usued daily except Saturdayi. • Sunday« and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnilki prostori: 2057 South Lawndale Av«. Office of Publication: 2857 South l.awndal« Av«. Tvlcphon«. Rockweli 4804 irT0_YEAR XXXVI Cena lista je $6.00 Emercd as "^cond-cU* matter January 1«. 1M3. at th« postottlc« 1 »'"»so. IlUngt«. under the Act of ConcreM ol March S. 1SW. CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 20. NOV.. (NOV. 20). 1944 Subscription $6 00 Ycarly STEV.-NUMBER 227 Acceptance for mailing at speciai rate of postaje provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1817, authorized im June 4. 1818. Zavezniške armade invadirale Saarsko kotline in Porurje! Prva ameriška armada prekoračila nemško mejo na severovzhodni strani Metza po okupaciji trdnjavskih točk. Britske čete konso-lidirale pozicije ob reki Meuse v Holandiji.— Rusi prodirajo na 60 mil j dolgi ogrski fronti. Proga železnice Miskolc-Budimpešta pod kontrolo sovjetskih sil.—General McArthur naznanil zdrobitev ostankov japonskega regimenta Pari*. 20. nov.—Zavezniške ar- j milj dolgi ogrski fronti. Okupi-made so si utrle pot v nemško rale so Fuzesabony, železniško Saarsko kotlino in Porurje. Tret- i križišče, 60 milj severovzhodno ja ameriška armada je prekora- j od Budimpešte. Proga železni-čila nemško mejo na severo- ce Miskolc-Budimpešta je pod vzhodni strani Metza po zavzet- kontrolo ruskih sil. ju St. Juliena, Kellermana in Sovjetske pehotne in oklopne Lorraine, zunanjih utrdb. Odpor nemške sile na 400 milj dolgi fronti od Holandije do švicarske meje se ruši pod udarci zavezniških armad, ki se vale proti reki Reni. Ameriške čete so okupirale Geilenkirchen, industrijsko središče, ki je imelo v normalnih časih 20,000 prebivalcev. To je1 cijah v severfii Jugoslaviji." Ru-razvalinah in plamenih. V gi s0 iZVršili več napadov na kolone se vale naprej v smeri Avstrije in Čehoslovakije. Prekoračile so hribe v bližini čeho-slovaške meje in zasedle čez 50 naselbin. Položaj pri Budimpešti se ni spremenil. Rusi drže zasedene pozicije na južni strani glavnega ogrskega mesta. Berlin poroča o ruskih opera- zadnjih dneh je bil Geilenkirchen tarča topniškega bombar- nemške pozicije pri Batini jia zapadni strani reke Donave. diranja in napadov iz zraka. Me- Batina leži 107 milj južno od sto so zavzele z naskokom ameriške in britske čete. Ameriški in britski letalci so izvršili napade na mesta in industrijska središča v južni Nemčiji od Frankfurta do Monako-va. Vrgli so več sto ton bomb, ki so porušile mnogo vojaških objektov 'n zanetile požare. V spopadih v zraku so s^strgiiH ?£z 80 nemških bojnih letal. Pari«, 18. nov. — Štiri ameriške armade rušijo nemške trdnjavske črte in drobe odpor sovražnika. Prva . armada, katere poveljnik je general Hod-ges, je zasedla Gresenich in dve drugi trdnjavi v prodiranju proti Durenu skozi vrzeli Sieg-friedove linije. Ljute bitke divjajo v Stolbergu na zapadni strani Gresenicha. Dve tretjini Stolberga sta pod kontrolo te armade. Tretja ameriška armada pod poveljstvom generala Pattona je zasedla Koenigsmacher in Remeling v bližini meje Saar-ske industrijske kotline. Druge kolone te armade naskakujejo Manderen in Rustroff. Naskoki so sledili okupaciji Budihga m Reinanga, trdnjav v bližini Thionvilla. * Pri Mh/.u, nemški trdnjavi v Franciji, se ljute bitke nadaljujmo Oddelki tretje armade so ttsedfi pozicije na severni* juž" n' m zapadni strani mesta. Drveta ameriška armada je odbila napade nemških oklopnih kolon na svoje pozicije na severovzhodni strani Aachena in vrgla sovražnika nazaj z veliki- mi izgubami. Sedma .imeriška armada na Jugu prodira proti Belfortu, *iei 1 odpira pot v južno Nem (|J« Prve čete so dospele do Heticrjuita. pet milj južnoza-Mno („| lielforta, in zasedle v<-' naselbin. Čel. druge britske armade so k'WjM)||fj|j pozicije na ozem-Ini I ti .mi reke MSU mi Holandiji. Topni-1 bruhajo izstrelke na !">stojanke pri Roer w v \yh »ki bati» nvmike inondu Rim. **tske PMti J{, Budimpešte. Glavni stan maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade, poroča, da so partizani začeli prodirati po o-cupaciji Skoplja, križišča železnice Belgrad-Atene, proti Gnji-ani in Kacaniku. Loyto, Filipini, 18. nov. — Oddelki ameriške pehotne divizije so zajeli in zdrobili ostanke japonskega regimenta v bitki ob cesti, ki vodi v Ormoc, zadnjo ^aponsko trdnjavo na tem otoku. Glavni stan generala Douglasa MacArthuruja poroča, da tri a-meriške kolone prodirajo proti Ormocu. Sedma ameriška divizija je porazila Japonce v bitki pri Tabgasu, enajst milj južno od Ormoca. Japonci so izgubili najmanj tisoč vojakov v tej bitki. W«shlngtcn, D. C.. 18. nov Mornarični department je razkril detajle pomorskih bitk pri Filipinih, ki so se vršile pred invazijo otoka Leyta po ameriških četah. V tej so enote ameriške mornarice in letalske sile porazile tri japonska brodovja. Japonci so Izgubili 60 bojnih ladij in transportov, ameriške izgube pa so znašale šest ladij. Ameriška bojna mornarica zdaj j s< kontrolira vodovje pri Filipin sikih otokih. Ameriška misija dospela v Čungking Reorganiziranje kitajskega industrijskega sistema Čungking. Kitajska. 18. nov. — Ameriška misija, katero tvorijo industrijski veščaki, je dospela v to mesto, kjer bo imela važne razgovore s kitajskimi voditelji o reorganiziranju industrijskega sistema. Načelnik misije je Donald M. Nelson, bivši načelnik ameriškega odbora za vojno produkcijo. Nelson je po prihodu dejal, da je njegova misija najboljša izmed vseh, kar jih je obiskalo Kitajsko. Med člani misije so jeklarski veščaki. Nelson je rekel, da bosta dva člana misije — Herbert W. Graham in E. A. Jacobsen — ostala na Kitajskem potem, ko se bodo on in drugi vrnili v Ameriko. Graham in Jacobsen bosta skušala poži-veti produkcijo orožja, streliva in drugega vojnega materiala. Člane misije so pozdravili visoki kitajski uradniki, med temi Wong Weng-hao, načelnik nedavno ustanovljenega odbo- utrditev zveze med ameriko in rusijo Rooseveltova poslanica prečitana na shodu v New Yorku MOSKVA HVALI OBNOVO ODNOSAJEV New York. 18. nov. — Apeli za večjo enotnost med zavezniki in poglobitev zveze med A-meriko in sovjetsko Rusijo so se slišali na shodu v Madison Square Gardnu. Shod, kateregu se je udeležilo 19,000 ljudi, je sklical svet, ki propagira prijateljstvo med Ameriko in Rusijo. Govorniki so naglušuli, du je enotnost med zavezniki potrebna v naporih, katerih cilj je zgraditev podlage trajnemu miru po zaključenju sedanje vojne. Joseph E. Davies, bivši u-meriški poslanik v Moskvi, je prečital Rooseveltpvo poslanico. "Največja naloga zaveznikov je nadaljevanje začetega dela v prid trajnemu miru," je rekel Rooševelt v poslanici. "Konferenca reprezentantov velesil v Dumbarton Oaksu je bila prvi korak v tej smeri.( Temu koraku bodo sledili drugi." Davies je v svojem govoru udrihal po onih, ki se bshsjo, da predstavljajo Javno mnenje ra za vojno produkcijo. Slednji jn skušajo ustvariti razkol med bo skušal s pomočjo ameriških zavezniki ter uničiti dobro vo-veščakov reorganizirati kitajski j ij0l "Ti elementi hočejo pod-industrijski sistem. Sodi se, da žgati sovraštvo med zuvezniki t Povojni program unij CIO Predložen bo kon« venciji v odobritev Chicago. 18. nov. — Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, in člani eksekutivnegu odboru so sestavili program glede povojne iiposlenosti, preprečitve brezposelnosti in zagotovitve zaslužka 60,000,000 delavcem, ki bo predložen v odobritev konvenciji u-nij CIO, katera se prične v pon-deljek v hotelu Stevensu. Program določa: Ustanovitev modernegu transportnega sistema, musno produkcijo letal in grudnjo letališč. Rehabilitacijo železnic in Železniške opreme. Grudnjo delavskih stanovanj z modernimi napravumi. Razvoj naravnih virov in izboljšanje cestnega sistemu, Kaztegnitev zunanje trgovine, izboljšanje Vzgojnegu sistema in socialne zaščite. Murray je naznanil, du bodo nu konvenciji govorili ženu predsedniku Roosevelta, general Brehon B. Somerwcll, podpredsednik Henry A. VVallace in notrunji tujnik Harold L. Ickes. Delegatje bodo razpravljali o stabilizaciji mezd, sodelovanju z delavskimi orguniza cijami v držuvah v okviru Zdru žen i h narodov in o bodočnosti odboru za politično akcijo, ki Je igral važno vlogo v volilni kam panji ter pomagal k ponovni iz volitvl Roosevelta za predsedni ku Združenih držav. kitajska jeklarska industrija citete. Industrijski problem je nuj- napovedi, da je vSjna med nji- operira le deset odstotkov kupu- mj neizbetaa," J* dejal. "So- vjetsko unijo blatijo in nupu-dujo z namenom, du porušijo večji na Kitajskem. Rešitev te- g|0g0( Niitoi dolžnost je proglu ga zavisi od kitajskih vodite- £anje altruističnih ciljev ruske Ijev. Drugi' problem je konflikt ameriškega, bntskega in med Kaišakovo vlado in komu- VHt?h drugih svobodoljubnih Ijud- nistično administracijo v severni Kitajski. Ameriška misiju stev." Nu shodu Nova ameriška klofuta Argentini Apel za sklicanje Domače vesti Ranjen v Italiji VViek llaven, Pu. —■ Družina Anton Radisrk je dobila poročilo' od «vojnega departmenta, du je bil 2. okt. ranjen na itull-junski fronti njen sin Sgt. Wul-ter Rudisek, zu kur je prejel odlikovanje modrega srca. On Je člun SNPJ. K vojakom je šel mu ju 1042, preko morju pu decembru 104,1. Služil je pri težkem topništvu. Is Cl«v«landa Cleveland. - Patricia Ster-mole je bilu obveščena, ilu Je bil njen mož Cpl. Elmer J. Stermole, stur 22 let, 2«. okt. luhko ranjen v Lukscmburgu. On Je sin družine John C. Stermole. Pri vojukih je od oktobru 1042 in preko morju od preteklega. avgustu. Njegov brat Robert se nuhuju nu Pacifiku. — V Belgiji je bil septembra ranjen Frank Vičič, stur 20 let in sin Frances U. Stefe, ki je pre-jelu to vest. Pri vojukih Je wi murca 1943 in preko morja od maja. — V bolnišnico East End je bilu odpeljanu Sophie J. lvun-šek, ki Si' je podvrglu operaciji. — Nu univerzi Notre Dame je graduiral Herbert J. Legun, stur 20 let, ki je dobil čin kudetnegu poročniku (cnsign). bo priporočalo spravo med K-J-: . ^ , fcisinhower šokom in komunist, v mteresu « zavezniških skupne akcije proti japonskim »j^ F.Jrnni -Vidimo da silam na Kitajskem. J Nemci love holand-ske državljane Cez 50,000 aretiranih v zadnjih dneh nov. — Oddelki osme made so v prodiranju gni, industrijskemu in ' ijskemu središču v poroča, da deževni -'»jo operacije drugih sil na italijanski Sabotaža se širi v Nemči ji Zasužnjeni delavci se puntajo London. 18. nov. — Sabotaža in nemiri se širijo med milijoni zasužnjenih tujih delavcev v Nemčiji, govore poročila iz Ber-na Švica, in Stockholma, Švedska. V več nemških mestih so izbruhnili izgredi, v katerih je bilo mnogo oseb ubitih in ranjenih. . . , Govorice, da je Hitler bolan, blazen ali mrtev so alarmirale plasti nemškega ljudstva. Val defetizma je zajel skoro vso Nemčijo. Zunanji delavci t vo rijo eno desetino prebivalstva Nemčije Poročila trdijo, da J* bil poziv generala Ei-rnh-^.r-,a poveljnika zavezniških ar rnsd v Evropi, na te delavce, naj za puste nemške tovarne in se skrijejo, učinkovit. Naeijska tsjna policij« J' P«' ■ _ ___1. «i •> J- nemških ClVlli- je bilu prečltuna B' |sfl mud v Evropi. "Vidimo dan, ko se bomo sestali z ruskimi tovu-riši v orožju v osrčju trdnjave sovružniku," pravi poslanicu. "Takrat jih bomo pbzdruvili in jim izkazali čast v znak prl/.nu-njs za sijujne uspehe, katere so dosegli v bitkah proti sovružniku." - Državni podtujnik Edward R. Stettinius je dejal, du je bilu London, 18. nov. — Holand- podlaga trajnemu miru po kon-ska ubežna vlada je dobila po-1 čsnju sedanje vojne zgrajen« na ročila iz zanesljivih virov, da konferenci v Dumbarton Ouksu nemške avtoritete povečale Andrej Grornjko, ruski |m>hIu lov nu holundske državljane, nink v VVashingtonu, je svaril Čez 50 000 je bilo aretiranih v , pred zlobno propagando, ki sku-/itdnjil) dneh )šs zanetiti ia/k«.l med /as./m Nemci nameravajo z masnimi ki. "Male državice se ne more-aretacijami zdrobiti podtalno jo počutiti varne, če je pomanj-uibanj«' v Holandiji. Aretacije kanje sporazuma med velesila- * 1 mi," je dejsl. ' Končni cilj zavezniških armad je vkorakanje v Berlin, središče nacijske Nemčije in legla nscijske kug« " •'e wte ameriške ar ______ ' \ »šine na južni strsni »lala več- ti«oč nemških . »tov in tujih delavcev, k. so s.- m. nov Ursd ni udeležili izgredov, v koncentra- taborišf-a Poročilo ftvics, pravi, da se v Finska dobila novo vlado Paasikivi imenovan za predsednika Stockholm. Ivedsk«. 18. nov. Finska je dobilu novo vlsdo In s tein je bila kriza, ki Je na-stulu zsdnjl tiKien, rešena. J. K. Pnasikivi, zagovornik prijatelj« stva med Finsko in Ruaijo, je postu! predsednik nove vlade. V viudo, ki šteje 18 članov, Je prišlo deset novih ministrov. konference zavrnjen u'"'J"""1'""" Y On je dobil pozicijo prometnega ministra. C. J Enckell Je ostal v vladi kot zunanji minister, Pausikivi, ki je vodil pogajanja, katera so iexuHirala v odcepitvi. Finske od Nemčije in sklenitvi premirja z Rusijo, ju narekuje strah, pred vrtenjem članov tega gibanju v boj proti nemškim silam. Okrog 10.000 moških v starosti 17 do 50 let je bilo uretirs-nih samo v Rotterdamu. Nemci so jih naložili na parnike, ki so odrinili po Veki Reni proti Nemnji um Holsndska vlada je bila i.n- (^ ^ Am(.r|k0| ^ p. ^ noianohK ni|({|j|B|,r hvaležnost Ameriki m Wsshlngtcn. D. C., 18. nov. —■ Ameriška vlada je informimlu latinske republike, (1h je zuvrni-lu apel Argentine glede sklicanju konference zununjih ministrov, nu katerih nuj bi si* vršile razprave o problemih držav za-pudne hemisfere. Amerika je s tem dulu novo klofuto Argentini, ker slednja noče pretrgati odnošujev z Nemčijo in Juponsko in se pridruži-1 ti ostalim republikam. Argenti. Churchill posvaril nu je edinu ameriška držuvu, ki r še vzdržuje odnošaje z Nemčijo in Ju|M>n*ko. Člani diplomutičnih zborov latinskih republik v VVushing-tonu mj |M>dprll stališče ameriške vlade. To ptimeni, da se konferenca zununjih ministrov ne l»o vršila ne v tem in ne v prihodnjem letu Huenot Air««. Argentina, IH nov. — Podpresobne moške, Peron je izjavil, du je zakon |m*v»- j s dmiuuvuiuI /u oblami** Kuuu, Kgipt. Mckva. 18. nov. - Prsvda, ■ prl prav sni, glasilo komunistične stranke, jn j dežele.__ Izvestja. glasilo vlade, ao im»-zdruvile enajstletnlco obnove diplomutičnih odno^ajev med formirana o lovu na državljane v Haagu. Leydenu in drugih mestih. Nemci m prej mobilizirali Holandce za grad-nnjo obrambnih projektov. Radio Berlin je naznanil, da so nemške vojaške avtor.ti-te storile korake zu preprečenje foi-miianja holandskih oboroženih Kil v ozadju fronte Venezuela zatrla vojaško revolt o Čara™*, Venezuela. 18. nov Vlada je naznanila /Miri}*' vojašk« r. volte, ki je izbruhnila zadnji pondeljek Več č«st-nikov je bilo aretiranih Naznanilo d<»st«vlj«. da so vlad. lojaln«- čete vzfMi«l«vile mir. bjavljen v Moskvi cijska || pravi, ds ruske j Curihs, i• H"«vi, aa mu«' vuih»i ------ r , . i/ -rajo naprej n. 65 teh nahaja čez 70.000 ljudi V Uko število jetnikov p ««nv/mor pomoč, katero Ruslj« dobiva na |Mxi4agl posojilnš«jev s Sovjetsko unijo Delavska reprezenta-cija na konferencah WashingUin, D C., 1« nov Williarn Oreen, pred««dn,k A meriške delavske fediracije, Je naglasil prtn-bo delavske repre-zentecije na m,rovnl konfrerui. ki se vršila 1*» zsklju^enju vojne l>-jsl J«v d« morajo dr. I«vel Imefi »M-irdo v gibanju, izvršilo ligar cilj je preprečenje vojn v ln^i/nowti in zaščit« miru red m Mihajlovič se izmuznil iz pasti Pobegnil je pred partizani • London. IH nov. General j)iaž« Mihajlovič, bivši vojni rrilnlktrr v jugoslovanski ul*'?ni I vlad,. Je fM>U'gnil V s|»odnji obleki in se i/ognil ujetju, ko so par-t,/«nske enote udrle v Valejo To je r«/kr,l dr H|oj«ri (»abrl-lovič, |iodmini«ter za zunanjo /«d«*ve v jugoslovanski vl«di 'Mihajlovič je bil Uko pre-oetiočen, ko m paiti/ani vkoi«-kali v Vidi jo, d« n, uti-gnll obleči hlač," ,je irkid GabrtlovU' stu Hpringfleld, Xt-ni«, Tifftn, Findluv, VVinchester, Suudusky, Wellsvllle, VVinchester in Eust Liverpool. Operatorji so člani Ohio Fed-ii ii 111111 . f T< Uphone Workns. I^ondou, 18, nov. — Let«lski Stavku je hila »»klicana v znak minister je naznanil, du se je protestu proti Ohio Boli Tele-muišul Tiufford l^elgh-M«llory,' phone ('o, ker je uposlil« nekaj Hw f britske letulske sile, izgubil operatorjev kljub opoziciji s nu poti iz Anglije v Jufnovrhod-1 strani unije. Se/ britske letalske sile pogrešan t no A/,Jo. Iz Londona Je inlle-1 j tel 14 novembru In od takiat ni nobenega glusu o nJem l^igh-Mallory je bil |*»v«'ljfiik letalskih zborov, ki so ščitili t/krcu-vanje zavezniških nt v zapadni Evropi 4- - Zavezniki vrgli 50,000 ton bomb na Nemčijo London, 1« nov - Angleški m nrto« riški let«Uri so v prvih dveh tednih tegu rneaer« vrgli /ez fWI.0 »ke silo V napadih n« Nemčijo je in osebno Imetje, kakor tudi mi zavezniki izgubili samo M blaie, k| «o ležale n« stolu." bojnih let«! in bombnikov. Kompanlja Je Mfiolir«!« n« vojni delavski odbor z« po«re-dovanje. da se st«vk« kom «. T« m* )«• ikI/vuI lit odretliT zaslišanji- v ('li-vi l.oidu ___ M Diesov odsek bo kmalu razpuičen VVashlngton, D .C., 1$ nov. — Diesov odaek, kateiemu Je bila poverjena pieiskav« neamerl-^ii «ktlvnoeti in je zlorabljal svojo ohluat s blatenjem libe-tali ev lu progi esivcev, bo poko-pan, ko ae zaklj&Čl sedanje sa-s«ilanjr kongusa Dles, načelnik od»eka, ni bil kandidat, tri-* je votiilnl člani ps so bili poraženi pn volitvah TI so Stsr-nes, Costello ln Busbey. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODFONNf JEDNOTE Organ * »nd »ubliahed bf Slovene National Benafit Soctetf Naročnina sa Zdruiena driave (itven Chicaga) la Kanado ft-00 aa lelo. W 00 ta pol lete. 11.SO m tetrt lata; ta Chicago la okolico Cook C«.. |J.S0 « telo lato. $3 7S sa pol tata; ta laosomstvo M 00 Sutbcription rt lat: (or tho United Statea (eacept Chicego) aad Canada MJIO per year. Chicago aad Cook Counly $7.50 por year. foreign coualriet $9.00 per rear. Cone oglato* po dogovoru.—Rokopisi dopttov ia ooaarodoaih t lenkov ta ne vreiajo. Rokopisi literarne vteblne (črtice, povesti • drame. petmJ itd.) te vrnejo poftlllalelju lo v tlučeju. ie |e priloiil poiiaiao. Advertltlng retes on egraement.—ManutcripU of communication* and ttaaolicited ariiclet will not be returned. Other manuscripta tuch as tiorlet. pieyt. poemt. etc.. trlM bo returned to tondor oni t trhen accompaniod by teli addresaod aad stamped envelope. Net lov na rte. kar lata t tik t listami PROSVETA 2857-59 So. Lawndale Ara.. Chicago 23. Illinola MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin m Datum v oklepaju na primer (November 30, 1944), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam jc t tem datumom potekla naročnina. Ponovit e jo pravočatno, da te vam liti ne ustavi. V Kanadi se svita V kanadski provinci Saskatchewan, kjer je prišla pri zadnjih volitvah na krmilo Cooperative Commnovvealth federacija, se obetajo dalekosežne gospoda!ske reforme. V tej provinci je ta stranka delavcev in farmarjev s programom demokratičnega socializma izvolila 47 izmed 52 poslancev. Vlado je prevzela zadnji mesec, j Ob nastopu je nova vlada naznanila svoj program dalekosežnih icfoim, ki jih bo skušala izvajati. Te reforme obsegajo pred vsem zgiuditev novega gospodarstva s socializiranjem javnih naprav in monopolov in razvojem novih industrij na principih demokratičnega socializma in zadružništva. Tu piogtam je objavil novi premier (governer) Tom Douglas, ki je dejul, du bo vlada plačala za vsa socializirana podjetja na podlagi aktualne vrednosti. "Mi ne mislimo nikogar oropati; vsako podjetje, ki ga prevzame1 vlada, občina ali zadružna organizacija, bomo plačali na bazi fak-tično*investiranega denarja. In medtem, ko ne mislimo nikogar oropati, na drugi strani tudi ne m»slimo plačati zvodenelega kapi-j t.ilu o 1 i na fikcljske špekulativne cene. "Mi smatiamo, da bi morala biti vsaka javna naprava in sploh* vsaka gospodarska aktivnost, ki dominira občino j(community), j tudi občinska last. Toda država naj prevzame le ona privatna j podjetja, ki so se razvila v velike monopole. "Nova saskutchevvanska vlada CCF bo skozi javno in zadružno lastništvo razvila one gospodarske pokrajine in Vire, katerih ni inzvil kapitalizem. "Podjetja, ki so postala javne naprave, po naših mislih lahko pi iidejo v javno lastništvo nu tri načine: "1) Javno napravo luhko provzame vlada in jo obratuje kot piovinčno podjetje. V to kategorijo spada električna sila, razvoj ludniškcga bogastva, in drugih naravnih zakladov, kakbr tudi' transportna sredstva provinčriega značaja. "2) Javno napravo lahko prevzame tudi občina. V tem prime-; tu bo šla provinčna vlada na roko občini pri prevzetju takih na-; ptav kot je distiibucija mleka, lokalnih elektrarn, pouličnih železnic in busov. "H) Naprava luko postane tudi zadružna last. V to kategorijo spadajo razne tovarne za procesiranje, tržne organizacije (pools) za poljedelske pridelke in živino, dalje rafinerije, tovarne za orodje in stroje, živežne trgovine, klavnice in druge produkcijske in konzumne funkcije, ki so občinskega ali provinčnega, toda ne do-tninionskega značaja." ' To je program njive farmarsko-delavske vlade v tej kanadski provinci. Koliko daleč ga bo mogla izvesti, je precej odvisno tudi od zunanjih sil. Bankirji in drugi kapitalisti ji bodo sigurno skuhali preprečiti izvajanje teh reform, ker kapitalizmu strežejo po življenju. Saskatchcvvan je v pretežni meri agrarna provinca. Industrija je majhna in slabo razvita. Ima pa bogate naravne zaklade, pd-febno rudnine, katere bo skušula razviti nova vlada v korist sploš- nega ljudstva. Na severu ima tudi velike pragozdove. Značilno je to, da jt sedet tudlkalizma v Kanadi, ne v industrij-i di mestih, marveč mad farmarji na Širokih prerijah zapadnih pri X me. V teh provim ali so !.»irn.ti|i nu ne boje socializma, mur-več vidijo v njem upanje *n novo človeško družbo. Cooperative Commonwealth federacija tudi odprto naglaša, da ne misli na no-U no podržavljen je zemlje, marveč farmarje še gospodarsko utrditi s širjenjem zadružništva in javnega lastništva industrij. In prvi čin nove vlade je bil, du je sprejela zakon, da ne more noben zadolžen faimar izgubiti svoje zemlje, ako ne more odpla-evvatl svojega dolga' radi suše ali slabe letine. Ustanovila je tudi nov dižavni department s kabinetnim ministrom, ki ima nalogo, da ^oji »n širi zadružništvo. Nova vlada je že tud» sprejela zakon, ki daje delavstvu pravico do oigantzactje (slicno kot Wngnerjev delavski zakon v Ameriki) in tudi določa, da mora delodujulec pristati na unljsko delavnico in odtegovati od plače unijske prispevke, ako tako zahteva delavstvo. To je prvi zakon te vrste v Kanarfl. Te strankt—Cooperative Commonweulth Federation—se oklepa tudi kanadsko delavstvo. Zadnja konvencija Kanadskega delavskega kont;ir*a ic ponovno indorslrala CCF in delavstvu pri po rocala, naj se je oklene in podpira. Opozicijo proti tej resoluciji m* vodili "komunisti" in njih sopotniki, ki pa so bili pota/eni z dve-tietjiiihko večino. K< munistl namreč »ud« v Kanadi vckIijo čudno politiko, ki re-.iKi t« n;una »m vael črti Ker se prihodnle leto vrše volitve za nov pat lana nt. je zda) nph glavna propaganda, na) bo prihodnja vlada k< alicijska Namen te propagande te. da čim bolj zmešajo volllce in ph «*h i ni 10 od Commonvvealth federacije. ki je postala največji 'tah tudi obeh i.tar»h kapitalističnih strank—konservativne in i bet rt Im Ta ttiiih ve I mi m- ud t noveeal po prihodnjih volitvah, kajti izgledi ko dobti dn CCF »ostane prva, vsaj pa druga najmočnejša M ranks Sigurno je. da bo svojo moč v parlamentu zelo povečala. Konservativna ocena je. da bo dobila 70 do BO mandatov—zdaj jih min (>M-m~ ot K» predstavljala glavno opozicijo, Ves. na političnem obzorju Kanade ae svita Ta svit bo v prl-hodnjih par letih gotovo vplival tudi na politični razvoj, na ustanovitev nove ttranke v Ameriki. VESTI IZ SHARONA Sharon. Pa. — Kadar človek postane star, se težko pripravi za delo s krampom ali lopato, še težje se pa pripravi k pisanju, ako nima potrebnih zmožnosti. Sedaj nas je mnogo v taki dobi starosti, vsi pa radi čitamo razne vesti, naj bodo vesele ali žalostne. Poleg tega pa smo sedaj zaposleni vsi stari in mladi, še celo šolarji; vsi skupaj pa pomagamo pri vojnih naporih naše nove domovine. Upajmo, da naš trud po tej vojni ne bo zaman, temveč da se bodo delavci vseh dežel združili. Na društvenem polju dokaj dobro napredujemo. Društvo Št. 31 SNPJ ima 97 članov v oddelku odraslih in 49 v mladinskem oddelku, kar je največje število pri tem društvu od njegove ustanovitve leta 1905. Bratje in sestre, požurimo se, da bomo do konca sedanje kampanje dosegli število 100 članov v oddelku odraslih! To je želja nas vseh. zato moramo hiteti s pridobiva njem novih članov sedaj, pred no se kampanja zaključi. Pred nekaj meseci je družini VValler izgubila sina-vojaka. Bi' je poročnik pri letalstvu in živ Ijenje je izgubil v neki nezgodi Dne 27. septembra pa se je smri oglasila pri družini Malovič in ji iztrgala mladega očeta Jožeta ki je bil star šele 38 let. Dne 23 sept. sta z ženo priredila mali ma sinovoma partijo, dne 25 sept. je bil odpeljan v bolnišni co in dva dni pozneje je umrl Malovič zapušča ženo, dva ne dorasla sinova in starše. Vsi s( člani SNPJ in tako je bil tud pokojni Jože, ki ga vsi pogreša mo, zlasti pa njegovi lovski to variši. Prizadeti družini izreka mo naše globoko sožalje, njemu pa žeiiBfto zaslužen počitek. Osta nam bo v trajnem spominu. Joe Paulenich. PRISPEVKI ZA RELIF Barton. O.—Na zadnji seji po družnice št. 33 SANSa je bile sklenjeno, da gremo od hiše dr hiše nabirat prispevke za jugo slovanski relif. Uspeh je bil ta le: Po $10 so prispevali John Vi tez/ dde Skoff in Rozi Skoff; pr $5 Frank Zdešar, Frank Podob nik, Frances Kravanja, Ivanr Rebol, Joe Snoy, Boydsvilli Hali, Martin Koss st. in Miki Gregorčič; Louis Bergant $3; pr $2 Andy Habe, družina Potnik Anton Godez, Peter Kroflich in Joe Fabjan; Frances Strau.* $1.50. Po $1 so prispevali sledeči: Mike Smerdel, Anton Matus, Frank Mihelčič, John Železnik, Martin Lupornik, Pavel Ilovar. Terezija Zupančič, družina Bradley, John Logaj, Frank Grm, Joe Primovich, John Sod-nikar, Cila Gračanič, August Kroflich, Joe Kocjančič, Bon Husvar, Frank Pcrko, Joe Be-rus, John Longer, Matt Straus, Mary Straus, Ana Smrekar, Charles Martin, Anton Modrik, Frank Matko, John Straus, Tom Teufel, John Roth, Frank Voč-ko, Caroline Stefanič, John Kandara, Eddie Matusek, Antonija Kocjančič, John Blatnik, Martin Koss ml., Joseph Simon-čič st., J (K* Glivar ml., Joe Ko-tar, John Gnil, Anton Kolar, Ann Gričar, Louis Luzar, Frances Gričar, Frances Smrekar, Mohor Potokar, Joe Glivar st., Joe Shircell, Charles Dematte, Blaž Česnik (Frank Gregorčič 25cL Charles Griffiths. Skupna vsota $35.75. Nabiralci: Joe Skotf za naarlbino Barton, Mike Smerdel v Blainu, Pete Kroflich in Caroline Stefanič v BridgeporUi. V imenu našega bednega ljudstva v starem kraju se iskreno zahvaljujem vsem prispevateljem in na-biralcem. Kakor je Joe Snoy že poročal, se obleka in druge potrebščine sprejemajo v dvorani Boyds-ville. Rojaki v tamkajšnji bližini naj prinesejo v omenjeno dvorano, oni v bližini Bartona pa k meni, ali mi pa sporočite, da pridem iskat. • John Vitez, tajnik-blag. POROČILO ZASTOPNIKA Herminie, Pa.—V Barbertonu sem obiskal Leota Bregarja, či-jega brat živi na Avelli, Pa. Mojega obiska je bil zelo vesel in je brž ponovil Prosveto, četudi mu naročnina poteče šele spomladi. Poleg tega pa je dal $25 v dobre namene: $5 za Prole-larca, $5 v pomoč bednim v starem kraju in $15 Sansu, da pripomore h končni osvoboditvi Primorske, da se priključi svobodni, demokratični in federativni Jugoslaviji. On ima dva sinova pri vojakih in eden se je že večkrat v bojih odlikoval. V naši družbi sta bila Knaus in Slanovec, ki je prej živel na Maynardu, sedaj pa ima svoj lom blizu Barbertona. Leo nam je postregel s fino kapljico. Žetim, da bi mnogo rojakov posnemalo Leotovo velikodušnost i pomaganjem bednim v starem kraju. Mimogrede sem obiskal Luko Možeta in ženo, ki sta ponovila Proletarca. Frank (?) je bratranec Možeta v Masontownu, Pa. Njegova žena Tončka je aktivna unionistka in večkrat zastopa delavske interese. Upravitelj SND Tone Gradišer je ponovil Proletarca, tako tudi žena tajnika1 društva št. 48 SNPJ L. Ocepka, nato pa še Matt Močnik. Obe družini imata sinove pri vojakih. Proletarca je naročil Ignac Pavlovič, Anton Jakiš pa ga je ponovil. Prosveto so ponovili John Garbor, Frank Li-ttovič in Joe Šuštaršič, rojakinji Platner in Knaus sta kupili Ker-iov besednjak, Matt Janež Adamičevo knjigo My Native Land, Adamičev buletin pa Jože Ga-boršek, Škvarce in Bolha. Dne 14. oktobra sem se udeležil seje pbstojanke SANSa v barbertonskem domu. Novi predsednik Arko je precej akti ven. Izvolili so odbor dvanajstih za nabiranje obleke in prispevkov v pomoč bednim v sta ri domovini. Tamkajšnji SND jc čedno poslopje, ki je brez dolga poleg tega pa ima precej v blagajni za deževne dni. V domu imajo moderno kegljišče z osmimi alejami. Tamkajšnji napred ni rojaki ne poslušajo fajmoštra Jagra, ki jim poje, naj nosijo denar v njegov hram, temveč se zavedajo pomena svojega skupne ga hrama SND, ki ga podpirajo. Vsem barbertonskim rojakom, ki so mi bili naklonjeni, se iskreno zahvaljujem! V Warrenu sem prenočil pri Ježevih. Naslednje jutro je gospodinja odšla na delo, midva z Jožetom pa sva malo pokramlja-la. Ponovil je Prosveto, četudi je tajnik društva 321 SNPJ in bi to lahko sam izvršil, ampak je rajši meni ustregel, zakar se mu zahvaljujem. Tone Žuga je ponovil Proletarca in prispeval $2.50 za SANS in $2.50 za JPO-SS. On me je tudi spremil k svoji sestri Gradišar, ki je prispevala $2 v iste namene, tako tudi rojakinja Periin, ki je obenem ponovila Proletarca. Žugovi imajo tri sinove pri vojakih, Peršjnovi pa dva. V Nilesu se je rojakinja Jeri-na naročila na Proletarca in rojakinja Čeme je ponovila Prosveto. Prenočil sem pri družini Louis Flere, ki so bivši Hermin-čani, zato jih je moj poset dokaj razveselil. Postregli so mi $ bogato večerjo, nato pa sme kramljali dolgo v noč. Flereto vi, ki imajo sina in zeta pri vojakih, so se naročili na Proletarca, žena Ignaca Flereta pa je naročila * Prosveto svoji materi v Penni in zase Adamičev buletin. Ona Še vedno žaluje za padlim sinom; njen drugi sin se uči za častnika na michiganskem vseučilišču. V Girardu so ponovili Proletarca Agnes Lesnak, Louis Ter-banec in Frank Režek, ki je bil bolan; v bolnišnici so mu povedali, da je preveč utrujen in de potrebuje oddiha. Obiskal serr tudi mizarja Staudoharja, ki jc zaposlen pri delu za spomenik vojakom. Prosveto so naročil oziroma ponovili Frank Klemik Marko Matekovič, Matt Žaubc in Andy Jančar, ki je prodal svojo hišo in kupil drugo v Nilesu Klemkov sin je že tri leta pri vojakih in dela v vojaškem skladišču. Brat L. Musterja, ki je tudi ponovil Prosveto, je bil že dvakrat ranjen na bojišču. Naš dnevnik sta ponovila .tudi Matt Zadnikar in rojakinja Kr-vina. Prenočil sem pri Bogata jevih, zakar se jim iskreno zahvaljujem. Iz Girarda sem jo mahnil v Sharon in Bessemer, o čemer bom pisal prihodnjič. Do 15 nov. sem bil zaposlen z nabiranjem obleke v okraju Westmo-reland, kajti naša relifna akcija mora iti naprej, 4a popiagamo našim bednim rojakom V stari domovini. j j,, Anton Zornlk, zastopnik. hb m % OrganlaactJa sa ruakl volni relif )• v New Yorku priredila rat stavo dokumentarnih fotografi), ki ao bila sapleajeae nacijem. Na te) raaatavt so priredili tudi čaatan sprejem Junakom ta volna. O avollh vojnih doživljajih ae raagovarjajo od leva na daanot Porotnik Michael Clark od francoske armada, stotnik A. J. Dunne od aagiaška armada, stotnik ruska rdeče irmada Oraet P. Shovttov ln stotnik ameriške armade FIoyd Carlthers. ŠE O CLEVELANDSKI KATASTROFI . Cleveland, O.—Te vrstice pišem v nedeljo, 6. novembra, torej ravno 16 dni pO strašni katastrofi, ki je zadda hnesto Cleveland. Marsikdo bi rad zvedel, kako je v Clevelandu po katastrofi, zato bom nesrečo malo opisal v sledečih vrsticah. Mnogo oseb še vedno pogrešajo, katere so najbrže zgorele. V okrajni mrtvašnici je ob času, ko to pišem, ležalo še vedno 75 ožganih trupel, katerih ne morejo identi ficirati. Sedaj je bilo naznanje no, da bodo trupla skupno pokopana. V mrtvašnici imajo tudi razne osebne predmete, kot so prstani in drugi okraski, ki niso zgoreli. Ljudje, ki so se morali izseliti začasno iz nevarne cone, so zopet nazaj v svojih domovih. Toda govori se, da nimajo posebno velikega veselja živeti v tistem kraju. Mnogi pravijo, da se bodo izselili od tam. Tisti kraji, ki so bili najbolj prizadeti, so še vedno zastraženi. Tudi poulična po St. Clair ave. ne vozi tako redno kot bi morala. Toda delavci so ves čas na delu, da čim prej popravijo in urede razdejani prostor. Vendar pa bo vzelo še precej časa, preden bo vse popravljeno. Naj še omenim, da je mnogo usmiljenih samaritanov, ki so pripravljeni pomagati pogorel-cem. Med njimi pa so tudi taki, ki gledajo direktno ali pa indi-rektno za svoje koristi. Zlasti zavarovalninske družbe. Tudi odvetniki si zelo prizadevajo in ponujajo nesrečnim žrtvam, da jim bi pomagali brezplačno. Mnogi pobirajo tudi prispevke ?a pogorelce, toda vsakdo bi moral imeti posebno dovoljenje od župana, kajti pri takih stvareh je previdnost potrebna V obeh lokalnih listih smo tudi čitali nekakšno svarilo od strani Antona Grdine On svari rojake^ naj se nikar ne izselijo iz tistega kraja, češ, da bodo vsem zopet postavili domove. Seveda, razumljivo je. zakaj Grdina poziva rojake, naj se ne izselijo. On ima namreč v tisti okolici pogrebni zavod, trgovino s po-1 hištvom itd. Ako bi se naši lju-1 dje preselili v Euclid ali kam drugam, potem bi trpelo GrcMno-vo podjetje. Dvomim, da Grdina ali kdo drugi resnično tako puhti od ljubezni za rojake, kakor piše. V mojem zadnjem poročilu bi se moralo glasiti, da je 1. 1908 zgorela šola na E. 152. cesti in ne na 52. V Clevelandu smo imeli do sedaj zelo lepo in toplo vreme. Podružnici št. ,35 JPO-SS in prav tako št. 48 SANSa dobro napredujeta. V času. volilne kampanje smo imeli tudi tu do? itj dirindaja. Ta volilna kani panja je prekašala v zavijanju menda vse druge prejšnje kampanje. Posebno republikanci so je v tem odlikovali in grdo na-oadali predsednika Zedinjenih držav. Od vseh kandidatov pa je bil najbolj zmeren naš župan Frank Lausche. Zelo je bil potrpežljiv s svojimi zagrizenimi in lažnji-vimi nasprotniki. Na kritike je odgovarjal lepo in dostojno. Tudi predsednik Roosevelt je bil zelo zmeren in potrpežljiv s svojimi nasprotniki. Na Zahvalni dan, 23. novembra, bo Zarja priredila svoj letni jesenski koncert. Če se ne motim, bo to že 29. koncert tega zbora. Zarjani so nam že velikokrat lepo zapeli, zato jih bomo šli poslušat tudi sedaj. Ob tej priliki bodd vprizorili tudi spevoigro "Baron čevljar". Anton Jankovich. FINANČNI PREGLED RELIFNEGA ODBORA iT. 25 SANSa Chicago. Ill—To poročilo se pričenja s 23. oktobrom, ko je prišel prvi denar za jugoslovanski vojni relif temu odboru v roke. Nabiralne, pole so še v rokah posameznikov in ko jih vrnejo, bom priobčil imena, če ne bodo to že sami storili. Pri zadnjem poročilu se je vrinila pomota; moralo bi se glasiti: Anton in Mary Andres sta darovala $10 in ne Andreje. Izpuščeni sta bili tudi imeni: Math in Eil-zabeth Ku^e in Mae in Steve Cerkoney. Obe družini sta darovali po $5. Dohodki: Društvo Nada št. 102 SripJ $25, Marion Grum $100. Kolekta na shodu 2. novembra in do-ibiček zabave $581. Donald Lot .ijicb nabral (imena je sam obja vil) $247. Fred Vider nabra med gl. odborniki in uslužben ci v gl. uradu SNPJ $235. (Imena je objavil Mirko Kuhel.r Frank in Ana Zvokel $10 (izročil Fr. Bizjak). Fred Vider na bral $135. Mary Thaler nabra la $59. John Sprohar in žena $10 {izročil Fr. Bizjak). Fred Vider nabral $60. Blagajnik nabral in prinešeno v relifni pro štor $106. Postojanka SANSa iz South Chicaga plačala $11.04 za orevoz 600 funtov blaga v New York. Math in Elizabeth Kure $5, Mae in Steve Cerkoney $5. Skupni dohodki $1,589.04. Izdatki: Izročeno Mirku Kuhlu, tajniku Sansa ............$1,100.00 Dopisnice in druge potrebščine ...................... 10.89 . Plavalka R h o n d a Fleming, ena najdrašestnejslh Neptunovih hčera. Je videti nekam presenečena. ko ja stopila iz velike morska školjka. sta ura prihaja! Narod strada, umira. Nujno potrebuje pomoči. V Chicagu imamo med Slo venci štiri postojanke in sicer: 1901 W. Cermak rd., na južni strani pa na naslovu 9710 ave. L in na 516 115th St. Prispevajte eni ali drugi postojanki. Vsak dar bo hvaležno sprejet. Darujte velikodušno! Louis Zorko, blag. št. 25 SANSa in Centralnega odbora. Skupni izdatki.............. $1,110.89 Blagajna ....... ........t..... 478.15 Iskrena hvala vsem, ki so že darovali. Želimo in potrebujemo pa še mnogo posnemalcev. Na polo Mary Thaler so prispevali: Mr. C. Lov5sek $25, L. J. Prešel $10. Po $5: Joe in Ana Svigel, Anna Krizanic, Angela Gasperic in Max Tarodak. Po $1: Lillian VVisse, Mildred Sax, mrs. M. Slates in Margaret Mahr. Skupaj $59. Nabral Louis Zorko in prinešeno v relifni prostor: po $25: dr. Rudolph Zaletel in John in Frances Mihelich. Po $10: Frapk Zajec in Charles Renar. Po $5: Valentin Merso, Louis Marchol in žena in Helen Arko. Rudolph Kendura $3. Po $3: Anton Hod-ko, Lillian Feitl, Mary Jane, Frances Novak. mrs. P. Pod-gornik in Leo Stolfa iz Toleda, Ohio (izročil C. Pogorelec.) Bet-ty Andres $1. Skupaj $106 Ljudje zelo pridno prinašajo obleko v relifni prostor na 3936 W 26th st. Naše pridne žene in dekleta delajo, kar je v njih moči. Kdor ima mal^ časa. naj pride pomagat. Zelo me veseli, da se tudi drugi napodi zanimajo za naše ljudi v starem kraju. Ko bi jih videli, kako prinašajo obleko skupaj! Kaj pa ti, Slovenec in Slovenka, ali sta storila svojo bratsko dolžnost? Če je še nista, imata še malo času—enaj- VABILO NA ZARJIN KONCERT IN DRUGO Cleveland, O.—Čudna so naša pota! Nekateri bi mi radi zabra-nili pisati, drugi pa hočejo, da kaj napišem. Na priredbi društva št. 53 SNPJ je stopil k meni mlad Zar-jan in mi ukazal, da moram napisati vabilo za priredbo pevskega zbora Zarje, ki se bo vr-šila na Zahvalni dan, 23. novembra. I*ričetek je ob petih popol-dne, tako da se bodo 'lahko udeležili tudi oni, ki bi bili slučajno zaposleni čez dan. To sc bo pripetilo tudi dopisniku, ali koncert in spevoigro Zarje bom vse-entf .posetil, četudi malo bolj pozno. Na priredbi društva št. .r>3 SNPJ sta nastopili v duetu do-bro poznani Zarjini pevki Josephine Turk in Sophie Turkman-Elersic. V zadnjih dveh pesmih se jima je pridružil tudi Frank Kokel. Navzočim so zelo ugajali in so jih zahtevali ponovno na oder, toda predsednik je občinstvu pdvedal, da jih bodo lahko slišali na priredbi Zarje. Zarjani bodo vprizorili tudi spevoigro "Baron čevljar". Upam, da bo naše občinstvo v velikem številu posetilo Zarja-ne. Ker Zarjini pevci sodelujejo z našim društvom, smo kupili deset vstopnic, kar nas stane $7.50. Na programu priredbe tva št. 53 SNPJ je aranžiral Vinko Coff živo sliko, ki je ogovarjala 40-letnici SNPJ. flo-renče Unetič pa je odprla program z ameriško himm>. Nastopili sta tudi sestri Widu\ namesto pevskega krožka SNPJ Pl'v' ski krožek SNPJ ni zato nastopil ker se je zgodila katastrof' v bližini Narodnega doma. kakor jc že čitateljem znano Nun''* je bil tudi Vladimir Malcckar. pevovodja in pianist Kion Unetič je ponovno nastopila solospevu. Za njo p;« j« nasluP ' kot govornik drugi gl. i|)retJ* sednik Canulus Zainik Kei * je Mirko Kuhel slučajno mudil * Clevelandu. je tudi on spregovoril nekaj besed o 40-letnw» in « relifni akciji za staro ,lor,,fA:* no. Navzoči so zelo odobrav« njegov govor. Podpredsednik društv-SNPJ John Sorc mi ji unA' da ie bilo pn Og jriredbe izpuščeno in « - « ,n __ Pauli. ki igra na klavir prlg bi Mladinskegs 'pcvukcu.« No. kljub temu. da je m> oglašali, je dobro, izvršb * jo nalogo z ostalimi ()r ' !< orkester . je spremlja' kvartetu !«estn Kapelj v duetu na sestri Arr* (Pelje aa I, altesU 53 y..m«UEK. 20. NOVEMBRA gopeja jugoslovanskega junaštva PROSVETA (Nadaljevanje.) .T ,v«;ied je karavana dospela jtftu« -meseca jr " od januarja do junija je ta T S 'eta potovala in kljub ^neverjetnim težavah in rSotam i njih izgube štele sede"1 sto Meni se to zdi nal0, J j i dekle nam je povedalo lino pedno malo id< iri, on. Major Mlado „ storijo z nizkim, mirnim gla-3 * Major nam jo jeprevedel popolnoma nejunaski način, na smo sedeli očarani, prema-Sod tega veličastnega eposa. JL svet bi moral poznati to po--st Morda bi tedaj opustil cin-Je zaradi "lend-lease" in za-2 "bonusov." Kakšen bonus 0bi Nikola, eden partizanov, ki f nosil ranjenca na vsej tej naTezno neskončni poti in lezi prav v tej bolnici — žrtev uberkuloze? Pozneje smo obi-bli nekoliko oddelkov v bol-jci in videli Nikolo, še vedno govornega in dobre voje, dasi »hko objameš njegovo roko z hrana prstoma. Ne morete si lisliti, kako je človeku, ki pozna ijegovo povest, biti ob njegovi lostelji, ko zašepeče kug!" "Zdravo, Po južini smo se potikali o-m in snemali fotografije, »tem pa so nas povabili, da se beremo v bolniški jedilnici, češ la imajo presenečenje za nas. »resenečenje je bil pevski zbor. »red dvemi dnevi so bili pevci v lolnici in zdaj so se vrnili — pet-leset milj daleč — da bi zapeli um. Po oni povesti o brezpri-nernem junaštvu, po obisku v »lniskih oddelkih, po južini in tedaj sedeči med vsemi temi najeto poslušajočimi bolniki nas e glasba silovito prevzela. Po-rrh tega je še baš sredi ene bolj •ustvenih pesmi prikrevsal maj-ien. sedemleten otrok po dveh rgljah in eni nogi in se sko-»acal na klop poleg McKaya. In d je bilo že več kot smo mogli itajiti. McKay je pogledal me-le, ovil eno svojih velikih rok »krog otroka in se začel tiho in irez sramovanja jokati. Dogo-lek je skoraj užalil moje gleda-iški smisel. Kaj takega se ne nore zgoditi — pa se je zgodi-o... Igralci so precej dovzetni i vtiske, toda rad bi poznal one-|a. ki more poslušati nekatere eh pesmi, ne da bi se moral bo-iti s solzami. Sam — prizna-am, sem izgubil to bitko. Vzeli smo komisarja, poročnika Kraigherjevo in sedemnajstega kurirja Ivana s seboj in večer smo jih peljali v gleda-ice Lahko pravim, da so go-podična Cornell in vsa njena tožba imenitno igrali in kljub "jemu jeziku so ti trije partiza-J razumeli igro in ugajala jim t Pozneje so prišli za kulise, :jtr so postali središče zanimajo ker je že McKay povedal tožbi, kako so preživeli ta dan n kako so bili "na fronti." Kacina se je čudovito obnašala in ,ni servirala kave in kolač-" potem podarila veli-k;,tIJ« čokoladnega praška, za vso bolnišnico. Ml smo bili ves dan z njimi v 7;i'm »vetu, sedaj so bili oni . ,Vetu z nami. ITIRI DNI POZNEJE . . . ' " Barettsi (igralska druž- "potovali odtod, se mi je !,'tll,J dobiti potnico in se jim ''»»« pridružiti. Moj na-I toliko, da bi ostal v •'bi. ampak rad bi * P" sreči moja ladja loki in če je, da bi ' je ameriške prija "goslovanskim pri-f'bralno. Bog in yoj bile z menoj in la-m. Toda pristani-1 o bile z menoj in če pripeljati igral-" t je bilo zamišlje ko osebje je bilo pričakovanju, dj "a ladjo in kuhar • »aval skuhati za *bno kosilo. Hazu lo ra/očaranje na '' veliko. "io tisti večer vze-'a. pol it komisar '«<■ Klavnega maši-' (Martina Koča-letnika, na pred *n izmed njih ne -ngleške besede ni Hi (i. kar je po eni strani dobro, ker je — brez Marije ali kakšnega drugega prevajalca — vsa naloga ostala .na meni in na moji nemščini. Razložil sem jim vsebino igre in tako so vedeli zgodovino Elizabete Barrettove in Roberta Browninga. Tinetov brat je bil nekoč gledališki kritik v Ljubl-ljani in ve mnogo o gledališču. Njegovo presojanje posameznih igralskih vrednot, ne da bi razumel jezika, je bilo presenetljivo točno in bistro. Posegel je naravnost do srca in reči in brez napake označil najboljšo kakor tudi najslabšo igro. Skoro samo ob sebi se razume, da jih je predstava zelo zanimala. Pozneje jih je vsa družba pozdravila za kulisami in Katarina je zopet servirala kavo in pecivo. Velik vtis je naredil nanje Brian Ahern, zlasti ker so ga prav pred tem videli v filmu, ki je bil kazan v mestu. Pozneje so jim McKay, Chester Stratto «n Elaine priredili sestanek v svojem hotelu in ser-virali pivo in sirove sendviče. To je naredilo name enak vtis kakor na moje Jugoslovane, kaj- ti pivo in vroči sirovi sendviči so zame enaka redkost kakor zanje. Vse bolj in bolj spoznavam te ljudi, te partizane, te Jugoslovane. Živel sem z njimi, jedel, spal, razpravljal o politiki, raz-govarjal se z njimi o ljubezni in o brezpomembnostih. Potoval sem z njimi na vojaški ladji, jih opazoval in študiral in po najboljših močeh skušal biti nepristranski: in čim več jih vidim in eim bolje jih razumem, tem bolj jih občudujem. To je veliko ljudstvo z mogočno razvito 'srčno kulturo.' Saj tako bi menda rekli vi . . . Potem omenja pisec, da bi bila njegova srčna želja ostati po vojni v Jugoslaviji in pomagati, kolikor bi mogel. Za enkrat pa želi nad vse, da J>i partizanski ibor prišel v Ameriko, in misli, aa bi to v največji meri utrdilo dobre stike med Jugoslavijo in Amtriko v prid obeh dežel. Izpolnitev te želje ni lahka. Iz-vrševalni odbor SANSa je razpravljal o stvari in priznava, da bi bilo podjetje vredno vsega truda, zaveda se pa tudi vseh težav, katere bi bilo treba premagati. Rešiti bi bilo treba celo vrsto vprašanj, ampak če se dajo rešiti, je prepričan, da bodo ti pevci pozdravljeni v Ameriki kakor rodni bratje. SANS. == Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. aLrani.j dinski pevski zbor SDD pa sta vodili miss Artelj in Sever. Edwin Poljšak pa je spremljal na klavir Zarjin trio. S programom smo končali ob devetih zvečer, nakar je sledil ples. Nekateri so tudi malo kritizirali, toda to ni nič novega. Udeležba je bila zelo velika, torej gmoten in moralen uspeh. Bar-bič-Zalokarjev orkester pa je zaključil ples ob polnoči. Člani društva št. 53, ne pozabite udeležiti se glavne letn^ seje, ki se bo vršila v nedeljp, 10. decembra. Urad za kontroliranje cen je dovolil restavracijam, da smejo podražiti kosilo na Zahvalni dan za 15 centov. Nekdo je ho* tel vedeti, če bodo za to vrgli-"ekstra" kost purana na krožnik. Tega dopisnik ne ve. Montgomery Ward Co. v Chicagu je že veliko zgubila, ker se preklja z delavstvom in prav tako je izgubila tožbo na najvišjem zveznem sodišču, ko je tožila, naj se vojni delavski odbor ne vtikava v poslovanje te družbe. Sodnik je dejal: "Vojni delavski odbor se naj le vtika v vaše podjetje, bo vas naučil, kako voditi trgovino." James Debevec, po domače Jaka, kateri je velik prijatelj pogrebnika Antona Grdine, se rad vtika v bolnike in mrliče. Tako se je vtaknil tudi v moje mrtvilo. V zadnji politični kampanji se je nekaj zaletaval in njegova "Ameriška Domovina" je pisala, da je pripomogla, da je bil Frank Lausche izvoljen za governerja države Ohia. Na površje je prinesel in pogrel staro "rihto", namreč kaj je pokazal Jack Lavriha uredniku Plain Dealerja in kaj sem jaz poročal v Prosveti. Poročal sem, da je urednik Plain Dealeria vrgel Debevčev uredniški članek v koš, katerega je prestavil v an, gleščino poročevalec Jack Lavriha. Well, Jaka. jaz bi storil 1 TT1 rrfr * LJ-.' : f VT» i,.' « isto, kajti tvoji članki niso pomagali do izvolitve še .nikomur! tudi vernikom, ki čitajo tvoje "verske članke", ne pomagajo nič. Dvomim, da bi bili izvoljeni, da bodo šli kam drugam kot tja, kamor jih popelje Tone Gr-dina—šest čevljev pod zemljo! Vedi, Jaka, da je Lauschetu pomagala do }zyp|itve sama republikanska stranka, prav tako je pomagala Rooseveltu, kajti kandidata Dewey. in Bricker sta spadala v koš, prav tako kakor ti! Drugič ne draži mrličev, da te ne bodo strašili. Vedi, da te imam tako rad, da se vozim vsak dan mimo tvojega urada in pogledam, kakšne neumnosti pišeš. Oni dan sem celo potrošil osem centov, da sem prečital, kaj pišeš o meni. Torej te podpiram. Ali nisem fin dečko? , Dne 15. aprila sem imel sestanek z Lauschetom in on ni niti trohice omenil o tvojih priporočilih. Obiskal sem ga v mestni hiši in sva si podala roke. Imenitno, ali ne, Jakec? Jaka, ti vodiš n^kaj Slovencev za nos, toda mnogi se ti ne puste. Veš. kaj pravi sveto pismo? Da s« je Jude/ obesil. Ti bi moral nto-riti isto. Kdor se hoče obesiti, naj se -saj smo v svobodni državi. Amen! Frank Bsrblč. V Prosveti so dnevna svetovna in delavske vesti. Ali Jih citata vsak dan? Kako govore zdaj grški kvizlingi Napisal Constantine Poulos Orga nt strani godbaniki v Los Angelesu so proalavtll 50 letnico svoja krajavna unij* s muslktllčnlm "maratonom", v kalaram ao sodelovale najbolj slovita godbe ln neprenehoma Igrala 13 ur. Na sliki soi Charles L. Bagley. podpradaadnlk Amarlška unija godbenikov (ADF). John T. Croan in 8pike Wallace. podpredsednik ln pradaadnik krajevna unija. Nemki izgledi pred zimo Napisal Pat Frank Misel, da bo vojna bržčas trajala še skozi vso zimo, mora imeti le malo utehe in zadovoljstva za Nemce—bodisi civilne ljudi, bodisi vojake—izvzemši edino le one, katerih življenja so itak že izgubljena radi zločinov, katere imajo na vesti. Samo oni, ki niso vredni, da ostanejo živi v društvu poštenih ljudi, bodo gledali na možnost te zadnje zime v vojni z občutki, ki ne bodo le gol strah in groza pred tem, kar se bliža. Izid vojne je siguren, tako nedvomen, da bi se vojna končala kar naenkrat, ako se pripeti Nemcem nesreča na eni njihovih front. Kljub temu obupnemu strategičnemu položaju pa utegne Nemčija vzdržati šc skozi vao zimo, ako bodo imeli Hitlerjevi generali le malo sreče in ako bo zima dosti huda, da bo onemogočila vse vojaške operacije velikega obsega. Skoro vsi vojaški strokovnjaki, ki poznajo položaj So tega mnenja. Nekateri izmed njih zagovarjajo celo prepričanje, da je to verjetno, Obenem pa so vsi tudi tegu mnenja, da bo ta zadnja kima vojne prizadejala Nemčiji strahovite udarce in da bo Nemčija po tej kampanji čisto drugačni kot je sedaj. Mesto moderne države z ogromnimi industrijskimi napravami bo postala opustoše-na pokrajina, polna razvalin in uničenja. Histerična groza bo vladala v tej pošastni pokrajini smrti. Skozi vso to /imo bodo za vezmki uporabljali svoje zračm armade in bodo prvič izkoristil1 vse možnosti svoje velikanskt zračne premoči, prvič prav d< zadnjega. Zdaj jim bo dano, da izkoristijo svoje zračno orožje v onem smislu in po onih smernicah, katere sta začrtala Billy Mitchell in general Arnold— namreč kot orožje popolnega in definitivnega uničenja. Ni kdo ne bo presenečen, ako bodo uspeli zavezniki to zimo, da vržejo na nemike cilje |>et-krat tako velik tovor bomb kot zadnja leta. To številko sem si sam izmislil, toda ta račun se opira na dejstva, katera vam morem povedati: 1, Lani so bile /lačne operacije napram Nemftjl še precej omejene, med,drugim tudi radi razpoložljivega prostora za letališča. Napadi so se vršili iz ba/ v Angliji, južnih piedelov Italije in »z nekaterih ba/. v Severni Afriki. To zimo pa bodo imeli zavezniki na razpolago vsa letališča v Franciji in Belgiji in poleg tega še letališča v Rumuniji, ha Poljskem, v baltiških državah in morda tudi že v severni Italiji. 2. Tarča se je ogromno zmanjšala tudi v primeri z zadnjim poletjem.. Zavezniško letalstvo bo imelo vse svoje cilje v Nemčiji sami izvzemši nekaj industrijskih krajev Poljske in Ceho-slovaške in morda na Madžarskem. - Zdaj tudi ni več treba napadati Ploestija niti drugih petrolej skih polj, ki so že padla zaveznikom v roke. Velike nemške instalacije za izstreljevanje letečih bomb in njihovih pošastnih eksplozivnih raket ob obalah Rokavskega preliva so v zavezniških rokah, tako da jih ni treba več obdelovati kot lani; velike nemške podmor niške baze v Franciji, katere so zavezniki neprestano napadali preteklo zimo, so danes tudi ie V zavezniških rokah ali pa po-itale neškodljive. Ozemlje teh atarih tarč je zdaj v zavezniškem območju. Od zdaj naprej ue bo več takih krajev v Nemčiji, na katere ne bi mogli udarjati—da ne govorimo o težkih bombnikih"* i red nje težki in celo tudi lahki i parati kot letala-strmoglavci. Nemške meje so se zoiile, zavezniška premoč v zraku pa se Je še povečala. Se zadnjo zimo je bilo mnogo krajev v Nemčiji in njenih satelitskih ozemljih, katera so celo težka letala kot II* beratorji in slična letala dosegla le z velikimi težavami, danes pa je vse v lahkem doletu raketnih granat, katere Izstreljujejo s toliko preciznostjo angleški Ty-phoon-aparati. 4, Luftwaffe je bila razbita zadnjo zimo in se ud takrat do danes ni opomogla. Mslo verjetno je, da bo mogla zopet vstati in preboleti zadobljene udarce. Nemci grade zdaj letala z raketnim pogonom, ki razvijajo veliko brzino—toda tehnična znanost zavezniških dežel in njih produkcijske sile bodo brez vsakega dvoma kos vsemu, ksi bodo poslal) v boj nemški znanstveniki. 5. Nemška aviacija bo zelo prizadeta tud> to zimo Vsaka nem« tka tovarna, ki dela letala alt sestavne dele, bo seveda v prvi vihti tarča našega letalstva. Tod i /d s j bo zavezniškim letalcem dosegljiv še en nov cilj, ns katerega do zdaj niso ryogll paziti — letališča, na katerih v<7* bajo Nemci svoje letalec. Piloti Kocke VVulfov in Mcaaerschrnul-tov it se morali dolgo vežbati, pred no so mogli zasasti svoja mesta pri kjuolo borbenih Taki učenci pilotakih šol seda ns jxx'asnlh letalih, k i niso obot krivi, tudi zares pritirani pred b so tako | (Constantine Poulos Jt< bil prvi sodišče. V mnogih slučajih so zavezniški kore.pondent, kije pri- ei koraki ttfiv,dno nalašč lel na Ua otvobuionr Grčije in ie . . . 4 * ' IMBl imel priliko raz«"var)ati se z hiv- nezadostni, trdi časopisje. Aim si tkim kviibngom v njegovem1 Kako prijeti in kaznovati vae zaporu. Izjave Kiikosa kvitlins« so izdajalce, je ena najtežjih nalog nove reorganizirane grške vla- uredim /natilne m zanimive morda nt* le za Krike razmere.) Ivan Rallis, debeli in zaliti grški Laval, živi zdaj prijetno in udobno v istem zaporu, v katerega je bil prej vrgel na tisoče grških rodoljubov in jih pozneje poslal v smrt. Mirno zagovarja svoje sodelovanje z Nemci. Rallis ima popolno svobodo gibanja v svojem zaporu. Ima vojo lastno celico, udobno posteljo in izvrstno hrano. Prepričal sem se na svoje lastne oči, da mu dostavljajo celo bel kruh, ki je na Grškem velika in dragocena redkost. Tudi oblečen je dobro, akoravno je obleka že postala nekoliko ozka za njegovo zalito postavo — u še mu ni dovolj. Zahteval je od nas treh korespondentov, naj Interveniramo v njegov prid, da bodo bolje ravnali z njim ... In pri tem je popravil svoj monokel? . . Rallis se zagovarja s tem, da je postopal tako, kot st* mu je videlo najbolje za grAkl narod, Poskušal je ovreči obtožbo, da je bil poslušno orodje v rokah nacistov ter poudarjal vedno Iznova, da je reševal deželo pred komunizmom. Edini razlog, katerega je navedel za organizacijo svojih tako zvanlh bataljonov varnosti, je ta, da je hotel zatreti podtalno gibanje grškega odpora. Dostavil je, da mu je žal, da jih nI bilo pokla* nih še več. "Vedno sem bil proti komunistom in bom proti nJim do konca svojih dni," je naglašal Rallis. "Nisem mogel drugače kot prositi Nemce, da ml dosta< vijo orožje." Nikakor ni hotel priznati, da je sodeloval z Nemci tudi v dru gih pogledih,1 Trdil je, da Je bila borba proti komunizem edini cilj ln edina skupnost i Nemci. On prav kot njegovi to variši v celici, od katerih se no benemu ne pozna, da Je na Gr-škem razsajala lakota in naj strašnejše pomanjkanje, so vsi prepričani, da bo zunanji svet sodil na lem temelju o njihovih pokoljih grških patriotov, da jim bo dal odpuščanje, češ, da so bili vsi ti nesrečneži "komu nisti," ter da bodo nagrajeni radi tega, a vsi njihovi grehi glede sodelovanja z Nemci pozabljeni. Itallis in njegova skupina so del onih 1 .'40 civilnih oseb in približno 400 častnikov, katere je vlada že do zdsj zaprla pod obtožbo, da so podpirali okupatorje Do zdaj izdane policijske tiralice na podlagi te obtožbe presegajo >.e 1300 oseb Vse lokalno časopisje pa Je kljub temu zelo razburjeno In ostro napada vlado radi njene popustljivosti napram tej vrsti ljudi. Vsi časopisi naglašajo, da mi dosedanji ukrepi vlade nezadostni in da na dajejo nobena garancije, da bodo vsi, ki so njihovi Industrijski okraji spremene v kupe sajastega kamnja — nekaj Cassinu |>odobnega — »*m prepričan, da so naše irsC-ne sile v stanju tudi to storiti. Prva ln poglavitna naloga zavezniškega letalstva, uuglo-ame-rlškega ziakoplovstva ln rdeče zračne sile — namreč zlom hrbtenice nemške Lultwaf(e — je ze najmanj napol Uvedena in videti je skoro sigurno, da bo kmalu lz|m»Jhjena l>iuga naloga pa )c po|*ilno uničenje vseli siedstev za vojno — Izvršitev te druge naloge omogočujc tek-j pojx>lni poraz nemške zračne »i de. Težava in problem je v tem, kako določiti in z v#o potrebno jasnostjo opredeliti izdajstvo in kolaboraeijo. Podle propalice, i/dajalci najčistejšega, oiiruma najgršega kova kot Rallis, ki so na najožji način sodelovali z Nemci, ki so iz tega sodelovanja vlekli koristi na račun nesrečnega grškega naroda, bodo prej ali slej prišli v seznam pravih izdajalcev, in potem pred sodišče. kj«r jih bo zadela zaslužena časen. Toda mnogo je takih, ki so sprejeli gesla nemške proti komunistične propagande in šli v tem tako daleč, da so se borili proti grškemu narodnemu odporu. Ti so vsi prepričani, da niso izdajalci, niti kolsboratorji. Res je, da ao oblekli nemške uniforme In da so ubijali grške rodo-Ijulie, na tisoče ln tisoče Grkov, toda prepričani so kljub temu, da so to delu!i v korist neki sveti stvari, za katero Jim bosta Velika Britanija in Amerika v bistvu Iv hvaležni , , , Glasom lokalnega grškega časopisja je položaj novo ustanovljene grške vlada posebno težak in zamotan radi tega, ker je mnogu starih politikov, kl pripadajo tej kategoriji ljudi. Nekateri izmed njih se eelo nahajajo v vladi, ali pa nu na vplivnih administrativnih mestih. Strah, ki je prevladoval prej, da bo KAM — grška narodnoosvobodilna fronta prevzela takoj po odhodu nacistov vso oblast v svoje roke in izkoristi-lu ta trenutek v svrho maščevanju ter du bo obsodila na smrl in poklalu vse one, katere smatra krive kot narodne izdajalcu in koluboratorje, je bil prazen, RAM je Imela v Atenah na primer obilo časa po odhodu nacistov in pred prihodom angleških čet, da to namero Izvede. Todu zgodilo se ni nič sličnega. Jasno pu je, da bo RAM ostro pazila ua vlado in na njeno postopanje v tej zudevl, Zahtevala oo, da se vrše sodne obravnave popolnoma javno. Zahtevala bo tudi, da bodo obsodbe stroge |n du bodo zadele vse one, ki so krivi. Prvukl gibanja KAM so prepnčsni, da bodo prsvlčnit obravnave dokazale, ds so njihove obtožbe utemeljene, in če Je res tako, potem i>odo vse kazni in tudi smrl teh izdajalcev popolnoma v ledu Kako dolgo bo grški narod prenehal s svojo Izredno sedanjo potrpežljivostjo to čakanje, kako dolgo bo še trujalo, predno bo začel sum soditi ln izvrševati oljsodlie, to je v veliki meri odvisno od tega, kako bo vludu luvnalu napram izdajalcem in koluborutorjeiri. ONA, Govorice o preureditvi jugoslovanske vlhde London (ONA), — One 28. okt. se je tu razširila veat, kl prihaja iz zavezniških virov, da slu se v sredo srečala maršal Tito m dr. Ivan ftubašič ter du sta se spoiazumelu gl« de me-Ureditve jugoslovanske vlade v izgnanstvu. Tukajšnji jugoslovanski krogi teh vebti niso niti potrdili niti zanikali Ako Je verjeti tem govori-tam, sta se s|*oia/omela v tem smislu, da se bo dr. ftubsšič vrnil nazaj v London in tam pre-ustiojil svojo vlado s tem, da bo vključil vanjo m kaj članov Ti-Ivive skupine Ui ftubašic, nuj bl obdi/al pitilseUnUko mesto. CI ni Imi nova vlada sestavije-j na, m* Ihi vrnila v Jielgiad in eiui in na nemškem ofafbrju le, torej l/polnitev p»ve naloge, ultfV/„jt VM. dria vi it • i.. lJ ale njihovo k«»l#re so šakali nactjl prad roka Ruaom. bi bil varen zanje . , , Po vsem, kar si morem rrnsb II, čaka Nerm ijo Ui /imo strahota uničevanje in pustošeoje v ti» krrn neverjetnem obsegu, da si tega nikdo niti pr«doč!ll ne more - saj ludi nikdo Ae ni rukd.ii videl nt-ksj stičnega Ako hrx Neroci, da m njihova mesta zrušijo p"! /avtt/niških. ognjem tis od njihovih obmejnih mest ru oitarie niti kamna ns karne* nu jJm bodo zaveznilki ar tile-listi menda prav radi i/|X'lnili to željo. In s ko hočejo, da se kouet nemške vojne še vprašanje ci„a Ako s«' nuhaja v iiidustiij« nt inškt-m Uradno |Mit«kl|o o lem sestanku je govorilo le o tem, da atu Mtzgovar jala tudi o vptaieiiJU sestavi nove vlade, tla so ti ras- glavnem stanu še nekaj takih | M„VuM potekali v nujlepti slog) generalov, ki imajo nekaj vojes ke j#o4tenostj v m bi. motajo ve deti z vso jasnostjo, da nadalje , l vanje vojne skozi Zimo pomeni. )ll((jetl |»o|jolriega sporazumu, ti i da »ta si bila tudi edine V tem, ta zadnja /ima pobuilt-la Nemčijo ln |>ognaia njeno piebtvsUtvo na stopnjOv- tudi V goafiodarskem pogledu ljudi, živečih v kameni dobi ONA. Ki t namigave ta izjava, da se bodo vršila še nadaljnja pogajanja je prevladovalo mnenje, tla bo predmet teh pogajanj vp(a4unje, katere osebnosti pridejo v jioštev kot člani nove vlade rm1 VI P R O S VITA PONEDELJEK. 20. GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA SPISAL BOGOMIR MAGAJMA (Nadaljevanj«) In če bi bilo to samo malo mogoče, bi rekli Jjudje: "Saj ta svet ni resničen. Podala nam je sanje in privide namesto resničnega življenja." Spomnil se je še tega: "Če bi poda! sliko Marije, bom stopil sam nad svojo dušo. Svet, ki me vlada, bo prišel v mojo oblast. Nobenega doživetja ne bo potem, ki bi ne bilo premagljivo od besede. Meril bom potem vsa obzorja svoje duše. V meni se bosta borila dva človeka, doživljajoči in opazujoči človek — dve duši bosta v enem telesu — opazujoča bo zmagovala doživljajočo in nobene podobe ne bo več, o kateri bi ne mogel reči: Glej, taka je ta podoba. Izginil bo opoj doživetja, v katprem drugi ljudje samo rajajo ali samo jokajo. Izgovoriti bom moral: 'Ujel sem te, življenje, zato, življenje, zbogom!' Toda ali nisem tisti, ki je šel mimo smrti in se potem ni bal?" Iz te zamišljenosti ga je prebudil poznani stražnik, ki se je ustavil jjred njim. "Oprostite, da vas motim. Rekli ste, da boste odpotovali. Morda ste se me hoteli izogniti nd ta način. Ni prijetno razgovarjati se s stražnikom, toda ja/. sem vas vendarle velikokrat čakal na Ilici. Vi ste mi prerokovali, ste prerokovali, da bo Jurkica . . ." "Kaj govorite? Je Jurkica umrla?" je zakli-cal Simon. I "Ni umrla. Iskal sem vas na prijavnem uradu. Ni vas v imeniku. Ne vedo, kje stanujete. Zato sem poklical zdravnika, toda on ni mogel [>omagati. Jurkica je bolna in leži že mesec dni. Ne more hoditi. Toda ona prosi vsak dan: 'Simon mi bo pomagal. Pokliči njega, le on mi bo pomagal.' Vem, da ji ne boste mogli pomagati, a prosim vas, pojdite k njej, prosim vas, ne zamerite!" Kakor bi se bal, da bo Simon odklonil, je prijel stražnik njegovo roko: "Prosim vas, "pojdite z menoj!" "Počakajte me! Pridem takoj/' je odvrnil Simon, ki se ga je polastila posebna misel. "Pojdem najprej po Malči. Počakajte me na tem križišču! Zdi se mi, da je Jurkica . . . Bom videl." Hitel je nenavadno vesel proti trgovini. Skozi veliko šipo je videl, kako je stali! Malči med drugimi prodajalkami. Prav v njega je gledala in vendar ga ni videla, dasi jo je vabil z roko, naj pride na cesto. Vstopil je in šel naravnost k njej: "Napravi se in pojdi z menoj!" "Ali bi ne mogel počakati do dvanajstih," mu je odgovorila začudeno. "Ne," je odvrnil in se zasmejal veselo, radi česar so se zasmejale tudi vse prodajalke, ki so ga radovedno gledale. Potem je sam stopil k trgovcu in ga zaprosil, naj izpusti Malči pred uro. Trgovec je dovolil. Malči se je napravila. Ko sta bila na cesti, je povedal, da je Jurkica zbolela. Ona ga je začudeno pogledala in ga vprašala, zakaj je tako vesel. Mislila je, da se je Simona zopet polastila tista ura duševne muke, ki prikliče človeku smeh na obraz namesto solze v oči. Toda Simon je rekel: "Slutnje so vsekakor nekaj resničnostncga< Zdi m* mi, da Jurkica telesno ni bolna in da ji manjka samo nekaj sončnih ur, da bo z drugimi otroki drevila preko zelenih dolinic Tuškanca. Da, to so čudne stvari. Primi knjigo in poglej le eno besedo in boš dostikrat kar vedela, ali je knjiga dobra ali ni. So zdravniki, ki jim preiskava telesa in duše samo |x>trdi spoznanje bolezni, ki so ga imeli Ae poprej, ko so začeli bolnika preiskovati. Svet se le pomika proti tistim daljnim dnerrj, ko bodo ljudje kar vedeli, kako je prav, in bo njihova govorica samo lesket oči ali nasmeh na ustnicah." Sam se je začudil tej svoji misli in je hotel reči še nekaj, a tedaj sta že dohitela stražnika. Simon ga je predstavil Malči. Malči je zardela, zardel je pa tudi stražnik sam in ni vedel, kaj bi rekel. Pred njim je stala gospa, veliko lepša, kakor si jo je predstavljal poprej. V svoji skromni duši si je poprej # naredil čisto majhno podobo, misleč, da bi le taki majhni živi podobi ugajalo njega ljubiti. Toda tudi Malči je zelo presenetil stražnikov obraz. Nič ni bilo tistega grobega, ki ga utisne služba mnogim ljudem njegove vrste v izraz. Skoraj nekaj sanjavo lepega mu je ležalo v izrazu in Malči je vprašala zavzeto: "Ali bi vi mogli u-dariti človeka?" "Vse življenje nisem še udaril človeka," je odvrnil. — "On bi lahko le ljubil človeka," je pristavil Simon in pomenljivo pogledal Malči. "Pojdimo na voz," je tedaj zaprosil stražnik, ki mu je skrb do hčerke le prevladala druga čustva, Stopili so na tramvaj. Malči se je naenkrat razvedrila in se začela živahno pogovarjati s stražnikom. Toda Simon se je zopet zamislil. Prelepa podoba dekleta, ki je spalo v sobici onkraj tkanih rož, mu je živela živh in silna v duši. Da, sedaj bi hotel biti kje v kaki samoti le sam in sanjati, samo sanjati. Toda življenje, ki je drevilo mimo njega po cesti, /nu je motilo lepo sliko. Sirene po tvornicah so naznanile poldne. Skozi šipe je gledal Simon trume ljudi, starce in mladce, starke in mladenke in otroke. Čim dalje v predmestje so se peljali, tem večje trume in gruče je gledal. Usipale so se iz velikih poslopij in nekam hitele. Kdo naj izmeri vse duše, vse misli, vsa srca teh ljudi? Kdo naj izkoplje globine njihovih oči, kdo naj dohiti te misli, kdo naj prešteje utripe teh src? Ogromen nov svet, Simonu le malo poznan, se je valil mimo njega. Ali niso prišli vsi ti ljudje od morja, od gora, od dolin, jezer in rek v to mesto? Ali ni tudi on sam eden izmed njih? To so njegovi bratje in sestre, on pa jih ni poznal. Umeknil se je in se hotel postaviti na tisti visoki oder, ki so ga ogradili nekateri čisto tuji ljudje; zelo skrbno so ga ogradili, da bi kdo ne pogledal preko zidu in ne spoznal teh posebnih ljudi, ki tišče na tistem odru. Simon se je vprašal: "Kam se voziš sedaj?" Simon si je radosten odgovoril: "Skozi predmestja, da povedem bolnega otroka na zelene trate, in stražnik sam bo spoznal, ka je njegov otrok. O, zapusti! vas bom, ljudje za zidom na visokem odru!" ' "Na kaj misliš?'" ji? vprašala Malči. "Malči, kako lepo bo skoraj nam vsem." Malči ga je gledala z dobrimi očmi. Simon je zopet verjel v življenje. Izstopili so na zadnjem postajališču, prekrižali potem nekaj ulic in vstopili v sivo tronad-stropnico. Ob gbrnjem hodniku so se vrstila mala stanovanja. Simon je odprl vrata in vstopil prvi. Za njim je šla Malči. Stražnik, ki se ga je polastila velika zadrega, je obstal. V sobi je bil tolik nered, da je Malči presenečena obstala že ob vhodu. Na žebljih po stenah je visela obleka in perilo. Tu in tam so po tleh ležale smeti. Le slt*a Jurkičine matere je bila skrbno obrisana prahu, ki je sicer ležal povsod na razpokanem pohištvu. Stražnik je videl, kako je premerila Malči v hipu vso sobo. Silno je zardel in pričel nekaj jecljati v opravičilo. Toda besede so mu zamrle na ustnicah, kajti zgodilo se je nekaj neha vadnega. (Dalje prihodnjič.) Grešnik Lenart življenjepis otroka Ivan Cankar (Nadaljevanje.) Nameril se je domov, ko je bilo solnce že za poljem, pod rdečo zarjo. Kar je hpolotna srečat ljudi, so se mu zdeli tuji za tisoč klsfter ln za tisoč let. Sam je hodil med bukvami in bori. In vendar so ga molče izpraševall vs^, še svetla okna so ga izpra-šcvala: "Kaj si storil? Tvoja senca se te oglblje'" Tako je razkazoval očitno svoj greh, ponižan je bil in najmanjši med vsemi. Šel je v hišo. stopil v vežo, strahoma, kakor k spovednici. Gospodinja ga je pozdravila s hudim pogledom. "Kod »i se klatil, potuhnjene^" Premerila ga jr mrzlo m sovi aino od glave do nog, prerezala ga kakor z nožem. "Bor vedi. če nisi kradel!" Nato ae Je okrenila ter šla dol-»uha in črna počasi v kuhinjo. Lenart se ni ganil od groze. "Vsi te vedo!" ga je presunilo. "Nikogar več ni, da bi ne vedel! Kje je zapisano? Sredi čela je /apisuno!" Vrnil se je po strmih stopnjl-cah na dvorišče, ki je bilo že temno. Na tem dvorišču je stal posušen oreh, ki je iztegal na vse strani prav do črnih streh svoje gole trhle veje. Kraj o-rehu je bila nasuta grmada gnoja in smeti, pač za dve klaftri navisoko. Vrhu gnoja je bil u-kopan velik prazen sod; čemu da je bil tam. čegav da je bil in iz katerih časoV, ni vedel nihče na dvorišču. V sodu se je zbirala zeleno prepredena, smrdeča co-da, Iz katere an buljile ogromne krastače, grbaste, zelenooke, be-lotrebušne, Lenart je sple/al na vrh gnojne grmade, nagnil se je čer. rob soda; s svojimi očmi, svetlimi od greha, je videl prav do dna. ugledal je krastače, ki so se iz težke vode počasi plazile s svojimi debelimi trebuhi. "I)a bi kar mednje, grešnice, šel; kam pa bi drugam?" ga je prešinilo. Segel je v suknjo, zgrabil denarja polno pest. ln skozi dušo mu je planil smeh, ki ni bil iz nebes. "Nate, grešnice, ubožice, nate, pijte in j#jte na čast gospodu Ferrncigu!" Zalučil je v mlako polno pest, koj je posegel po drugo. "Nate, pobožne device, samice, nate, jejle in pijte, molite za večno izveličanje naše gospodinje!" Pobral je še ostanke, zalučil jih v sod "Nate, duše zavržene, za zmirom proklete, nate, pijte in jej-te, spomnite se zrsven na svojega brata, grešnika Lenarta!" Ko je tako opravil, se je vrnil na stopnice; bil pa je truden, da bt- zaspal na kamnu. Svetilka je bila že privita, izba miačna. vsi so klečali. Gospodinja ie ustavila molitev, ko se je prikaza! Lenart. •"Na krščanska tla nikar, na poleno poklekni, na pesek. ti'Ju-de*' Po krvavih kolenih se plazi na same *vete Vinarje, pa še ne m "\ HAVE RETURNED-" HIM II GIN. MacARTHUR ln the midst of his dramatic and hiatoric broadcast to the Philippine people announcing his return, aa he had pledged he would, and urging them to »trike wherever possible against th« Jap enemy. At hia left, drinking from canteen, is Sergio Osmena, President of the PhiliDDines. bo zadosti za tvoje grehe, razbojnik!" Lenart jc pokleknil k zidu, nagnil je glavo globoko in je poskusil, da bi zares molil, da bi zares dosegel Boga s svojimi prošnjami, z bridkostjo in grenkobo svojega srca. Ali Bog je bil daleč. . XIV. Tisto noč je sanjal Lenart čudne sanje. Zaukazano mu je bilo, da naj se napravi očistit svojo oskrunjeno dušo na visoko goro, k Materi božji. Napotil se je, ali pot je bila sila strma, on pa je bil ves hrom in betežen. Tak mu je bil dan ukaz, da ne sme počivati; če bi se le spotoma naslonil ob dren, bi zapravil odrešenje. In da še celo ne sme jesti, ne piti. Lenart je povesil glavo in je ubogal. Pot je držala navkreber, spolzka in ilovnata jc. bila, kakor tista, po kateri je nekoč hodil po drva v gozd. Skozi robidovje je videl dolino. Ta dolina je bila vsa zblena in se je smejala v solncu. Harmonika je pela; kakor po cerkvenem kadilu je dišalo vse do samih gora, je seglo kvišku sladko veselje. "Kaj tam doli ni greha?" jc Lenart vprašal Boga. "Hodi brez počitka!" je ukazal Bog. Lačen je bil, da mu je kladivo tolklo v glavi. Ozrl se je, kam da bi ugriznil. Kraj poti se mu je priklonila prijazna robida, pokazala mu ie brez sramu svoje zrele črne jagode. "Na, trgaj in jej!" Lenart je iztegnil željno roko. pa jo je umaknil. Žejen jc bil, da so se mu ustna palila. Izpod skale ga je pozdravil studenec. "Nagni se in pij!" Lenart je pokleknil, pa je vstal. Šel je-dalje, lafen in žejen, kakor je bil. Razprostrl se je pod smrekami zelen muh, topel in mehak, postelja pripravljena. Lenart je bil truden. ' "Postlana ti je posteljica, posteljica, počivaj!" Ali komaj je z dlanjo pobožal mehki mah, je šel dalje po svoji poti, kakor mu jc bila zapovedana. Pogledal ie kvišku, če se morda že ne prikaže cerkev svete Matere božje. Bila je še dalje in višje od samega solnca. Prevzela ga je bridkost, da bi zajokal, grenko potoill, če bi vedel komu. Molil bi!" je rekel v tej svoji bridkosti. In koj se mu je ovil krog rok velik črn molek, ki je bil tako težak, da ga je vatga upognil k tlom. l