširneje poročamo na 2. in 3. strani našega dnevnika), so nekaj težav povzročili tudi na Goriškem. Hujših težav sicer ni bilo, v nižini ni bilo snega, reke k sreči niso preplavile bregov, obilna deževnica pa je ponovno preplavila nekatere podvoze in povzročila težave zlasti voznikom in lastnikom kleti. Tako je bilo na primer včeraj zjutraj tudi v Ulici Pietro Micca v Ronkah, ki vodi do nakupovalnega središča Sorelle Ramonda. V tej ulici se nahaja podvoz, ki je bil že v petek popoldne zaprt, saj se je v njem nabralo več deset centime- bonaventura trov vode. V ponedeljek zjutraj je bil odprt, izkazalo pa se je, da cesta ni prevozna. To je na lastni koži okusila 44-letna Goričanka, ki je okrog 6. ure zjutraj vozila po Ulici Micca in ostala blokirana v podvozu, v preko metru visoki vodi. Ženska se je nepričakovano znašla v vodi, ki je seveda preplavila tudi njen avto, zaradi česar je motor ugasnil. Voznica je v svoj mobilni telefon vtipkala številko 112. Na kraj nezgode je nekaj minut kasneje pripeljala patrulja trži-ških karabinjerjev: eden izmed njih se je odpravil do prestrašene ženske, jo dvignil v naročje ter dobesedno odnesel »na suho«. Avto pa so kasneje odpeljali s pomočjo vlečne službe. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. februarja 2014 19 PODGORA - Albin Hvala je bil star 102 leti Tiho se je poslovil najstarejši Podgorec V nedeljo zjutraj je na svojem domu v Podgori mirno zaspal Albin Hvala. Bil je najstarejši prebivalec vasi pod Kalvarijo, saj je decembra lani dopolnil 102 leti. Albinova dolga življenjska pot se je pričela v Podgori 5. decembra 1911. Star je bil komaj štiri leta, ko je izbruh 1. svetovne vojne pregnal Hva-love in druge Podgorce iz njihovih domov. Oče Jožef je bil pri vojakih, tako da je četico petih otrok na dolgo pot begunstva pospremila mama. Zatočišče so Hvalovi našli v Kandiji pri Novem mestu, kjer so otroci hodili v šolo. Albin je v Novem mestu obiskoval 1. in 2. razred osnovne šole, marca 1920 pa se je družina vrnila v Podgoro in doma našla pravo razdejanje. Albin je bil še otrok, ko mu je umrla mama, zato je skrb za številno družino prevzela mamina sestra Emilija. Albin se je že mlad zaposlil pri stricu, ki se je pisal Brešan in je na začetku Majnice imel veliko mehanično delavnico. Tam so popravljali avtomobile, tovornjake in razne kmetijske stroje. Izdelovali so tudi stiskalnice za grozdje in druge pripomočke za kmetijstvo in gospodinjstvo. Podjetje se je ukvarjalo tudi z nameščanjem zvonov na cerkvene zvonike. Njihovo delo je bila tudi namestitev velikih zvonov v baziliki na Sv. Gori. Albin je enoletni vojaški rok služil v Cagliariju, kjer se je tudi izučil za šoferja. Domov se je vrnil septembra 1934, marca naslednjega leta pa je bil ponovno vpoklican pod orožje. Tokrat je šlo zares. Italija je namreč pričenjala Albin Hvala svoj osvajal- ni pohod v Etiopiji, in vanj je bil kot vojak-šofer pahnjen tudi Albin Hvala. V vzhodni Afriki je ostal kar 25 mesecev. Domov se je vrnil sredi leta 1937 in se ponovno zaposlil v stričevi mehanični delavnici. Med drugo svetovno vojno je bil pokojni ponovno vojak. Več mesecev je preživel med okupacijskimi enotami v južni Franciji, nato v raznih krajih Italije. Po skrivnih poteh se je domov vrnil po razpadu Italije in se vključil v terensko delo osvobodilnega gibanja. Po vojni, konec leta 1945, se je Albin oženil s sovaščanko Marijo Prinčič, ki mu je leto kasneje povila hčerko Stano. Še naprej se je ukvarjal s poklicem mehanika, najprej pri stricu Brešanu, kasneje pa v podgorski predilnici, kjer je leta 1971 dočakal pokoj. Več kot štirideset let pokoja pa Albin še zdaleč ni preživel v brezdelju. Še do pred kakim letom je v svoji delavnici rad kaj cimpral, pa tudi na vrtu je rad kaj postoril z motiko v roki. Aktivno življenje mu je dajalo fizično in psihično moč, da je dočakal tako visoko starost. Pogreb pokojnega Albina Hvale bo danes ob 10.10 v cerkvi v Podgori. Sledila bo upepelitev. (vip) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. Fl Razstave ZDRUŽENJE AMICI DELLARTE FELICE vabi na ogled razstave akvarelov Jožeta Ceja z naslovom »Svetlobni utrinki narave« v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 7. februarja od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 7.30-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. V BENEŠKI PALAČI (PALAZZETTO VENETO) v Ul. S. Ambrogio v Tržiču je na ogled čezmejna razstava »Isonzo senza Confini - Soča brez meja«. Na skupinski razstavi v organizaciji kulturnega krožka Mazzini EN-DAS iz Tržiča razstavljajo Alda Antoni, David Cej, Tiziana Millo, Maria Dolores Simone, Cristiano Vernole, Stanka Golob, Lidija Gruntar, Ida Kocjančič, Zdravka Komic in Dea Vo-larič; do 8. februarja ob delavnikih 10.00-12.00, 16.00-18.00. RAZSTAVA »NORA GREGOR. LA FI-GURAZIONE DELL'OBLIO« je na ogled v Pokrajinskih muzejih v palači Attems-Petzenstein v Gorici v organizaciji združenja Prologo. Svoja dela razstavljajo Rossano Bertolo, Edi Carrer, Stefano Comelli, Ivan Crico, Ignazio Doliach, Paolo Figar, Paola Gasparotto, Maurizio Gerini, Alessandra Ghirardelli, Francesco Im-bimbo, Silvia Klainscek, Damjan Ko-mel, Roberto Merotto, Claudio Mra-kic, Stefano Ornella, Giovanni Pacor, Alfredo Pecile, Alessio Russo, Nika Ši-mac, Franco Spano, Lara Steffe, Drago Vit Rozman in Debora Vrizzi; do 9. februarja od torka do nedelje 10.0017.00; vstop prost. RAZSTAVA »KAMNI SPOMINA« goriškega fotografa Joška Prinčiča je na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici; do 10. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. KC LOJZE BRATUŽ, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA in galerija Rika Debenjaka vabijo na ogled razstave »Pavel Medvešček ob 80-letnici« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; do 15. februarja med prireditvami ali po dogovoru na tel. 0481531445. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Soffio di luce« Sergia Scabarja; do 22. februarja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30. DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave »Generative Art« Bogdana Sobana v galeriji Ars na Travniku; do 28. februarja po urniku odrtja knjigarne. ~M Gledališče KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri nagrajevanje natečaja »Mladi oder«. Predstave bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; nakup vstopnic pri blagajni pred pričetkom predstave. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 7. februarja, ob 20.45 balet »Amarcord« (Luciano Cannito iz filma Federica Fellinija), nastopa Rossella Brescia. 13. februarja ob 20.45 »II discorso del re« (David Seidler), igrata Luca Barbareschi in Filippo Dini; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481383601. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 6. in 7. februarja, ob 20. uri »Morilec« (Eugène Ionesco), ob kulturnem prazniku ugodnejše vstopnice; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ~M Koncerti 31. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poleg pevskih zborov in solistov iz sovodenjske občine bodo letos nastopili pevci moškega pevskega zbora Vesna iz Križa z repertoarjem dalmatinskih pesmi. Vabljeni! »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 7. februarja ob 20.45 bo koncert skupine Tango Inmortal; informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. m Kino S Izleti UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 3804203829). SPDG prireja v nedeljo, 9. februarja, ne- zahtevno zimsko turo na Blegoš (1562 m), skupne hoje je za približno 5 ur. Obvezna prijava do četrtka, 6. februarja, in prisotnost na sestanku istega dne ob 20. uri na društvenem sedežu; nformacije in prijave na an-drej@spdg.eu in po tel. 320-1423712 (Andrej). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Ro-vinj. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). H Čestitke DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »The Wolf of Wall Street« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: neposredno iz gledališča Teatro Regio iz Turina 20.00 »Mada-ma Butterfly«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »La mafia uccide solo d'estate«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: neposredno iz gledališča Teatro Regio v Turinu 20.00 »Madama Butterfly«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »The Wolf of Wall Street« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 16.30 - 18.10 »Hercules -La leggenda ha inizio«; 19.50 - 22.00 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »I segreti di Osage County«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.10 »Molière in bicicletta« 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo potekalo do petka, 28. februarja. Vpis v slovenske šole bo še vedno v papirnati obliki, vpisne pole so na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Urnik tajništva: ponedeljek in torek 8.00-9.30, sreda 14.0016.00, četrtek in petek 12.30-13.30 in ob sobotah 8.00-10.00; informacije po tel. 0481-78009. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole bo potekalo do petka, 28. februarja, v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis. □ Obvestila PRI ZADRUGI BRAJDA urejajo in preverjajo gradivo za dopolnitev seznama umrlih avstroogrskih vojakov iz sovodenjske občine. Iščejo informacije pri sorodnikih Franca Mozetiča (1896), bratov Jožefa (1888) in Franca (1890) Devetaka, Karla Devetaka (1892), Alojza Tomšiča, Antona Luk-mana (pd Brkezu), Emila/Friderika Vizintina/Vižintina, Franca Češčuta (pd Paško), Jožefa Devetaka (pd Konto) iz Sovodenj. Za območje Gabrij iščejo podatke o Bernardu Devetaku (1894), Andreju Mozetiču (1896), Leopoldu Pipanu (1893), Petru Urši-ču; v Rubijah o Janezu Cotiču (1890), na Vrhu o bratih Angelu in Francu Devetaku (pd Doljankina), na Peči o Andreju Kovicu in Antonu Kovicu ter Alojzu Suliču (1892). Ker bo v sklopu načrta postavljena tudi razstava z naslovom »Odšli so brez slave in brez spomina«, se priporočajo za fotografsko in drugo dokumentarno gradivo. Informacije zbirajo Ljubica Bu-tkovič (tel. 329-7411459), Marija Češ-čut, (tel. 0481-882657), Walter Deve-tak (337-536056), Vlado Klemše (0481-882079). KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenj-ski povorki, naj se prijavijo najkasneje do sobote, 15. februarja: odrasli po tel. 329-0913340 (Maja), otroci po tel. 340-3985280 (Ivana). »LABOR FJK - DELAVNICE MLADINSKEGA DELA« je projekt, ki pomaga mladim pri ustanavljanju lastnih podjetij; do 5. februarja bodo morali zainteresirani nasloviti sintetično predstavitev projekta na naslov fvgla-bor@gmail.com, popolnejšo kandidaturo z raznimi dokumenti pa bodo morali do 10. februarja poslati na naslov UPI (Unione delle Province del Friuli Venezia Giulia), Trg XX Set-tembre 2 - 33100 Videm. Razpis je na spletni strani pokrajine Gorica www.provincia.gorizia.it. POKRAJINA GORICA razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica literarni natečaj »Glas ženske« za leto 2013/14 na temo »Kriza. Nevarnost ali priložnost?«. Prispevke je treba izročili do 7. februarja 2014. KD OTON ŽUPANČIČ organizira tečaj obrazne joge v Domu A. Budala v Štandrežu ob sredah od 18.30 do 20. ure; informacije in prijave po tel. 3470335969 (Petra) ali na info@visoin-forma.it. S3 Prireditve V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 5. februarja, ob 20.15 S Poslovni oglasi 50-LETNA IŠČEM DELO: čiščenje ali skrb za starejše. Tel. 00386-40-628540 Pri AŠD Sovodnje se danes govori, da PREDSEDNIK 60 let slavi. Tak kot si bil doslej, ostani še naprej! Življenje naj ti še naprej cveti, da boš obkrožen z delavnimi ljudmi, ostalo pa napravi sam, da trud ti ne bo zaman. To ti iz srca vsi želijo, ki pri društvu se lovijo. literarni večer z goriškim literarnim klubom Govorice v sklopu niza »Art sredica«. GORIŠKI GOSTINCI, PRIDELOVALCI GORIŠKE ROŽE in občina Gorica vabijo na pobudo »La Rosa di Gorizia a tavola!«, večerje, na katerih bo v različnih receptih kraljevala goriška roža. Ob posebnem jedilniku in krajevnih vinih bodo gostom ponudili tudi literarne trenutke s prebiranjem odlomkov iz raznih knjig; kulturno plat niza bo prirejal novinar Roberto Covaz: v gostilni Al Falegname 6. februarja, Ai Tre Amici 7. februarja in pri Luni 9. februarja. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA bo potekala v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri. Vabljeni učenci osnovne in srednje šole; informacije po tel. 0481-533495. UPOKOJENCI SINDIKATA SPI CGIL občinska zveza Doberdob vabijo na kongresno zborovanje v petek, 7. februarja, ob 15. uri v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. AŠKD KREMENJAK vabi na »Dan slovenske kulture« v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 8. februarja, ob 20. uri. Nastopili bosta čistilki na klepetu Rita, ki je že vsega sita (Ta-tiana Turco) in Helena, ki ima vsa »z'nuc'na« kolena (Valentina Strain). Večer bodo obogatili društveni har-monikaši. SKŠD KRAS DOL-POLJANE vabi v nedeljo, 9. februarja, ob 18. uri v prostore na Palkišču na proslavo ob dnevu slovenske kulture. Na programu odprtje razstave Vilija Prinčiča o bratih Rusjan in nastop moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA IN SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Glasbeno Matico, Slovenskim stalnim gledališčem in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Art-sprehod« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. DIJAŠKI DOM GORICA prireja v torek, 11. februarja, ob 17.30 v Dijaškem domu v Svetogorski ulici (Ul. Monte-santo) 84 v Gorici srečanje za starše z naslovom »Slovenska šola in učenje oz. znanje slovenskega jezika. Nasveti in navodila za starše«. Sodelovali bosta Suzana Pertot, psihologinja, ki raziskuje in objavlja na temo večjezi-čnosti in Matejka Grgič, jezikoslovka, znanstvena direktorica SLOVIKa. 0 Mali oglasi DARUJEMO železne knjižne police; tel. 0481-531733. PRODAM drva za kurjavo; tel. 335293409. Pogrebi DANES V PODGORI: 10.10, Albin Hvala (iz glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Giovanna Flora Parigi iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev; 11.00, Claudia Bortoloso por. Pilani iz bolnišnice v dvorani jehovih prič v Tržiču in na pokopališče v Štarancanu; 12.15, Elsa Guzzinati s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. DANES V KOPRIVNEM: 13.45, Maria Bizjak por. Tirel (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Marino Tortul (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 2 0 Torek, 4. februarja 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE GORICA - Predsednik Štoka na seji deželnega sveta organizacije SSO opozarja na šibkost manjšinskega predstavništva Zadovoljstvo nad ponovnim zagonom Slomaka - Podpora predsednici SSG Maji Lapornik GORICA - Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je na seji deželnega sveta organizacije v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž začel svoje poročilo z vprašanjem javnih sredstev za slovensko organiziranost v FJK. Omenil je, da sta obe krovni organizaciji posredoval Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu predlog za porazdelitev prispevkov iz Slovenije, ki je le posvetovalne narave, in potrdil, da bo sredstev iz Slovenije bistveno manj. Štoka je zrazil razumevanje za to odločitev slovenske vlade, ki je šla na pot krčenja zaradi hude krize, vendar je dejstvo zaskrbljujoče, ker se slovenska sredstva zadnja leta stalno in občutno krčijo. Upanje je, da to ne bo vplivalo na Italijo, ki je kljub težavam, na koncu le ohranila raven financiranja manjšine. Glede tega je predsednik Štoka omenil, da je deželna posvetovalna komisija za Slovence imela kar nekaj težav v zvezi s projekti. Ocena teh ni prejela soglasno podporo. V tem smislu bo v prihodnje potrebno vprašanje projektov bolj premisliti, da ne bodo oškodovali rednega delovanja, piše v tiskovnem sporočilu SSO. Več pozornosti bo potrebno v prihodnje nameniti t.i. skupnim članicam, za katere je Štoka obžaloval, da jih je bila večina odsotnih na seji. SSO je s SKGZ sodeloval pri raznih vprašanjih, ki so zadevale naše osrednje ustanove. Omenil je uspešno pridobitev prostorov v goriškem Trgovskem domu in se zahvalil vsem, ki so si za to prizadevali. Seveda ostaja odprto vprašanje kako priti do vseh prostorov v treh domovih, ki so omenjeni v zaščitnem zakonu. Več moči in prizadevanj bo potrebno v prihodnje vložiti v Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu. To bo mogoče doseči tudi s pomočjo novega upravnega odbora NŠK. Pri tem je bilo upoštevano stališče SSO, da se število odbornikov ne krči. Je pa SSO zaskrbljen zaradi novosti dveh podpredsednikov, kar je lahko iz formalnega vidika vprašljivo. Štoka je udeležencem zasedanja deželnega sveta posredoval tudi zaskr- Dogajanje v SSG Kazenska ovadba, ki jo je proti meni vložila Maja Lapornik, je pravzaprav banalna, le neumni dodatek k dolgi zgodbi o nezmožnosti, da bi Upravni svet SSG pod njenim vodstvom zagotovil osnovne temelje profesionalnega delovanja. Gledališče, četudi ima pravno formalno status društva, je ustanova širokega javnega interesa, zato se mi je zdelo upravičeno in potrebno, da na neustrezno upravljanje, ki resno ogroža njegovo delo, opozorim nadrejene instance in javnost - po tem, ko so moja pisma in prošnje, naslovljeni na US, naleteli na gluha ušesa. Pisala sem v skrbi za dobrobit gledališča in nimam česa preklicevati, saj so vse navedbe točne (vključno s podatkom o sredstvih, ki jih je US nesmotrno dodelil festivalu amaterskih gledališč v Mavhinjah), pričajo pa o problemih, ki jih je potrebno rešiti v korist gledališča. Namera Maje Lapornik, da stvar zamegli, ko me s slabo utemeljenimi obtožbami o obrekovanju vlači po sodišču, izkazuje samo nepripravljenost, da se sooči s temi problemi. Četudi se v dneh, ko se ji izteka mandat, ponaša s podatkom, da Predsedstvo najvišjega deželnega organa Sveta slovenskih organizacij, ki je zasedal v Gorici bumbaca i_ bljenost glede priprav na obnovitev upravnega odbora SSG in zaradi napadov, ki jih je bila deležna sedanja predsednica Maja Lapornik in celoten odbor. SSO ocenjuje, da je bil triletni mandat z upravnega vidika uspešen, še kaj pa bo potrebno urediti glede gledališke ponudbe. Zaradi tega je bil Štoka mnenja, da si predsednica SSG in upravni odbor zaslužita potrditev. »To bi bil tudi dokaz, da se pri skupnih članicah ne vodi neka zakulisna bitka za vodstvena mesta, ki morajo odražati pripadnost celotni narodni skupnosti.« Pomemben poudarek je predsednik SSO dal vlogi skupnega predstavništva in Slovenski manjšinski koordinaciji- Slomaku. Skupno predstavništvo se je ponovno sestalo zaradi novega vse-državnega volilnega zakona, ki je te dni v obravnavi v parlamentu. Žal v skupnem predstavništvu ni prišlo do enotnega predloga, s katerim bi se izvajal zaščitni zakon. SSO je bil skupaj s SSk na stališču, da se tudi na vsedržavni ravni uporabi evropski model, ki je edini z ustavnim kritjem. »Ni pa mogoče mirno gledati na šibkost tega predstavništva, saj Slovenci v FJK potrebujemo na- je US pod njenim predsedstvom krepko zmanjšal dolg, pa US ni opravil svoje osnovne naloge: zagotoviti stabilnost pogojev, kontinuiteto dela in dolgoročno načrtovanje. Potem ko je z vsakoletnim menjavanjem umetniških koordinatorjev dokazal, da ni sposoben sodelovati z nikomer, je tokrat stvar pognal celo dlje; predsednica se je zelo potrudila, da je ustvarila celo serijo proceduralnih zapletov, zaradi katerih je gledališče ostalo brez umetniškega vodje. V svoji izjavi se sklicuje na predlog SKGZ, da izbiro prihodnjega umetniškega vodje poveri novemu svetu, pri tem pa pozabi na predlog v istem pozivu, da bi sedanji (zdaj že bivši) umetniški vodji podaljšali mandat do konca sezone. To bi bila razumna rešitev, ki ne bi povzročila krize, a razum tu očitno ni visoko cenjen. Da se je gledališče sredi sezone znašlo brez umetniškega vodstva in slehernega vodstva sploh, ni samo škandal, temveč resna kriza. Zahvaljujoč izjemnemu prizadevanju nekaterih med zaposlenimi, pa tudi zavzetosti gostujočih umetnikov, SSG ta čas še deluje kolikor toliko učinkovito. A delo je v tej situaciji rodno telo, ki bi delovalo v duhu resnične enotnosti,« je dejal Štoka. Razveseljivo dejstvo pa zadeva ponovni zagon Slomaka, ki ima sedaj novo predsedni-co-koordinatorko iz Društva člen 7 Susanne Weitlaner. To dejstvo SSO pozdravlja saj sta bili sprejeti načeli, ki ju je v teh letih dosledno zagovarjal, in sicer rotacijo predsedniškega mesta in soglasje pri sprejemanju sklepov. V zaključnem delu svojega poročila je Štoka še omenil odprto vprašanje fašističnega taborišča pri Viscu, ki ga sedaj obravnava posebna skupina pod vodstvom vladne deželne komi-sarke Adelaide Garuffi. Pomembno dejstvo predstavlja stališče deželnega skrbniškega varsta, ki zahteva zaščito celotnega območja. Glede seje parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in posvetu, ki je bila sklicana zaradi nastopa ministrice Tine Komel na Dnevu emigranta, je predsednik Štoka potrdil stališče, da mora Republika Slovenija imeti jasen protokol o tem, kako naj nastopajo njeni državni predstavniki. Pozitivno dejstvo pa predstavlja dokončno imenovanje generalne konzulke Republike oteženo, priprava programa naslednje sezone pa je resno ogrožena. To krizo (tokrat je ni mogoče opravičevati s pomanjkanjem sredstev) so v celoti proizvedli manevri US. Čudi me podpora, ki jo predsednici javno izreka SSO, čeprav je bilo vodstvo organizacije že oktobra pisno obveščeno o številnih nepravilnostih v delu US (v odgovor smo v gledališču dobili zgolj nasvet, naj stvari spremljamo »s potrpljenjem«). Še bolj me čudi, da je slovenska skupnost SSG sploh zaupala osebi, ki v zamejstvu naravnost slovi po negativnosti svojega ravnanja. V letu, ki sem ga preživela v Trstu, sem se od najrazličnejših ljudi (z »leve« in tudi z »desne«) naposlušala celo gore obtožb, ki bi jih bilo mogoče označiti kot obrekovanje, če ne bi sama izkusila njihove upravičenosti. Še najbolj pa me - kot gledališko profesionalko s skoraj tridesetletnimi delovnimi izkušnjami - čudi status SSG, ki je tako kot nobeno drugo gledališče (od znotraj sem spoznala vsa slovenska, kot gostja pa tudi kar nekaj evropskih) izpostavljeno vmešavanju najrazličnejših faktorjev in politik, ki vanj vdirajo od zunaj. Pod krinko zavezanosti za- Slovenije Ingrid Sergaš, ki je bila v prejšnjih dneh na obisku pri SSO-ju. Skupaj z goriškim podpredsednikom Walter-jem Bandljem je bil opravljen tudi obisk pri novem goriškem prefektu Vit-toriju Zappalortu. Damijan Paulin je v razpravi dejal, da ni mogoče kar tako sprejeti, da Slovenija hudo krči sredstva. Ko je to naredila Italija, je bil cel halo. Krovni organizaciji bi morali nastopiti zelo odločno. To je slabo v odnosu do Italije, ki je ohranila raven financiranja. Glede projektov je bil mnenja, da so naredili več škode kot dobička. Organizacije, ki so dobile ta sredstva bodo imele težave za pridobitev dodatnih sredstev za izvedbo projektov, je naglasil Paulin. Ivo Jevnikar je podčrtal, da deželna komisija ne bi smela biti samo posvetovalna, in to je potrebno sprožiti na vladnem omizju. Vprašanje narodnih domov pa obstaja zaradi slabo zapisanega člena v zaščitnem zakonu, saj je izključno Slovencem povrnjen le Narodni dom pri Sv. Ivanu. Kar se tiče projektov je bil Jevnikar mnenja, da mora biti to nek dodatni denar in ne krčenje sredstev za redno dejavnost. mejskemu prostoru in z izkoriščanjem medstrankarskih kalkulacij se v delovanje SSG, prav vsako poro njegovega bitja in žitja, v notranji ustroj in v javno pojavnost, vtikajo najrazličnejši partikularni, lokalni, še pogosteje pa zasebni interesi, ki bremenijo njegovo osnovno delo. Slovenska skupnost se mora odločiti, kakšno gledališče potrebuje: ali takšno, ki je prejkone žeton v različnih interesnih konfliktih, omejeno na lokalne interese in potrebe; ali pa takšno, ki ima profesionalne standarde in je v dialogu z dogajanji v gledališču po svetu. Kultura ni kultura le po tem, da je zavezana svojemu lokalnemu okolju, temveč po tem, da je zmožna nagovarjati univerzalno, govoriti vsem, seči preko svojih neposrednih pogojev in razmer in svoji skupnosti povedati tudi marsikaj, česar si ta ne želi slišati. V teh dneh in v tej zvezi se moramo spomniti Prešerna. Vsako gledališče je zavezano svojemu prostoru in SSG je naravno zavezano slovenski skupnosti v zamejstvu, ki ji pripada in s svojim delovanjem služi. Gledališčniki bolje kot katerikoli politični zastopnik vemo, da živimo samo od sposobnosti -/ Nagrada SIMPLE za oddajo S-prehodi Danes o solidarnosti in prostovoljstvu KOPER - V okviru čezmejnega projekta SIMPLE je posebna žirija nagradila oddajo TV Koper S-prehodi kot primer dobre novinarske prakse na področju poročanja o manjšinskih vprašanjih. Novinarka in redaktorica oddaje Špela Lenardič je nagrado prevzela prejšnji četrtek v Rovinju, in sicer za terensko oddajo, v kateri je predstavila dogajanje v Čedadu in v planinski koči na Matajurju, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja kot primer večkultur-nega sobivanja v Benečiji. V današnji oddaji S-prehodi pa bo govor o solidarnosti in prostovoljstvu, predvsem pa o stiskah, v katerih se na čezmejnem območju vsak dan znajdejo nove in čedalje številčnejše skupine prebivalstva. Mitja Tretjak bo v studiu gostil Katarino Modic iz tržaškega Caritasa in Natašo Maglica iz Ženskega društva za kakovost življenja Zrcalo, ki je skupaj s Tijano De-spinič decembra lani speljala odmevno humanitarno akcijo Podari upanje. Oddaja bo na sporedu danes ob 18. uri na TV Koper. Finski tožilec se bo pritožil na sodbo v zadevi Patria HELSINKI - Glavni finski tožilec v zadevi Patria Jukka Rappe je včeraj za STA povedal, da se bo pritožil na četrtkovo sodbo okrožnega sodišča v kraju Hameenlinna, ki je obtožene visoke predstavnike finskega orožar-skega podjetja Patria oprostilo, ker da tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb o podkupovanju onkraj razumnega dvoma. Rappe je skupaj s kolegom Ti-mom Kokkomakijem izrazil nestri-njanje s sodbo v celoti. S strani obtoženih zaenkrat ni nobenih napovedi, da bi se kdo pritožil na sodbo, s katero so sicer zadovoljni. V Sloveniji naftni derivati od danes dražji LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov v Sloveniji so od danes nekoliko višje. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 0,6 centa na 1,440 evra za liter in 100-oktanski bencin za 0,7 centa na 1,462 evra, medtem ko se je cena dizelskega goriva zvišala za 0,3 centa na 1,362 evra. dialoga s svojim matičnim zaledjem, to je v naravi našega dela, ki ga brez stika s tistimi, ki jih pritegnemo v dvorano, sploh ni. Da moramo komunicirati s svojim okoljem in s političnimi organizacijami, je razumljivo (prisotnost nadzornih, upravnih, strokovnih itd. svetov v tem smislu nikakor ni problematična). A ob vsem tem moramo imeti možnost, da avtonomno delamo tisto, kar sami najbolj znamo: gledališke predstave. Za to pa so potrebne profesionalna usposobljenost, poučenost, izkušnje in trdo delo. Nekajkrat so mi očitali, da nisem dovolj zraščena s tem prostorom (čeprav sem Primorka) ali da sem celo nekakšna 'agentka iz Ljubljane'. Če to pomeni, da nisem pripravljena sodelovati pri lokalnih zdrahah niti ne pripadam nobenemu klanu, potem to s ponosom jemljem nase. Globoko pa sem zraščena s tržaškim gledališčem, to je bilo moje prvo gledališče, ki sem ga obiskovala kot otrok in se v njem navdušila za gledališko umetnost. SSG ima dober kolektiv in velike potenciale, da bi jih uresničilo pa potrebuje profesionalno delo pod okriljem odgovornih upraviteljev. Diana Koloini PREJELI SMO / NOGOMET Torek, 4. februarja 2014 21 KNJIŽEVNOST - Delo Lojzeta Kovačiča pravkar izšlo v italijanščini LJUBLJANA - Podelitev v petek Darja Betocchi o svojem Prešernovo nagrado letos prejme Tržačan Pavle Merku prevajanju Prišlekov Knjigo bodo predstavili danes ob 18.30 v kavarni San Marco v Trstu Pri italijanski založbi Zandonai je pravkar izšel prvi del trilogije Lojzeta Kovačiča Prišleki -1 nuovi arrivati v prevodu Darje Betocchi. Delo bodo predstavili danes ob 18.30 v kavarni San Marco v Trstu v okviru niza Kultura ponovno v središču, ki ga prirejata Slovenski klub in Skupina 85, da bi omogočila praznovanje slovenske kulture tudi Tržačanom, ki ne obvladajo slovenskega jezika. Pri predstavitvi bosta sodelovala Miran Košuta in Mas-similiano Schiozzi. Avtobiografski roman Prišleki Lojzeta Kovačiča (1928-2004) spada v sam vrh sodobne slovenske proze. Delo je izšlo v letih 1984 in 1985 pri Slovenski matici ter opisuje osebno in družinsko zgodbo. Leta 1938 so Kovačičevega očeta, asimiliranega slovenskega izseljenca, odgnali iz Ba-sla, ker ni imel švicarskega državljanstva. Med potovanjem na vlaku iz Basla proti Ljubljani, takoj po prestopu nekdanje av-strijsko-jugoslovanske meje, je desetletni Lojze prvič očeta slišal govoriti slovensko. V romanu je v ospredju jezikovna muka »prišleka«, ki mu jezik povzroča posebno duševno stisko v osebnem izražanju in v naravnanosti do soljudi. Prevajanje Kovačičevega literarnega jezika v italijanščino od prevajalca zahteva ne le jezikovnega znanja, temveč tudi veliko občutljivosti do avtorjevega odnosa do jezika? Kovačičev roman je večplasten. Spominja me na Barthesovo definicijo literarnega dela, ki ga je primerjal čebuli. Prvo plast Prišlekov sestavlja neposredno in podrobno opisovanje golih dogodkov, dejstev, ljudi, celo predmetov. Površinskemu »olupku« pa sledi cela vrsta drugih zahtevnejših plasti, npr. zgodovinska, psihološka, jezikovna. Slednja je bila zame še posebno zanimiva. O jeziku namreč precej razmišljam: bodisi ker to spada v moje profesorsko in prevajalsko delo, bodisi ker je včasih problematično doživljanje jezika nekako vgrajeno v naš DNK dvojezičnih in dvokulturnih ljudi. Jezikovno travmo je pisatelj Lojze Kovačič spremenil v boj za slovenski jezik in svobodo literarnega ustvarjanja. Pisateljeva mati je bila Nemka in v družini so govorili baselsko nemščino. S prihodom v Slovenijo se je malemu Ko-vačiču porodil občutek izgube materne-ga jezika, ki mu je obenem pomenila izgubo istovetnosti. Za najstnika, ki si identiteto šele gradi, je bila tovrstna izguba še toliko bolj travmatična. O slovenščini pa Kovačič pravi, da mu je bila vsajena zelo pozno in z resnično bolečino kakor druga materinščina. Iz razcepljenosti med obema jezikoma je pisatelj znal ustvariti poseben literarni jezik, ki je imel zanj gotovo tudi katarzično funkcijo. V prvem delu Prišlekov je pripovedovalec star od deset do trinajst let. V svojem pripovedovanju je posebej jezikovno inovativen, ko se večkrat spušča v lirizirane opise ter v različne asociativne procese razmišljanja. Ali bi navedla nekaj primerov? Med najbolj presunljive plati romana prav gotovo sodijo opisi skoraj fizične muke, ki jih protagonistu povzroča izgovarjanje oz. bolje rečeno nesposobnost izgovarjanja slovenskih besed. Svoje mučne občutke izraža avtor z izredno izvirnimi metaforami, v katerih jezik pridobi atribute nečesa materičnega, nehumanega. Kova-čiču se včasih npr. zdi, da mora s silo porivati iz ust in iz grla kamnite kocke in da je vsaka beseda ovita v klobčič zmeštra-nih niti ali celo v plast trnjev. Kovačičeva zgodba temelji na opisni pripovedi in govornemu posredovanju. Kateri ubeseditveni načini ali po-tujitveni učinki, ki jih omenjaš v svoji Darja Betocchi in naslovnica italijanskega prevoda Kovačičevih Prišlekov spremni prevajalski opombi k delu, prispevajo k estetski dodatni vrednosti prevoda? Kovačičev slog in jezik sta prilagojena vsebini, se pravi, da se avtor poslužuje vseh mogočih jezikovnih in stilističnih sredstev, da bi poudaril dve temeljni poanti romana. Prvič temo izgube jezika in identitete, ki jo na jezikovnem nivoju izraža predvsem s kršitvijo norme: od pravih slovničnih napak do neobičajne sklad-nje, ki posnema nemško; od izbire napačnih besed do protagonistove makaron-ske, tragikomične slovenščine. Druga pomembna poanta romana, ki izvira iz prve, pa je občutek odtujenosti, ki ga še dodatno emfatizira otroški - in torej za odraslega bralca že sam po sebi drugačen, neobičajen - pogled na dogajanje. Ta občutek skuša Kovačič bralcu posredovati predvsem s pomočjo izredno fragmentarnega sloga, ki temelji na skoraj obsesi-vni rabi tripičja. Katere prevajalske zagate je bilo treba obiti pri prevajanju Kovačičeve-ga zelo individualnega jezika in sloga? Kot prevajalka sem seveda rada čim bolj zvesta izvirniku. Tudi iz svetovnonazorskih razlogov, ki so mi zelo pri srcu. Vsak prevajalec dobro ve, da lahko tuje delo prevede na dva načina: tako da ga približa tujejezičnemu bralcu ali tako da bralca prisili, da se približa prevedenemu delu. Konkretno: v prevodu iz slovenščine v italijanščino lahko skladnjo stavkov čim bolj poitalijančiš, tako da bo italijanski bralec imel vtis, da bere italijanski roman; ali pa lahko v prevodu pustiš sled slovenske skladnje, tako da bo bralec vseskozi ohranil zavest, da bere slovenski roman. Obstajajo številna teoretska dela, ki pravijo, da je prvi način prevajanja izraz kulturne neobzirnosti ali celo kulturnega imperializma, še posebej ko gre za posredovanje »majhnih« kultur »velikim«. Popolnoma tekoč italijanski prevod slovenskega dela dovoli italijanskemu bralcu, da si tisto delo podzavestno prisvoji, ga kulturno »fagocitira«. Čemu naj torej kot prevajalka slovenskih del odpravim iz prevoda vse elemente, ki bi lahko italijanskemu bralcu razglašali slovenskost dela, ki ga bere? Jezikovno zahteven roman je lahko izziv za prevajalko? Kovačičev roman je jezikovno zelo ekstravaganten. Če bi ohranila vse njegove jezikovne posebnosti, bi lahko prevod izpadel prezahteven in torej neprijeten, tega pa seveda nisem želela. Odločila sem se torej za kompromisno prevodno strategijo, ki pa vsekakor poudarja večjezično in večkulturno razsežnost besedila, predvsem pa ohranja njegovo značilno patino »drugosti«. Obdržala sem zato vse številne vložke v baselskem dialektu, ustrezno prevedla avtorjevo makaronsko slovenščino, pustila v izvirnem jeziku vse topo-nime, lastna imena in besede, ki označujejo tipične slovenske kulturne elemente (npr. potica, žganci). Slovenska literarna kritika je opozorila na poseben Kovačičev posluh za zvočnost in melodičnost slovenščine. Literarni zgodovinar Boris Paternu mu pripisuje »skrajno razviti lingvistični instinkt«. Kovačičeva jezikovna za- znava pa se kaže tudi v sami obliki pripovedovanja iz življenja in v ozavešča-nju vsega, kar je junaku Bubiju nerazumljivo, pripovedovalcu pa težko ube-sedljivo. V čem je lahko posebnost Ko-vačičeve proze, ki dregne ob stisko jezika in zajame iz stilne zaznamovano-sti realističnega modernizma, za italijanskega bralca zanimiva? V Prišlekih prihajajo do izraza čisto konkretne posledice korelacije med poznavanjem jezika in okoljem. Zaradi skromnega slovenskega besedišča mali Lojze ne zna navajati vzrokov, posledic, so-sledic dogodkov, ne zna poimenovati stvari in čustev. Torej je tudi njegova sposobnost obvladovanja sveta okoli sebe in celo v sebi močno okrnjena. To spoznanje je zelo zanimivo za naš dvojezični prostor, še bolj pa poučno za tiste, ki živijo v dvojezičnem okolju in obvladajo en sam jezik. S prevajalko Darjo Betocchi se je pogovarjala Loredana Umek Pavle Merku se je rodil v Trstu leta 1927 arhiv Tržačan Pavle Merku je prejemnik letošnje osrednje Prešernove nagrade. Najvišje slovensko odlikovanje za dosežke na področju umetnosti mu bodo izročili v petek, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, na odru ljubljanskega Cankarjevega doma. To bo še eno priznanje za slovenskega skladatelja, etno-muzikologa, slovenista, etimologa, rojenega v Trstu leta 1927, ki je leta 1972 že prejel nagrado Prešernovega sklada za Koncert za violino in orkester, kasneje pa še Štrukljevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, Kozi-novo nagrado, lani pa še »zamejsko« Prešernovo nagrado, ki jo podeljujeta krovni organizaciji SKGZ in SSO. Pavle Merku je v teh dneh polno zaseden z novinarji. Prešernov sklad, ki podeljuje vsakoletne nagrade, predhodno sicer ne najavlja imen nagrajencev, ta pa so med slovenskimi kulturnimi uredniki znana že več tednov. Velika večina medijev pa kljub temu spoštuje tako imenovani embargo organizatorjev in novico oziroma intervju z nagrajencem objavi šele dan po podelitvi. Večina, a ne vsi. V preteklih letih jo je organizatorjem (in kolegom) »zagodel« kak ljubljanski dnevnik, letos je za to poskrbel italijanski dnevnik iz Trsta, ki je včeraj objavil daljši intervju s Pavletom Merkujem. Zelo razveseljivo je, da si novica zasluži tolikšno pozornost tudi v italijanskih medijih (pred tremi leti, ko je nagrado prejel Miroslav Košuta, ni bilo tako). Malo manj razveseljujoč je termin objave, ki je preostale medije postavil v veliko zadrego. Organizatorjem bi vsakoletne polemike o spoštovanju embarga morda morale svetovati pravočasno informiranje javnosti o svojih odločitvah. Primorski dnevnik bo intervju s Pavletom Mer-kujem objavil na dan podelitve. (pd) TRST - Ob spremljavi Verdijevega orkestra Čajkovskij v suvereni izvedbi mlade in šarmantne violinistke Cela dva tedna se je orkester tržaškega gledališča Verdi ukvarjal z rusko glasbo in terapija je bila izredno učinkovita: tako prvi kot drugi simfonični koncert sta bila na visokem nivoju ter osvetlila vse vrline tržaškega ansambla, ki potrebuje le dobre programe in dobre dirigente, da lahko dokaže svoje sposobnosti. Peter Iljič Čajkovskij je bil avtor, ki je povezal oba programa in po mladem ruskem pianistu, ki je prejšnji teden igral 1. klavirski koncert, je bila tokrat na vrsti prav tako mlada italijanska violinistka Francesca Dego: 25-letno dekle je začelo svojo kariero kot čudežna deklica, saj je igrala Brahmsov koncert, ko je bila stara komaj štirinajst let, na oder pa je prvič stopila sedem let prej. Mednarodni uspehi in priznanja so Degovo postavili v ožji krog izbranih talentov in violinistka z lahkoto osvaja občinstvo, tako s suvereno in samozavestno igro kot s šarmom, ki veje iz vitke in elegantne silhuete. Brez vsakršnega napora je mlada dama izpeljala vse vrtoglave pasaže koncerta, ki je svojčas veljal za neizvedljivega: čudoviti zvok violine, ki jo je v Cre-moni izdelal Francesco Ruggeri l. 1697, je igri dodal lepoto in morda bo umetnica kmalu našla tudi glo- Francesca Dego bino, ki bo dopolnila interpretacijo. Orkester je violinistko spremljal zelo tankočutno in muzikalno: še posebej so se izkazala pihala, ki so v 2. stavku navezala čudovit dialog s solistko, celoten ansambel pa je Donato Renzetti vodil z občutkom in izkušnjo mojstra, ki zna prisluhniti najmanjšemu namigu ter ujeti pravi navdih. Ognjemet virtuoznih pasaž, s katerim se zaključi koncert, je sprožil navdušen val aplavzov, ki so iztržili dva dodatka, najprej Pa-ganinijev Capriccio št. 24, nato bolj umirjeno in spevno Sarabando iz Bachove Partite v d-molu. Močan poustvarjalni najbolj nam je tudi v drugem delu koncerta podaril veliko lepih trenutkov: Donato Renzetti se je otresel običajne zadržanosti ter pogreznil v otožno, mestoma tudi obupano avtobiografsko izpoved Simfonije št. 5 v e-molu op. 64: od zamolkle teme, ki se postopoma razvije v nemirno, vedno bolj viharno pripoved, je temperatura stalno rasla ter povezala vse orkestralne oddelke v enovit instrument, ki je mogočno zadonel v pretresljivih viških, znal pa se je tudi umiriti v nostalgičnih, v tančice ruske melanholije ovitih odlomkih, se nabrekniti v strastnih romantičnih frazah - posebno pohvalo si zasluži solo hornist Imerio Tagliaferri - in se sprostiti v lahkotnem valčku. Doživeto in prepričljivo, kleno in virtuo-zno sta dirigent in orkester interpretirala rusko mojstrovino, ki je brezpogojno navdušila občinstvo (tudi tokrat smo zabeležili razveseljivo število mladih poslušalcev) ter izvabila dolge in povsem zaslužene aplavze. Katja Kralj 22 Torek, 4. februarja 2014 ITALIJA, SVET BRUSELJ - Prvo poročilo o korupciji v članicah UE Korupcija stane Evropsko unijo 120 milijard evrov, od tega kar 60 milijard bremeni Italijo Evropska komisija je v dolgo pričakovanem prvem poročilu o korupciji v članicah EU izpostavila, da je korupcija eden največjih izzivov v uniji, ki stane približno 120 milijard evrov na leto, kar je toliko kot letni proračun EU. Kljub dosedanjim ukrepom pa so učinki boja proti korupciji še vedno nezadovoljivi, so opozorili v Bruslju. »Korupcija spodkopava zaupanje državljanov v demokratične institucije in pravno državo, škodi evropskemu gospodarstvu in državam odžira prepo-trebne davčne prihodke,« je ob predstavitvi poročila poudarila evropska ko-misarka za notranje zadeve Cecilia Malmström. V Evropi »ni kotička brez korupcije«, je dejala komisarka. Ni pa želela izpostaviti najbolj problematičnih držav, češ da namen poročila ni razvrstiti države v korupcijsko lestvico, saj tudi ni orodij, da bi to lahko storili, temveč prikazati celovito sliko problema. Posebno poglavje je namenjeno javnim naročilom, prek katerih se letno porabi približno petina bruto domačega proizvoda EU za nakup blaga in storitev. Zaradi izpostavljenosti korupciji komisija v poročilu poziva k uvedbi strožjih standardov na tem področju. Ob poročilu je komisija objavila tudi obširni raziskavi javnega mnenja, iz katere je razvidno, da se več kot tri četrtine evropskih državljanov in 91 odstotkov Slovencev strinja, da je v njihovi državi korupcija razširjena. Poročilo pa ne vključuje poglavja o korupciji v institucijah EU, ki je bilo sprva načrtovano, a nato umaknjeno. Malmströmova je pojasnila, da tega poglavja ni, ker komisija ni želela poročati o korupciji v lastnih vrstah, češ da to ne bi bilo objektivno, temveč načrtuje pregled v sodelovanju s Svetom Evrope. Poleg tega korupcijo v institucijah redno preverja Evropsko računsko sodišče, je spomnila. Zamudo pri objavi poročila - objavljeno bi moralo biti v sredini lanskega leta - pa je upravičila z zahtevnostjo naloge, ki terja veliko preverjanja. Poročilo vsebuje izredno ostre ocene o Italiji, jer po oceni komisije novi zakon proti korupciji »pušča nerešena« številna vprašanja«. Kljub protikorup-cijskemu zakonu, ki je bil v Italiji sprejet leta 2012, ostaja fenomen korupcije zelo zaskrbljujoč, saj poročilo komisije potrjuje podatek, da je vrednost korupcije v Italiji kakih 60milijard evrov, kar znaša polovico celotnega korupcijakega zneska v Evropi (!) in 4% BDP v Italiji. Poročilo UE govori o povsem nezadostnem italijanskem protikorupcij-skem zakonu, o številnih zakonih »ad personam« in konfliktih interesov. Poročilo je obenem tudi zelo kritično do italajanskega političnega razreda. Kar zadeva Slovenijo je Evropska komisija v prvem poročilu ugotovila, da je v Sloveniji upadla politična volja za boj proti korupciji in ji predlagala nekaj ukrepov. V Sloveniji so ugotovitve komisije označili za pričakovane, ob tem pa znova opozorili na glavne probleme. MNZ vidi v poročilu potrditev pravilnosti svojih prioritet. Slovenija je med državami Srednje in Vzhodne Evrope med najdejavnejšimi v boju proti korupciji, saj ima dobro razvit pravni in institucionalni protikorupcijski okvir. Vendar se zdi, da je v zadnjih letih, sredi domnev in dvomov o integriteti funkcionarjev na visokih položajih, upadla politična volja za boj proti korupciji, ugotavlja komisija v poročilu. Sloveniji zato predlaga uvedbo od-vračalnih kazni za izvoljene in imeno- vane funkcionarje, če kršijo zahteve o prijavi premoženjskega stanja in nasprotju interesov, ter sprejetje dodatnih ukrepov za okrepitev standardov odgovornosti izvoljenih funkcionarjev. Predlaga ji tudi, naj zaščiti operativno neodvisnost in vire protikorupcij-skih organov ter posebne tožilske službe za boj proti finančnemu kriminalu, naj okrepi protikorupcijske mehanizme v povezavi s podjetji v državni lasti ali pod državnim nadzorom ter v postopkih za oddajo javnih naročil in privatizacijskih postopkih ter naj stori več za učinkovit nadzor financiranja strank. Komisija za zdaj ni predlagala sankcij ali nove zakonodaje. Poročilo je namreč prvi celovit pregled stanja v članicah unije in prvi korak, ki vodi v dialog s članicami in parlamenti o tem, kako izboljšati razmere. Čez dve leti bo pripravila drugo poročilo. (STA) Komisarka Cecilia Malström ansa RIM - Žaljiva spletna kampanja se nadaljuje Še polemike zaradi besednjaka Grillovih pristašev Letta: nobene strpnosti do takšnega pojmovanja politike RIM - Tudi včerajšnji dan je na italijanski politični sceni minil v znamenju polemik, ki so jih izzvali pripadniki Gibanja 5 zvezd, še zlasti z novimi napadi na spletnih straneh gibanja. Tako je bilo na Grillovi spletni strani objavljeno odprto pismo Roc-ca Casalina (nekdanjega udeleženca resničnostnega šova »Grande fratel-lo« in sedaj odgovornega za komunikacijo pri G5Z). V pismu je posredni napad na televizijsko novinarko Dario Bignardi, češ da je njen soprog Luca Sofri sin tistega, ki je naročil umor komisarja Calabresija. Bognar-dijeva si je jezo Gibanja 5Z nakopala, potem ko je v svojo oddajo »Inva-sioni barbariche povabila poslanca G5Z Alessandra Di Battista, katerega je med drugim vprašala, ali je res, da je njegov oče deklariran fašist. Poleg Bignardijeve so bili deležni Predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini ansa spletnih napadov in žalitev novinar Corrado Augias, televizijski voditelj Fabi Fazio in že spet predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini, ki je bila v nedeljo gost Faziove oddaje. Boldrinijeva je izrekla solidarost Bi-gnardijevi, Faziu in Augiasu, ker da je proti njim v teku medijski linč. Spletno verbalno divjanje Gri-lovih pripadnikov je včeraj znova ob- KIJEV - Dogovor o izpustitvi zaprtih demonstrantov Janukovič po okrevanju svari pred ekstremizmom v državi KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič se je po štirih dneh včeraj vrnil na delo, potem ko se je zaradi akutne respiratorne okužbe umaknil iz javnosti, so včeraj sporočili iz njegovega urada.Janukovič se je vrnil v urad, medtem ko se država že več kot dva meseca sooča z najhujšo politično krizo. Središče Kijeva je zaprto z barikadami pro-testnikov, ki ga zasedajo, odkar so oblasti zavrnile podpis pridružitvenega sporazuma z EU. Iz Evropske unije so včeraj sporočili, da po sobotnih pogovorih z voditelji ukrajinske opozicije v Munchnu ob robu tamkajšnje varnostne konference za Ukrajino pripravljajo paket gospodarske pomoči. Ukrajinski predsednik se je kasneje včeraj udeležil okrogle mize z naslovom Proces demokracije in nevarnosti radikalizma v Ukrajini. Pri tem je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa posvaril pred ekstremizmom in sovraštvom v državi. »Vandalizem pri zasedbi državnih ustanov in pozivi, ki so doneli, spominjajo na nauke preteklosti,« je dejal Janukovič. Ukrajinsko politično vodstvo in predstavniki zunajparlamentarne opozicije so se po navedbah medijev dogovorili o izpustitvi zaprtih protivladnih demonstrantov. Do petka naj bi tako na prostost izpustili več kot 100 protestni-kov. V zameno za izpustitev demon- Viktor Janukovič ansa strantov naj bi nasprotniki vlade v Kijevu zapustili oblegane prostore mestnih oblasti in umaknili barikade na ulici Gru-ševski. Po poročanju dpa sta dogovor z vlado sklenili skupini tako imenovanega desnega sektorja in vojnih veteranov. Množični protesti v Ukrajini so izbruhnili konec lanskega novembra, ker ukrajinski predsednik Viktor Janukovič pod pritiskom Rusije ni podpisal pri-družitvenega sporazuma z EU. Protesti so konec decembra in v začetku januarja postopoma izgubljali zagon, nato pa so znova s polno silo izbruhnili sredi januarja, ko je parlament potrdil sporno zakonodajo, s katero naj bi omejili prote- stno gibanje. Zakonodajo je parlament kasneje razveljavil. Predstavniki parlamentarne opozicije, zbrani okoli nekdanjega boksarskega svetovnega prvaka Vitalija Klička, so se doslej o izpustitvi protestnikov pogajali brez uspeha. V javnost pa je medtem stopil opozicijski aktivist Dmitri Bu-latov, ki so ga ugrabili neznanci ter ga osem dni zadrževali in mučili. Kot je zatrdil, se bo še naprej boril za politični preobrat v Ukrajini. Anketa je pokazala, da večina Ukrajincev podpira predčasne volitve. Spletna anketa agencije TNS je razkrila, da je 51,3 odstotka od 1008 sodelujočih Kijevčanov za predčasni zaključek mandata predsednika Janukoviča. Prav tako je 58 odstotkov ljudi za predčasne parlamentarne volitve. Glede morebitnega novega premiera bi 21,8 odstotka vprašanih glasovalo za opoziciji naklonjenega tajkuna Petra Porošenka, 21,6 odstotka pa bi jih izbralo začasnega premiera Ser-geja Arbuzova, Janukovičevega lojalista. Anketa je pokazala tudi razklanost Ukrajincev glede zunanjepolitične usmeritve države. 48 odstotkov vprašanih je menilo, da bi morala Ukrajina znova razmisliti o podpisu pridružitvenega sporazuma z EU, 40,3 odstotka pa jih misli, da to ni potrebno. Glede nadaljevanja protestov jih je 48 odstotkov za, 45,1 odstotka pa proti. (STA) sodil predsednik vlade Enrico Letta, ki je bil na obisku v arabskih emira-tih. Izrekel je solidarnost Boldrini-jevi, ki je predmet »barbarskega« obravnavanja s strani Grilla in njegovih pristašev. Dodal je, da ne more biti strpnosti do takšnega načina politike. Sinoči se je sestala skupščina poslancev Gibanja 5 zvezd, ki naj bi razpravljala o izključitvi poslanca Tommasa Curroja. Ta je tudi včeraj kritiziral kolege zaradi njihovega ravnanja v parlamentu in solidarizi-ral s predsednico Lauro Boldrini zaradi nizkotnih napadov, ki jih je doživela po Grillovi spletni strani. Curro tvega izključitev iz vrst gibanja, tako kot še trije njegovi kolegi, ki »so si drznili« kritizirati Grillovo politiko ter akcijo gibanja v parlamentu in na spletu. V takšni poplavi težkih besed in zmerjanja včeraj ni bilo v ospredju drugih relevantnih političnih polemik. Oglasil se je Nichi Vendola, ki je v repliki na intervju Mattea Renzija v Rebubblici povedal, da sploh ni rečeno, da bo Levica in svoboda šla v zavezništvo z Demokratsko stranko. Takšno zavezništvo je treba še zgraditi, je dejal Vendola. ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 29.838,48 +244,66 _ SOD NAFTE (159 litrov) 106,06 $ -0,32 ■ EVRO 1,3498 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. februarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 3.2. 31. 1. ameriški dolar 1,3498 1,3516 japonski jen 137,82 138,13 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,527 27,500 danska krona 7,4621 7,4619 britanski funt 0,82590 0,82135 madžarski forint 311,76 313,26 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,2242 4,2488 romunski lev 4,4938 4,4943 švedska krona 8,8318 8,8509 švicarski frank 1,2226 1,2220 norveška kron 8,4525 8,5110 hrvaška kuna 7,6525 7,6515 ruski rubel 47,4730 47,7482 turška lira 3,2478 3,02829 avstralski dolar 1,5346 1,5131 braziljski real 3,2478 3,2829 kanadski dolar 1,4950 1,5131 kitajski juan 8,1798 8,1923 indijska rupija 84,3710 84,6880 mehiški peso 1 7,9892 18,1614 južnoafriški rand 15,0135 15,2836 / RADIO IN TV SPORED Torek, 4. februarja 2014 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre Film: Non stuzzicate i cowboys che dor-mono 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affa-ri tuoi 21.10 Film: Pretty Woman (rom., i. J. Roberts, R. Gere) 23.30 Talk show: Porta a Porta 6.00 Nan.: La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 21.15 Film: Don Camillo 23.40 Film: Sot-to il segno del pericolo 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il peccato e la vergogna 23.30 Film: La donna della mia vita O Italia 1 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.00 Dnevnik 20.50 Nogomet: Tim Cup, Udinese - Fiorentina, polfinale 23.15 2Next - Economia e futuro 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Nad.: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.40 Nan.: How I met your mother 17.30 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: Scon-tro tra Titani (fant.) 23.10 Film: Constan-tine (horor, i. K. Reeves) 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibero 10.15 Report.: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.20 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nad.: Chips 7.20 Nad.: Miami Vice 8.20 Nad.: Hunter 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Nad.: My life 16.50 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (2. februarja 2014) Vodoravno: Bosna, Jeruzalem, Adler, Urugvajka, Športel, Poe, avt, kava, cima, Zadar, Ade, boja, pehota, NBA, C. R., RK, vo, Shakespeare, R. S., Weaver, Aztek, Zeit, Omari, M. L., Sava, ka-melar, paralela, Evert, tabela, E. N., alge, dril, A. P., Ren, NUK, iatrika, erudici-ja, Kerpan, imenovalec, ala, alarm, ma-roga, Ada, Kar; na sliki: William Shakespeare; njegovi deli: Hamlet, Julij Cezar. La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Linea gialla ^ Tele 4 Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.15 19.05, 23.15 Točka 15.10 Dok. feljton: Frane Milčinski Ježek, mlad 100 let 15.25 Koncert: Od tod do vesolja 17.10 Glasnik 17.35 Mostovi - Hi-dak 18.05 Dok. odd.: Dragocena mokrišča 18.35 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Točka preloma 21.00 Na utrip srca 21.50 Film: Vračanje (T Slovenija 3 6.30 Primorska kronika 7.15 Žarišče 7.50 17.50 Kronika 8.00 Seje delovnih teles: Odbor za zdravstvo, prenos 9.00 21. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 23.05 Aktualno 20.40 23.20 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 21.55 Sporočamo Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru * Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Est - ovest 14.45 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.20 23.30 Šport 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Pogovor z... 21.15 Boben 22.30 Biker explorer 23.00 Istra in... 1 Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Znanstveni večer 20.00 Na Postojnskem 20.30 Požen' Evropo 21.00 Med nami 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.10 16.50 Nad.: Vihar 8.05 15.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 9.0010.10, 11.20 TV prodaja 9.15 10.25 Nad.: Ko listje pada 11.35 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.30 Serija: Tv Dober dan 13.25 Serija: Svingerji 14.00 22.35 Serija: Gasilci v Chicagu 14.55 Nad.: Razočarane gospodinje 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Serija: Mentalist 22.30 Serija: Na poti 23.30 Serija: Dvojnica Kanal A 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: La libreria Marciana 8.30 Deželni dnevnik 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Il caffe dello sport 15.15 Rubrika: Il caffe dello sportivo 16.30 Dnevnik 17.00 19.00 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Ara pacis (T Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 11.10 Zgodbe iz školjke 11.40 Dok. film: Z nasmehom naprej 12.15 Umetnost igre 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke in otroške odd. 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nan.: Življenja Tomaža Kajzerja 20.55 Dok. odd.: Kraj zločina - tropski deževni gozd 22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju 6.50 Risanke in otroške serije 8.1516.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 12.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 17.05 Serija: Nikita 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 19.30 Serija: Zmeda v zraku 14.50 Film: Umor princese Diane 16.30 18.00, 19.55 Svet 20.05 Film: Črna zora 21.50 Nad.: Igra prestolov 22.55 Film: Potnik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 6. nad.; 18.00 Gandhi - neoboroženi revolucionar; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; VREDNO OGLEDA HM Torek, 4. februarja US] Rai 1,ob 21.10 Pretty woman Režija: Garry Marshall Igrajo: Julia Roberts, Richard Gere in Ralph Bellamy ZDA 1990 Kljub temu, da je Marshallovo delo staro že skoraj četrt stoletja, priporočamo njegov ogled, ker deluje še vedno kot nekakšen balzam za dobro počutje. To seveda predvsem ženskemu občinstvu, a ne Edward Lewis je očarjivi, zdolgočaseni milijarder, ki odloči, da bo povsem spremenil življenje prikupni Vivian Ward. Rdečelasi lepotici življenje res ni prizaneslo in jo naposled prisililo v prostitucijo. Njuno razmerje, ki je sprva nastalo v obliki nekakšne delovne pogodbe, pa je naposled klonilo neprizanesljivim zakonom ljubezni. Nekakšna Pepelka modernih dni je omogočila takrat samo triindvajsetletni, prikupni Juliji Roberts, da je nesporno zaslovela na svetovni filmski sceni. 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Europa 2.0; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta di radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Me-digra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 4. februarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 980 990 1000 V višjih legah dežele bodo še vedno prisotni vlažni jugovzhodni tokovi. V torek bo deželo dosegla nova atlantska fronta in po krajši prekinitvi v sredo dopoldan pričakujemo novo fronto. 1010 1020 Po celotni deželi bo oblačno z močnim dežjem po nižinah in ob morju, v gorah bo snežilo. V alpskem svetu bo snežilo nad približno 400 m, nad 800 m v predgorju. Sneg bo možen tudi na nižjih nadmorskih višinah. Ob morju in na vzhodu bo pihala zmerna burja, ki bo lahko v višjih predelih krasa in v dolini Nadiže nad približno 300 m povzročala nastanek žleda. Zvečer bodo padavine nekoliko ponehale. Pretežno oblačno bo, zjutraj in dopoldne bo na vzhodu države vztrajala megla. V zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji se bodo čez dan pojavljale padavine. Po nižinah bo deloma dež, zato bo ponekod ponovno nastajala poledica in žled. Najnižje jutranje temperature -7 do -1, na Primorskem od 0 do 5, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 10 stopinj C. Jutri bodo kljub pretežno oblačnemu nebu padavine za kratek čas ponehale, zlasti v osrednjih urah dneva. Vreme pa se bo zvečer ponovno zelo hitro poslabšalo. V četrtek dopoldan bo po nižinah močno deževalo, v gorah pa bo močno snežilo vse do vznožij dolin. Jutri bo pretežno oblačno. Predvsem v zahodnih krajih bodo občasno padavine, po nižinah bo večinoma deževalo. Postopno bo nekoliko topleje. I ä Sonce vzide ob 7.22 in zatone |g ob 17.15 i Dolžina dneva 9.53 Luna vzide ob 9.33 in zatone ob 23.12 Vremensko občutljivi ljudje bodo še imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje občutljivih bo v noči moteno. Priporočamo dosledno upoštevanje morebitnih predpisanih diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost._ Danes: ob 0.22 najvišje 44 cm, ob 6.36 najnižje -23 cm, ob 11.55 najvišje 17 Q cm, ob 17.56 najnižje -37 cm. S Jutri: ob 0.49 najvišje 40 cm, ob 7.28 najnižje -19 cm, ob 12.32 najvišje 5 cm, ob 18.13 najnižje -25 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 11,2 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .590 Vogel ................265 Kranjska Gora .......130 Krvavec..............120 Cerkno...............110 Rogla..................60 Piancavallo...... . . . .300 Forni di Sopra .......350 Zoncolan............450 Trbiž .................280 Osojščica ............180 Mokrine .............380 Močan potres na grškem otoku Kefalonija ATENE - Grški otok Kefalonija je zgodaj včeraj stresel močan potres z magni-tudo 6,1, so sporočile lokalne oblasti. Epicenter je bil le 12 kilometrov severozahodno od otoškega glavnega mesta Argostoli. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni bilo smrtnih žrtev ali huje poškodovanih, nastala pa je gmotna škoda. Škoda je nastala predvsem na cestah in nekaterih poslopjih zaradi odlomljenega kamenja. Zaradi lažjih poškodb je 16 ljudi poiskalo zdravniško pomoč v bolnišnici v Liksuriju, drugem največjem mestu otoka, ki je bilo tudi najbližje epicentru potresa, piše makedonska tiskovna agencija Mia. Območje Kefalonije je že 26. januarja stresel potres z magnitudo 5,8, ki je poškodoval več sto hiš, na otoku pa so razglasili izredne razmere. Veliko mrtvih, ranjenih in pogrešanih v izbruhu vulkana Sinabung DŽAKARTA - V sobotnem izbruhu vulkana na indonezijskem otoku Sumatra je po navedbah oblasti po zadnjih podatkih umrlo najmanj 15 ljudi, pogrešajo pa jih 50. Zato se bojijo, da bo žrtev še precej več. Vulkan Sinabung bruha od septembra, zaradi česar je domove zapustilo več kot 30.000 ljudi, v soboto zjutraj pa je po obdobju nekoliko zmanjšane aktivnosti vnovič silovito izbruhnil. Kammne in pepel je bruhal do 2000 metrov visoko v zrak in prekril okoliško pokrajino s sivim prahom. Nastal je tudi smrtonosni piroklastični tok, ki je na 4,5-kilometrski poti po pobočju vulkana potoval s hitrostjo 100 kilometrov na uro in uničil vse na svoji poti. OBLETNICA - Slovito spletno stran je ustvaril Mark Zuckerberg Socialno omrežje Facebook danes slavi svojo desetletnico Pred natanko desetimi leti, 4. februarja 2004, se je prvič pojavila na spletu stran TheFacebook. Ustvaril jo je de-vetnajstletni Mark Zuckerberg, študent na univerzi v Harvardu. Zuckerberg je nekaj mesecev prej, oktobra 2003, že ustvaril podobno spletno stran, imenovala se je Facemesh. Preko nje so lahko študentje izbirali najlepše študentke na univerzi. Stran je dosegla velik uspeh, vendar so jo kmalu zaprli, saj je Zuckerberg nezakonito uporabil podatke in slike študentov. Vendar ga to ni potrlo in kmalu zatem je skupaj s tremi študenti, Dustinom Moskovitzem, Chrisom Hughesom in Eduardom Sa-verinom, pričel razmišljati o bolj dodelanem socialnem omrežju. Tako je nastal Facebook. Ime izhaja iz knjige s slikami vseh študentov, ki so na voljo na ameriških univerzah. V teku prvega dneva se je vpisalo na omrežje nad dvanajst tisoč študentov. Po desetih letih ima Facebook nad milijardo in dvesto tisoč registriranih uporabnikov. Facebook se je sprva razširil po ameriških univerzah. Zuckerberg se je konec leta 2004 preselil v Silicon Valley, kjer je našel investitorje. Najpomembnejša sta bila Sean Parker, ki je leta prej ustvaril Napster in Peter Thiel, lastnik podjetja Paypal. Facebook se je medtem počasi širil po vseh ameriških univerzah in nato tudi na univerzah v Kanadi in Veliki Britaniji. Ob koncu leta 2005 je bilo povezanih nad 2000 univerz iz vsega sveta. 26. septembra 2006 je postal Facebook dostopen vsem, ki imajo nad trinajst let in veljaven elektronski naslov. Pomemben datum je 17. maj 2012, ko je podjetje Facebook inc. uradno kvo-tiralo na newyorški borzi Nasdaq. Za- Mark Zuckerberg četna vrednost delnice je bila 38 ameriških dolarjev. Vrednost celotnega podjetja pa je znašala 104 milijard dolarjev. Pretekli teden je bila delnica vredna 62,57 dolarjev. Na uradnih spletnih straneh Nasdaq-a je zapisano, da je trenutna vrednost podjetja okoli 153 milijard dolarjev. Kljub uspehom pa je Facebook večkrat v vrtincu polemik. Mnogi mu očitajo, da ne skrbi dovolj za zasebnost uporabnikov, da prodaja podatke mar-ketinškim podjetjem in da je lastnik vseh slik in video posnetkov, ki jih uporabniki postavijo na socialno omrežje. Pri tem pa je treba dodati, da lahko vsak uporabnik določa lasten nivo zasebnosti in izbere, kdo si lahko ogleda slike, video posnetke in komentarje. Preko Facebooka mnoga podjetja objavljajo novice o lastnem delovanju in reklamizirajo lastne izdelke. Nastale so tudi razne skupine oboževalcev tega ali onega podjetja in seveda tudi tistih, kateri so nasprotni ali celo sovražijo določene komercialne znamke. Prav gotovo bo v teh dneh marsikdo trdil, da je Facebook spremenil življenje ljudi. Po vsej verjetnosti to velja za vse tiste uporabnike, ki so povezani 24 ur na dan in vsak dan objavijo več komentarjev ali slik in video posnetkov. Nekateri so tako zasvojeni, da stalno gledajo na pametnih telefonih kaj prijatelji počenjajo na socialnem omrežju in nestrpno pričakujejo, da bo kdo kliknil »všeč mi je« na njegovi strani. Pogosto lahko tudi slišimo prijatelja, ki nam reče »Prosim, všečkaj me.« Vendar je Facebook tudi omogočil, da smo ponovno navezali stike s starimi sošolci, s prijatelji in s sorodniki, ki so po svetu, z bivšimi puncami ali fanti in da so nastale zabavne skupine kot »Si zamejec, če... « ali pa polemične skupine, ki so jih morali ukiniti zaradi žaljivih komentarjev. Kaj pa bodočnost Facebooka? Pred tedni sta dva profesorja iz ameriške univerze Princeton objavila raziskavo, kjer sta napovedala, da bo Facebo-ok leta 2017 izgubil kar 80% svojih uporabnikov in nato izginil s spleta. Težko je v tem trenutku temu verjeti, predvsem, ker so zadnji finančni podatki podjetja Facebook inc zelo pozitivni. V zadnjem trimesečju leta 2013 so prihodki narasli za 63% na 2,59 milijardov dolarjev, dobiček pa znaša 523 milijonov dolarjev. Na spletu pa smo že bili priča hitrim vzponom in glasnim padcem. Videli bomo, če bo 2024 dvajseta obletnica Facebooka ali če bomo takrat že pozabili na to socialno omrežje. Edvin Bevk Philip Hoffman ansa NEW YORK - Leta 2005 prejel Oskarja Umrl filmski igralec Philip Seymour Hoffman NEW YORK - V nedeljo zjutraj po krajevnem času je v New Yorku v 47. letu starosti umrl ameriški igralec Philip Seymour Hoffman. Truplo so našli v njegovem stanovanju, vzrok smrti pa še ni znan. Kot poročajo ameriški mediji zaenkrat kaže, da je umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. Za vlogo v filmu Capote je leta 2005 prejel Oskarja za glavno moško vlogo.Igralec je bil v svoji bogati karieri kar trikrat nominiran za Oskarja v stranski vlogi. Pojavil se je v več kot 50 filmih, njegova zadnja vloga pa je bila v filmski franšizi Igre lakote. Leta 2005 je na filmskem platnu upodobil pisatelja Trumana Capoteja, ki se leta 1959 odloči raziskati ozadje brutalnega umora družine. Film je prejel pet nominacij za Oskarja, med njimi tudi za najboljšo moško vlogo. Nagrado je Hoffman tudi osvojil. Igralec bo ostal znan tudi po svojih upodobitvah v filmih Veliki Le-bowski, Misija nemogoče, Marčevske ide, Wilsonova vojna in mnogih drugih. Vzrok smrti policija še preiskuje. Hoffman se je v preteklosti sicer že zdravil zaradi odvisnosti od heroina. Svizec Phil napovedal še šest tednov dolgo zimo PTTSBURGH - Slavni svizec Phil iz Punxsutawneyja v ameriški zvezni državi Pensilvaniji je v nedeljo zavrnil napoved izida finalne tekme v ameriškem poklicnem nogometu Super Bowl, vendar pa je z veliko mero samozaupanja napovedal, da bo zima trajala še najmanj šest tednov. Svizec Phil oziroma človeški člani njegovega kluba, ki se imenuje Notranji krog, napovedujejo trajanje zime že vse od leta 1886, pri čemer pa bolj ali manj redno streljajo mimo. Tako je vsaj ugotovil Nacionalni center za podnebne podatke ZDA. Kljub temu pa je napovedovanje trajanja zime s pomočjo majhnih glodavcev privlačno turistično razvedrilo, ki se je iz Punxsutawneyja razpaslo po ZDA. V New Yorku imajo na primer Chucka s Staten Islanda, v Atlanti pa generala Beauregar-da Leeja. Phila vsako leto 2. februarja zbezajo iz brloga in potem ugotavljajo, ali je videl svojo senco ali ne. Letos jo je videl, kar pomeni še šest tednov zime. Člani kluba, ki se za praznik ozaljšajo s cilindri in fraki, so na Philovo spletno stran dali poetsko različico vremenske napovedi, da ob njemu ni nogometna žoga, ampak senca, kar pomeni še šest tednov zime. Phil je podaljšano zimo napovedal na enega najtoplejših dni letošnje zime na severovzhodu ZDA, ko so v New Yorku namerili 12 stopinj Celzija. Vendar pa se vsaj za naslednjih deset dni Philova napoved ujema z napovedmi meteorologov, saj se bodo temperature spet spustile na okrog nič stopinj.