St. 726. Trst, nedelja dne 3. marca 1912. Ljubljana Leto Ul NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK PhcamQ7na ct fi vin »Jn*ro“ !zhaia vsak,dan — tudi ob nedeljah in praz-rUouilJOi-il« 31. U flll* mkih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranfei-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d’Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne poSiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malič“ v Ljubljani. — Po poSti sprejemano stane Jutro" mesečno K I.oO, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: I mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Mirovna akcija. Italijansko-turška vojna trpi že dolgo; tako dolgo, da niti splošnega zanimanja več ne vzbuja izven bojišča ter Italije in Turčije. torej izven dežel, ki so v vojni sami prizadete. Pač pa se za stvar živo zanimajo kabineti velikih sil, ki jim ne more biti vseeno, ali se vojna razvleče v nedoglednost, ali se pa čem prej konča. Zato so se več-lirat javljali glasovi o raznili posredovanjih, ki so pa ostala dosedaj vsa brez vsakega rezultata, ker se nikakor ni mogel premostiti prepad, ki je stal med italijanskim in turškim stališčem. Turčija je bila že začetkom vojne pripravljena odstopiti Tripolitanijo in Cirenajko Italiji pod pogojem da zadrži vsaj po imenu svoje suverenske pravice nad tema dvema pokrajinama, ali Italija je to odločno odklanjala in je končno — samo, da se o tem sploh ne bi več razpravljalo in govorilo — nepričakovano proglasila aneksijo Tripolita-nije in potem se dolgo ni več ničesar slišalo o kakem posredovan,u s katerisibodi strani, vojna se je nadaljevala, prišlo je do raznih konfliktov, ki jih je izzvalo italijansko vojno brodovje, konflikti so se zopet poravnali. Italijani so na dalje poročali o svojih »napredovanjih* na bojišču, nahajali so se pa vedno na enem mestu in se niti sedaj še prav ne upajo v notranjost lripolitanije, ker pokazujejo Arabci tak odpor, kakršnega v Italiji me .da nihče ni pričakoval. Resnično nihče, ker da so v Italiji prej vedeli, s kakimi težavami in Žetvami bo spojena tripolitanska ekspedicija, bi si gotovo dobro premislili predno bi se v to aventuro podali, ker cela zadeva postaja če dalje bolj avanturistična. ‘ In vendar se sedaj po dolgem času zopet govori o mirovni akciji, katere inicijator je ruski zunanji minister Sasonov, ki se zelo trudi, da bi našel formulo, po kateri bi se dal skleniti mir in da bi pridobil za sodelovanje v svoji mirovni akciji tudi ostale velike sile. To poslednje se ruskemu zunanjemu mi* nistru gotovo posreči, ker želijo vse velike sile, da bi se mir sklenil čem prej, — ker škodo imajo od vojne vse države in dokler traja vojna, nastanejo lahko še vedno kake komplikacije, posebno, ako začne italijansko vojno brodovje operirati v evropskem in maloazijskem turškem vodovju, kar nikomur ne bi bilo ravno prijetno. Drugo je pa i prašanje, ako se najde baza za mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo. Stvar ni tako enostavna, kakor bi si morda kdo mislil. Italija težko da bi priznala suverenske pravice Turčije nad provinco, ki jo je že proglasila za svojo, četudi je še zelo daleS od tega, da bi jo resnično osvojila. Še manj je pa pričakovati, da bi TurSija odstopila Italiji provinco, ki se tako vztrajno in odločno brani, in javno mnenje na Turškem bi obsodilo vsako vlado, ki bi izročila Italiji Tripolitanijo in Cirenajko, dokler Italija teh dveh pokrajin resnično ne zavzame — do tega je pa že daleč. Morda se pa ruskemu zunanjemu ministru Sasonovu pri vsem tem vendar le posreči najti podlago za sporazum, ali biti moramo skeptični ker veliko upanja zato ni. Sicer se pa ne bi veliko doseglo s tem, da se sklene mir. Med Italijo in Turčijo bi LISTEK. Nostradamus. DESETO POGLAVJE. Dvor kralja Henrika* III. Čarovnik. Prinesite nam igralnih miz, dajte nam slišati rožljanje zlatih cekinov, da ne bodo rekli, da je Francija revna dežela 1“ Jedva so bile rečene te besede, že je nastalo glasno mrmranje radosti; zasebni pomenki so prišli zopet v tek, veliki krog se je raztrgal na manjše družbice, godci, ki so za vrati samo čakali na kraljevo povelje, so stopili nemudoma v dvorano ; prišli so sluge z igralnimi mizami, kartami in kockami; partije so se jele zbirati, pari so se zavrteli ob zvokih viol. Henrik II. je gledal željno to radostno gracijozno življenje, njegovo vročično veselost, njegovo bolno ljubkost, kakršna je 2riačilna za vse dobe razpadanja. potem sicer nastale normalne razmere, Turčija se ne bi več vojskovala in ne bi se bilo več bati kakih mednarodnih komplikacij, ali Italija bi imela od vsega tega prav malo, ker Tripolitanija bo njena še-le tedaj, ko stre odpor arabskega prebivalstva ki tudi sedaj brani Tripolitanijo, ker turškega rednega vojaštva je tam tako malo, da ne pride posebno v poštev. Brez ozira na to, ali se sklene mir — ali ne, — bo morala kraljevina Italija prenesti že mnogo žrtev, predno bo mogla reči, da je Tripolitanija res njena, ker tudi če sklene z njo mir Turčija, je veliko vprašanje, ako sklenejo mir in se podvržejo tudi Arabci, ki so na bojišču pravzaprav edini sovražniki Italije. Iz slovenskih krajev. Iz novomeške okolice. Preiskava zaradi sleparij in goljufij pri Prečinskih obČ. volitvah se je zavlekla zaradi tega, ker sta prišla v preiskavo tudi župnik in kaplan, ker sta vsiljevala volilcem že s klerikalnimi kandidati izpolnjene glasovnice. Priporočali bi državnemu pravdništvu, da pošlje par orožnikov tudi v Mačkovec in Ločno, kjer je župnik vsiljeval take glasovnico. To se je zgodilo med drugim tudi v Darovčevi hiši v Ločni; v isti vasi je župnik obljubil, da bo že on naročil on voz, če imajo volilci predaleč v Prečino, dal je tudi za dva Štefana vina. Da nimata župnik in kaplan svetniško čistih rok, in vesti, to bi znal povedati tudi ex-župan Vintar. Za kaplana vemo pa tudi mi. ker ga poznamo izza državnozborskih volitev, kjer je uganjal take protipostavno-sti, da bi ga bilo razjarjeno ljudstvo kmalu preteplo. Priporočamo drž. pravdništvu oba ta gospoda, da bo imel pošteni Vintar vsaj veSjo in primerno druščino. In Novega mesta. Premeščen je iz Nov. mesta v Ljubljano kot stavbni svetnik inž. Blondek, na čigar mesto je prišel inž. Ha-nuš. Blondek je bil vrl narodnjak in zelo priljubljen družabnik prt vseh novomešk.li slojih. Najlepši dokaz za to je bil razhodni večer v Tučkovi gostilni, kjer je bilo nabito polno njegovih prijateljev. V metropoli Ljubljani želimo vrlonarodnemu enačaju novih prijateljev in simpatij! Hišna preiskava se je vršila kot smo kratko že poročali v novomeški katoliški tiskarni in v stanovanju urednika „Dolenjskih Novicu znanega kanonika Žlogarja. V članku „Pod svobodnim solncem“ v zadnjih ,Dol. Novicah* napada neki klerikalni Kameleon novomeškega župana, da si je dal povišati plačo, nadalje zabavlja Čez upravo Novega mesta. Tudi mu je število stražnikov, namreč 4, preveč in kaže za vzgled sosedno občino Šmihel Stopiče, kjer je 9000 ljudi in opravljajo vse to delo samo trije, ki skrbe za javni red. Pisec tistih vrstic v „Dol Novicah* mora biti res brihtna buča, ker ne ve, da so oni trije smo za Kandijo, dočim je pa izven Kandije več orožniških postaj, ki morajo skrbeti za red in blagor občine. Koliko se pa skrbi v Kandiji za javni red in blagor občine, to bi znala povedati posebno dobro novomeška občina in novomeški stražniki, ki imajo večen opravek z „Da, da“, je zamrmral in si potegnil z roko po čelu, „hočem, da se smejo, hoČeti, da igrajo in se zabavajo! Oh, ta večna senca, ki stopa po brazdah mojih misli ! 01), ta glas, ki mi kliče : Kajn 1 Kajn! . . , No, kaj pa ti ?“ je dejal zdajci in se za-grohotal. »Saj vidiš, gospod kralj“, je odgovoril Brusquet in počenil h kraljevim nogam, »majhnega se delam“. „Sire“, je zamrmrala Diana de Poitiers, kako naj se zahvalim vašemu veličanstvu za to naklonjenost, ki me upijanja z radostjo in ponosom! . . .“ ,S tem, da me imaš rada, uboga Diana!* je dejal kralj tiho »Uboga! Uboga!" je puhal Brusquet. „Ah, Henrik, če je treba samo ljubiti te, da postane človek tako ubog kakor Diana, potem te ljubim do blaznosti in kar omagujem od same ljubezni!* In Brusquet je začel zavijati oči tako zaljubljeno ter pošiljati tako strastne poljube, da so se kralj, Diana, Katarina, Marija Stu« artova, Margerita, Emanuel ‘in vsi drugi za grohotali. Toda poljubčki in zaljubljeni pogledi dvornega norca so se obračali tako nedvoumno proti kraljevi mošnji, da jo je Henrik naposled moral odpreti, rekoč: kandjanskimi občinskimi reveži, za katere im& katoliški mož, oče Stembur, toliko brige in skrbi kakor za prebivalce na Marsu. Koliko se skrbi za javni red v Kandiji oziroma obč. Šmibel-Stopiče, bi vedela nadalje povedati tudi sodnija v Nov. Mestu, ki se ravno sedaj peča s protipostavnim početjem pri občinskih volitvah v Kandiji. Vedelo bi pa tudi povedati novomeško glavarstvo, ki je imelo in ki ima vedno opravka z malimi pobalini iz Šmihel-Štopiške občine, iz Kan- j dije, ki so organizirani v tatinsko družbo romavhali po Noveai mestu. To naštevajte kanonik Žlogar v „Dol. Novicah11, predvsem pa si zapomnite svetopisemski rek: Pezdir vidiš v očesu svojega brata, bruni v svojem očesu pa nevidiš. DNEVNE VESTL Velika nesreča v salonu deželnega glavarja. Pomislite, kaj se je zgodilo! Poročali smo zadnjič, da si je g. deželni glavar pustil salon čisto po svojem preurediti in da je za to potratil najmanj 12.000 K za katere bo deželna blagajna postala lažja. Salon je krasno slikan, prava umetnost, ki' je ne najdeš kinalo v takih prostorih. Vse bi bilo v redu, da se niso klerikalci tako nesrečno vrezali pri svojem računu. To delo slikanja so to pot izjemoma poverili naprednjaku, Staretu ml. Pa ne za to, ker je Stare naprednjak, ampak zgolj le za to, da bi nehal biti naprednjak. S tem, da so mu kot najsposobnejšemu slikarju poverili delo, so ga hoteli vjeti za kandidaturo v t r -govsko-obrtno zbornico. Pa Stare je spravil zaslužek iz deželnega dvorca v žep in je ostal, kar je bil. To pa je hud udarec ne le za klerikalen volivni manever, temveč tudi za slikarijo v salonu in 12 sobah deželnega dvorca. O tej veliki nesreči, ki jih je na dveh straneh zadela, zdaj slavni gospodje in kmetje kalibra dr. Lampeta resno premišljujejo. Lampe je predlagal, da najmanj, kar morajo storiti, je to, da sam škof poblagoslovi vse te prostore, da iz njih prežene vse kar diši po liberalnih barvah. Kreger pa je stavil nujno predlog: Deželni odbor skleni: Pozlatarju Kregarju se naroča, da takoj vse prostore pozlati in sicer še na račun lestenca v deželnozborski dvorani, ker se je takrat pri obračunu vrinila neka računska pomota. — Predlog soglasno sprejet izvzemši predlagatelja samega. In to je gotovo velika nesreča! Belokranjska železnica. Ker se začne I. sušča graditi proga za belokranjsko železnico, so domači tesarji že popolnoma izsekali hrastov gozd, ki je zaraščal strmi breg pod drž&vno cesto. Dobro bi bilo, da bi se enkrat za vselej odlo ile skalne škrbine, ki mole izpod vinograda dvor. svetnika g. Ger-dešiča na cesto in je nevarnost, da se o priliki odkrušijo in zdrče na cesto. Pred par dnevi je prišla truma Bosnakov v Novo mesto, da dobi delo pri gradnji proge. Hier! In naši slovenski fantje. Kako malo narodne zavednosti je v naših slovenskih kmečkih fantih, to posebno dokazujejo prizori po sodiščih. Če so kot priče poklicani, se bo le malokdo zmotil in se bo odzval s slovenskim »Tukaj!“, ampak večino- „Na, moledovalec, uteši svojo gorečo ljubezen !u Brusquet si ni dal dvakrat reči in je pogreznil roko v mošnjo ter zagrabil polno pest zlata. »Gospoda11, je dejal kralj nato, »nocoj bomo imeli tako redko zabavo, da bomo pozabili na igro in ples : imeli bomo No-s^radama!“ „Kralja kabale", 'se je oglasil Brusquet, »cesarja magije, vražjega čarovn ka“ ki ugane na prvi mali, da ste bolni, kadar vas prikleplje mrzlica ^na posteljo! Ves Pariz nori za njim. Njegov hotel je zmerom poln. Kočije se kar mečkajo v ulici Froidmantel. Jaz ga namerjam vprašati, kateri dan me misliš ti, Henrik, povzdigniti v kneževski stan*. „Ali je resnica, sire, da dela zlato ? je vprašala Diana de Poitiers. »Sire-1, je vprašala Katarina s čudnim usmevom, „ali je res, da ve, kakšna smrt je namenjena slehernemu izmed nas?“ „Videli ga bomo pri delu*, je dejal Henrik II. in pogledal na uro. „Saj sem mu dal sporočiti ukaz, da naj bo tukaj ob desetih ... Vsi bomo izvedeli, kaj nas čaka, in . . .“ , Ah, ah“, je viknil Brusquet in presekal „J utru“ ob njegovem drugem jubileju — dne 2- marca 1912. Zlo intrig te ni ubilo, vsa zaman bila je zloba, ni ti izkopala groba : V tretje leto si stopilo. Drugo leto je minilo spet Bav-bav ti gratulira Jeze „Dninaru se požira: Zlo intrig te ni ubilo. »Dninarjev" prot teb hudoba brez moči je bla, njih sile niso ti vratu zavile, vsa zaman bila je zloba. Vsa ostudna njih grdoba — najbrž tebi za zahvalo, ker s’ usluge jim skazvalo — ni ti izkopala groba. Občudujem tvojo silo, ki doslej je v tebi živela. V znamenju za narod dela v tretje leto si stopilo. ma se odreže s „Hier!“, in to še z nekim posebnim ponosom, kot bi s tem hotel celemu svetu pokazati, da razume že toliko nemškega. Pa ko bi se ta grda razvada pojavljala le med fanti, ki so bili vojaki, Ne I Ampak tako se sami iz sebe norčujejo in sramote ob enem tudi slovenski narod večinoma taki fantje, ki bodo še nekaj časa morali čakati, da se bodo pri vojaki zglasili s »Hier!“. Pa še to: Ravno ti fantje so večinoma navadni pretepači, ki se za vsako malenkost, ali pa tudi brez vsakega povoda nKd seboj pretepejo kakor mrjasci. Slovenski fantje. Ce se že res ne morete odvaditi medsebojnega pretepa kar vas in zaradi vas tudi ves narod pred tujci ponižuje do kulturnega stanja divjakov, vsaj s to grdo navado se pošteno skregajte, da se, če ste poklicani za pričo, tudi pred nemškim sodnikom ne osmešiti s „Hier!“, ampak da se kot pravi slovenski fantje postavite s »Tukaj ! »Podpisano mestno županstvo v Novem mestu naznanja, da so vse vesti, ki krožijo v Novem mestu samem, kakor tudi v okolici, katere je ta ali ona oseba v zlobnem namenu inspirirala, zadevajoč zvišanja občinskih doklad v Novem mestu po sklepu tukajšnega novoizvoljenega občinskega odbora za zidanje mestne deške in dekliške šole, povsem neutemeljene in neupravičene toraj neresnične. Ni res, da bi tukajšnji občinski odbor sploh kedaj sklepal o zvišanju občinski doklad, res pa je, da so ostale pri isti višini, kot so že leta in leta. Mestno županstvo v Rudolfovem kralju besedo, .Lotarinžan prihaja k nam! Živela Lotaringija, morbleu !' ^Izrodek prokleti!“ je zarenčal vojvoda Guiški, ki se je v tem trenotku poklonil pred kraljem. »Izrodek! Pametna beseda je to! Da, spričo slavne hiše lotarinške [smo res sami Izrodki!“ je vzkliknil Brusquet, hoteč se maščevati za žalitev. »Ah, vraga! Nas druge lahko vlečejo za ušesa, saj jih imamo dovolj velika. Le poglej, Henrik, poglej svojega žlahtnega bratranca Guiškega. To ti je glava! Škoda le, da jo venča samo vojvodska krona. Za junaki meškega, rentyjskega, saintquentinskega in calaiškega to ni dovolj, tristo hudičev! Kaj smo pa mi storili, da nosimo kraljevsko krono ? Podpisali smo sramotni mir v Gateauju. Guise pa je regil Pariz Guise je rešil kraljevstvo. Guise hoče rešiti vero, prestol, krono, državni zaklad, cerkev, Rim, Francijo, Španjolsko, Škotsko, kugo, lakoto, vojsko in nevemkaj Še! Živel Guise, ki hoče oteti vse s svojimi mogočnimi rokami! Naj reši še mene! Naj reši sebe! Lotaringija, na pomoč ! . . .“ Čim bolj je hotel vojvoda Guiški priti do besede, tem huje je vreščal dvorni norec, čigar zlobno podtikavanje sta razumela enako dobro vojvoda in kralj. Obadva sta Naprednjaki le vun iz kmetijske družbe ! To ste čitali te dni v škofovem glasilu in to ste slišali kdor je bil navzoč pri občnem zboru. Sploh pa pogleite, kdo je zdaj v glavnem odboru iz česar zanesljivo sklepate to le: Klerikalci vas bodo skušali z lepa in z grda prikleniti nase, da vas popolnoma podjarmijo, kdor se pa ne bo pustil, tistega bodo vrgli tudi kot člana iz družbe vun. Če mislite, da bo sedanji odbor nepristransko postopal, se prokleto motite. Vsaj vidite kako »nepristransko1* postopajo v deželnem odboru. Nobeden liberalec ne dobi nič, pa naj se obrne še s tako opravičeno prošnjo. Ravno tako bo tudi pri kmetijski družbi. Ne more tudi biti drugače, vsaj so ravno tisti možje glavni faktorji pri družbi, kakor v deželnem odboru. Sami pravi kmetje: Povše, dr. Lampe, baron Lichten-berg, župnika Piber in Hladnik i. t. d. Zagrabite po samopomoči! V vsakem okraju zasnujte samostojne gospodarske podružnice, po vzorcu one na Gor. Polju pri Straži. Pojdite doli pogledat, in videli boste kako lepo, uspešno, složno, brez vsake politike deluje ta organizacija, ki se ima za svoj obstoj zahvaliti zavednemu odločnemu g. Antonu Klincu. Če se je delo temu posrečilo in še celo v takih politično razdvojenih razmerah, kot so ravno v bližini Prečine in Toplic, zakaj bi se vam drugim ne v boljših razmerah. Korajža velja, pa delati, razumno delati je treha.flUvažujte pa tudi kolike važnosti so take organizacije za občinsko u-pravo in za volitve sploh. Tu stoji samostojna, trdno zvezana kmečka ali gospodarska stranka, ki mora pri količkaj razumni taktiki dobiti premoč v svoje roke ; krajevne organizacije naj bi stopile v zvezo z okrajno in vse te okrajne z deželno organizacijo. Nobenih »dohtorjev", najmanj pa takih ki naprednega kmeta poznajo le takrat kadar ga rabijo za volitve, ali pa za svoj žep. Sami delati, sami se izobraziti v kolikor je pri današnjih razmerah tudi kmečkemu stanu potrebno. Poskusite ! Boste videli, kako bodo danes še objestni klerikalci ratali ponižni. A glavno pa, videli bomo vsi Slovenci, da na slovenski zemlji ni res le za eno dest naprednih kmetov, ali pa še to ne, pakor klerikalci trdijo, ampak da jih je cela kojska, ki je zdaj le razpršena brez pravega vodstva in cilja. Vbogajte naš nasvet in vi-veli boste, da smo prav svetovali Dobrih stvari je lahko več obenem, najboljša pa mora biti samo ena. Kar se kavnih primesi tiče, smemo brez zadržka izreči, da je najboljša edino le Kolinska kavna primes. To so tudi že davno spoznale vse slovenske gospodinje in zdaj vse kupujejo samo ta najboljši kavni pridatek. Slovenskim gospodinjam se je Kolinska kavna primes pa tudi zato tako priljubila, ker je pristno domače blago — edino te vrste. Novo meška občina bo oddala 2. sušca v najem zemljiške parcele na Kočevarjevem marofu za to leto. Nova prikazen pri ljubljanskem deželnem sodišču. V petek je porotnemu senatu predsedoval gospod, ki je na tem sodišču čisto nova prikazen. Mislimo na pl. Kočevarja Po načinu soditi, kako je vodil razpravo, je težko uganiti, ali je Kočevar res pravi Kočevar, ki se je za silo pa dobro naučil slovenščine, ali je z preveliki ljubezni do nem« škega uradovanja že precej zanemaril svoj materni slovenski jezik. Da je porotno razpravo to pot vsaj v Ljubljani, prvikrat vodil, to je, da rabimo sodnijski izraz, razprava jasno dokazala. Ali vsaki navajeni pride polagoma v vajo. Treba je le prakse, posebno kar se tiče resumeja. Tega pri porotnih razpravah najvažuejega posla tako malokateri gospodov razume. Namreč razume že, ali tisti ga ne razumejo katerim je re- prebledela, kralj od groze, vojvoda od gneva. ,Sire‘, je izpregovoril naposled Brazgotina, »umaknem se vašemu norcu!“ „Ne, dan božji! Ostanite, bratranec ! Ali boš nehal rigati, osel ti, Govorite, žlahtni bratranec moj!“ „Sire“, je izpregovoril vojvoda, »pred-stavljam vam prečastitega Loyolo, ki bo razložil vašemu veličanstvu, za kaj da gre. Dovolj je, da vaše veličanstvo ve, da kone-tabel de Montmorencv, kardinal Lotarinški, gospod maršal de Saint-Andre in jaz sam poznamo in odobravamo načrt, ki ga hoče predložiti kralju v odobrenje". „Govorite, častiti oče“, je dejal Henrik II. in pomeril meniha s plašnim pogledom. »Da*, je rekel Brusquet, „mi poslušamo* . »Kralj francoski1*, je izpregovoril Loy-ola s svojim suhim, rezkim glasom, »vaše kraljevstvo je izmed najlepših biserov krščanstva. Ali boste dovolili, da ga žre ija krivoverstva ? Malo časa imam za svet, veličanstvo, kajti Bog me kliče; zato govorim kratko. In vas vprašam: kadar stopim pred svojega božjega mojstra in me on povpraša, kaj sem storil za sveto cerkev Jezusovo, ali sume namenjen, to so porotniki, sodniki obtoženca. Tudi dvorni svetnik Pajk ga dolgo let ni mogel, ali ni hotel razumeti. Preveč je iz njega kot predsednika govoril nekdanji državni pravdnik, pa letos smo bili z g. dvornim svetnikom tudi v tej točki prav zadovoljni. Mož se je poboljšal. In to želimo tudi g. pl. Kočevarju Sicer pa je tu gospod kot nova prikazen na našem deželnem sodišču napravil utis lojalnega sodnika. Predavanje prof. dr. Cerka v Ljubljani o podzemeljskem kraljestvu, je bilo nepričakovano dobro obiskano. Zlasti mladine, šolske in odrasle je bilo mnogo navzoče. Predavanje je posetil tudi društveni predsednik ekscelenca baron Schwarz. Sicer pa smo videli navzočih tudi mnogo »jamarjev*, ki so to pot prvič v res izbornih skioptič-nih slikah videli prve jame. No pa je veliko upanja, da se vsaj zdaj poboljšajo, ko jim je predavatelj tako vabljivo tudi v besedah naslikal krasoto podzemelskega kraljestva. Svojo ostalo sodbo o predavanju in društvu sploh, si še pridržimo. Izključenje javnosti. Večinom ljubljanskih sodnikov, kadar predsedujejo poroti, blagovoli javnost bagatelizirati v onih slučajih, ki se tajno, razpravljajo. Da je javnost od takih razprav izključena, to je umevno. Ampak tudi to izključenje je vezano na gotove predpise, ki se morajo upoštevati, treba je oficijelne senatne razglasitve nikakor pa se niim ne zdi prav, če se predsednik na mladega zapisnikarja sklicuje, da treba izključiti javnost, kot se je to v petek zvečer zgodilo. Začetek in konec tudi taka razprave je in mora biti javen. Povodom Sattnerjeva oratorija je izdala .Gl. Matica" obširno 38 strani obsegajočo knjižico, v kateri se nahaja besediio oratorija, da more občinstvo izvajanju dela slediti ; dalje muzikalna in vsebinska razlaga oratorija iz peresa g. St. Premrla, životopis skladatelja P. H. Sattnerja z ozirom na njegovo glasbeno delovanje in kratek spis o pomenu tega oratorija za Slovence. Knjižico s skladateljevo sliko je dobiti v trafiki Jerice dolenčeve v Prešernovi ulici v Ljubljani za ceno '20 vin.; po pošti 25 vin., ki se lahko pošlje pri naročilu v pisenskih znamkah. 9. št. Slov. Ilustr. »Tednika" je posebno zanimiva in obširna. Vsebuje: Angleški kralj Juri in napalski indijski knez Mabaradija s spremstvom na lovu na tigre v Napalu v Indiji; brvatske narodne noše v Dalmaciji; Valentin Štolfa v Sežani in njegovih 8 sinov, ki so bili vojaki; 100 let stara praprababica Alojzija Kertu pestuje svojo 112 1. staro prapravnukinju Hilarijco Zorn v Gorici; mlad hrvatski skladatelj Božidar Širola v Zagrebu; Brat »Martin* v Ormožu; igralke in igralci in učitelj D. Serajnik kot brat „Martin“; pustni orači pri Sv. Barbari v Halozah na Štajerskem; 40 let stavec: Ivan Teršelič v Mohorjevi tiskarni v Celovcu; iz Beneške Slovenije : Možnica ; bulgarski princ Boris ; slovenski drvarji v Tacoma Wash v Ameriki ; zastave kitajske republike itd. — Priporočamo »Slovenski Ilustrovani Tednik" vsem, da si ga naročijo, kdor ga še nima. Mestna hranilnica ljuhljanska. — Meseca februarja 1912. uložilo je: 1871 strank .... 807.692 K 33 1499 „ pa dvignilo 835 865 „ 52 Stanje ulog koncem meseca februarja 1912. 42,139.438 . 91 Stanje uložnih knjižic 29.106. I. redni obč. zbor „Adrije“ v Pragi za XIII. tečaj se vrši v sredo 0. marca ob 8h zvečer v restavraciji v .Kuriho oka“. Vspo-red običajen. naj mu odgovorim, da se mi je posrečilo sicer oteti Španijo in obvarovati Italijo, ne pa tudi, iztrgati Francijo zmaju, ki izteza po njej svoje otrovane kramplje ?. . .* ,Kaj naj torej storimo? . . .* je vprašal Henrik začuden. »Iztrebimo krivo vero!“ je zagodel Guise. »Kaj naj storimo, sire ? je zamrmral kardinal Lotarinški. „Ta sveti mož vam bo povedal. Poslušajte ga, zakaj Bog sam vam govori z njegovimi usti*. „Dejstvo je, da vladajo Čudne zmešnjave po kraljevstvu*,' je rekel Montmo-rency. „Eh, sire* je šepnil Saint-Andre kralju na uho, .pustite nam to težko delo in prihranite zase samo prijetno breme vladanja. Zaupajte meni skrb, da bo ta prijetnost vsako jutro nova'. Saint-Andre, ki je dobro poznal kraljev temperament, se je bil doteknil občutljive strune. Kralj se mu je nasmehnil. Njegov smehljaj se je odbil na bledem licu dvorjana. Saint-Andre se je obrnil proti Loyoli in mu namignil, da lahko govori. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan" v Trstu Sedež: kavarna Minerva, via Acquedotto. Odbor tržaškega kolesarskega društva »Balkan" je videč nagli razvoj in napredek društva, in v prvi vrsti koristi in interes svojih članov, posnel metodo inozemskih Touring klubov, in sklenil v smislu sklepa občnega zbora 11. februarja 1912. zavarovati svoje člane zoper KOLESARSKE NEZGODE. To zavarovanje se deli v dva razreda, in sicer: I. razred s pravico K 2000.— za slučaj smrti; K 6000.— za slučaj popolne nesposobnosti, K 2.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni. II. razred s pravico K 1000.— za slučaj smrti, K 3000.— za slučaj popolne nesposobnosti, K 1.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni. Letna članarina znaša skupno z zavarovalnino K 10.— za prvi in K 6.— za drugi razred. Vsa pojasnili dajejo se bodisi ustmeno vsaki dan od 8.—9. zvečer in ob nedeljih od 12.—1. pop. v dr. sedežu, ali pa pismeno. Kolesarji, kateri imajo veselje do kolesarskega športa in ob enem da se zavarujejo — dobro došli. Predsedništvo Tržaškega kolesarskega društva »Balkan" Leopold Pegan 1. r. predsednik. Krvavo ženitvovanje. (Izpred ljubljanske porote, 1. marca. Voglarjenje s pretepom. Ena prvotno lepih toda vsled posledic dandanes najgrjih navad naših kmečkih fantov je voglarjenje fantov pri svatbi. Fantje se zbero na voglu hiše, v kateri je svatba, zapoj o na čast »ofčetnim" v hiši. Potem pride na vrsto pijača, navadno kar poln škat vina in par piskrov šnopsa. Tako razgreti možgani čutijo tudi v najhujši zimi potrebo, se ,ohladiti“ in izmed 100 slučajev jih je komaj 90, da se to ohlanjenje ne izvrši z večjimi ali manjšimi pretepi. Če le pridi.jo zraven še fantje iz druge vasi, navadno izmed njih katerega na vekomaj olilade. In tako se je zgodilo tudi dne 29. januarja na svatovanju v Podlipovci pri Izla-kih. Župan Kolenc je omožil svojo hčer z nekim Alešom, svatba se je vršila na večer v županovi hiši. Voglarili so najpreje domači fantje, med njimi tudi poškodovani Prašnikar ter ubiti Jernej Lipovšek. Med tem so v bližnji vasi v Perhovcu v gostilni pri Rozini sedeli fantje iz nasprotnega tabora. Med njimi je bil neki Barbič, ki je gojil že staro sovraštvo do ženina. Ta je želel za ta večer ženinu zapustiti spomin na njegovo svatovanje. Rekel je svojim tovarišem. naj se nikai nič ne boje, če gredo voglariti. ker on ima že »eno stvar v že-pu“, da bo pomagala. Nato je privlekel nož iz žepa. Tako okorajženi so vzbudili pri mizi spečega uboja obtoženega Lovrenca Božiča. Ta se je streznil in šli so na voglarijo h Kolenčevi hiši. Domačim Voglarjem ta po-set fantov iz druge vasi ni bil povšeči. Kratek sporek, malo ravsa in domačini v zavesti svoje »pravice", zapode »nasprotnika" v beg*. Dva pobita eden ubit. Prepodeni voglarji so se razpršli in vsak po svoje oborožili. Med tem ko so se drugi fantje podili po cesti, je šel Lovrenc Božič pod neki kozolec, vzel tam debeli smrekov kol, ga prelomil v dva kosa in tako oborožen se pripravil na boj. Drugi fantje pa so se že pretepali med seboj. Zdaj so bili prvotno napadeni, napadalci in zdaj so morali domači fantje „držati“ in bežati pred tujimi. Ko sta od domačih fantov Miha Kralj in Jernej Lipovšek bežala po njivi, jima je prišel s kolom oboroženi Božič nasproti. Komaj je prišel v bližino Lipovška je zakričal : „a ti si tisti hudič, ki so nas napo* dili“. In že ga je lopnil z vso močjo po glavi. Lipovšek se je zgrudil na tla. Božiču se še ni njegova kri ohladila, dasi je videl svojega nasprotnika že v krvi ležati na tleh. Še v prvi nezavesti ležečega Lipovška je Božič še parkrat mahnil s kolom po že razbiti glavi Leva čelnica, temenica in za-tilnica je bila popolnoma zdrobljena, možgani so bili kakor smleta kaša. V tem je prišel na prizorišče še Prašnikar, misleč, da je kdo Kralja napadel. A komaj je Božič zagledal novega prišleca, že mu je zaklical: „Kaj si ti za en hudič, ali ne boš tekel!“ Pa ga je zapustivši v krvi nezavestno ležečega Lipovška, lopnil z Že krvavim kolom zopet po glavi. In ko je Prašnikar zbežal, mu je Božič sledil in ga še nadalje pretepaval Prašnikar je zadobil več ran in poškodb na glavi in na hrbtu. Nezavestnega Lipovška so zanesli (v svatovsko hišo od tam pa domov. Pripeljali so ga v deželno bolnico, kjer je drugi dan umrl. Napad na svatovsko hišo. Ko je Božič ubil Lipovška in nabil Prašnikarja, je šel v družbi svojih tovarišev, katerim je povedal, da je enega „fejst udaril* še pred županovo hišo, kjer so še svatovali. Ker so svatje med tem že zvedeli za poboj in niso hoteli biti dalje moteni, so zaprli vrata. Božič pa je začel po vratih razbijati, nato pa po oknih, kjer je razbil več šip in strl okvir. In s tem je bil njegova junaštva za ta večer konec. In tako se je končalo zopet eno voglarenje pri ženitovanju. Obtoženi Lovrenc Božič je 30 let star, premogar, pristojen v Aržišč. Je imel dve dekleti; z eno je imel že otroka, drugo je mislil sedaj poročiti. Poznan je kot pretepač in je bil radi pretepa že večkrat kaznovan. Obtoženec prizna svoje dejanje, poslužuje se pa že običajnega izgovora, da je svoje dejanje storil le v silobranu. To je tudi glavna vsebina zagovora njegovega zastopnika dr. Stareta. Poroti predseduje pl. Kočevar državno pravdništvo zastopa Kremžar. Krivdorek porotnikov. Porotniki so vprašanje na uboj soglasno potrdili. Istotako tudi vprašanja glede telesne poškodbe Prašnikarja ter poškodbe tuje lastnine. Vsled tega se Lovrenc Božič obsodi na 3 leta težke ječe ter na odškodnino zas. udeležencev. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Goriški deželni zbor. Gorica, 2. mar. Seja je pričela komaj popoldne pod predsestvom deželnega glavarja Pajerja. Navzoči so vsi laški liberalni in slovenski klerikalni poslanci. Na dnevnem redu je 287. točk. Dosedaj je bilo razpravlja-20 točk. Sprejet je zakon o regulaciji Soče v spodnjem toku. Otvoritev dunajskega parlamenta. Dunaj, 2. mar. Sinoči je prišel na Dunaj predsednik zbornice Svlvefeter, da pripravi vse potrebno k sklicanju zbornice. Predvsem bo zbornica morala razpravljati o draginji, potem bo predloženo prvo branje vojnih predlog. Splošno se še ni določilo nič gotovega. Admiral Montecuecoli. Dunaj, 2 marca. Včeraj pop. je admiral Montecuccoli nenadoma zbolel. Ob 4’30 so ga prenesli v vojaško bolnico, kjer je prišel k sebi, a je ostal vendar še v bolnici. Klerikalizem v armadi. Dunaj. 2. marca. Dunajski epi.skopat je razposlal okrožnico, v kateri vabi ^častnike, naj se v velikem številu udeleže velikonočnih obredov. Nadvojvoda Karl Fran Josip. Dunaj, 2. marc«. Nadvojvoda Karel Fran Josip je odšel iz Stare Bolcslave v Kolomejo, kamor je spremil svojo eskadro. V Kolomeji bo do jeseni. Dosedaj se še ni odločilo o njegovih bodočih funkcijah, ter vsa tozadevna ugibanja odpadejo. Francija v Maroku. Pariš, 2. mar. Francoski odposlanik Renault v Tangerju, je odpotoval včeraj v Fez. da tam ustanovi, skupno s poslano mu komisijo francoski protektorat nal Marokom. Pravice krone in parlamenta. Budimpešta, 2. mar. Tukajšnje časopisje pravi med drugim sledeče o znanih punkta-cijah med krono in Košutovo stranko. Niti ogrskemu rainisterskemu predsedniku, niti večini parlamenta, niti opoziciji, s katero se je v tem slučaju pogajalo ni bilo nikoli na umu kompromitirati niti najmanj p-avice krone. Ogrska je globoko uverjena, da bi v slučaju prikrajšanja pravic krone, prišla sama v nevarnost, zlasti ako bi one pravice krone, ki so zakonito zajamčene, prUle v nevarnost. V kratkem se bo spoznalo, da je oni glasoviti pakt, o katerem danes toliko govori in piše, zgolj akademična izjava. Kupujte v Slovanski knjigarni Josip Gorenjec Trst, Via Caserma 16, poleg kavarne Commercio. Strajk angleških premogarjev. London, 2. mar. Včerajšnja izjava pre-mogarjev, da se odklonijo predlogi vlade glede sklenitve miru, je bila povsod sprejeta z grajo, ker je bila sprejeta s slabotno večino. Tudi niso imeli zastopniki lastnikov pooblastila od svoje organizacije, skleniti kaj definitivnega na podlagi vladinih predlog. Mnogi so bili poslani z nalogom, da ne sprejmo minimalnega tarifa. Iz severne Angleške in iz Škotske prihajajo poročila o neredih v premogovnikih Parobrodna služba je še vedno v redu. Izvažanje premoga iz Hulla ni dosedaj trpelo nikake škode. Iman Jahia poroča. Carigrad, 2. mar. Iman Jahia poroča, da so v torek laške bojne ladje izkrcale pri Kseini velike množine vojnega materiala za Said Idris. Iz Bejruta se poroča, da hočejo plemena iz Libanova pozabiti vsa nasprot-stva s Turki, ter biti se za Islam. Situacija na Kreti. Atene, 2. marca. Časopisje poroča, da vlada v Retimu popolen red in mir. Trgovine, katerih lastniki so Turki, so se znova odprle. Angleški parnik „Minerva“ je odplul iz Retina. Roosevvelt je podpira! revolucijo, ki je stala Kolumbijo Panamo. Washingthon, 2 marca. Senat je sprejel-dnevni red, v katerem je predsednik Taft pozvan, da predloži senatu vse spise ki so se zmenjali med Kolumbijo o prevzetju teritorija v Panamskem kanalu. Predlog je bil stavljen od senatorja Hachevok-a, ki je toplo priporočal sprejetja istega. Govoril je proti Roose\veltu, — ki da je podpiral revolucijo vsled katere je Kolumbija izgubila Panamo. Razne vesti. * Dogodki polarnega raziskovalca na Ruskem. Raziskovalec južnega tečaja dr. Jean Charcot, ki je imel v Petrogradu in v Moskvi predavanja o svojem potovanju, je bil te dni s svojo soprogo na rusko-avstrijski meji aretiran od policije in dva dni obdr-žan v zaporu. Charcot je odposlal v Pariz pismo, v katerem izjavlja, da mu je vzrok aretacije popolnoma nepoznan in da s svojo soprogo ni mogel dobiti niti prenočišča. Francoski zunanji minister je telegrafično ukazal francoskemu poslanika v Petrogradu, naj nemudoma ukrene vse potrebno, da bo Charcot spuščen na prosto. Tudi ruski poslanik v Petrogradu je telegrafično obvestil svojo vlado, da se nahaja v zmoti. Radi tega je bil Charcot s svojo soprogo takoj izpuščen in je odpotoval na Dunaj. Policija je učenjaka aretirala le radi tega, ker je izjavila, da niso njegovi potni listi v popolnem redu. * Ciganska nadloga. V Schweinfurthu na Bavarskem je bila aretirana 25 glav broječa ciganska tolpa, ki je izvršila mnogo tatvin. O ciganski vojni na Renu se poroča: Cigani so pekli ukradene kokoši in jih je izdal ogenj, ki se je videl daleč naokolu. Vsa okolica Fulde je v največjem straku. Gela Četa policijskih psov zasleduje morilce gozdarja Romanusa. Vlada je razpisale na njih aretacijo tisoč mark nagrade. * Silen vihar. Iz Cuxhavena se poroča: Že par dni divja na morju in ob spodnji Labi silen vihar, ki ogroža vso paroplovbo. Mnogo čolnov se je že potopilo. * Umor. V Varšavi je neki čevljar umoril svojega tovariša z dvema streloma, ker je sumil, da je bil policijski vohun. * Bolezen angleške kraljice.‘Zdravstveno stanje angleške kraljice Aleksandre se je zboljšalo. * Ruska artistinja Helena Narbut iz Vilne je na cesti napadla grofa Tiskiewicza in izstrelila nanj dva strela. Gospo, ki je bila zraven grofa, je zadela kroglja in jo lahko ranila. Vzrok njenega koraka je ljubosumnost. Policija je artistinjo na mestu aretirala. * Zlate žile ob Amurju. V porečju reke Samur, malega pritoka veletoka Amur, so odkrili zlate žile, katere je poprej izrabljalo na skrivaj okolu 3000 Kitajcev in Koreancev. Ruska vlada je zlata polja oddala sedaj v najem nekim angleškim družbam. * Žrtev agitacije. „Česke Slovo" poroča; Avgust Razkošnik, župan v Veveklanu se je ustrelil s samokresom. Razkošnik je povodom zadnjih državnozborskih volitev neprestano agitiral za kandidata patra Zahradnika in iz svojega premoženja porabil za agitacijo celih 16.000 K. Ker sedaj ni mogel dobiti nazaj denarja, je prišel v finančne stiske •n je izvršil samomor. * Atentat v cerkvi. Ko se je dne 1. n'flt'ca podal samostanski brat Ivan Bareko-Wiak v zakristijo jezuitske cerkve v Vesoli, pripravi vse potrebno za jutranjo mašo, je nenadoma neki sumljiv Človek napadel in pričel daviti. Konečno jo potegnil še nož iz žepa in sunil samostanskega brata 20 krat v prsa. Barekowiak se je zgrudil nezavesten na tla. O atentatorju ni nikakega sledu. Poslano. V pojasnilo naznanjam vsem onim svojim kolegom in znancem, ki so vedeli, da bi moral debutirati v nedeljo v slov. dež. gledališču pri operi Rusalka v vlogi povodnega moža (bas), da se to debutiranie ne vrši. V principu je soglašal pač g. Govekar kakor tudi g. Talich s tem mojim nastopom, toda po zaslugi intrigantov se je vplivalo na to, da nisem mogel dobiti orkestra niti za jedno skušnjo na razpolago. G. Hubad, ki vodi sedaj skušnje za koncert Glasbene Matice mi vkljub temu, da sem bil precej časa njegov učenec in da sem ga prosil osebno in pismeno, ni hotel dati orkestra na razpolago za je samo skušnjo, češ da ga rabi vsak dan za koncert. Vzrok temu postopanju bode izprevidel lahko vsak dan, povem le toliko, da če mislijo, da me uni čijo gotovi ljudje po takih načinih se motijo grozovilo. Upam, da se razumemo ! Emil Rumpel. Mali oglasi. Fotograf A. Jerkič K;™Gosposka ul. 7. U i etniški izdelki, stalne cene. Cln^Un IčrA lnlatl mož pošten priden, n;ar-ljiv, pri kaki trgovini ali kje drugod, kod skladiščni paznik ali kaj podobnega, prejme pa tudi vsako drugo službo. Nastop lahko takoj ali pozneje. Naslov pove Upravništvo Jutra. Antikvarno kupim tiča Slovelska“) broširano. — Knjigarna Schwentner v Ljubljani. ■prnfln čisto nova puška dvocevka, najrao-x 1 UU.d otž dernejši siste a za brezdimni smodnik in kopirni aparat za pis i>a. — Več pove uprava „Jutra“ v Trstu. Žena po ceni na prodaj. je dobiti r knjigarni L. Schwentner v Ljubljani po znižani ceni na prodaj. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran PoliCtlUya ]esa in pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov. Prinnrnna sv°i° trgovino s kuhinjsko posode * I l|JUI ULrd vsake vrste bodi od porcelana, zemlje, e naila, kositerja ali alu uinija, nadalje, klelko itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - Trst Via Acquedotto št. 15. — Podruž.: Via Miramar št. II Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete zn peči. Najlinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozenma vina iu likt-ri v steklen. Brezpl. postrežba na dom Kruh in slaščice se izdeluje igieničkim električnim strojem Rumen Doplicher trgovina s klobuki TRST — Corso štev. 30 — TRST Prodaja ki o b uk e prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov. Velika zaloga čepic za popotnike in športnih. Pekarija in «lad6i£arna Mikusch Trst - Piazza S. Francescj cTAssisj 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. — Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase in druga mrzla in gorka svinjina za zajuterk. Berite in strmite. Čudovito ! 1 600 komadov za K 3*90. n Krasna pozlačena, 36 ur idoča ankerca z verižico vred, triletna garancija, moderna svilena kravata za gospode, 3 robci, moški prstan z imit. biserom, izvrstni ustnik za smodke, elegantna damska broša, krasno toaletno žepno zrcalo, denarnica iz usnja, žepni nož, par manšetnih gumbov, 3 naprsne gumbe, vse double zlato, lep album s 36 slikami, najlepše na svetu, 5 različnih raz* veseljivih predmetov za mlade in stare, nastavek za pisma, 20 korespondenčnih in še 500 drugili raznih predmetov, neobhodno potrebnih za dom. — Vse skupaj z uro vred,ki je sama toliko vredna za K 3.90. Pošilja po povzetju dunajska eksportna trgo • vina F. Windisch, Krakov št. W/5. Opom. Komur ne ugaja, se vrne denar nazaj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg ftt. 9. priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj optični zavod, kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici. Ceniki brezplačno. — — „JUTRO “ se prodaja v Trstu po 4 vinarje 1? naslednjih tobakarnah: © © Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg, Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri. Ercigoj, ulica Massimiliana, Pi^sečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, BubniC, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria, e e Rončel), ulica S. Marco, j^RTa obroke!^E Velika zaloga Izdelanih oblek Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v vezilji. Velika izbera volnenega blaga. — Najzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ul. S. Giovanni št. 16,1. nadst., zraven »Buffet Automatico* Tel. 251, Rim. II. >oooooc Pripdroča se FRAN KUKANJA čevljar Via Pieiluigi da Palestrlnu 3. prti. Obuvala vseh vrst za moške, ženske in otroke po nizki ceni. Špecijaliteta: Obuvala za bolne uoge. Popravila. _____________________ Vekoslav Plesničar TRST ulioA OiuUa 28 TRST Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene Delo solidno. Cene zmerne Odlikovana 6evljarnica Fratelli Rauber Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) = Zaloga ustrojenih kož - Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Špecijaliteta, potrebščin za sedlarje. r RESTAVRACIJA t ,AURORA‘ Trst, ul. Carducci 13 Dobroznano lanibnrasko društvo JEJungaria (prvikrat v Trstu) koncertira vsak večer od 7. do polnoči. ^ — Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi. KONCERT začenja vsak večer ob 7. uri, traja do i2. ure. Vstop prost. Vstop prost. Za mnogobrojen obisk se briporoča Josip Domines Mftr-C _ ' k prost. y torola 1 nes A USB 0000000000000000 Tomaž Zadnik t r s o v © c i n m o is a r* ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo. Najnovejše, dobro in ceno se kupi edino le v cHn^lešl{em skladišču oblek Ljubljana Mestni trg. št.