Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 130. I*vcn Ljubljane 8 vin. y MM V H, 10. (UflljO 1913. Leto XLL s Velja po pošti: = Za oelo leto naproj . . K 26'— za en meseo ......2-20 za Nemčijo oeloletno . n 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 2V — za en mese. „ . ■ „ 2'— V opravi projeman meseCno „ 1'70 = Sobotni, izdaja: = za celo leti ....... 71— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12'— Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 T za dvakrat......13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popast. Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice lil: enostolpna petltvrsta po 18 vin. enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši ne-delje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Toznl red. usr Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/UL Rokopisi bo ne vračajo; nefranklrana pisma se ne <= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = P olttlčen list za slovenski naro d ■ Upravništvo Je v Kopitarjevi niiol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. P** Današnja številka obsega 6 strani. Po stori poli. V pravkar priobčcnem, že najnovejše dogodke vpoštcvajočera prevodu Scotus Viatorjevega tlela »Jugoslovansko vprašanje« se mažarska kovarstva proti monarhiji, ki dosegajo svoj vrhunec v trpinčenju hrvatskega naroda, predočujejo tako drastično, da ni izobraženega človeka v Evropi, ki bi to nanj nc napravilo najglobljega vtisa. Angleški pisatelj, ki z avstroogrsko državo tako simpatizira, da bi bolj no mogel niti najboljši patriot mecl nami, in ki odločno odklanja misel, tla bi jugoslovansko vprašanje reševala Srbija, ne najde primernih besed, da ožigosa naravnost perverzno politiko naših državnikov nasproti Jugoslovanom. Metoda, kako Mažari s Hrvati že več kot 30 let delajo, jim pošiljajo na vrat krvnike in propalice, z brezstidnim cinizmom gazijo postave, deželo izžema-jo in tirajo v pogubo neštete žrtve, kako sc s pomočjo mažarskili diplomatov, ki jih kar mrgoli v službi monarhije, niso niti ustrašili skovati falzifikatc, da, če mogoče, spravijo svoje politične nasprotnike na Hrvatskem na vešala i— ta metoda jc vzbudila danes že stud celega izobraženega sveta. In vendar tc metode, ki sc da primerjati lc z načinom turškega gospodarstva v Makedoniji, še danes, ko je Balkan osmanske-ga jarma osvobojen, ne obeta biti konec. Bes da bo Čuvaj šel, toda na Ma-žarskem, kjer se odločuje, kdo sme na Hrvatskem banovati, ostane vse čisto pri starem. Lukacs, kateremu, je ogrsko sodišče v imenu nositelja Yestit-Ijive krone svetega Štefana vžgalo na čelo pečat največjega panamista, se je za to maščeval s tem, da je za svojega naslednika priporočil Tiszo, moža, ki jc dejanjsko duša sedanjega koruptnega zistema na Ogrskem. Ta kalvinec, ki je res postal šef ogrske vlade, reprezen-tuje tudi v politiki tip nestrpnega, hladnega in brezčutnega, vseh ozirov na pravičnost prostega sektirarja, kateremu namen posvečuje vsako sredstvo. Njegov fanatizem v službi interesov sedanje klike na Mažarskcm je trden porok, da bo mož svoje nasprotnike tudi kot nrinistiškii predsednik tako krvavo provociral, kakor jih je kot predsednik parlamciVa, ko jc opo- LISTEK. Zgodovina našega korita. Oni stari, lepi časi, ko so naši gospodje župani na deželi imeli še za glavno nalogo izdelovanje živinskih potnih listov, kadar je kdo hotel gnati junca ali telico na sejem v sosednjo okolico, ter odpiranje »pušenšanka«, kadar je bil sejem v njegovi vasi — so minili brez povraika. Dandanes je ni stvari, ki bi nc prišla čez županovo glavo: če gosenice narede škodo na repi, pa delaj prošnjo na vlado in na samo ministrstvo za vse posestnike v občini in potem deli podporo in se kregaj z občani in z vladnimi predstavitelji, da se gotovo zameriš na obe plati. Če se kak potepuh izgubi v naše kraje, pa hajdi in stikaj za njim ter poročaj o njem na vse kraje, da boš več izdal za poštne znamke in raztrgal na podplatih, kot je človek vreden. Okrajno glavarstvo je naznanilo, da se po sporočilu orožnikov širi griža med otroci gori po Gabrovem grabnu. Griža je bila še vsako leto, kadar je bilo sadje zeleno, ne da bi orožniki vtaknili nosa v to zadevo. Letos pa ni ne ciganov, nc žegna-nja r. običajnim fantovskim pretepom na dan sv. Pankracija in Servacija, cviček je pa tudi zrastel tako kisel, da sc menda orožnikom ne ljubi sedeti v krčmi. Torej so zavohali grižo otrok. ziciotnalne poslance s policaji na kupe iz zbornice metal in za vsak protest imel samo ironični posmeh človeka, ki sc v svojcih pcčenjaoju nc da motiti po nobenih načelih pravičnosti in morale, pravi Cesarc Borgia dvajsetega stoletja. Ne pišemo tega, ker bi sc navduševali za mažarsko opozicijo proti z milijoni ogrsko banke prisloparjeni večini »narodnega dela«, katero je ustvaril grof Khuen-IIedervarv, ki se od Tiszc razločuje samo v tem, da jc bolj pre-frigan. Opozicija, ki dela na popolno neodvisnost Ogrske, nam ne more biti ljubša od Tiszovc garde. Tocla sedanja ogrska večina pa tudi ni niti za las boljša od kričačev, ki sc zbirajo okoli Košuta in grofa Apponyja. Če dovoljujejo Tiszovci kroni vojakov, kolikor jih ta potrebuje, — kaj drugega tako niso naredili — že vedo, zakaj tako delajo. Na eni strani si tako ohranjujejo potrebno milost, da ostanejo na vladi, ki jim zagotavlja privilegije, kateri so na škodo nesrečnega ogrskega ljudstva, na drugi strani se niso odpovedali pravici kroni enkrat prezentirati svoje račune, kakor je to delala šc vsaka ogrska vlada, naj jc stala na programu leta 1867 ali 1848. Eni so tako zanič kakor drugi in vsi imajo zlasti va vesti najgrše zločine nasproti svojemu vladarju do kosti zvestemu hrvatskemu narodu. In vendar tudi na Ogrskem ni še vse tako propalo, da nc bi bilo izhoda iz tega močvirja. Imamo enega prvih kavalirjev v naši državi, grofa Ecjer-varvja, pristaša splošne in enake volilne pravice Kristoffyja, pravično mislečega Justlia, v najboljših tradicijah vzgojenega grofa Zichyja. Krona jc na tako rešitev žc mislila in ogrskim narodom kar najširšo udeležbo pri javnem političnem življenju na podlagi modeme volilne in ,upravno reforme žc slovesno obljubila. Ta kraljevska beseda se nikoli ni preklicala. Nemažar-skim narodom jc bilo 40% vseh mandatov zagotovljenih, kar bi spričo dejstva, da bi prišli v zbornico tudi mažar-ski kmečki in delavski sloji, čisto gotovo očistilo ogrske javne razmere. In če jc grof Khuen s prisleparjenimi milijoni mogel čez noč poklicati v življenje vladajočo stranko, bi jo Kristof-fy ali .Tusth s programom politične poštenosti in pravice za najširše sloje ljudstva menda tudi. Zakaj se jc ta edino rešile i načrt opustil, to je res ne- Gospod župan je sporočil na okrajno glavarstvo, da griža med otroci po Gabrovem grabnu že ponehuje. Slive so že sne-dene in hruške še niso užitne. Torej ni ne-posrednje nevarnosti. Gospod okrajni glavar pa menda ni bil zadovoljen s tem odgovorom, kajti odvrnil je v uradnem dopisu, da pride sam preiskat to zadevo, obedoval bo v gostilni pri »Kosmatem medvedu«, ter je tudi natančno naštel vse, kar naj sc mu pripravi za obed, od juhe s Cmoki v začetku, do jagod s sladkorjem na koncu. Kako in kje bo gospod kosmati medved nabral jagod ob tem letnem času, to bo pač njegova velika skrb. Daj Bog, da bi se zopet odkod priklatili cigani, da bi orožniki imeli, ž njimi posla. Potem bi tudi revnemu gospodu županu nekoliko odleglo. Vmes je pa še prišla zadeva s po-čakovskim koritom. To je pa bilo tako-le: Gori na Počakovcm se nahaja sredi vasi veliko kostanjevo korito, iz katerega so že od njega dni Počakovci napajali svoje vole in krave, junce in telice. Kadar sc jc korito pokvarilo in pričelo puščati vodo, jc Jaka ali Miha ali Jože vzel drenov, hrastov ali kostanjev klin t^er zabil luknjo, a živina sc jc napajala dalje. Tako je bilo njega dni, ko še ni bilo toliko gosposke in oblastni), ki sedaj tako po očetovsko skrbe za nas. Sedaj so pa ti stari, dobri časi minili in se ne vrnejo nikdar več. razumljivo. Sile, ki so tu svoje roke vmes imele, morajo imeti silen vpliv, in dejstvo, da jc za Lukacscm mogel priti Tisza, nc vzbuja posebno velikih nad za bodočnost. Boji, ki se bodo vsled tega na Ogrskem povzročili, bodo javne razmere še bolj razrvali in potem .lih bo veliko težje razvozljati kakor jih je bilo mogoče žc pred leti. Saj jc značilno, da ogrski prekucuhi in socialisti imenovanje Tisze tako navdušeno pozdravljajo, češ, čc nobeden drugi, ta mož bo povzročil revolucijo in dan maščevanja! Da se Hrvati nimajo od Tiszifce vlade ničesar boljšega nadejati, pač ni treba dokazovati. Tisza jc bil inspira-tor Lukacsa, ki je za Hrvate spletel bič v osebi Čuvaja. Sistirali ustavo in namesto zakona uveljaviti golo silo, to je čisto v duhu Tisze. Tak človek ne bo Hrvatom prinesel boljših dni, kvečjemu, da jih bo osleparil. Sicer pa je znano, da je Tisza zaklet sovražnik politične svobode Jugoslovanov in njegove tirade proti trializmu in hrvaškemu državnemu pravu so žalostno proslulc. Da spričo tega. tudi Slovenci nimamo povoda se za Tiszo navduševati, jc razumljivo, tudi če nc bi bil tak, kakršen je. Energija je lepa reč in zlasti avstroogrska monarhija rabi energičnih mož, ki bi z železno roko umeli sanirati globoko bolezen, ki državo razjeda, toda ne takih, ki svojo energijo postavljajo v službo tako slabe stvari kakor Tiszc 111 Khueni. In žalostno je, da taki možje vodijo jugoslovansko politiko naše države. Pred srkki-bM volna ? (Od našega poročevalca.) B e 1 g r a d, 8. junija 1913. Krvavi bratomorni boj je na pragu in ni se mu mogoče več izogniti. Morebiti se ne posuši šc črnina, s katero bodo te vrstice tiskane, ko bo v Makedoniji tekla slovanska kri od slovanske roke in sc bo začelo klanje, ki ne bo ne zmagovalcu ne premaganemu prineslo sreče. Informiran sem iz najzanesljivejših virov, da Srbija od svojih zahtev ne bo niti za las odstopila in da je popolnoma pripravljena svojo stvar z orožjem v roki braniti. Enako je razpoloženje v Bulgariji. Bulgarska tudi noče nič popustiti in smatra za edino sredstvo, da sc ta spor odloči, meč. Živinsko korito na Počakovem jc torej pričelo puščati vodo. To ni nič posebnega in nobena nesreča, a korito bi lahko čakalo še leto ali dve, dokler bi kdo ne zamašil luknje. Saj pravijo, da ima Počakovo svoje ime od tega, ker tam vsaka stvar počaka, hruška počaka, dokler sc nc uleže, dekle čaka, dokler se ne omoži, torej bo tudi korito počakalo s svojo luknjo. Tako bi mislili navadni ljudje s po-čakovskih bregov, nc pa slavna gosposka s svojo državno pametjo. Orožniki so na svetu za lo, da vidijo vse, torej so tudi opazili, da počakovsko korito pušča vodo. Pozimi voda zmrzuje in pod koritom na poti se bo naredil led, kjer bi se moglo ponesrečiti kakšno živinče ali otrok. Dolžnost vlade je pa, da skrbi za varnost ljudi in živine. Torej so gospodje orožniki naznanili svoje odkritje visokemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. Od tega je preteklo mesec in pol in šc nekaj dni, korito jc puščalo dalje po stari navadi, gospodje uradniki so pa študirali zadevo v svoji pisarni. Še predno sta potekla dva mcseca, jc dobilo županstvo dopis od okrajnega glavarstva, naj preišče zadevo in poroča o nji uradno na okrajno glavarstvo. Gospod župan se je popraskal za ušesi, potem pa naročil Andrcjačcvcmu Andrejaču, ki hodi tesat hlode gori v Gabrov graben, naj stopi mimogrede na Počakovo iu ppgleda dotično korito. Včeraj je došel v Belgrad zastopnik vrhovne komande ter konferiral s kraljem Petrom in ministrskim predsednikom Pašičem. Vrhovna komanda zahteva iz stratecjičnih razlogov rešitev krize v dveh do treh dneh. Kralj jc z odobravanjem poslušal referat štabnega polkovnika Živka Pavloviča in jc bil osobito zadovoljen, ko je čul, da ima v vrhovni komandi prvo besedo prestolonaslednik Aleksander. Kralj je vnaprej odobril vse dispozicije vrhovne komande, ki trdno veruje v uspeh. Pašič je s pooblaščencem vrhovnega poveljstva dolgo konferiral, ta pa se je potem takoj vrnil v Skopljc obenem s princem Jurjem, ki bo v eventualni vojski zastavnik svojega 18. pešpolka. Takoj po tem sestanku je Pašič pozval k sebi načelnike vseh strank. Dolgo so razpravljali o odnosih napram Bulgariji in vsi so soglašali, da mora Srbija s v o j o s t v a r braniti zorožjem, ako bi Bulgarija srbskega stališča ne akceptirala. Moj kolega od »Politike« sc jc te dni o srbsko - bulgarskih odnosih informiral pri prestolonasledniku Aleksandru. Ker mislim, da sc intere-siratc za mišljenje bodočega kralja Srbije — bilo Vaše stališče tako ali drugačno — Vam sporočani njegovo izjavo. Časnikar je prestolonaslednika vprašal, kaj misli o sporu z Bulgarijo. »Jaz sc v obče čudim,« je dejal prestolonaslednik, »da se ta spor slika kot tako komplicirano vprašanje! Bulgarska je s svojimi nenadnimi diverzijami pred vojsko in med njo izpodmaknila temelj celi pogodbi, ki sc je med Srbijo in njo sklenila. Značaj tega dogovora se je vsled izpreminjevanja njegovih določil od strani Bulgarije že prošle jeseni reduciral na to, da sc je na njegovi osnovi začela balkanska vojska. Vse njegove ostale odredbe je Bulgarija sama občutno alterirala. Kajti če bi se bili naslonili na bulgarsko pomoč, katera je bila za vardarsko bojišče pogodbeno predvidena, kdo ve, kaj bi potem bilo tako na Ivumanovem kakor pred Bitoljem. Pravtako, čc bi se bili mi držali pogodbenih določil, bi Bulgari Odrina nc bili osvojili, niti bi bili mogli brez naše preko dogovora poslane pomoči dobiti Tracije in egejskega primorja. Ako jc bil kdo v balkanski vojski več nego lojalen zaveznik, smo bili mi, Srbi. Od Odrina pa do Skadra Andejačev Andrejač je povedal še istega večera županu, da korito res pušča, toda ne toliko, da bi ne bilo mogoče napajati živine ali voziti po poti. V jeseni, ko bodo ljudje pospravili ajdo, bodo imeli tudi čas, da zamaše korito. V tem smislu je tudi županstvo sporočilo na okrajno glavarstvo; čez dober mesec je pa prišel nazaj na županstvo odgovor, naj se ljudem naroči, da samolastno nc ukrepajo ničesar, ker stoji zadeva po-čakovskega korita z zvezi s potjo in s klan-ccm na poli čez Počakovo in dalje proti Gabrovcmu grabnu, ki se bo uravnalo v sporazumu s cestnim odborom in z deželnim odborom. Poslušno temu ukazu, je županstvo res naznanilo ljudem zopet po Andrcjače-vem Andrejaču, naj se za božjo voljo nikdo ne dotakne dotične luknje v koritu, dokler nc pridejo tozadevne odredbe od pristojne oblasti. Čez nekaj tednov jc res dobilo županstvo od okrajnega glavarstva nov dopis, s katerim se jc naznanilo, da sc bo vršil ogled na Počakovem od nalašč za to sestavljene komisije. Določenega dne so sc res zbrali občinski možje in od okrajnega glavarstva sta prišla dva imenitna gospoda; eden se je razumel na pota, drugi pa na postave. Z resnimi obrazi so si ogledali korito in njegovo luknjo, rekli so, da se dela škoda na potu in lahko nastane nesreča pozimi. Kakor so rekli, tako so tudi zapisali ua p.ap.ir, so se vile naše zastave in so posejani grobovi naših hrabrih sinov. Mi smo našim zaveznikom, posebno pa Bulgariji, dajali toliko pomoči, da so sedanje bulgarske zahteve z ozirom na Makedonijo več nego nezavezniška ne-hvaležnost. Bulgarska zahteva, da ji Srbija sedaj odstopi oni del Makedonije na desni strani Vardarja, kjer sc nahajajo Veles, Prilep, Bitolj in Ohrid, a ne navaja nobenih veljavnih razlogov. 1. Mi smo Makedonijo Turkom z velikimi napori in žrtvami odvzeli, tako kakor jo je Turčija nekdaj nam odvzela, a ne Bulgarom, kajti za časa turške invazije v Evropi je bila Makedonija srbski dominium. 2. Vsi stari zgodovinski spomeniki v Makedoniji kakor v Stari Srbiji, imajo srbski značaj. 3. Etnografske in etnološke posebnosti makedonskih Slovanov, njihov tip in običaji, vse nosi eminentno obi-iežje srbskih posebnosti. Njihov jezik je kljub bulgarski propagandi šc danes veliko bolj srbski nego bulgarski. »Slava«, najkarakterističnejši znak Srba. se slavi v celi Makedoniji od Vele-sa do Gumendžije, po Pelagoniji do Ohrida in Debra. i. Makedonijo smo mi sami osvojili od Turkov in naši krvavi boji na Prisatu, Bakarnem Gum-nu in Bitolju nam dajo na to zemljo tako pravico, da nam jo more odreči samo tisti, ki bi jo zdaj vzel nam na ravno tak način kakor smo jo mi vzeli Turkom. Toda obstoja šc nek pravta-ko važni razlog, ki je definitivno določil stališče Srbije v vprašanju razdelitve teritorija med nami in Srbijo: kraljeva srbska vlada in narodna skupščina sta z vsemi potrebnimi argument dokazali, da je vardarska dolina z obmejno črto z Grčijo in trgovskim potom do Soluna za Srbijo življenjsko vprašanje, glede katerega Srbija nc more napram nikomur in z nobenega ozira ničesar popustiti. Spričo vsega tega je naše stališče jasno in kategorično obrazloženo. Srbija je v tem pogledu rekla svojo zadnjo besedo. Ce bi bili mi hoteli mešetariti, bi bili lahko zahtevali ozemlje do Strunice in Me-ste. Tako pa ne more biti tu z nobenega vidika več nobenih pogajanj in Bulgariji je dano na prosto, da se o mejah izjavi. Ve se pa že, kaj bo sledilo i v enem i v drugem slučaju.« »Kako pa misli vaša kraljevska vi-" gokost o stališču Evrope v tem sporu?« »Popolnoma je razumljivo, da so v Evropi postali ncpotrpežljivi, ker se definitivna likvidacija balkanskega vprašanja zavlačuje. Balkanska vojska je zavrla vse trgovinsko in industrijsko življenje skoro po vseh evropskih državah. Pretila pa je celo, da izzove splošni evropski požar, kar se je le s težkimi napori preprečilo. Vsega tega pa Srbija ni kriva. Zaradi Srbije bi se bil mir lahko sklenil že v letu 1912. Pa i sedaj ni Srbija tista, ki zavlačuje definitivno rešitev. Jaz sem uverjen, da bodo vsi objektivni faktorji v Evropi, če bodo upoštevali vse okoliščine balkanske vojske in lc pogledali na karto balkanskega polotoka, morali biti na naši strani. Kajti, kar zahteva Bulgarija, to jc nenaravna premoč na Balkanu, a ne prepotrebno ravnotežje .in toliko zaželjeni mir in kulturni razvoj balkanskih držav in narodov.« »Jc li vendar mogoča mirna rešitev in pod katerimi pogoji?« »Mirna rešitev bi obstojala v tem, da Bulgarija opusti svoje pretenzije na ona ozemlja, katere smatramo mi za svoje narodno življenje in razvoj za absolutno potrebna. V vsakem slučaju pa jc treba, da se spor takoj reši. Kajti vsako zavlačevanje je brezuspešno, ker srednje poti tu ni.« To naj Vam, ki se ne morete izpo stavljati ne za eno ne za drugo stran, ampak morate po pravici gledati le na višji skupni jugoslovanski interes, služi zgolj v informacijo, kakšno stališče zavzema eden najvažnejših faktorjev v srbski politiki in kako se je tudi Pašiccva vlada morala odločiti za hitro in neodložljivo rešitev spora z Bulgarijo. Kakor vidite, jc prestolonaslednik v »Politiki« označil svoje stališče tako kakor je je že lani začetkom vojske, ko jc srbska armada prekoračila turško mejo, nasproti Vašemu dopisniku, kar sem Vam takrat javil kot informacijo od strani »visokega vojaškega dostojanstvenika«. Pred zločinsko bratomorno vojno? BULGARIJA ODLOČNO PROTI SRBSKIM ZAHTEVAM. Izjava dr. Daneva. Sofija, 9. junija. Vlado prevzame gotovo Dane v. Padec Gešova pomeni v istini padec srbofilne politike. Danev je izjavil: »Mi pod nobenim pogojem nc odnehamo. Neomajljivo zahtevamo točno izpolnitev pogodbe.« REVIZIJA ODKLONJENA. — SRBSKI POSLANIK SE ODPOKLIČE? Belgrad, 9. junija. Bulgarija v svojem današnjem odgovoru srbsko zahtevo po reviziji pogodbe odklanja, Srbija namerava svojega poslanika v Sofiji, dr. Spalajkoviča, odpoklicani. Kakor je videti, nova bulgarska vlada nc bo privolila v sestanek balkanskih premierov. »Mir« o položaju, Sofija, 9. junija. »Mir« piše: Razmerje med zavezniki se ni izboljšalo. Kljub zadnjemu grško - bulgarskemu sporazumu Grki še vedno 'nastopajo skrajno izzivajoče. Grki in Srbi nadaljujejo nečuvena nasilja proti makedonskim Bulgarom. V solunskih ječah je nad 1000 Bulgarov; vse ječe v južni Makedoniji so polne Bulgarov. Preganjani makedonski Bulgari prosijo posredovanja Bulgarije in velesil. Srbska vladna »Samouprava« in »Pravda« odkrito zahtevata nasilno posrbljenje Makedonije. Grki in Srbi so definitivno izdali balkansko zvezo in veirolomno sklenili protibulgarsko zvezo. Vse vesti o novi srbsko-buigarski pogodbi izhajajo iz srbskih virov in so popolnoma neresnične. Bilo bi proti časti Bulgarije, ako bi se v seda,njih razmerah pogajala s Srbi za novo pogodbo. Položaj je skrajno kritičen. — Tudi »Blga-rija« sodi zelo optimistično. — Danes piže oficiozni »Mir«, da nobena bulgarska vlada ne bo privolila v revizijo srb-sko-bulgarske pogodbe. Če sc Srbi nc odrečejo kmalu svoji zahtevi, se ne more prerokovati sestanku ministrskih predsednikov dober uspeh, zlasti ker je srbski terorizem napram Bulgarom v Makedoniji slabo znamenje za slogo zaveznikov. SRBIJA TUDI NE ODJENJA. Zadnji korak Pašiča. — Prednja z ane-ksljo zapadne Makedonije. Belgrad, 9. juhija. Ministrski predsednik Pašič se je z načelniki strank domenil, da zahteva Srbija od Bulgarije v obvezni obliki odgovor na srbsko noto glede na revizijo pogodbe. (Ta odgovor je po nekem poročilu že dospel.) Ako Bulgarija revizijo odkloni, bosta Srbija in Grčija nad zasedenim ozemljem izrekli aneksijo. To bo Bulgarija bržčas smatrala kot casus belli, kar bo seveda imelo za neizogibno posledico vojsko. Odgovornost za. to prepušča Srbija Bulgariji, ki jc s svojim neod-jenljivim stališčem Srbijo v to prisilila. Aneksijo ni namreč smatrati kot provokacijo, temveč kot neizogibno obrambno sredstvo. Dogodki na meji. Solun 9. junija. Bulgarski vojaki so došli v V a 1 a n d o v o . okraj Doj-ran, kjer se tucli srbske čete nahajajo. Bulgarski poveljnik je prosil srbskega komandanta, da sme v Valandovi prenočiti, kar se mu je dovolilo. Ponoči je pa došlo še sedem bulgarskih bataljonov, vsled česar so se Srbi umaknili na griče in zahtevali ojačenja. Sodi se, da prodirajo Bulgari proti železniški progi mecl Djevdjelijem in Strumico. Belgrad, 9. junija. Srbski bataljon sc je umaknil iz Štipa iz strategičnih razlogov, cla se z odporom ne izzove spopad. To je bilo sklenjeno že takrat, ko so bile bulgarske čete prekoračile Bregalnico ter začele, ko so obšle Štip, zavzemati pozicije. ZNAKI BODOČE VOJNE IN VOJAŠKE PRIPRAVE. Sofija, 9. junija. Iz Silistrijo sc poroča: Bulgarske vojaške čete so zapustile Silistrijo to odkorakale na fronto. Službo opravlja 1000 makedonskih vojakov, ki so jih zopet v armado uvrstili. Mohamedanci se izborno drže. Tudi v ostalih bulgarskih mestih opravljajo vojaško službo mohamedanski vojaki, ker so vsi ostali vojaki odrinili na fronto. Belgrad, 9. junija. Iz Stipa poročajo, da je tjekaj došlo mnogo bulgarskih četašev, ki jih vodi bivši minister Ljapčev. Solun, 9. junija. Včeraj so se primerile vsled vesti, da je Gešov demisio-niral, velike demonstracijo. Tukajšnji bulgarski častniki so priredili z godbo obhod po mestu do cerkve sv. Sofije in so slavili novo vlado. Pridružilo se jim je veliko število meščanstva. Policija je naposled razpršila demonstrante. Častniki mislijo, da jc prišla vsled Ge-šovove demisije vojna stranka na vrh in da je vojna gotova. Sofija, 9. junija. Tu vlada od nedelje sem obsedno stanje. Vse hiše morajo biti od 9. ure zvečer zaprte. Danes ponoči so neznani individui oddali več strelov na stražo pri zalogi smodnika. Srbija ne pusti več skozi svoje ozemlje brzojavk v Sofijo. London, 9. junija. »Dailv Telegr.« poroča iz Soluna: V petek zvečer je dobila grška mornarica nalog, da odjadra clo Lemnosa; potem so preklicali to potem pa šli v gostilno h »Kosmatem medvedu«. Kmetje so jedli in pili po svoje, gospoda pa z resnim obrazom po gosposko, kakor se spodobi, kadar so po uradnih poslih. Poročila so šla na pristojne oblasti in župan se jc oddahnil, da bo imel nekaj časa mir pred koritom in njegovo luknjo. Nekaj dni potem se jc pa spomnil krčmar »Pri jazbečevi luknji«, da sc mu na vinu dela kan in bo treba naglo iztočiti. Pisal je torej nekemu gospodu v mesto, naj prirede urno pri njem političen shod, kajti stvar je nujna. V nedeljo po deseti maši sc je res vršil »Pri jazbečevi luknji« političen shod in govornik iz mesta jc govoril silno ognjevito, ljudje so mu pa burno pritrjevali in pili ijprijeno vino. Govornik je pobral vse, kar je vedel, da ljudi boli in tišči in med drugimi rečmi je našel tudi počakovsko korito. »Vlada mora pomagati,« — jc grmel govornik, — to je njena prokleta 'dolžnost. Ali ste samo za to tukaj, da plačujete davke in dajete vojake! Kadar pa potrebujete korita, da bi napajali svoje junčke in teličke, vas pa nobeden ne vidi!« Možje so bili prepričani, da ima govornik prav, ter so urno napisali prošnjo na slavni deželni odbor, naj se ljudem podeli podpora za popravo korita. Od tega časa jc imel gospod župan veliko nadlogo, kajti ljudje so ga nadlegovali neprenehoma, če ni že rešena prošnja. Po vasi so godrnjali na vse pretege in pričeli celo groziti s štrajkom. Rekli so: da če ne dobe kmalu oodDorc. ne bodo več tfonili h koritu napajat svojih juncev in telic. -Potem pa naj gospoda gleda, odkod bo dobivala mleko in pečenko« — so grozili. Našli so sc celo taki brezbožniki, ki so grozili, da nikdar več ne dajo bire župniku in mežnarju, ako ne dobe podpore za korito. Gospod župan je moral dvakrat v mesto k deželnemu odboru in slednjič se je vrnil z veselim obrazom: »Podpora jc dovoljena,« je pripovedoval vsakemu, ki ga je srečal, celo malim otrokom, ki so šli iz šole. Vesela novica se je raznesla takoj po vseh vaseh na to in na ono plat Gabrovcga grabna in vse je pričakovalo nepotrpcžljivo, kdaj -se bo pričel izplačevati denar. Denarja pa ni bilo in ni bilo. »To ni tako kot si vi mislite« — je pojasnjeval občinski tajnik. — -Z uradnimi rečmi je tako: najprej mora biti dovoljeno, potem nakazano, potem odkazano, potem podpisano, potem zaračunano, potem eks- pedirano, potem......« »Potem pa ne dobiš ničesar!« — je pripomnil nekdo. »Potem moraš pa plačati koleke in pristojbine« — je nadaljeval tajnik resno. Slednjič je res prišel odlok, da slavni deželni odbor dovoli podporo za živinsko korito, toda samo pod pogojem, da prispevajo nekaj občani, nekaj pa država. Med ljudmi jc završalo: Kaj nismo imeli že sami stroškov dovolj! Kaj pa komisijski ogled, kaj pa politični shod, pota v mesto, zamuda časa? Naj povesta Kosmati medved in .fazbečeva luknja«, koliko ie to velinlo!« Slednjič jih je pa vendar potolažil gospod župan. Stavil je namreč posredovalni predlog, da naj da polovico država, polovico pa dežela. Ta predlog je bil res sprejet soglasno. Takoj drugi dan so sc odpravili trije možje v mesto k državnemu poslancu ter so ga silno krepko potipali za kožo. Zahtevali so.^la naj sc pelje takoj na Dunaj k ministru in izposluje podporo za popravo korita. »Mi smo tudi državljani, plačujemo davke in dajemo vojake, torej mora tudi država kaj storiti za nas« — so dokazovali poslancem. Poslanec se je nekaj zvijal in obotavljal, češ da je nekaj bolan, v glavi mu že nekaj časa ni nič kaj prav in tudi želodec se obrača nekam napek. Včeraj je imel shod v Dolnjem kašlju in danes zvečer je seja polhorejskc zadruge, ki bo gotovo trajala pozno v noč. Slednjič se je pa vendar udal krepkim kmečkim pestem in obljubil, da se takoj odpelje na Dunaj in bo govoril z ministri prav na kratko. Čez nekaj časa so dobili možje pismo od svojega poslanca, naj naredc prošnjo na ministrstvo, a on jo bo podprl z vso svojo močjo. Možje sicer niso mogli prav razumeti, kaj je treba šc delati prošnje, ko je vendar stvar popolnoma jasna. Minister naj pošlje denarja, pa bo. Najbolje bi bilo, da bi naslovil poštno nakaznico kar na Jazbečevo luknjo«, da si lahko hitro razdele, ker tam se shajajo večkrat. Slednjič so pa vendar naredili prošnjo in prilepili koleke. povelje. Razširil se je glas, da je Turčija privolila v kapitulacije za grške državljane, ki prebivajo na Turškem. Zdaj je vsa grška mornarica in kakšnih dvanajst transportnih ladij z zukurje-nimi kotli v solunski luki, pripravljena, da odplove na prvi ukaz. SRBSKO - GRŠKA ALIANGA. Carigrad, 9. junija. Grški list »Neo-logos« trdi, cla kljub vsem dementijem obstoja alianca med Srbijo in Bulgarijo. Pogodba pa se bo podpisala šele pred vojno napovedjo, ker je naperjena zgolj proti Bulgariji v slučaju oboroženega konflikta.. BULGARIJA SKUŠA GRČIJO PRIDOBITI? Pariz, 9. junija. »Journal« poroča iz Belgrada iz baje dobrega vira, da se je začela Bulgarska pogajati z Grško, da bi. ostala v slučaju konflikta nevtralna. To je baje glavni razlog, da sc je zakasnil bulgarski odgovor na srbsko noto. Nadalje trdijo, cla ni več misliti na sestanek ministrskih predsednikov, o katerem sta sc bila domenila Gešov in Pašič. VESTI O KABINETNI KRIZI V SRBIJI. Dunaj, 9. junija. Kakor poroča »N. Fr. Pr.« iz diplomatičnih krogov, je Pa-šičevo stališče radi odgoditve sestanka štirih balkanskih ministrskih predsednikov omajano. Celo v njegovi lastni, staroradikalni stranki se nahaja stru-ja, ki ni s Pašičem radi njegove neodločnosti proti Bulgariji zadovoljna. Če Pašič demisionira, bi mu sledil kabinet Novakovič, prvi mirovni delegat v Londonu, voditelj napredne stranke in neposredni Pašičev prednik v ministrskem predsedstvu, ki je že pozvan v Belgrad in ki je danes iz Londona odpotoval. Govori se tudi o ministrstvu radikalcev pod predsedstvom predsednika skupščine Nikoličem ali pod sedanjim notranjim ministrom Protičem. STALIŠČE RUSIJE, London, 9. junija. »Times« poroča, da jc Rusija v Sofiji izjavila, da želi: l.'da se dve tretjini balkanskih armad demobilizirati; 2. ministrski sestanek naj sc vrši, Solun je pa za to zelo pripraven, ker spada v interesno sfero vseh treh b|'kanskih držav in ker se ima določiti tudi statut tega mesta; 3. Bulgarija ima juridično popolnoma prav, toda obstojajo višji razlogi, da se ugodi srbskim željam po modifikaciji pogodbe. Sofija, 9. junija. Rusofilska »Blga« rija« in vladni »Mir« pišeta, da je Rusija kriva sedanjega kritičnega položaja na Balkanu. Bulgarija ima dokaze, da ruski poslanik v Belgradu Srbijo podpihuje proti Bulgariji. Rusija bi na podlagi pogodbe lahko hitro rešila balkanski konflikt, a sedaj pa sama vznemirja Balkan. Tudi med najbolj rusO-filskimi krogi v Bulgariji se bo omajalo zaupanje v Rusijo. Kljub ruskemu de-mentiju se vzdržuje sum, da je Rusija ona država, na katero sc je skliceval Pašič, ko jc trdil, da je neka velesila Srbiji ponudila dolino reke Vardar, ako odstopi od Jadranskega morja. Pariz, 9. junija. »Libertc« poroča, da je ruska vlada v prcstolicah balkan- Odsedaj jc imel tudi poslanec svojo nadlogo, kajti možje so bili neprenehoma nad njim, da se je le prikazal z Dunaja. Po dolgem, dolgem čakanju jc slednjič prišla od deželne vlade pola papirja, na kateri jc bilo zapisano, da je ministrstvo z ozirom na važnost živinoreje pripravljeno na ugoden način rešiti prošnjo in bo deželna vlada v sporazumu z deželnim odborom storila potrebne korake. Dopis je bil sestavljen s tako zagonetnimi izrazi, da bi bilo potreba pravega vedeža, ki bi za-mogel odkriti njegovo skrivnost. Možje so razumeli samo toliko, da je vlada njihovo prošnjo rešila v ugodnem smislu ter so postali silno navdušeni: »Tako je treba govoriti z ministri« — so navduševali drug drugega zvečer » Pri jazbečevi luknji« — mi smo naredili krepko prošnjo, poslanec je stopil odločno na noge, pa so sc nas ustrašili gospodje na Dunaju.« Navdušenje jih je tako prevzelo, da so pri tem pozabili popolnoma, da še nimajo denarja. Dovolj, da so ugnali vse: žandarje, okrajnega glavarja, deželni odbor, deželno vlado, svojega državnega poslanca in celo ministre na Dunaju. Cel svet se suče sedaj okrog njihovega korita! Čez par mesecev je prišel nov dopis od deželnega odbora, v katerem se je naznanjalo, da deželni odbor v sporazumu z deželno vlado, cestnim odborom, zdravstvenim svetom, živinorejskim komisarjem, zadružniškim komisarjem itd. ter na podlagi teh in teh dopisov od županstva, od okrajnega glavarstva, od žandarjev itd. ter po naročilu visokega ministrstva zahteva. skih držav odločno nastopila za dcnio-bilizacijo. Grška in Srbija sta ugodeo sprejeli predloge Rusije in izjavili, da obdržita pod zastavami le 70 do 80 tisoč mož, ki so za posadke v osvobojenem ozemlju potrebne, Bulgarija pa ni določno odgovorila. Istočasno z Rusijo so tudi zastopniki ostalih velesil v Atenah, Belgradu in v Sofiji svetovali k zmernosti. Belgrad, 9. junija. Pašič je bil sprejet v avdienci, kjer ga je. kralj prosil, da naj vsled sedanjega položaja ostane v kabinetu. Kralj, ki hoče vse podvzeti, da se spor mirno razreši, je proti vsaki rekonstrukciji kabineta. Stališče Paši-čevo je pa zelo otežkočeno, ker je general Putnik proti njegovim nazorom. Berolin, 9. junija. Kljub skrajno napetemu položaju upajo v Berolinu, da ne pride do vojne. Cetinje, 9. junija. V zunanjem ministrstvu sodijo, da se jc sestanek ministrskih predsednikov odgodil radi kabinetne krize v Sofiji. Upajo pa, da se vsi spori, tudi srbsko - bulgarski, mirno poravnajo. Pariz, 9. junija. Zadnje dni sc je napetost med balkanskimi državami navidezno tako poostrila, da smatrajo pesimisti vojno za neizogibno. Konsta-tirati pa se mora, da sc ni stvarno nič izpremenilo, ker stoje zavezniki vsak na svojem stališču. V diplomatičnih krogih zatrjujejo, da bodo velesile posegle vmes, čim se pokaže, da ne morejo zavezniki sami priti do sprave, ker hočejo vodilni evropski političarji na vsak način preprečiti vojno. MIROVNA POGAJANJA VSLED OD-POKLICA SRBSKIH DELEGATOV KONČANA. London, 9. junija. Srbija je svoje delogate nenadoma odpoklftala. Zato se šc mnoga vprašanja, ki sc imajo v zvezi s podpisom mirovnih prelimina-rijev rešiti, ne bodo moglo rešiti, ampak jih bo treba prepustiti direktnim pogajanjem med kabineti. Turški delegati so zahtevali, naj bi o teh sporih razsodilo razsodišče. Rešitev tega vprašanja so za poznejši čas odgodili. Zdaj bodo razpravljali še o šestih členih, ki so jih formulirali zavezniki, ki slovcjo: il. Zamenjajo sc vojni vjelniki. To točko so odgodili. 2. Splošno pomiloščenje zločinov in prestopkov, ki so z vojsko v zvezi. Sprejeto. 3. Pravica prebivalcev anektirali provinc, da smejo v treh letih prositi za državljanstvo in da se smejo svobodno izseliti. Sprejeto. 4. .Vprašanje vakuf - posestev sc pozneje tiredi. 5. Glede na narodno-pravne pogodbe posameznih zaveznikov s Turčijo ostane status quo ante bellum (stanje pred vojsko). Sprf ,fto. G. Sprejela se je obiv-^vitev poštnih in brzojavnih zvez. — »Reuter« poroča, da je Imela včeraj mirovna konferenca svojo zadnjo sejo. Delegati so sc končno ločili, ko so soglasno sprejeli sklep, ki jim ga je predložil srbski delegat Pavlovič. Sklep slove: Pri skupni izvedbi člena iVII. mirovne pogodbe s '30. (17.) maja •1913 so se delegati na konferenci zastopanih dežela prepričali, da sc lažje doseže uspeli, če se mirovna pogodba izpopolni z akti, ki jih prizadete vlade med seboj sklenejo. Delegati so zato naj občina predloži proračun in načrt za popravo živinskega korita na Počakovem. Raditega bo prišel inženir Cepeliga od okrajnega glavarstva in predsednik okrajnega cestnega sveta, da napravita načrt in proračun na občinske stroške. Nekaj tednov pozneje je res prišel inženir Cepeliga, ki je z velikim tekom sne-del lepo kranjsko klobaso in izpil liter cvička »Pri jazbečevi luknji«, prišel je tudi predsednik okrajnega šolskega sveta, ki je pri tej priliki zglihal za tisto lepo lisasto telico pri Piskerčkovih, potem sta pa šla čez Počakovo gori v hosto na oni plati hriba, kjer sta celo popoldne nabirala gobe in kostanj, potem sta se pa po drugem grabnu vrnila domov. Ljudje so medtem že pozabili na korito in stvar je takorekoč prišla iz mode. Po hišah so na idiličen način ribali zelje, ružili koruzo ali lupili repo, po poljih in njivah je pa vel jesenski veter, ko je naenkrat završalo po vseh kočah, raztresenih po tej in po oni plati grabna. Otroci so stekli navzdol proti grabnu, ponosni goT spodarji so gledali skozi hlevna vrata, sramežljive device so pomolile glave skozi okna in skrbne gospodinje so stopile na pragove. Doli po poti po grabnu jc korakalo mnogo imenitnih gospodov z različno pri-štucanimi bradami. Pogledovali so na vse strani, se večkrat ustavili in posvetovali med sabo. Kdo bi lo bili!? Odnekod s« je razneslo, da so gospodje iz Amerike, ki hočejo kupiti tc bregove. Morda bodo kopali rudo ali pa sezidali tovarno. Kaj prida gotovo ne bo, siccr bi ae crišli sem. Nekdfi je takoj vedel po- klonili: 1. Vladam se prepusti, da te akte med seboj posebej sklenejo, in 2. seje konference se danes zaključijo. MEDNARODNA FINANČNA KONFERENCA. Pariz, 9. junija. Mednarodna finančna komisija je sklenila, da sc skliče bodoča seja v četrtek. Razpravljalo se bo vprašanje, če sc dovolijo Turčiji in balkanskim državam odločilni glasovi. Moravske deZelnoznorske volilve. Ob včerajšnjih volitvah za moravski deželni zbor je šlo v splošni kuriji za 20 mandatov, med katerimi je že 6 poslancev izvoljenih. Izvoljeni so bili katoliški narodnjaki Šilinger, Kadlzak in Šramek. Važno je, ker je izvoljen Šramek, dasi je češko svobodomisclstvo storilo vse, da ga strmoglavi. Katoliških glasov je bilo v češki kuriji oddanih 130.000, socialnodemokraških nad 110.000; socialni demokrati so prodrli s Prokešem. V ožji volitvi jc v splošni kuriji. 8 katoliških narodnjakov s češkimi socialnimi demokrati, en avtonomist z agrar-cern in en naprednjak s katoliškim kandidatom. V nemški kuriji sta izvoljena svo-bodomisleca Karel Prayon (Olomuc) in Rudolf Jung (Novi Jičin). Krščanskosocial-ni glasovi v nemški kuriji so od zadnjih deželnozborskih volitev leta 1906. napredovali od 14.0 00 na 2 1.0 00 glasov. V nedeljo bodo v nemški kuriji v ožji volitvi 4 nemški svobodomisleci, dva krščanska socialca in dva socialna demokrata. — Moravski deželni zbor šteje 151 članov: 2 virilista (olomuški nadškof in brnski škof), 30 poslancev Veleposesjva, 46 mest in trgovskih zbornic, 53 kmečkih občin, 20 splošne kurije. Začetkom julija bodo volitve izvedene. Dnevne novice. -i- Poslanci S. L. S. za kranjske zahteve. Poslanec Gostiinčar je 9. t. m. v proračunskem odseku zahteval sledeče: 1. Državna cesta Logatec — Idrija naj se temeljito popravi in uredi. 2. Izpelje naj se na Kranjsko telefonsko omrežje. 3. V Ljubljani naj država vendar enkrat sezida centralni kolodvor. L V vevški papirnici naj zaukaže vlada najstrožje odredbe v varstvo delavstva. 5. Plače delavstva v Idriji naj se urede kakor to zahteva delavstvo po vloženih spomenicah. 6. Vlada naj z vso resnostjo pospešuje kmetijstvo. 7. Jezikovne razmere pri c. kr. državnih železnicah naj se urede tako, da sc ne bodo Slovenci zaradi neznanja nemščine odrivali od železniške službe. Vsako šikaniranje v tem oziru naj sc odpravi. Vložil je predlog, da sc vlada pooblašča najeti v svrho izpeljave potrebnega telefona 20 milijonov kron. + Velikanski Dolenjski tabor na Za-plazu. S. L. S. je za trebanjsko dekanijo in sosedne kraje sklicala na preteklo nedeljo Dolenjski tabor na Zaplazu. Ta tabor je bil eden največjih, kar jih je naša stranka sklicala, — okoli prenovljenega svetišča Matere božje je včeraj zborovalo nič manj kot 5500 pristašev S. L. S. Že na vsezgodaj je vrelo ljudstvo na goro k svetišču, Od vseh strani so prihajali možje in vedati za gotovo, da hočejo napraviti kemično tovarno, kjer bo tako smrdelo, da tristo klafter naokrog ne bo mogel dihati ne človek, ne žival. Med ljudmi je završalo: »Kaj nam potreba njihovega smradu, ostanejo naj raje doma!« Možje so pa počasi in resno korakali proti Počakovemu ter se ustavili okrog korita. Šele sedaj so spoznali domačini, da so tuji gospodje prišli ogledovat korito. Na Počakovem sicer vsaka stvar rada počaka. Hruška počaka, dokler se ne vleže, dekle čaka, dokler se ne omoži, korito pa lc ni moglo čakati, dokler ne pride obljubljena podpora in nc bodo rešene vse uloge. Jaka in Miha in Jože so pozabili, da so vložene prošnje in vloge in ima to zadevo v rokah županstvo, žandarmerija, občina, deželni odbor, okrajno glavarstvo, deželna vlada, ministrstvo in poslanci, ter so nekega popoldne, ko ravno ni bilo drugega dela, na lastno pest popravili korito in pot okrog njega. Tuji gospodje so stali osupnjeni ter povpraševali domačine, ki so se prikazovali izza vrat hlevov in koč, česa pravzaprav manjka pri koritu? A domačini so delali dolge obraze in niso vedeli povedati ničesar. Samo Gašper, ki je znan po svoji zagovednosti, jim je odgovoril: da morda njim kaj manjka v glavi. Gospodje so naredili dolge obraze ter se obrnili in krenili s počasnimi koraki nazaj doli proti grabnu. " Taka jc povest o našem koritu. Ako bi jo kak pisatelj hotel obdelati obširneje, naj zbere tozadevne akte, ki leže za večen spomin na raznih uradih. Dr. Leopold Lenard. mladeniči, deloma tudi žene in dekleta, Kjer imajo orlovske organizacije, od tam so prišli mladeniči v krojih, iz Dobrnič je prišla orlovska godba. Dopoldne je služil mil. g. opat iz Zatičine ob asistenci več gg. duhovnikov pontifikalno sv. mašo, katere so sc udeležili samo možje in mladeniči, ki so napolnili cerkev do zadnjega kotička in jih jc moralo vse polno zunaj ostati. Poljudno in v srce segajoče je propovedoval g. župnik iz Št. Lovrenca Anton Oblak. Dopoldne se je tudi vršila velika procesija, katere so se udeležili vsi na gori navzoči. Pri tej priliki smo našteli nad 4500 udeležencev. — Po popoldanski službi božji se je vršil pod milim nebom velikanski shod, na katerem so govorili drž. in deželni poslanec Ivan Hladnik, gg. župnika Anton Oblak in Tomaž Rožnik, deželna odbornika dr. Lampe in dr. Pegan ter kaplan Ivan Štrajhar. Shod se je vršil veličastno in jc navdušenje ljudstva rasllo od govora do govora. Prikipclo je do vrhunca, ko je med govorom dr. Lampeta skusil nek liberalec iz Vel. Loke delati medklice. Malo je manjkalo, da sc mu ni kaj neprijetnega pripetilo. Šele tedaj smo zapazili, da je na shod prišlo poleg tega izzivača še kakih 20 ali 25 liberalcev iz Vel. Loke, ki so mislili, da bodo shod motili. Ko so pa po ponesrečenem medklicu videli ljudsko navdušenje, jih je takoj minilo veselje do zabavljanja in izzivanja in so poparjeni odšli. Splošno mnenje je bilo, da takega shoda na Dolenjskem še ni bilo. Ta tabor ima tem večji pomen, če se pomisli, da so liberalci imeli svojčas ravno v čatežki fari, kamor Zaplaz spada, toliko moči, da so s surovostjo in pretepom preprečili dva javna shoda naše stranke. Kako bi se jim bilo godilo včeraj, če bi bili hoteli kaj takega poskusiti?! + Brošuro »Dejanja govore« zatajujejo! Deželni poslanec Gangl je bil prevzel nalogo, da zbere gradivo za brošuro, ki je izšla pod naslovom »Dejanja govore«. — Glavno besedo imajo v tej brošuri, obsebi umljivo — učitelji, stebri liberalcev, kakor Zerovnik, Gr-mok in tem podobni. Vmes so prišli pa tudi nekateri, ki že seclaj obžalujejo, da so bili speljani na led. Tozadevno izjavo nam je poslala gospa Piki, učiteljica v Zalogu, ki obžaluje, da jo jc doletela nesreča, da je v tej brošuri in pravi, da bi bilo za učiteljstvo bolje — manj zabavljanja in psovk napram deželnemu odboru. Gangl, Zerovnik, Grmeli bodo z brošuro kmalu ostali doma. -f- Društvo za krščansko umetnost ima po svojem zadnjem občnem zboru z dne 13. maja 1913 naslednji odbor: Predsednik: prelat Janez Flis, generalni vikar in stolni kanonik v Ljubljani; podpredsednik: Ivan Šubic, c. kr. vladni svetnik, ravnatelj c. kr. drž. obrtne šole v Ljubljani; tajnik in blagajnik: Jožef Dostal, kn. šk. tajnik. Odborniki: Frančišek Avsec, župnik v Št. Jurijo pod Kumom in c. kr. kon-servator; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik; dr. Alfonz Levičnik, c. kr. gimn. profesor in katehet; dr. Jožef Mantuani, ravnatelj dež. muzeja »Rudolfinum«; Celestin Mis, profesor c. kr. drž. obrtne šole; Gašpar Po-renta, profesor na kn. šk. gimnaziji v Št, Vidu na Ljubljano; P. Hugolin Sattner, O. F. M., župni upravitelj župnije Marijinega Oznanenja; Ivan Sušnik, stolni kanonik; Feliks Toman, kamnoseški mojster; Msgr, Tomo Zupan, c, kr. gimn. profesor v pok,; Msgr. Anton Zupančič, profesor bogoslovja v pok. — Kustos škofijskega muzeja je ravnatelj dr. Jož. Mantuani. — Poročilo o občnem zboru prejm6 društveniki hkrati s premenjenimi pravili društva. -f Iz kranjske deželne gasilske zveze. Ker prihajajo na razne naslove vprašanja za pojasnila o razmerju deželnega odbora nasproti stari liberalni gasilski zvezi in o tem, kako naj se izvrši pristop k novi ofi-cielni deželni gasilski zvezi, smo naprošeni objaviti, da daje vsa potrebna pojasnila g, Fran Lavtižar, šolski vodja v Spodnji Šiški. Tozadevna pisma so naslavljati na g. Fran Lavtižarja, tajnika kranjske deželne gasilske zveze, Spodnja Šiška. — Želeti bi bilo, da se v posameznih gasilskih okrožjih skli-čejo sestanki, na katere je pripravljena deželna gasilska zveza poslati svojega odposlanca, da društvom vse potrebno pojasni. Premalo strankarske zavednosti je opažati še v marsikaterem večjem kraju na Kranjskem. Tako nam je znano mesto, kjer največje naše gostilne nimajo »Slovenca«. Neka taka gostilna, ki se vedno ponaša, da je zavedno naša, ima res naše goste — v njej pa dobiš samo nasprotno časopisje, našega ne. Somišljeniki naj bi povsod gledali na to, da »Slovenca« kar največ razširijo, ker kolikor bolj bo razširjen »Slovenec«, manj bo potem treba agitačnega dela. Tudi vsa naša županstva naj bi si naročila »Slovenca« — poskrbite, da bodo »Slovenca« imeli vsaj vsi naši zaupniki! Nasprotniki deiajo z vsemi silami za svoje časopisje — naš odgovor bodi: povsod razširimo »Slovenca«! — Slovesna otvoritev dvorane izobraževalnega društva v Št, Janžu bo dne 6. ju- lija. Na ta za Št. Janž pomemben dan naj sc pripravijo vsa katoliška društva tudi iz daljnje okolice. Natančen spored se bode še objavil. — Obolel jc spovednik sv. očeta kardinal Vives-y-Tuto. Radi prevelikega napora se mu jc zmračil um. Kardinalu Agliardiju so poverili, da kardinala Vives-y-Tuta zastopa kot prefekt kongrogacije za redovnike. — Kadilnikova koča na Golici. Do včerajšnjega dne je bilo v Kadilnikovi koči na Golici 421 turistov - izletnikov, lani pa do istega dne samo 210. Ugodno vreme in divna planinska flora z obsežnim razgledom po Koroški in Kranjski, sta obisk nenavadno pospeševala. — Napačni »dr. Boris Šlajmer« v Zagrebu. Dne 5. t. m. je prišel v »Hotel Royal« v Zagrebu tujec, ki se je vpisal kot dr. Boris Šlajmer iz Ljubljane. Nato je šel v bolnico usmiljenih bratov, kjer se je predstavil kot »sin dr. Šlajmerja iz Ljubljane«, Zdravniki so mu verjeli in ga jako ljubeznivo sprejeli. Razkazali so mu vso bolnico. Posebno se je »sin dr, Šlajmerja« zanimal za psihiatrični oddelek. Mladi »doktor« je preteklo soboto zopet prišel v bolnico in izpraševal bolnike o njihovih razmerah. V nedeljo dopoldne je prišel »doktor« k soprogi bolnega g. B., s katerim se je razgo-varjal v soboto v psihiatričnem oddelku, predstavil se je soprogi kot »bolniščni zdravnik« ter je dejal, da je njenega moža mogoče ozdraviti samo s serumom, ki velja 35 K. Žena je sleparju hitro dala 35 K; ko jc pa popoldne prišla v bolnico gledat, kako je serum učinkoval, videla je, da je nasela sleparju. Sleparijo je žena naznanila policiji. Slepar se je popoldne sam vjel. Prišel jc popoldne v lekarno usmiljenih bratov in želel praška proti glavobolu. Vratar mu je dejal, da ga išče neki kolega. Ko je slepar stopil na hodnik, zaprli so takoj vsa vrata, Slepar je takoj spoznal situacijo. Skočil je skozi okno na dvorišče, bežal v zakristijo in od tu na ulico. Za beguncem se je razvil pravcati lov po zagrebških ulicah. V Samostanski ulici je občinstvo beguncu zastavilo pot. Policija je sleparja prijela in dognala, da se je slepar lekarniški laborant Zore Friderik (nekateri listi ga imenujejo samo Friedrich), rojen 1. 1896. v Novem mestu na Kranjskem. Pri telesni preiskavi so našli pri sleparju neki dopis na ljubljanski »Dan«. Pri zaslišanju je arc-tovanec izjavil, da je sotrudnik raznih naprednih revij v Ljubljani. — Štirje potepuhi. 2. junija je bil za novomeško okolico kritičen dan. Navzlic orožniški patrulji, ki straži po novi in stari cesti novomeškega novega predora, se jc pripetilo, da je neki železniški delavec napadel na Kapitolskem hribu dve gospe ir. je le slučaju pripisati, da je prišel g. Buli nasproti, da se ni pripetila nesreča. Pozno v noči pa so znani štirje, bolj postopači kakor železniški delavci, to so Sokelšek, Oberžan, Flander in Cirar, prihrumeli v gostilno Marije Mežnar v Beršljinu in zahtevali liter žganega, katerega so hoteli šele drugi teden plačali. Ker jim je ta odgovorila, da na up ne da nič, so odšli. Zunaj pa so nabrali kamenja in ga skozi zaprta okna metali v gostilniško sobo, kjer so sedeli gostje. Ti so se prestrašeni poskrili in zaprli vežna vrata. Dva potepuha pa sta zlezla skozi ubita okna v spalno sobo. Gostje, gostilničarka in natakarica Terezija so iz spalnice poskakali na prosto, nakar sta vlomilca preiskala po hiši vse, še postelje sta pregledavala, preparala slamnjake in odnesla dnevni skupiček. — Ravno ko sta bila gotova in so hoteli vsi štirje odhajati, prikazala se je orožniška patrulja in nepridiprave aretirala. Pri njih je našla ukraden skupiček 15 kron in nekaj svetinjic, ki so se nahajale med denarjem. Oddali so jih okrožni sodniji. — Raz most v vodo ga je vrgel. Pred več leti se je na Otaškem mostičku pripetil enak slučaj, kakor na večer sv. Reš, Telesa, namreč da so fantje vrgli mimo idočega v Krko. Ponoči 22. maja vračal se je posestnik Janez Medle iz Prapreč čez zgoraj omenjeni mostič domov. Na mostu sta slonela dva človeka. Ko ju ta ogovori in želi »dober večer«, — mu odgovorita: »He, lc mal' počakaj, boš šel še pred en mal' pit'«. Nato skočita k' njemu in ga vržcla skozi ograjo v vodo. Pri sebi je imel nakupljeno kavo, sladkor in riž. Vse to jc v vodi izgubil, sam pa se je rešil in šel dve uri daleč v mrzli noči moker domov. Gregor Virant iz Herinje vasi pa se je začel proti ženskam hvaliti, kako čast da je naredil. Dejal jc: »En mal' smo ga namočil', saj je treba tudi »Stockfisch« namočit'«. — Sedaj jc to izvedela tudi sod-nija, ki bo Viranta dala na ričet — brez »Stockfischa«. — Herinjevaški fantje so zaradi raznih nerodnosti precej na glasu. V tej okolici se pripetijo večkrat tudi umori, ki jim jc priti težko na sled. lj Poizkušen samoumor. V Spodnji Šiški sc jc včeraj 24 let stari samski brivski pomočnik v Spodnji Šiški Ivan Ribič s samomorilnim namenom ustrelil v levo stran prsi. Kroglja mu je šla pri pazduh« vun. Ribiča so prepeljali v bolnico. — Velike Lašče jc ccsar povzdignil v trg. — Razpisana srednješolska mesta. Od 9. aprila do 6. junija so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko m e s t o : Gras-litz (rlg. 10. junija). — Klasična f i 1 o -1 o g i j a : Dunaj XVI. (g. L. G. 20. maja), Dunaj XII. (g. L. G. d. 21. maja), Ljubljana (I. g. L. G. d. 10. junija). — Moderna f i 1 o 1 o g i j a : Ustje nad Labo (g. D. 1. g. cvent. še Ph. 11. maja), Modling (g. D. F. 25. maja), Stockerau (g. D. F. 25. maja), ,Waidhoien a. d. Ybbs (r. D. E. 25. maja), Ljubljana (II. g. D. 1. g. ali D. Sl. 10. junija). — Historična skupina: Dunaj L (r. H. 31. maja).— Prirodopisna skupina: Stockerau (r. Ch. m. nI. 25. maja), Dunajsko Novo mesto (r. Ch. m. nI. 25. maja), Celje (g. Ng m. nI. 14. junija). — Matematična skupina: Modling (r. Ge. M. 25. maja), Elbogen (r. Ge. M. 18. junija). >— Prostoročno risanje: Stockerau (r. Z. Ge 25. maja). — Telovadba: Karlovi vari (rlg. T. 11. maja), Krems (r. T. 25. maja). — Suplenture: Laa ob Diji (r. D. F., r. Ng. T., r. NI., r. Z., 5. julija). Vse štiri suplenture se izpremenijo tekom prihodnjega šolskega leta v stalna mesta. — Kratice in znaki kakor navadno. — Službo išče inteligenten koroški Slovenec, bivši gojcnec slovenske trgovske šole. Blagohotne ponudbe na uredništvo »Slovenca«. Zadnje vesli. SPALAJKOVIČ RES ODPOKLICAN? London, 10. junija. »Daily Mail« trdi v brzojavki iz Sofije, da je srbski poslanik Spalajkovič s celo rodbino Sofijo zapustil. Danev je izjavil, da nima več upanja, da se mir ohrani. (Vest o odpoklicu srbskega poslanika je skoro gotovo le senzacija. — Op. uredn.) UGODNA VEST. — GEŠOV OSTANE? Sofija, 10. junija. Finančnemu ministru Teodorovu se je baje posrečilo pregovoriti Gešova, oziroma njegovo stranko, da svojo demisijo prekliče. ENERGIČNA INTERVENCIJA RUSIJE. Sofija, 10. junija. Danes je storila Rusija skrajno odločen korak za ohranitev miru med zavezniki. SRBSKA NOTA BULGARIJI. Belgrad, 10. junija. »Edinost;, po-toča: Odličen srbski politik je izjavil našemu poročevalcu: Na včerajšnji konferenci načelnikov strank z ministrskim predsednikom Pašičem je bilo sklenjeno, da naj srbska vlada v najkrajšem času izroči Bulgarski posebno noto, v kateri naj na obvezen način zahteva od bulgarske vlade odgovora, je-li se hoče udeležiti sestanka vseh štirih ministrskih predsednikov ali ne. Odgovor mora priti najpozneje tekom enega tedna. Če bo Bulgarska na to noto odgovorila negativno, bo Srbija brez vsakega odlaganja proklamirala aneksije vsega osvobojenega teritorija. Ta informacija je povsem točna in popolnoma zanesljiva. Poročila večernih belgraj-skih listov, da je bilo na včerajšnji konferenci sklenjeno, zahtevati od Bulgarske takojšen odgovor na srbsko noto glede revizije pogodbe, niso točna. V Belgradu smatrajo situacijo'za skrajno resno. (Ta izjava je nekoliko bolj specificirana obrazložitev srbskega koraka, ki smo ga že na drugem mestu zabeležili. — Op. ured.) BORZA. Dunaj, 10. junija. Danes so vsled Vesti o skrajni napetosti med Bulgarijo in Srbijo papirji silno padli. Alpinske akcije so padle za 25, Rima za 15, Skoda za 27, praške železn. za 29, Berg- und Hiitten za 42, Waffen za 15, Poldi za 12 kron. Vsled vesti o energični intervenciji Rusije so se papirji deloma popravili, tako Kredit za 2, državnoželezni-ške akcije za 3, Skoda za 12 K. SENZAČNA VEST. Belgrad, 10. junija. »Mali Žurnal« poroča, da je pri Makrešu prišlo do krvave bitke med Srbi in Bulgari. Srbi so izgubili nad 100 mož, toda tudi bulgarske izgube so veliko. (Poročila »Malega Žurnala« je treba silno previdno sprejemati.) BULGARSKI POSLANIKI BREZ INSTRUKCIJ. Pariz, 10. junija. Bulgarski poslaniki v inozemstvu so brez instrukcij in o namenih svoje vlade niso informirani, ker Gešov, ki se nahaja v stanju demisije, ne more dajati obveznih odredb. GRČIJA DEMENTIRA ZVEZO S SRBIJO. Pariz, 10. junija. V diplomatičnih krogih se govori, da Grčija dementuje, da namerava skupno s Srbijo proti Bulgariji nastopiti. DANEV OPOMINJA RUSIJO. Sofija, 10. junija. Danev je v Parizu •ndotnega ruskega poslanika Izvolskega opominjal, da Bulgarija ne bo mogla nadaljevati rusofilne politike, ako Rusija s korakom v Belgradu ne izposluje, da se bulgarsko stališče sprejme. »SAMOUPRAVA« APELIRA NA BULGARIJO. Belgrad, 10. junija. Oficielna »Samouprava« izraža upanje, cla bodo bulgarski državniki spoznali, da nimajo prav in bodo opustili korak, ki bi mogel postaviti na kocko vse velike pridobitve v vojski zoper Turčijo. DOGODEK PRI VALANDOVU. Belgrad, 10. junija. Listi poročajo, da je .ministrski predsednik Pašič na konferenci z voditelji parlamentarnih strank re-feriral o sledečem novem spopadu med Srbi in Bulgari: V četrtek popoldne so bulgarske čete zasedle neko srbsko postojanko pri Volovanu med Dojranom in Džev-dželijem. Srbov je bilo komaj bataljon in so se zato umaknili. Nato je srbsko vrhovno poveljstvo poslalo svojim četam pomoč in pozvalo Bulgarc, naj se kolikor mogoče hitro umaknejo zopet v svoje prejšnje pozicije. Bulgari se temu pozivu še dosedaj niso odzvali. Ministrski svet je po poročilih listov pooblastil vrhovno armadno poveljstvo, da z orožjem v roki, na željo vseh političnih strank, iztira Bulgare iz Va-landova. ANGLIJA GLEDE ALBANSKEGA VPRAŠANJA. Dunaj, 10. junija. Anglija predlaga za Albanijo mednarodnega komisarja. ITALIJA HOČE STAMPALIJO. Atene, 10. junija. Baje so se laško-grška pogajanja zopet nekaj ustavila, ker je Italija baje trdno izjavila, da hoče otok Stampalijo obdržati zase. VATIKAN SE V ALBANSKO VPRAŠANJE NE VMEŠAVA. Rim, 10. junija. »Osservatore Romano« izjavlja, da je vest »Tempsa«, da je kardinal Merry del Val v imenu sv. očeta albanskim škofom za slučaj avstrijsko-laške okupacije Albanije naročil, naj se katoličani severno od reke Škumbi postavijo pod avstrijski, oni južno od tc reke pa pod laški protektorat, popolnoma izmišljena. SRBSKO PRISTANIŠČE OB DONAVI. Belgrad, 10. junija. Skupščina je začela razpravo o donavskem pristanišču pri Prahovu, ki bi bilo izhodišče železnice proti Adriji. TISZA. Dunaj, 10. junija. Cesar je sprejel danes Tiszo v avdijenci. Tisza je cesarju predložil listo novega kabineta, katero jc cesar sprejel. Jutri bo cesar člane novega kabineta zaprisegel. ZBORNICA. Dunaj. 10. junija. Danes sta pri drugem branju finančne predloge govorila Witkow-skv in Funk. Prihodnja seja jutri. ZA ŽELEZNIČARJE. Dunaj, 10. junija. Vlada je v sporazumu s strankami sklenila določiti za izboljšanje plač železniškemu uradništvu, uslužbencem in delavcem 15 milijonov kron, in sicer v treh etapah, vsako leto več, dokler bi od leta 1915. dalje ne znašal stalni povišek 15 milijonov. Železniški minister Forster je to stališče vlade v budgetnem odseku danes že sporočil. POGUBNE POSLEDICE MOBILIZACIJE. Reka, 10. junija. »Rijecke Novine« poročajo, da so v Sarajevu rezervisti poskušali štrajkati. Soglasno sc poroča, da se z rezervisti silno grdo postopa. Po Dalmaciji so cele vasi brez moških, polja, pa neobdelana. Oderuhi zahtevajo po 50 do 100 odstotkov! Rezervisti, ki se bodo vrnili, se izsele v Ameriko. Cela sela se okužujejo s spolnimi boleznimi. AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK GRE V KIEL? Berolin, 10. junija. Avstrijski prestolonaslednik je baje izrazil željo, da bi istočasno z laškim kraljem v Kielu čestital cesarju Viljemu k njegovemu jubileju. DIJAŠKA DEMONSTRACIJA V ZAGREBU. Zagreb, 10. junija. Včeraj na »dječji dan", ki je bil obenem obletnica atentata na Čuvaja, se je zbralo na Zrinjevcu okoli 200 akademikov, katere je policija vsled raznih vzklikov razpršila. SVETI OČE NEMŠKEMU CESARJU. Berolin, 10. junija. Sveti oče je cesarju Viljemu čestital k vladarskemu jubileju s posebnim lastnoročnim pismom, katero bo izročil cesarju kardinal Kopp. ANARHISTI V ŠPANIJI. Madrid, 10. junija. Na avstrijskem parniku Alicc- jc došlo semkaj iz Buenos Ayresa šest ruskih anarhistov, katere so tu zaprli. UMORI V SARAJEVU. Sarajevo, 10. junija. Dezerterja, ki sta nekega kočijaža z vojaško puško in bodalom ranila, sc pišeta Franc Stift in Leopold Zajček. — V uradniškem predmestju Kovači so naši zadavljeno vdovo svetnika Kopertza. ZEPPELIN. Dunaj, 10. junija. Cesar jc grofu Zep-pelinu podelil odlikovanje za znanost in umetnost. Sachsen« sc je danes ob 2. uri 55 minut zjutraj dvignil v zrak in se preko Moravskcga vrnil v Nemčijo. POŽARI V NEW YORKU. New York, 10. junija. Tu je izbruhnilo ponoči šest velikih požarov. Škode jc dva in pol milijona dolarjev. Človeških žrtev je 50. REDLOVA AFERA, šopronj, 10. junija. Poizvedovanja v Redlovi zadevi so pokazala, da je bila njegova špionaža v zvezi tudi z drugimi zločini, ki so bili doslej nepojasnjeni. Pri ulanskem polku »Nikolaj II., ruski car«, ki je bil som premeščen z Gališkega, je bila svojčas ukradena polkovna blagajna; izginilo je iz nje 27.000 kron. Kmalu nato so bili ukradeni važni tajni dokumenti. Vse iskanje je bilo zaman. Nihče ni izvedel, kdo je bil zločinec in tudi ukradenih reči ni bilo mogoče odkriti. Zdaj pa je slišati, da je imel Redi tukaj sokrivce, ki so po njegovih nalogah izvršili le zločine. Prijeli so nekega ulanskega podčastnika. Govori se pa še o neki drugi senzacionalni aretaciji. AVSTRIJSKI ŠPION NA RUSKEM. Peterburg, 10. junija. Porotniki v Varšavi so obsodili avstrijskega trgovca Goldberga zaradi špionaže na dve leti trdnjavskega zapora. MREŽA VOHUNSTVA. Dunaj, 10. junija. V vojaških krogih govoike, da je preiskava Redlove afere dokazala, da je Redi že davno razpolagal z velikimi vsotami. Dolgovi, ki jih je imel še zadnje Čase, ga niso nič tiščali in so služili najbrže le za pretvezno razlago njegovih velikanskih izdatkov. Tudi zatrjujejo z veliko gotovostjo, da ne more biti nobenega dvoma o večji kompaniji špionov, katerim je stal Redi na čelu. Nekatere osumljence so že prijeli, pričakovati pa je še senzačnih aretacij. Koliko so nekateri samoumori zadnjega časa v zvezi z Redlovv afero, ni mogoče dognati, ker vojaške oblasti trdovratno molče. Primorske vesli. p Volivni boj v Trstu. V ponedeljek zvečer se je vršil v tržaškem »Narodnem domu« mnogobrojno obiskan shod, pri katerem se je po živahnem ugibanju zavzelo stališče k ožjim volitvam, ki se imajo vršiti v četrtek. Vodstvo političnega društva »Edinost« je mecl splošnim odobravanjem sklenilo, da se nikakor ne veže s socialisti, ampak da ohrani prosto roko in glasuje povsod za socialiste, kjer pridejo v poštev. To pa stori le z ozirom na svojo korist, ker so i socialisti v opoziciji proti kamori. V 3. in 4. okraju v mestu bodo pa slovenski socialisti morda storili svojo dolžnost in potem so izvoljeni slovenski kandidati. Po zaključenju rboro-vanja je množica na trgu Caserma zapela »Hej Slovenci« in se nato demonstrativno napotila v mesto. Policija pa jo jc kmalu zavrnila. — Ti dnevi do četrtka bodo dnevi agitacije. Če se zavejo slovenski socialisti svoje slovenske matere in sc spominjajo dejstva, cla so njihovi italijanski sodrugi vedno narodni, se mora zgoditi, da prodreta vsaj v 3. volilnem okraju slovenska kandidata, dr. Ribar in dr. Slavik. p Odlikovanje. Dekan v Tomaju, g. Matija Sila, je bil odlikovan z viteškim križcem Franc Josipovcga reda. p Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela skupščino 8. t. m. v Kr-šanu. Skupni dohodek je v preteklem poslovnem letu znašal 225.000 K, v tem pa je všteta svota 70.000 I\, ki jo daje vlada za vzdrževanje šol v Pulju, Crcsu in Lošinju. Da ni bilo te svote, bi društveni dohodki znašali za 20.000 kron manj kot lani. Družba vzdržuje 55 hrvaških šol s 75 učiteljskimi močmi. — Preteklo loto je družba otvorila osem novih šol z 12 učnimi močmi. p Prevoznina v Ameriko se draži. Človek nikoli ne ve, pri čem jc; paro-brodne družbe so kakor borze. Danes voznine zvišujejo, jutri pa znižujejo. Pred par dnevi šole jo bila Candian-Pacific znižala svoje cone na. 105 kron, potom pa jih je zvišfria na 140 kron, in te so seda j kar čez noč poskočile, tako da stane sedaj vožnja iz Trsta ali Ant-\vorpena 165 K. Sedaj so seveda konkurenca lahko oddahne in zviša c^ne, a radi konkurenco bodo začele cene zopet padati, čim se ljudje ne bodo hoteli tako močno izseljevati. p Bivši podnačelnik Reke izgnan i« Reke. Odvetnik dr. Ichio Baccich Girar-delli, star 34 let, rojen na Reki, je došel tc dni na Reko iz Jakina, kjer sedaj stanuje. Policija je pa nakrat Baccicha izgnala, češ. da je udeležen pri ireden-tistični agitaciji laškega časnikarja Pava. Dr. Baccich jc bivši občinski svetnik in podnačelnik Reke. p Usoden skok s tramvaja. Zasebnica Ivana Sifroni v Trstu je bila tako neprevidna, da je skočila s ti-amvaj-skega voza, ko je ravno najhitreje vozil. Mislila je, da si okrajša pot, a reva je padla tako nesrečno, da so jo morali z natrto lobanjo prepeljati umirajočo v bolnišnico. štajerske novice. š Naše prireditve. A" nedeljo, dne 8. t. m., so bile sledeče prireditve naših organizacij: Lepa mladinska slavnost pri Sv. Ani na Krembergu v Slovenskih goricah, govoril je profesor dr. Jos. Hohnjee. Občni zbor vrlo delujoče Kmečke hranilnice v Šmarju pri Jelšah, govoril je nadrevizor g. Pušenjak. Shod J. S. Z. v Krčevini tik Maribora, govoril je Fr. Žebot. Poleg teh se je vršilo še več manjših prireditev, med katerimi omenimo posebno abstinečno zborovanje pri Sv. Jurju ob južni železnici, kjer je govoril profesor clr. Fran Kovačič. š »Straža« konfiscirana. Mariborska »Straža« je bila v ponedeljek, dne 9. t. m., konfiscirana, ker je obsojala Lukačeve goljufije. š Sclmabov večer. V nedeljo 8. t. m, se je vršil v Celju koncertni večer na čast skladatelju dr. Anton Schwabu, zdravniku v Celju. Dvorana slov. gledališča v Narodnem Domu je bila razprodana. Prevladovali so mešani zbori, deloma z orkestrom, predvsem pa moški zbori. Ta koncert, oziroma dr, Schwabov večer je zanimiv. Pri nas smo prišli tako daleč, da si pripisuje vse prireditve na polju umetnosti vladajoča stranka, ki vlada siccr v Celju sama sebe, ne vlada pa širšega občinstva; zato so tudi prireditve obiskane, kakor jc pri takih razmerah pričakovati. Ta večer pa je veljal skladatelju dr. Schwabu samemu, ki je tudi vodil vse pevske točke, izbrane njegove skladbe. Takega večera žc davno ni bilo v Celju in ga ne bo, če se ne posreči pevskemu društvu doseči smoter, ki si ga jc stavilo s tem koncertom, pridobiti si stalno ta izvrstni skladateljski in dirigentski talent. š Znani kapucinski most v Celju z<* pet popravljajo; znamenje, da šc nimamo v doglednem času pričakovati novega. Poprava je res bila silno potrebna; dokazuje pa silno gospodarsko zanikarnost mestnih očetov, ki na tem mostu vrše vedno pogosteje poprave, kakor kočar, ki na enem kraju pokrije streho, pa se mu na drugem kraju vdere. Rotovž preti razpasti, kapucinski most pa se gu^a, da se že celo vsik pešec boji, zdajpazdaj ga bo odnesla Savinja. Vse skupaj verna slika talentiranega gospodarstva celjske nemškutarije. š Na šest let težke ječe je bil pred mariborsko poroto včeraj, dne 9. t. m., obsojen Franc Baurnan iz Šalovec. — Danes sta na vrsti dva slučaja: F. Pau-lič (posilstvo) in Antonija Voh (deto-mor). š Marijina cerkev, imenovana splošno nemška cerkev v Celju, se renovira. Tudi glavni oltar so odstranili, da popravijo veliko starodavno že preccj obledelo sliko v ozadju. š Celjski »Turnverein« obhaja dne 28. in 29, t. m. pedesctlctnico. Bo pa zopet hajlanja in rovarjenja po Celju in v nemški hiši proti Slovencem za eno leto, kakor po navadi ob takih in enakih prilikah, da se zopet utrdi trhla celjska nemškutarija. LjuDljanske novice. lj Seje odseka za zunanje pripravi katoliškega shoda nc bo danes, ampak jutri v sredo ob pol 8, uri zvečer v posvetovalnici K. T. D. lj Velik vojaški koncert, ki ga jutr\ v sredo ob 8. uri zvečer na. korist mestnemu ubožnemu zakladu povodom tekmovalnega streljanja častnikov 3. voja priredi z izbranim sporedom c. in kr. pcšpolk kralj Belgijcev št. 27, vrši se na vrtu hotela »Union« ob pogrnjenih mizah. V slučaju neugodnega vremena vrši sc konccrt v veliki dvorani hotela. Posebna vabila k temu koncertu se niso razpošiljala; z ozirom na izredni povod ter dobrodelni namen tc prireditve želeti in pričakovati pa jc kar naj' mnogoštevilnejega obiska. lj Pisarna Jugoslovanske Strokovne Zveze se je iz svojih dosedanjih prostorov preselila v Ljudski Dom, I. nadstropje, tja, kjer je dozdaj bila pisarna S. K. S. Z. Uradne ure so od 8. do 12. in od 3. do 6. ure zvečer. Ob tej priliki se načelstvo J. S. Z. iskreno zahvaljuje Zadružni Zvezi, ki je dala J. S. Z. brezplačno pisarniške prostore na razpolago. Načelstvo J. S. Z, upa, da sc v Ljudskem Domu koncentrira vse naše ljubljansko krščansko socialno delavstvo pod njenim in pod okriljem Slovenske krščansko socialne zveze, zato je pisarno v Ljudski Dom premestila. lj Seja načelstva J. S. Z. bo jutri zvečer, 11. t. m. ob V«?- uri zvečer v novi pisarni, Ljudski Dom, I. nadstropje, desno. — Dr. I v a n Zajec, načelnik. lj V Strunjan in v Trst je poletelo v nedeljo ljubljansko krščansko socialno tobačno delavstvo: nad 400 delavcev in delavk. Izlet je popolnoma uspel. S posebnim vlakom smo došli v nedeljo zjutraj ob 3. uri v Trst, iz Trsta smo pa ob 4l/2 od-pluli v Strunjan, kjer smo imeli slovesno mašo s cerkvenim govorom č. g. p. Teodorja z Viča. Med sv. mašo je pod vodstvom č. g. Ferjančiča izborno prepeval pevski zbor Katoliškega društva za delavke v Ljubljani. Ob 11. uri dopoldne smo Strunjan zapustili in se z ladjo odpeljali nazaj v Trst. Pevski zbor je med' vožnjo po morju krasno peval. V Trstu se je deputacija delavstva poklonila prevzvišene-mu tržaško-koperskemu škofu dr. A. Kar-linu, ki je nadvse ljubeznivo blagovolil deputacijo sprejeti v avdienci, ki je trajala 25 minut. Naši tržaški somišljeniki so vse storili, da se nam je dobro v Trstu godilo. Č. g. A. Čok in vodja Ferjančič sta poskrbela tako za ladjo kakor tudi za to, da je bilo za izletnike v Trstu vse poskrbljeno. Po skupnih kosilih v treh gostilnah je delavstvo pod vodstvom naših tržaških somiš-ljenic in somišljenikov v osmih skupinah si ogledovalo mesto Trst. Delavstvo je tržaškim našim somišljenikom zelo hvaležno, ker je po njih zaslugi naš izlet tako uspel, da si videl samo zadovoljne obraze med nami. lj Odlikovanje. Cesar je imenoval pri-marija v dež. bolnici g. dr. Emila Bocka za višjega zdravstvenega svetnika. lj Iz Stare Ljubljane. Kakor znano, so se na starem lesenem čevljarskem mostu svojčas naslanjale na držaje ob obeh straneh mostu lesene prodajalni-ce, ki so se odstranile šele leta 1840, ko se je zgradil >novi železni Hradetzkvjev most. Na tem mostu je stala tudi kapelica, v kateri je bil kip Kristov. O tem kipu je leta 1837. poročal tedanji blagajnik »revne hiše« Leopold Froren-teich mestnemu magistratu, da se nahaja že od pradavnih časov na tem mestu, ne da bi bilo znano, odkod so ga dobili in kdo ga je postavil. Guber-nij je naložil mestnemu magistratu in stolnemu župniku v Šentklavžu, naj preiskujeta, kdo je kip postavil in so-li še za njegovo vzdrževanje razven ustanove deželnih stanov kranjskih v znesku 450 goldinarjev morda druge glavnice na razpolago in kdo še poleg tega skrbi za vzdrževanje j» osvetljavo. Magistrat in stolni župnik sta stvar natančno preiskovala, toda mogla le poročati, da se ne ve, kdaj se je starodavna kapelica zgradila in kdo jo je postavil, ter da se za vzdrževanje in osvetljavo skrbi z milodari in z obrestmi ustanove kranjskih stanov, kar oskrbuje mestni magistrat. Ko je leta 1840. mestna občina nameravala razpadajoči čevljarski most podreti, je župan Hradetzky vprašal vlado, kje da se naj sedaj postavi imenovani kip, ki da ga prebivalstvo- posebno časti in mu prinaša tudi obilo darov v ubožni zaklad oziroma' zavod. Istodobno je župan predlagal, naj bi se kapelica zgradila na sedanjem Jurčičevem trgu. Ker je tedanji knezoškof Wolf s tem predlogom soglašal in ga toplo priporočal, so se 'na ukaz vlade sešli stavbni, olepševalni in ognjegasni odbor ter na imenovanem trgu določili prostor za kapelico, ki bi naj obsegala 4 kvadratne sežnje. Bodisi pa, da so nastale nepremagljive ovire ali da so se zdeli me-rodajnim činiteljem stroški za gradnjo (645 gold. 21 kr.) previsoki — ta načrt se je opustil. Leta 1842. se je upravi ubožnega ustanovnega zaklada zauka-zalo, da izroči ustanovo kranjskih stanov predstojništvu podružnicc sv. Flo-rijana, ker se nahaja navedeni kip sedaj v tej cerkvi. lj Vest o izletu. Gojenci salezijanskega zavoda na Rakovniku so v nedeljo, 8. junija, napravili izlet v Postojno. Skupno s šolsko mladino so najprej prisostvovali sv- maši, nato so se pa z godbo na čelu podali k jami. Na plesišču se izletniška družba ustavi in na poziv ravnatelja zavoda, naj presvitlemu cesarju zakliče trikrat »Slava!«, je navdušen in krepak pozdrav zadonel iz mladih grl po čarobni dvorani, nakar je godba zasvirala cesarsko himno. Živio-klic se je nato povzdignil tudi gospodu okrajnemu glavarju iz Postojne, ki je osebno spremil izletnike v jamo. Družba se je pomikala vesela po čudovitih podzemskih prostorih ter dospela do Kalvarije, Naravna lepota, združena z zvoki godbe, ki je na Kalvariji vnovič igrala, je vsem zadala vtis, ki se ne izbriše iz spomina. Zadovoljni in srečni so se gojenci in starši, ki so se tudi mnogoštevilno udeležili tega izleta, vrnili iz jame. Po obedu jc godba svirala na Vilharjevem trgu, medtem ko so mali telovadci nastopali z različnimi vajami. Pred odhodom se izletniška družba poslovi od g. dekana, nato se podd pred okrajno glavarstvo, da se zahvali g. okr. glavarju za njegovo ljubeznivost. Krepka koračnica je bila zunanji izraz globoke hvaležnosti vseh malih izletnikov g. okr. glavarju, ki je bil njim tako naklonjen. Z najboljšim razpoloženjem so se izletniki vrnili v Ljubljano in na Rakovnik grede je njih godba veselo svirala po mestu. lj Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija«. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 2, junija v hotelu »Ilirija«. Že udeležba sama je pokazala, da zanimanje za organizacijo kolesarjev še ni popolnoma zamrlo. Zadnji čas je pa že tudi, da se je pri nas osnovalo društvo, ki ima namen la lepi šport dvigniti na enako stopinjo sorodnih društev sosednih mest. Za primer le zadnja velika cestna dirka po Krasu, pri kateri so se dosegli kljub neugodnemu vremenu kaj lepi uspehi. Bilo je pa zanimanje za to prireditev tudi splošno, saj je vojaška uprava poslala v konkurenco svoje moštvo. Mlado društvo se pogaja tudi že s tržaškimi društvi radi velike dvadnevne dirke, ki se ima vršiti še letos, in sicer jc nameravana proga Trst—Ljubljana—Zagreb. Samoobsebi umevno je, da smejo biti člani ne le dirkači, temveč tudi taki, ki so za polahno vožnjo. Na programu ima odbor že za to sezijo več izletov v ljubljansko okolico. — V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Stopar Davorin, predsednik; Gore, podpredsednik; Stopar Fran, Kramar, Bahovec, Šimenc, Potokar, Ogrin, Mohar; Škoda in Nosan, reditelja; Delakorda in Huber, preglednika. lj Društva zdravnikov na Kranjskem ima mesečno zborovanje v četrtek, dne 12. junija 1913, ob 6. uri zvečer na derma-tološkem oddelku deželne bolnišnice. — Kirurgične demonstracije. Primarij dr. J. Stoje. — Zdravstvo v Ljubljani pred 100 leti. Primarij dr. V. Gregorič. lj Solidarnost vojakov povzročila stotnikov samoumev. .0 samoumoru stotnika Fritscha sc še poroča: Stotrik ni bil le strog predstojnik, marveč strašen mučitelj vojakov; vsi so se ga bali. Ko je bilo le preveč muke, so se pritožili radi njega vsi vojaki od prvega do zadnjega. Vršila se je preiskava in pokazalo se ie, kako neusmiljeno je ravnal z vojaki. Kdor je služil pod Fritschem, se ga spominja s strahom. Marsikateri prostovoljec ima v spominu, kako se je moral po ukazih Friče-vih plaziti po Rojcah v najgršem vremenu; drugi vojaki so istotako trpeli. »Planinci« pa so se streljali ali bežali od njegove ko" panije v Italijo. Pokojni stotnik jo rohnel včasih [nad ljudmi pol ure skupaj, se togotil in jim dajal živalske in druge priimke, kar si je le izmislil, je izustil. Mera je bila polna in vojaki so se mu uprli. Vojno ministrstvo je zaukazalo kazen za Fritscha in v pokoj so ga hoteli poslati. To pa je ambicioanega Fritscha prijelo tako hudo, da se jc ustrelil. lj Umrli so v Ljubljani. Fran Ku-šar, uslužbenec južne železnice, star 41 let. — Stanko Brundič, premogar-jev sin, 3 leta. — Tomaž Dolenc, bajtar, 54 let. lj Oče mesto sina. Predvčerajšnjem je prišel na dopust k svojim staršem, ki bivajo v Ljubljani nek vojak ter se oblekel v civilno obleko in šel na sprehod. Pri tem so se pa očetu obudili spomini na njegova mlada leta tako, da ga je premagala ljubezen do vojaške suknje. Ko je sin odšel, sc oče preobleče v njegovo uniformo in odide na ulico. Naposled se je stari vojak podal v neko gostilno, kjer si jc privoščil kozarec vina. Ker se je gostom zdel le prestar za vojaka, so ga začeli povpraševati, kdo je in odkod prihaja. Natvezil jim je, da je star 38 let, da je prišel iz Amerike, sedaj mora pa delati vojaško vajo. A tudi tega mu niso hoteli verjeti, marveč so ga posvarili, češ, naj se pazi, da ga ne zasači policija. Komaj je pa bilo to izgovorjeno, že stopi v lokal stražnik, ki je starega vojaka vzel seboj. lj S prvega nastropja je padla na cesto danes zjutraj na Tržaški cesti dve leti stara Jelšnik Valena. Reševalno društvo jo jc prepeljalo v deželno bolnico. lj Beg v prostost. Pri poljskem delu sta danes ušla mlada prisiljenca Hauschka Leo, Zgornjeavstrijec, pristojen v Line, 17 let star, velik, močan, rdečelas, na desni roki ima mizarsko znamenje L. H„ in For-tunat Kaspar, 17 let star, srednje velikosti, močan, Korošec, pristojen v Sv. Martin, okraj Celovec. Pobegnila sta preko proge dolenjske železnice v smeri proti Golovcu. lj S trga. Danes so pripeljali na trg cn voz vipavskih češenj, katerih je bilo 70 škatelj. — Na trgu so bile danes tudi prve marelice, ki so pa bile precej drage, namreč 1 K 60 vin. kg. lj Našla se je svilnata šerpa. Dobi se nazaj Cojzova cesta št. 1 pri gospodični Lini škerjanec, II. nadstropje, Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 m m e Čas opn-zovanja 19 7. zjutr. 2. pop. Stanje barometra v mm Temperatura ' po Celziju Vetrovi Nebo 9 9. zveč. 737-2 17'!) jp.m.szahj nevihta 7381 j 150 736-4 | 24-7 brezvetr. si. jug megleno j sk. o bi. i 13 5 Srednja včerajšnja temp. 19-7°, norm. 17 0». Iskrena zahvala vsem ki so oh smrti naše ljubljene . hčerke, oziroma sestre, gospodično Jožice Janežič nam izrazili svoje odkritosrčno sočutje, ali ji celo darovali prekrasno cvetje kot zadnji pozdrav. Zahvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, posebno duhovščini, učiteljstvu vseh tukajšnih dekliških in deških Sol, raznim gg. uradnikom in njih družinam. Prav lepa hvala pa gospej Kle-čevi, naši sosedi, za ljubko postrež-ljivost v teh težkih dneh. Ljubljana, 9. junija 1913. Žalujoči ostali. 1781 Tržne cep.e. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 10. junija 1913. Pšenica za oktober 1913 . . . lt'67 Rž za oktober 1913.....937 Oves za oktober 1913 .... 8"54 Koruza za junij 1913.....7 98 Koruza za julij 1913.....8'08 sprejme takoj Rudolf Geyer, ključavničar, Ljubljana, Gesta na Budolfovo železnico štev. 10. 1794 Pri novih hišah »Kranjske hranilnico« v Gradišču se odda različen • • Povpraša se na stavbi. 1796 ip p iit Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8 priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni. se zaradi selitve po prav nizki ceni proda. Ima zelo lepe in močne glasove in je popolnoma dobro ohranjen. Č. č. cerkvena predstojništva in gg. organiste se opozarja na lo priliko. — Poizve se iz prijaznosti v Katoliški Bukvami v Ljubljani. 1789 Prodajalna popolno opravo, skladiščem in kletjo, nadalje moderno urejena, s 5 prodajalno in opravo za oddati. Več se poizve: i*BlSSSina nliCH L s. I. ssadistropie, ssrata št. 21. Proda sc z lepim sadnim vrtom in vrt za zelenjavo. Več se izve ravnotam Zg. Šiška štev. 52. 1778 Naravna najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izborila dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851 Proda se dobro idoča z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na. Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795. v ^emlbena ponudba! ^Železničar, star 26 let, prijetne zunanjosti, se želi poročili z gospodično, ki bi bila ne-omadeževane preteklosti in dobrega srca. — ponudbe pod št. 1791 odpošilja uprava lista. parcela 579 pri Mariji na Žili ob Beljaku se vrši v četrtek, 19. junija ob 9. uri dopoldne v gozdu. Kavcija 180 K, kupni znesek je treba takoj plačati. 1787 Fr. šmajdek, ključavničar na Jesenicah —------— sprejme takoj — ■— in sicer samostojnega delavca za ograje. Ponudbe je pošiljati gori imenovanemu. pod zelo ugodnimi pogoji: T. veleposestvo pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem), nad 270 oralov, lahko tudi več posestnikov skupaj; 2. novo zidana pritlična hiša v Rudniku pri Ljubljani, nekaj sveta zraven, za eno družino; 3. dve enonadstropni hiši na Selu pri Ljubljani, v katerih bližini se zida nova šola. Povsod je potrebna v primeri z vrednostjo lc prav mala glavnica: ad 1. 30.000 K, ad 2. 2000 K, ad 3. 20.000 K. — S posestvom ad 1. združena jc pravica lastnega lova, prijetno letovišče. Pojasnila potom upravništva tega lista ali posredovalne pisarne Valentin /kcetto, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8. 1755 ¥ ©rlpijiom pri Trs to v bodoči ,,avstrijski Rivieri", v bližini miramarske graščine in kolodvora je pod ugodnimi plačilnimi pogoji Drofelniku<; svoje prvo zborovanje. k Umrl je posestnikov sin, po domače Žavrov v Šmarjeti v Rožu, g. Kari Sušnik, brat gimnazijskega profesorja Tomaža Sušnika v Mariboru. Pri vožnji v celovško bolnišnico je obležal pri svojem svaku Winklerju. Bil je priden mladenič, krščanskega prepričanja in vnet Slovenec. Škoda, da je šmarješka fara izgubila tako vrlega Slovenca. Pokojni jc dovršil z odliko nižjo gimnazijo in ostal po očetovi smrti doma na posestvu. k Za župnika v Črni je imenovan č. g. J. Dobrove, kanonik v Velikovcu. Častitamo! k Železniška nesreča. Borovlje. V nedeljo, dne 8. junija, bi se na lokalni železnici Svetna vas — Borovlje kmalu zgodila velika nesreča. Zavoljo velikega prometa je vozila težka lokomotiva starega tipa, a za to je proga preslaba. Ko je popoldne ob 3. uri 12 minut odhajal vlak iz Borovelj, so se na prvem ovinku udale tračnice in celi vlak gre za 20 metrov po goli progi, tako da so se vozovi zarili v zemljo. To pa je največ pripomoglo, da sc je vlak hitro ustavil in ni bilo večje nesreče. Cel popoldan in pozno v noč so ob svitu bakclj vzdi-govali vlak. Posebne težkoče jim je delala težka lokomotiva. V ponedeljek je bil že prost tir in vlaki zopet redno vozijo. k Umrl je v Borovljah puškar g. Peter Scheinigg, brat vladnega svetnika, f>rof. v pok. Janeza Scheinigga. Bil je od-očen Slovenec. Naj počiva v miru! n Književnost. * Sveti Just. Zgodovinska igra v štirih dejanjih. Italijanski spisal dr. F. P e t r o n i o, iz rokopisa prevel dr, Josip D e b e v e c. — Vednega občudovanja vredni junaki so mučenci, ki so za časa tristoletnega preganjanja sv. Cerkve umrli za sv. vero Njihovih slavnih imen se hvaležno spominjajo kristjani, hvaležna srca jim v vseh časih oskrbujejo lepe spomenike in krščanski umetniki tekmujejo med seboj, kdo jih bo lepše proslavil. Po pravici! Saj je kri mučencev pospešila razvoj svete Cerkve, na razvalinah templjev, večkrat poškropljenih s krvjo mučencev, se je dvignil sv. križ in sv. Cerkev je prišla zmagoslavno iz boja. Letos, ko obhajamo 16stoletnico zmage svete Cerkve, se moramo mučencev - junakov s posebno hvaležnostjo spominjati. Izmed njih pa zaslužijo šc zlasti hvaležen spomin oni, ki so posvetili kraje, kjer bivamo sedaj mi. Tak mučenec junak je sv. Just, tržaški patricij, mučen leta 303. po Kr. r. Pred njegovo mučeniško smrtjo so ga kristjani v Trstu prosili: »Oj prosi, prosi, Just za nas, za mesto naše, za ves Kras!« (Str. 75.) in mučenec jim jc v preroškem duhu odgovoril: »Pojdite in povejte vsem, vsem, prijateljem in neprijateljem, da hočem ta košček zemlje ščititi s svojo priprošnjo skozi vseh vekov veke . . . (Str. 89.) — Nehvaležni bi bili, ko bi se letos ne spominjali mogočnega zavetnika tržaške škofije, ki je v velikem delu slovenska. Zato jc v resnici sreča, da je tržaški stolni prošt dr. Frl Petro-nio, dobro znan kot pesnik, proslavil mučeniško smrt sv. Justa v štiridejan-ski zgodovinski igri, ki se odlikuje po živahnem dialogu in pesniškem jeziku. S posebno spretnostjo je igro v slovenščino preložil profesor dr. Josip De-bevec; posrečilo se mu jc dati igri tako dovršeno obliko, da se bere kot izvirnik. Prepričani smo, da bo dosegla igra »Sveti Just« lep uspeh povsod, kjerkoli jo bodo dobro uprizorili. V Trstu so jo že opetovano igrali — tudi v mestnem gledališču — in sicer z najboljšim uspehom. Sloveči cerkveni govornik P. .Viktor Kolb iz Družbe Jezusove, ki je videl uprizoritve igre v Trstu, je označil svojo sodbo o nji z besedami: »Bilo je pretresljivo lepo!« Igra »Sveti Just bo pa tudi vzbudila — in to zlasti poudarjamo — iskreno katoliško za- ' vest, posebno v srcih mladine, ki bo videla dvajsetletnega mladeniča sv. Justa trdnega, odločnega v sveti veri in njegovo stanovitnost v boju z grožnjami in mukami poganskega sodnika. Vse organizacije naših mladeničev naj uprizorijo krasno igro. — Igra, kateri je dodana krasna pesem »Pro- slava sv. Justa« — zložil Stanko Premrl — jc izšla v 20. snopiču priljubljene »Zbirke ljudskih iger«. V istem snopiču je tucli tridejanska izvirna igra z ženskimi vlogami »Ljubezen Marijinega otroka«, spisala Tončka Kovačič, ki bo posebno dobro clošla dekliškim Marijinim družbam. — Cena obema igrama je 80 vin. Naročila sprejema Katoliška Bukvama v Ljubljani. CERKVENE VESTI. Konferenca Sodalitatis Ss. C. J. za žužemberško dekanijo se vrši dne 16. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Hinjah. 1 Odkar zajtrkujem In iužnam! v i posili zavitek (3 kg netto) popolnoma naravnega iz malin pošlje franko po poštnem povzetju za K 5"G0 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tucli v sodčkih in v sterilizir. steklenicah. 2961 ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tndl na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnoga sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnini čajem svojih S zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek >/, kg po U0 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge ua Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, Schonbrunner-strafle 109, Radeckyplatz 4, Joscfstadter-sirafle 25. V Gradcu: SackstraHe 4. 101) Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zllo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 336 Poštni predal 12/160 Ogrsko. I. Išče sc 1740 3 žgrisBci z dobrimi spričevali o triletnem učenju in dveletnem praktičnem delovanju v trgovini z mešanim blagom. Informacije: Franc Terpln, Sv. Frjan pri Gorici. Izgotouljen površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrline jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini 55 H me unče m m nasproti sostilno Jii Soli" v podružnici ivrdHe il. MiHtoue. 767 Kolesarji, zahtevaj v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. Karel Čamernik & Ko. Ljubljana Dunajska cesta št. 9—12. Specialna trgouina s kolesi, motorji, aufomobili in posameznimi deli. mehanična delavnica in garaža. Tovarna pohištva J. J. Naglas naznanja vljudno, da se je vsled po-škodeb na hiši Turjaški trg št 7 morala začasno preseliti s svojo zalogo in prodajalno pohištva na Kongresni trg stev. 12, vogal Vegova ulica (zraven realke) tet prosi najvljudneje velecenjene p. n. odjemalce, da jej blagovolilo ostati zvesti. Z odličnim spoštovanjem /. /. Naglas. Domača najnovejša koiMcjjsRa trgovina Franca Jožc£a cesta 3 03 t- CO sc priporoča ccnj. p. n. občinstvu v nakup narejenih oblek. Spreiemaio se naročila po meri, ler se isvrle točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. Najnižje cene. znani bode letos in od letos napre) tsetino na dan so. loana, to ]e o nedeljo pred su. Petrom. 1786 Župni ui?ad Buzet 8 BaSka, Krk, Istra Otvoritev novega, moderno urejen. D hotela Jelebif =a D 0 « D G n Pf - - g jj (lastnik Ante Tudor) q □ dne 1. julija. - Prijatelji mirnega 0 Q ocldilia v domačem, hrvatskem Q D morskem kopališču zglasite se Q i] pravočasno! 1717 Q D * D □annaanannaaaaaan in vse potrebščine ima v zalogi Ji 9|J ma drogerija in fotomanutaktura v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5. Zahtevajte cenikc! 1131 Zahtevajte cenike! Sanatoržum Emona l^Ztt* Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. - Porodnišnica. - Medicinalne kopeli. Lastnik in Set-zdravnik: Dr.Fr. Derganc, primar. I.klr. odd. dež. holr,- pri Ogleju. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: Itako Tiskarne«. 0 Poziv na p. i. □ D D a □ a r, 1 Kakor prejšnja leta je hiša duhovniškega J i podpornega društva „Pio Sovvegno« na n J razpolago tudi letos meseca junija, julija u Bin avgusta odpočitka in razvedrila po- [J trebnim duhovnikom. Cena za lirano in n postrežbo jc zelo zmerna. — Pojasnila u 1 daie prodsedništvo „Plo Sovvegno" v y i Gorici (Cortc S. Ilario 7). 1 <07 Q Oderovorni urednik: Miha Moškerc.