Na Lipoglavu so poučevali že pred 124 leti Čeprav je v drugi svetovni vojni ves šolski arhiv pogorel, smo dobili v cerkvenih zapisih in zapisih v šolskem muzeju podatek, da so na Malem Lipoglavu začeli poučevati že leta 1865 v župnijski hišterni - večja soba v pritličju - pozneje pa v mežnariji. Prvi učitelj je bil duhovnik Maksimilijan Rumpler. Poučevali so ob nedeljah in sicer poleg verouka tudi pisanje, čitanje in računstvo. V tem obdobju je bilo okoli 90 otrok, ker so razen otrok iz območja današnje krajevne skupnosti k pouku v zasilno šolo hodili še otroci iz Pleš in Zgornje Slivnice. Mežnarija je bila premajhna in jo je moral duhovnik Franc Marešič leta 1894 za nekaj metrov povečati. Z dopisom kranjskega dežel-nega sveta Ljubljana z dne 4. aprila 1910 je bila na Lipoglavu ustanovljena Mešana osnovna enorazredna šola za vasi: Mali in Veliki Lipoglav, Brezje, Pance, Sela in Pleše. Prva imenovana učiteljica ob ustanovitvi je bila Roza Pichler. Pouk se je pričel 14. septembra 1910 v mežnariji, kjer je trajal vse do leta 1938. Učili so se v slovenskem jeziku. V tem času je bilo približno 70 otrok. Vaščani in krajevni svet so želeli zgraditi šolsko poslopje. Prvi komisijski ogled parcele za šolo je bil že leta 1912, vendar parcela ni ustrezala, ker je bila premajhna. Prišla je I. svetovna vojna in misel na šolo je zamrla do konca voje. Pichlerjeva je bila zelo aktivna in vestna učiteljica. Med I. sve-tovno vojno je z učenci pletla slamnate kite in zbirala denar za vojake in vojne sirote. Po I. sve-tovni vojni se je število otrok spet dvignilo na 70. Leta 1926 je prišlo do drugega lokacijskega ogleda prostora za gradnjo šole. Tokrat je lokacija usirezala. Lastnik, ki parccle ni hotel prodati, se je pri-tožil in uspel. (Po tretjem ogledu leta 1929 Ministrstvo za prosveto v Beogradu pritožbi ugodi.) Šcle pri čeirtem ogledu nove parcele, kjer šola sedaj stoji, je bila loka-cija leta 1930 potrjena. Šolo so začeli gradni v letu 1937. V šol-skem letu 1938/39 pa se je začel pouk v novi šolski siavbi. Leia 1941 je bila šola razširjena v dvo-razrednico. Do konca II. sve-tovne vojne je poučeval le eden učitelj. Leta 1942 je bila šola pož- gana, uničen ves arhiv in oprema, učitelj pa odpeljan v Lnternacijo. Šola je bila obnovljena leta 1946 in je postala dvooddelčna z dvema učiteljema. V osmih razredih je bilo 70 učencev. Ker je primanj-kovalo učiteljev, so se pogosto menjavali. Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je z odločbo, izdano 50.6.1969, ukinila pouk za višje razrede in jih prešolala na šolo Edvarda Kardelja Ljubljana Po-Ije. Lipoglavska šola je postala podružnična, dvonddelčna z enim učiteljem. Od leta 1980 pa je šola dvooddelčna z dvema učiteljama in spada pod centralno šolo To-neia Trtnika-Tomaža v Sostro. Učcnci do četrtega razreda obi-skujejo pouk na Lipoglavu, učenci višjih razredov pa se s šol-skim aviobusom vozijo v Sostro. Od ustanovitve leta 1910 pa do danes je na šoli poučevalo 22 uči-teljev. Moinje pri poučevanju so bile med obema vojnama. Ko je bila v II. svetovni vojni šola pož- gana, so poučevali po privatnih hišah, ob lepetn vremenu pa tudi v neobnovljeni šoli. Sedaj so pogoji dela boljši. Učilnici sta svetli, z lakiranim parketom in centralno kurjavo, vendar preveliki. Pogrešamo pro-stor za telovadbo in nekoliko bolj urejeno okolico šole. Pokrovitelj šole je Toplarna Moste, ki ima veliko razumevanja in nam pomaga pri modernizaciji pouka. Podarili so nam barvni te-levizor, računalnik, kasetofon in vsako leto prispevajo finančna sredstva ob dedku Mrazu. Stevilo oirok iz leta v leto pada. Največ jih je bilo ob ustanovitvi šole leia 1865 (okoli 90 otrok). Po I. svetovni vojni jih jc bilo 70. Pred II. svetovno vojno 96, po vojni pa 82. Leta 1955 je bilo vpisanih 72 učencev, leta 1971 32, v letošnjem letu pa lc 16 učencev. V polpretekli dobi so bile družine številne, imcle so vcliko oirok, danes pa povprečno le šc dva. Razveseljivo je dcjstvo, da mla- dina ne odhaja množično v do-lino, temveč v domačem kraju ustvarjajo družine in gradijo hiše, kar je garancija, da se bo število otrok povečalo. Od ustanovitve šole do danes je to območfe dalo nekaj visokoizo-braženih ljudi, ki so delovali v raznih krajih Avstrije in Slove-nije, bogatili, negovali in izbolj-šali slovenski jezik ter sodelovali na raznih znanstvenih področjih. Iz naše krajevne skupnosti so se izšolali štirje duhovniki (od teh je bil eden doktor in prevajalec), ži-vinozdravnik, skladatelj, pisatelj in kmetijski inžinir. Da ne govo-rimo o Ijudeh z visoko in srednjo izobrazbo, ki še živijo in so zelo aktivni in delovni. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo se poleg Prešerna in razvoja šolstva spomnili še naših kulturnih in znanstvenih delav-cev, jih predstavili krajanom in razstavili nekaj njihovih del. Avgust Trplan • UČITELJINA LIPOGLAVSKISOLIOD USTANOVITVE DO DANES 1. RozaPichler 1910-.1918 (81et), 2. MinkaCelar 1918-1919 (lleto), 3. AngelaŠturm 1920-1921 (1 leto), 4. Marijalglič 1921-1925 (41eta), 5. Gusti Lobe-Bernik 1925-1939 (14let), 6. AlojzTrček 1939-1942 (3 leta), 7. AvgustBinder 1940-1941 (1 leto), 8. AnaVrbinc 1943-1946 (3 leta), 9. TončkaČuden 1945-1948 (31cta), 10. ŠtefkaStrk 1946-1947 (1 leto), 11. VidaUčakar 1948-1949 (1 leto), 12. AlbinaLjubič 1949-1950 (1 leto), 13. FrancMole 1950-1953 (3 leta), 14. AnaVrbinc 1953-1955 (2 leti), 15. VeraVidic 1953-1963 (lOlet), 16. Matilda Bregant 1954-1960 (6let), 17. Ljuba Kerin-Novak 1960-1963 (3lcta), 18. Pavel Šramcl 1963 -1971 (8 let), 19. Ivanka Sramcl 1963-1969 ffilct), 20. AvgustTrplan 1971-1988 (17let), 21. Marija Trplan 1971- (18let)in 22. Marinka Zitnik 1988- (1 leto).