Paitnlna plalai
Cana 1 OKI
Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160, Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09.
V Mubllanl, dna 2. marca 1935.
ste«. 8 — Lato »V.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Novi Sasi
Tudi oni, ki nismo še preveč v letih, se spominjamo, da je bilo že ob raznih prilikah govora o novih časih, ki se ali obetajo ali pa so že nastopili. Že pred vojno sino imeli Slovenci v svojem političnem življenju ponovno priliko čuti lepe besede o novih časih in to večinoma iz ust onih dnevnih politikov, ki so presojali le s svojega osebnega stališča, ali so časi stari ali pa novi. Ce se je politikom gotove skupine posrečilo doseči večjo ali manjšo volilno zmago, poetm so nastopili novi casi za nje in za njih pristaše, če so se k.0*- novi gostje vsesti k mizi, bogato obloženi na račun javnih sredstev. Ljudstvo k°t tako o teh novih časih ni imelo nobenega Pojma, razvoj dogodkov ni krenil v druge oloseke, zgurani konji dnevne politike so Sa vlekli po že izvoženih kolosekih dalje.
. Razsulo Avstro-ogrske monarhije nam je Prineslo v resnici nove čase, ne toliko po na»i lastni zaslugi kot po zaslugi naših srbskih bratov in njih neprimernega junaštva ter Po posebni naklonjenosti usode. Zal so našli novi časi stare ljudi, ki so hoteli svoje P°Prej5nje delovanje in svojo dotedanjo miselnost prenesti tudi v te nove čase in obdržati razvoj dogodkov v starih kolosekih. To se je tudi posrečilo na veliko nesrečo celokupnega naroda in države, prav posebej pa Se r^s Slovencev, ki nismo našli v sebi dovolj sY®žih sil in borbenosti, da bi preprečili uresničenje tega od duševnih starcev zamišljenega in izvršenega načrta.
In tako nam novi časi niso prinesli one spremembe naše miselnosti in našega gledanja na državo, kot bi se bilo moralo zgoditi, če bi bili le malo bolj dozoreli. Dočim nam je doraščala pred vojno mladina, ki ni bila samo napredna in slovenska, marveč je kazala velik interes in globoko umevanje za Probleme, ki so segali preko dotedanjega obzorja v črnožolti prapor zavitih Slovencev, Je vsa.ta mladina, kolikor je preživela svetovno vojno, kratkomalo zginila. Deloma se je povlekla v ozadje in postala povsem apatična, velik njen del pa se je prilagodil razdanim povojnim razmeram in tulil z volkovi. Tako ni čudno, če so obvladali teren javnega življenja med nami Slovenci tudi po vojni
Y	ogromni večini predstavniki generacije, ki ie bila stara če ne po letih, pa vsaj po svoji miselnosti in je videla glavni cilj svojega političnega delovanja v istovetenju narodnih in °sebnih interesov. To ni noben napad proti ®ni ali drugi struji, proti eni ali drugi osebi, '° je konstatacija, ki je enako porazna za °menjeno starejšo generacijo kot za one predstavnike mlajše generacije, ki so stali ves la8 ob strani, izražali sicer tu in tam svoje Nezadovoljstvo, ostali pa pasivni, ker se niso ^vedali onih težkih in odgovornih nalog, ki nastale baš za mlado generacijo z osvoboditvijo naroda in nastankom nove, mlade, nacionalne države.
Prišel je pokret Orjune, ki je razgibal *ntadino zlasti v prečanskih krajih in visoko dvignil prapor jugoslovenskega nacionalizma. Qai se nasprotniki še danes zaletavajo v riuno in Orjunce, bodoči zgodovinar bo mo-a! Pri opisovanju razvoja nacionalne misli v ..asem narodu Orjuno ne le imenovati, marveč tudi priznati ogromne zasluge, izreči pa pri .em obžalovanje, da so merodajni faktorji lako naivno in lahkomiselno ignorirali ta resnično iz naroda vznikli, zgolj na idealizmu Radine zgrajeni pokret. Brez opore prepuščeni sami sebi, napadani od vseh strani, Podpirani pa večinoma le od onih, ki so 1Qieli pri- tem svoje posebne račune, so mo-ra'i večinoma mladi, v ogabnosti partizanstva nePreskušeni nacionalisti tudi sami storiti razne pogreške, ki so slednjič omogočile me-£°dajnim faktorjem kazenske ukrepe. Ti so ^deli prvenstveno — in to je za Orjuno v ,Jravski banovini častno — baš slovenske ^junaške organizacije, ki so bile razpuščene j v letu 1926! Pri tej priliki se je videlo, da oilo jedro tega tako idealnega in za razvoj t aci°nalne misli v našem narodu tako po-q, nega in uspešnega pokreta baš med naini. lovenci, ki se lahko ponašamo, da smo dali emu pokretu če ne najboljše voditelje, pa Prav gotovo najboljše in najbolj požrtvovalne 'jeiavce, ki se niso ustavili niti pred žrtvo-anjem svojega lastnega življenja in svoje astne eksistence, če in kadar je bilo treba daniti interes in ugled naroda in države! ■•Rodovina bivše Orjune bo morala biti slej vPrei spisana, šele iz nje bodo njeni do-v , 1 Wevetniki lahko spoznali, da so s kle-ejanjem Orjune, njenih članov in njenega e'a klevetali sebe in svoj narod. Danes ni sn P.r'une! star* ljudje na vodilnih mestih g, ubili z vso svojo spletkarsko in partizan-J:,0 umetnostjo ta prvi poskus jugoslovenske Čni ’ da tudi zunanjega izraza novim *«om, ki so nastopili 8 1. decembrom 1918.
ie ®‘ ianuar 1929, ki je sankcio-in blagoslovil po vzvišeni roki blago-
Tomaž G. Masarvk in Friediungov proces
Gospod Tomaž Masaryk je danes brez dvoma ena naj več jih osebnosti. Zaradi tega je o njem povedanega že jako dosti, skoraj vse. Nočem se spuščati v dolgočasno ponavljanje, zato se bom ustavil samo na mali epizodi, ki je vezana z njegovim imenom.
Masaryka sem videl prvič na Dunaju, na Friedjungovem procesu. To je bilo decembra 1909. Njegovo ime je bilo po svetu poznano, posebno med Slovani. Pri nas je bilo priznano in spoštovano.
Prva vest, ki smo mu jo prinesli, je bila naša trditev, da Friedjungovi dokumenti niso pravi. Masaryk je našim trditvam verjel in bil je prepričan, da so dokumenti lažnjivi. Mi smo to tudi dokazali. Predsednik udru-ženja »Slovenski Jug« je prinesel knjigo originalnih protokolov k seji Udruženja. V tej stari knjigi so bili protokoli razvrščeni v kronološkem redu. Sum, da so bili protokoli na kakšenkoli način popravljeni, je bil izključen. Toda ta dokaz ni bil doprinešen sodišču, ker to ni bilo potrebno.
Toda g. Masaryk je imel tudi svoje lastne dokaze. Veleizdajniški proces v Zagrebu je pokazal, kakšnih grdih sredstev in kakšnih izmišljenih dejstev se je oficielni Dunaj posluževal proti Slovanom. Masaryk je sprva slutil in po naši trditvi je bil tudi prepričan, da je Friedjungov proces grdo nadaljevanje zagrebškega procesa. In ni se prevaral. Nadaljevali so na stari način! Ničesar niso izpustili, kar bi moglo škoditi Slovanom, posebno Srbiji, ničesar, kar bi jih moglo ponižati in kar bi tistim, ki so nam verjeli, moglo vliti nove vere. Bili smo zapreka vsakemu gibanju naroda, najprej gibanju z vzhoda na zapad, pozneje z zapada na vzhod. V naši eri smo motili Avstro-Ogrsko, ko je hotela dobiti izhod
na Solun in Viljema II., ko je meril na Bagdad. Naša eksistenca je bila naša krivda. Oteževalna okoliščina za nas je bil naš geografski položaj. V tem dejstvu leži eden od razlogov Friedjungovega procesa. Točneje rečeno, vseh procesov, ki so bili vodeni proti nam. V očeh takih nasprotnikov smo bili vedno krivi, toda v očeh poštenih ljudi smo bili nedolžni. To je Masaryk vedel in to mu je bil zadosten razlog, da je bil v takih prilikah vedno na naši strani.
Oba procesa, Zagrebški in Friedjungov, sta prizadela kot obtožence tudi Masarykove učence. Ti so šli že po poti, ki jim jo je pokazal njihov veliki učitelj. Nekoliko generacij naše omladine, posebno omladine iz dežel pod Avstro-Ogrsko upravo, je bilo formiranih pod vplivom Masarykovega duha in srca. Prav zaradi tega vpliva so bili Masary-kovi učenci koristni delavci na našem nacionalnem polju. Masarykove ideje so zelo privlačile zrele ljudi, toda za pošteno nacionalno mladino so bile nova vera, v katero so apostolski verovali. Masaryk je pobožno služil resnici, za resnico in svobodo malih in tlačenih se je boril do skrajnosti. Njegova politika je bila vedno v soglasju s principi najvišje morale. Nikdar, niti enkrat se ni Masaryk pregrešil proti svojim nazorom. Ti njegovi nazori in občutek dolžnosti ter končno ljubezen do svojih učencev so ga pripeljali v času Friedjungovega procesa na Dunaj. Težišče našega dela na Dunaju je bilo, dakazati lažnjivost Friedjungovih dokumentov. Dokazali smo. Pri tej priliki bi hotel navesti o tem še en dokaz.
Neki moj prijatelj, zelo ugledna oseba, ki mu moramo popolnoma verjeti in čigar podatki so kontrolirani, mi je povedal o tem slučaju naslednje.
Bilo je pričetkom 1909. K meni je prišel Vasič, bivši tipograf, in me zaprosil za prijateljski svet. Pričel je: >Grof Forgach, Avstro-ogrski poslanec mi nudi mesto učitelja pri otrocih. Otroke bi učil srbski. Dvomim, da je namen pošten. Bojim se, da bi pouk ne bil samo pretveza in da bi Forg&ch ne zahteval od mene tudi drugih uslug. Kaj bi mi svetovali, ali naj vzamem to mesto, ki mi je ponujano?
Težko mi je bilo dati na tako kočljivo vprašanje takoj odgovor. Bal sem se, da bi mogla biti to le nekakšna zanka. Stvar je vsekakor bilo treba dobro premisliti in sem Vasica prosil, naj pride po odgovor naslednji dan.
O Vasiču sem se informiral. Njegov brat, nenavadno pošten in zanesljiv človek mi je rekel, da ne bo Vasič napravil ničesar, kar bi bilo škodljivo. Mislil sem si, da bi bilo koristno priliko izkoristiti, da se Forgachovi nameni odkrijejo. Svetoval sem Vasiču, naj prevzame ponujano delo. Vasič je postal učitelj srbskega jezika v hiši avstro-ogrskega poslanca.
Po dvajsetih dneh se je Vasič vrnil: »Moja sumničenja so potrjena. Forgach zahteva,
da ga informiram. Razen mesečne plače 150 K mi ponuja 20 forintov za vsako vest. Za sedaj zahteva od mene protokole udruženja »Slovenski Jug«. Če ni mogoče, da bi dobi) te protokole v originalu, želi imeti prepis. Zadovoljil bi ga, če bi mu dal kakršnekoli protokole, toda sam jih ne bi znal sestaviti. Ali bi mi mogli pomagati.«
Sedel je za pisalni stroj in po mojem diktatu je napisal protokol udruženja »Slovenski Jug«. Kolikor se spominjam, so bili to nekakšni referati predsedništva. Protokol je odnesel Forgachu in je prejel obljubljeno nagrado. Kasneje se je Vasic vrnil zaradi protokolov k meni le še enkrat. Nadiktiral sem jih, odnesel jih je in nikdar več ni prišel. Kmalu sem nanj pozabil. Mislil sem si, da je premajhna interesantnost teh protokolov ubila v Forgachu zanimanje in vero vanje. Vasič je verjetno sam uvidel, da mora dajati nekaj bolj zanimivega in važnejšega, da bi vzbudil Forgachovo zanimanje. Prihodnje je pisal sam in to zanimive. Na protokole je podpisoval tudi mene, čeprav nisem bil član udruženja »Slovenski Jug«. Te epizode se bodo spominjali oni, ki so za njo vedeli. Kakšna je bila usoda Vasičevih in Forgž-chovih dokumentov, to je znana stvar.
Tega poprej nisem objavil, ker ni bilo potrebno. Profesor Boža Markovič, predsednik udruženja »Slovenski Jug«, je potrdil neresničnost teh protokolov s tem, da je bival v Berlinu, kajti Vasič ga je v njegovi odsotnosti podpisoval na protokole kot prisotnega. Razen tega nisem imel za svoje trditve nikakih formalnih dokazov, ki bi zapustili pred sodiščem potreben vtis. Ta zadeva bi mogoč'; prinesla v proces kaos in bi mogoče tudi zmanjšala zaupanje v obrambo, ki je bila popolnoma v redu in upravičena. Lažno^t teh protokolov je imela popoln pomen samo za mene. Iz njih sem smel zaključiti tudi brez Markovičevih dokazov, da so bili falsi-ficirani tudi drugi protokoli. Tako sem mogel pred sodiščem z mirno vestjo potrditi, da so vsi protokoli falsificirani.
Friedjungov proces in njegov zaključek sta predstavljala težek poraz avstro-ogrske diplomacije. Za Srbijo je imel pomen kot velika zmagovita bitka. Pokazalo se je, kako so obtožbe proti nam zasnovane na izmišljenih dejstvih. Avstro-ogrski diplomaciji se več ni verjelo. Toda nas je ta rezultat procesa veselil tudi še iz nekega drugega razloga. Če ne bi bila lažnjivost dokumentov tako jasno dokazana, bi bila postala Masarykova situacija težka. Poraz resnice in njenega prvega zaščitnika bi bil poraz vsega poštenega sveta, ki resnico iskreno ljubi. Ta poraz je bil preprečen — in tega se veselimo — samo z delom gospoda Masaryka, ki je znal doseči, da pravica služi resnici in ki je tako tudi pravici in resnici zagotovil redek uspeh. Tudi pri tej priliki je Masaryk udano in vestno služil samo resnici in pravici.
Ljubomir Davidovih.
pokojnega Gospodarja to, kar so nosili že od nekdaj v svojih srcih mladi jugoslovenski nacionalisti. Koliko se je pisalo takrat o novih časih, vsi listi so se kosali, kdo bo lepše opisal te nove čase, žal so se pa kosali tudi naši duševni starci v tem, kdo bo pograbil večji delež teh novih časov. Preblizu so še vsi ti dogodki, preveč je med nami še ljudi, ki so sodelovali pri uvajanju in izvajanju teh po blagopokojnem Kralju tako idealno zamišljenih novih časov, zato se ne spuščamo
v podrobnosti, ker ne bi hoteli postati osebni in tudi ne bi hoteli delati nikomur krivice. Vsak nosi pač svojo kožo, iz katere ne more, pa naj ima še tako dobro voljo. Kljub vsemu temu smo pa mi nacionalisti vedeli, da se bližajo novi časi. Absolutno zaupanje v osebo in delo blagopokojnega Kralja nam je bilo vrelo te naše sigurnosti. Naj so se razvijale prilike na znotraj tudi v pravcih, s katerimi sem in tja nismo bili zadovoljni, ostali smo mirni v zavesti, da bdita oko in roka sedaj žal mrtvega Gospodarja nad usodo naroda in države in da je nemogoča vsaka sprememba osnovnih linij našega narodnega in državnega življenja, zlasti pa linije narodnega in državnega edinstva, dokler bo žarelo Njegovo oko in dokler bo gibala Njegova roka.
Dne 9. oktobra 1934 je izdihnil On, ki nam je bil utelešenje vsega našega nacionalnega žitja in hotenja, On, ki nam je bil simbol volje našega naroda po obstoju in razvoju. Takrat smo začutili instinktivno, da
stojimo pred novimi časi, ali smo se tudi instinktivno bali teh novih časov. Komaj postavljeni skupni dom našega naroda je zgubil svojega Graditelja in Voditelja, deca, ki se je komaj znašla pod streho svojega skupnega Očeta in ki se je pod Njegovim sicer odločnim pa vendar tako dobrotljivim vodstvom šele počasi začela uživljati v domače razmere in zavedati svoje nacionalne in krvne povezanosti, je bila naenkrat prepuščena sama sebi. Naj bo deca še tako dobra, če ni nad njo dobre, pa vendar odločne roke rodnega očeta, ki ne izgladi sproti vseh prepirčkov, kot so običajni v otroških sobah med bratci in sestricami, potem obstoja nevarnost, da postanejo taki mali prepirčki vzroki za trajnejša in usodnejša nesoglasja, ki ogrožajo skupno sožitje in rahljajo vezi krvne povezanosti.
V	teh razmerah čujemo zopet besedo o novih časih. Ne mislimo na volitve in gesla, ki se kot običajno pojavljajo tudi pred temi volitvami. Mi nacionalisti smo tu in ostanemo na svojih mestih brez osebnih ambicij in računov. Ne vmešavamo se v notranje politične razmere, ker nismo niti najmanj nestrpni, še manj pa ljubosumni. Blagoslavljamo vsakogar, ki hoče doprinesti svoj delež k zgradbi narodnega in državnega edinstva, želimo uspeha vsakemu, ki upa, da bo na ta ali oni način spopolnjeval delo blagopokojnega Kralja in pripravljeni smo priskočiti na pomoč neglede na ime in svetovno pre-
pričanje prav vsakemu, čegar delo se bo izkazalo v tem pravcu kot dobro in uspešno. Mi ne sledimo osebam kot takim, mi se ne vežemo na posameznike, pa naj zavzemajo kakršnokoli mesto, kajti mi služimo in sledimo le jugoslovenski nacionalni misli in njenemu predstavniku, našemu mlademu Kralju.
Baš radi tega pa so naši pogledi svobodnejši in baš radi tega smo nehote skeptični, če se preveč govori o novih časih. Stojimo namreč na stališču, da novih časov ne bo nihče ustvaril z besedami, ustvariti se jih da le z dejanji. Pa še več, mi smo prepričani, da novih časov ne bo preko noči, pa če se danes združimo v enotno falango prav vsi, ki smo zavedni člani jugoslovenskega naroda in bi hoteli žrtvovati interesom naroda in države tudi svoje lastne eksistence in svoja lastna življenja. Ne obetajte torej novih časov, ki priti ne morejo, obetajte le novih naporov in novih žrtev, kajti le na ta način bomo prišli ne samo v nove, marveč tudi v boljše čase.
In to je glavno. Smer v te nove in boljše čase je začrtana in nespremenljiva, vsak najmanjši korak na desno ali levo od te smeri znači pogubo, vsako najmanjše popuščanje od linije blagopokojnega Gospodarja pomeni pogin. Nacionalno desno, socialno levo, to mora biti vodilna misel ne le vseh nas, marveč zlasti vseh onih, ki stoje na vrhovih in vodijo niti naše usode.	I. C.
O monopolizaciji šolskih knjig in drugih skrbeh
Dasi sklep o monopoliziranju šolskih knjig ni nov, je vendar šele eedaj razburil duhove pri nas, in sicer so se oglasili oni, ki so financijelno najbolj prizadeti; tiskar-j narji in knjigarnarji. Itnajo prav. Vsak brani svoje pravice in svoje interese. Ob tej priliki so opozarjali tudi na monopolizacijo šol-. skih zvezkov, kar je že svoj čas dvignilo mnogo prahu. Tudi prav. Namesto konkurence, ki pospešuje kvaliteto izdelkov in znižuje cene, smo prisiljeni -sprejemati blago od ene same tvrdke. Ako gre ogromni dobiček v prosvetne in humanitarne svrhe — dobro. Potem ne moremo ugovarjati. Ako ne in ako služi vsa naprava in uredba privatnim interesom — in celo tujim (kakor se je nekaj časa govorilo!), potem moramo protestirati, čeprav nam je znano, da taki protesti ne koristijo mnogo; vendar niso popolnoma 'brez uspeha, ker pojasnijo vprašanje vsaj pred ono resniceželjno publiko, ki bo prej ali slej skušala popraviti, kar sa da. Sicer pa je to stvar narodnih zastopnikov, da pazijo, kaj se godi v ozadju takih naprav, in da skrbe zato, da »ne quid detrimenti«, t. j., da ne trpi škode niti država niti — državljani.
'Glede monopolizacije šolskih knjig je že lani razpravljala Zveza naprednih akademskih starešin, kjer so se oglasili k besedi srednješolski profesorji in direktorji in starši, ki imajo otroke na srednjih šolah, torej vsi najbolj »kompetentni faktorji«, da rabimo ta izrabljeni izraz. Kot akademično izobraženi ljudje, ki so sami prehodili srednjo šolo in jo zdaj bodisi s svojimi sinčki in hčerkami, bodisi z učenci in učenkami ponavljajo, imajo največ izkulSnje bodisi kct starši bodisi kot vzgojitelji, da govore o tern vprašanju.
Resolucija, ki je bila na sestanku Zveze naprednih starešin sprejeta, je bila objavljena v listih.
Vprašanje je positalo aktualno v zadnjem času zato, ker se je po časopisih pojavil razpis ministrstva prosvete za nove učne knjige.
Kar je staršem gotovo najprej »padlo v oči«, je bilo to, da bodo v bodoče učne knjige v rabi le 4 leta in bo vsaka štiri leta objavljeni nov razpis za nove učne knjige. Da bo to šolske knjige podražilo, ni dvoma. Tudi dobra šolska knjiga čez 4 leta ne bo več veljavna, ampak mora priti nova. Koliko prilike za špekulacijo med »pisatelji« in »založniki«, koliko denarja pojde po nepotrebnem iz žepov staršev, ki morajo plačevati vse take važne novotarije.
Drugo, kar je pri tem razpisu vsakdo opazil, je bilo to, da ni bilo nikjer nikakih opazk glede slovenskih knjig, posebno glede onih, 'ki morajo biti slovenske, to so čitanke itd. Iz tega se je dalo sklepati, da si glede tega na najvišjih mestih še zdaj niso na jasnem. Kar se tiče monopolizacije v principu bi ne mogli imeti ničesar proti nji, če bi ta monopolizacija zagotavljala najboljše, najlepše, najprimernejše in najcenejše učne knjige za vse naSe šole, kakor to odgovarja našim zahtevam in potrebami na ta način, da se izdajajo vedno samo najboljše učne knjige naših najboljših strokovnjakov na tem polju, in da se iz dobičkov, ki jih daje monopol, poskrbe revnim dijakom knjige brezplačno.
Toda bati se je, da monopol nima tega vzvišenega namena, ainpak da je ta monopol namenjen le v korist eni sami tiskarni in onim, ki so z njo v zvezi, in da naj ta monopol služi le nekaterim »pisateljem učnih knjig«, ki smatrajo to pisateljevanje za svoj monopol in imajo vse tako preskrbljeno, da jim tega monopola nihče ne moti.
V	stari Avstriji smo imeli »založbo šolskih knjig«, ki je poskrbela — to se ji mora priznati — za razmeroma dobre učbenike. Glede učbenikov je namreč treba, da vlada nekak red, zato ni slabo, če je to urejeno že s tem, da se rabi oni učbenik, ki ga izda založba šolskih knjig. Ako je ta založba nekak pedagoški forum, ki pravilno skrbi za najboljše, najcenejše in najprimernejše šolske knjige, posebno če zato dobe šole še po nekaj eksemplarov za svoje podporne zaloge brezplačno, bi ne mogli ničesar imeti proti taki državni založbi. Saj prosta konkurenca v izdajanju šolskih oziroma učnih knjig, tudi ne vodi do dobrih uspehov. Prvič se na ta način po raznih pokrajinah in šolah rabijo različni učbeniki, kar ne more biti ideal »enotnega šolstva na nacionalni^ podlagi«, drugič je pri tem le preveč mogoče, da pridejo v rabo slabi ali celo nepravi učbeniki in tretjič pri tem konkuriranju zaslužijo le špekulanti in tni nikjer in nikoli dana garancija, da bodo ravno ti učbeniki najboljši in najoer.ejši.
Toda kakor se ne moremo zanesti na ta sistem izdajanja naših učnih knjig, tako nimamo zaupanja niti v monopol, ki odpira skrita vrata vsem mogočim špekulacijam in Ima še to slabo lastnost, da so njegove knjige Obvezne za vse.
Seveda mi privoščimo tudi našim tiskarnam in tiskarnarjem delo in zaslužek, zato smo zoper to, da se vse monopolizira na eno tiskarno. Monopol šolskih knjig še ne pomeni monopol tiskarne in bi se knjige mogle tiskati po raznih tiskarnah — čeprav v isti državni založbi.
Nas kot nacionaliste zanima pred vsem druga stran tega vprašanja, to je vsebinska in jezikovna plat šolskih knjig, posebno onih, ki so važne za nacionalno vzgojo.
Dasi se o tem piše in razpravlja že nekaj časa, vidimo iz razpisa, da vlada v vsem tem prav tak kaos kakor v glavah gospodov, ki
o	tem odločajo.
Da se pravilno urede naši nacionalni odnosi, t. j. da spravimo v skladen razvoj naše slovensko in srbohrvatsko šolstvo, je treba, da že enkrat ustalimo pojme in nazore glede 'notranje kulturne ureditve, ki vzbuja zopet in zopet hudo kri in tudi na*šio mladino pod vplivom separatistične agitacije zavaja na napačna pota. Vemo, da je tudi to naše — kakor vse dosedanje in bodoče pisanje o tem vprašanju — zaman, vendar naj zaradi onih, ki tudi razmišljajo o tem vprašanju (ki bi moralo biti že davno rešeno) navedemo svoje misli glede pravilne ureditve slovenskih in srbohrvatskih učnih knjig.
So nekateri, ki mislijo, da bi mogla biti na srednji šoli večina učnih knjig skupnih (v srbohrvaščini), drugi mislijo, da bi moralo biti vsaj nekaj knjig v srbohrvaščini, tretji pa stoje na stališču, da morajo biti vse učne knjige slovenske.
Kdo ima prav?
S finančnega stališča bi imeli prav prvi, dasi se motijo, če mislijo, da bi to bilo dobro z nacionalnega vidika; kolikor bi to rodilo odpor, bi bilo celo škodljivo.
Ravnolako pa ni res, da bi morale biti prav vse učne knjige slovenske; za nekatere predmete bi prav lahko rabili srbohrvatske učne knjige (ako ne, je v interesu enotne šole, da sio-venske niso popolnoma različne
od srbohrvatskih, ampak da so kolikor mogoče enake!)
N. pr. za srbohrvatsko slovstvo ni treba slovenske učne knjige. Tuji klasiki n. pr. latinski, francoski, nemški se tudi pri nas lahko rabijo v srbchrvatski izdaji, če je dobra. Itd.
A treba je, da smo si glede tega že enkrat na jasnem1 in da zavlada red, ki bo omogočal enoten pouk na vseh naših srednjih šolah.
Da morajo biti slovenske čitanke slovenske po jeziku in državne po duhu, o tem menda ni dvoma. Pri tem se državnega monopola prav tako bojimo kakor onega »monopola«, ki ga opažamo v teh čitankah sedaj.
Nasprotno n. pr. do danes Sle ni — vsaj z učbeniki ne! — rešeno vprašanje slovenščine na srbohrvatskih srednjih šolah.
Ali ni ntajbojlj žalosten dokaz, kakšen nered vlada na tem polju, to, da za višje razrede srednjih šol še dosedaj nimamo učne knjige — ali učnih .knjig — za pouk jugoslovanske, ali če hočete, srbskohrvatske in slovenske literature!
Učna knjiga je pri pouku važna stvar, ne le zaradi pouka (strokovno), ampak tudi zaradi duha (vzgojno). Napake, ki so se delale in se še delajo od vseh strani in na vse strani, se maščujejo nad državo, ker mladina, ki ni bila deležna na srednji šoli pravega pouka, išče poti drugod pogosto brez one razsodnosti, ki bi ji omogočala pravilno orijen-tacijo tudi v naših negotovih časih.
Svoboda oz. anarhija v izdajanju učnih knjig je za enotnost vzgoje in šolstva prav tako nevarna kakor monopolizirana enotnost, ki ne bi vpoštevala jezikovnih in kulturnih razlik.	I.	B.
Vdanost Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II.
Bog, 90dbe svoje daj Kralju in pravičnost svojo sinu Kraljevemu. Sodi naj ljudstvo tvoje pravično in uboge tvoje po pravici. Mir naj ljudstvu gore rode in griči, po pravičnosti.
Psalm 72 :1—3.
Ni večje žalosti in tuge za nedorasle otroke, kakor ta, ko izgube svoje ljube starše. Tako žalost so doživeli Nj. Vel. kralj Peter II. in njegovi bratje, mala kraljeviča Tomislav in Andrej. Naše globoko sožalje je s Kraljevskim domom tem večje, ker je zločinska roka vzela življenje Njihovemu Roditelju, ravno v času, ko je imel najlepše namene za mir in dobrobit celokupnega naroda. Vsemogočni Bog naj poživi našega mladega Kralja in naj ga spremlja in varuje na vseh potih Njegovega življenja.
Njegovo Vel. Kralj Peter II. Karadjordje-vic je rojen dne 6. septembra leta 1923. v Beogradu. Njegova Vzvišena Mati, Nj. Vel Kraljica Marija, mu je bila prva odgojiteljica in učiteljica, kakor so to vse dobre matere svojim otrokom. Mladi kraljevič se je prav lepo razvijal iz leta v leto. Imajoč v svojih roditeljih vzor očeta in matere, je lahko hitro sledil vsem dobrim naukom in nasvetom, katere so mu dajali kraljevski roditelji in njegovi učitelji. Njegov oče, kralj Aleksander, je hotel, da Peter dela vse, kar delajo njegovi součenci v šoli, in rekel: »Ne sme biti nobene izjeme, pa čeprav je on prestolonaslednik. Ne Ga ločiti pri delu v ničemer od drugih otrok. Prvo dolžnost, potem vse drugo!«
Te vzvišene besede našega Viteškega Kralja so ostale nam roditeljem prava oporoka in lep opomin za odgojo naš© mladine »Delo in dolžnost« — potem vse drugo.
Lep primer Nj. Vel. Kralja Petra II. v Svetem Pismu.
»Josija je bil osem let star, ko je zakra-Ijeval, in vladal je trideseteno leto v Jeruza-
lemu. In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, in je hodil po vsej poti Davida, očeta svojega, ni se uklonil ne na desno ne na levo. V osmem letu namreč kraljevanja svojega, ko je bil še deček, je začel iskati Boga očeta svojega Davida...« (II. Kral. 22 in 23. II. Letopis. 34.)
Nekoliko teh besed o življenju Josija je kot zrcalo, ki obenem dokazuje srečno in blagoslovljeno njegovo vladanje. Za njega je napisano: »In ni ga bilo njemu podobnega kralja pred njim, ki bi se bil preobrnil h Gospodu iz vsega srca in iz vse duše in iz vse moči svoje, po vsej postavi Mojzesovi, tudi za njim ni ostal nobeden njemu enak.« II. Kri. 23, 25.
To je naša iskrena želja, da bi se te lepe besede Sv. Pisma tudi prenesle na našega mladega Kralja Petra II. Naše srčne molitve pa naj bodo vsak dan te, da vsemogočni Bog da modrost svojo Nj. Vel. Kralju Petru II., da bi tudi on hodil po potih očeta svojega, kakor je hodil Josija po potih očeta svojega, Davida. Da se ne obrača ne na levo ne na desno, temveč da sledi sledovom očeta svojega v duhu miroljubnosti, v ponižnosti, v ljubezni in požrtvovalnosti za narod, v junaštvu in opravljanju svojih dolžnosti, a nadvse v iskanju Boga in Njegove pomoči, kakor je iskal Josija Gospoda Boga v svoji mladosti.
S tem tako rekoč izkazujemo pred Gospodom, vsi verniki Baptistične veroizpovedi, popolno zvestobo in udanost N,j. Vel. Kralju Petru II. in obljubljamo, da bomo neprestano prosili Boga za Njegovo zdravje in napredek v modrosti, da bi se moglo tudi o Njem govoriti kakor o detetu Samuelu, ki pravi: »A deček Samuel je vedno napredoval in je bil prijeten Gospodu in ljudem.« I. Sam. 2, 26.
Vsemogočni Bog naj nam k temu pomaga !
Iz baptističnega »Glas Evandjelja« Starič Jože.
Besede Ivana Lazarova
rektorja sofijske akademije likovnih umetnosti
Rektor sofijske umetnostne akademije Ivan Lazarov je pred kratkim imel v Pragi dvoje predavanj o bolgarski umetnosti. Ob tej priliki je dal o sodelovanju slovanskih narodov na polju umetnosti naslednjo izjavo: »Sodelovanje Bolgarske in Jugoslavije in tkzv. bizantinskih kultur je znano in bistveno. Mi, nasledniki prastare tradicije smo dolžni vzdrževati zvezo med preteklostjo in bodočnostjo.
V	Prago sem prišel, da se osebno spoznam s češkimi umetniki in, da, v kolikor je to v mojih močeh, sodelujem na poglobitvi odnoša-jev med čehoslovaškimi in bolgarskimi umetniki. Ti odnošaji obstojajo še iz davnih časov, še iz časov osvobojenja Bolgarske pred 50 leti, ko so mnogoštevilni nadarjeni češki umetniki prišli na Bolgarsko, kjer so sodelovali pri snovanju bolgarske nove umetnosti. V Sofiji je bila pred kratkim prirejena razstava čeho-slovaških umetnikov — grafikov. To je bil sofijski praznik! Ob tej priliki smo se tudi dosti naučili. Sedaj se pripravlja razstava bolgarske grafike v Pragi. Ta dogodek me veseli tudi za to, ker verujem v možnost kulturnega sodelovanja med vsemi slovanskimi državami. Naša umetnost je sorazmerno mlada, toda ona se razvija v tempu, ki obljubuje velike rezultate. Tu, v Pragi sem se na licu mesta prepričal, da je umetniško življenje Cehoslovaške zelo intenzivno in, da koraka čehoslovaška umetnost v prvih vrstah Evrope. Obiskal sem nekoliko umetniških šol in sem navdušen od njihove dobre organizacije, njihovih programov in doseženih rezultatov. Obiskal sem tudi
mnoge umetnike v njihovih ateljejih. Razstave so na mene napravile globok vtis.
Ko mislim na sodelovanje s Čehoslova-ško, imam v mislih tudi vedno bolj živahne odnošaje med jugoslovensko in bolgarsko umetnostjo. Pretečeno leto smo videli v Sofiji specijalno razstavo mlade jugoslovenske umetnosti z Brankom Popovičem na čelu. Jaz kot kipar in jugoslovenska javnost občutimo največje spoštovanje do genija Meštroviča. Z na-dovoljstvom spremljamo blagodejen razvoj vzajemnih odnošajev med našimi narodi in kulturami.«	(Cps)
Mi, Jugosloveni, želimo svobodni, samostojno korakati svoji bodočnosti naproti.
V bodočnosti naj obstoja med nami le ena razlika, razlika po tem, koliko posamezni izmed nas doprinosa v splošno korist.
Naša borba velja tako nenacional-nemu, kot tudi nesocialnemu.
Svoboda je kot zrak. Dokler ti ga ne primanjkuje, ne čutiš, da ga rabiš.
Nekaj za naše gospo* dinie
Domačin industrijalec si mnogokrat zastavlja vprašanje, zakaj se njegovi izdelki mnogo manj kupujejo in trošijo, kot pa oni, ki jih izdeluje tujec, odnosno, k1 se uvažajo iz inozemstva. Kupec, v večini slučajev gospodinja, se izgovarja: navajena sem te in te znamke. Težko je pripraviti naše gospodinje do tega, da bi pričele uporabljati neko drug«) domačo in enakovredno ali pa celo boljše znamko izdelka, če je znamka domač izdelek, gospodinje celo posumnjajo v njegovo kvali-teto. Ta sum pa je neupravičen! Ako pre-izkusimo izdelke, ki so produkt naše domače industrije, nam bo podan dokaz, da so ti izdelki celo boljši. Domač industrijalec se namreč v borbi s tujo konkurenco poslužuje najboljšega orožja: svoje izdelke izdeluje vedno iz kakovostno najboljših sirovin, tako da v tem oziru lahko smelo trdi, da so njegovi izdelki vedno na višku.
Izdelkom našega domačega producenta pa manjka — reklame. Milijoni, ki jih tuji producenti vržejo letno za reklamo svojih izdelkov, so za našega domačega industrijalca predraga stvar. Naša mlada industrija namreč ne premore tako velikih kapitalov. I” baš radi tega so naši domači* izdelki Hied kupci tako nepoznari. — Toda kljub temu a radi svoje dobre kvalitete postopoma utirajo pot med konzumen te.
Med domače izdelke, ki po svoji kvali; teti zavzemajo prvo mesto, spada tudi prala' prašek »PER10N«, ki ga izdeluje Celjska mulama d. z o. z. Celje. — Pisati v superlativih je nepotrebno, kajti vsaka gospodinja, ki ga uporablja, ve povedati o njem le najboljše Uporaba »Periona« je tako enostavna, da lahko pere z njim vsaka gospodinja, ki si žel1 prihraniti trud, čas in denar. — Naša domača tvornica Celjska milarna d. z o. z. izdeluje tudi priznano »HUBERTUS« terpentinovo i'1 navadno milo, ki .je, posebno zadnje čae®> vedno bolj priljubljeno.
Naše gospodinje naprošamo, da vedno uporabljajo le ta dva izdelka naše domače industrije. Baš gospodinje so one, ki lahko rajveč pripomorejo k osamosvojitvi našega narodnega gospodarstva. To je sigurno tako njihova kot naša želja.
Vzgoja
Lakner in Pančur sta morala zadostit1 pravici, izročena sta bila krvniku, ki je kot izvršilni organ justice izvršil smrtno obsodbo-Ne bavili bi se s tem slučajem, če ne bi bilo dnevno časopisje toliko in na tak način poročalo o smrtni obsodbi in njeni izvršitvi) zlasti pa o njenih pripravah. Iz neznanih vzrokov se je zakasnil prihod krvnika Harta in prav ganljivo je bilo čitati naše liste, ki so toliko prostora prepuščali razglabljanju o vzrokih, zakaj se je zakasnil, s katerim vlakom lahko pride in kaj se bo zgodilo, če pride ob tej ali drugi uri. Časopisje je tudi ko-rak za korakom zasledovalo vse one sodce funkcijonarje, ki so po svoji službeni dolžno-sli imeli posla z izvršitvijo smrtne obsodbe-In tako je bila vsa naša javnost ne le alarmirana, marveč naravnost zbičana in gotovo ž® dolgo ni vzbudila kaka eksekucija toliko p0” zornosti kot jo je ta.
Pravici mora biti zadoščeno, toda to doščenje se mora izvršiti na način, ki ne žab človeškega dostojanstva, predvsem pa ne ustvarja iz tega zadoščenja javnega cirkusa in bedaste senzacije. Iz poročil sledi, da 90 velike množice občinstva obrobljale pot. P° kateri sta bila obsojenca pripeljana iz k®z' nilnice v sodno poslopje, da je nešteto ljud1 želelo dobili vstopnice, ker 'bi se radi nas}®' jali nad aktom obešanja. Kako srečne bi bije daime, ki bi lahko pripovedovale, da jim \e postalo slabo oziroma da bi jim skoraj postalo slabo, ko so gledale... In kako junaško lahko pripovedovali razni gospodje po gost*1' n&h in kavarnah vse podrobnosti obešanja-čemu vse to? Gotovo (jo način poročanja naših listih mnogo sokriv, da so tudi ob teJ priliki izbruhnili neronski instinkti ina5fj Skoda samo, da preprečuje zakon naslajanj javnosti ob takih pogledih. Kajti sicer bi žili posebni vlaki v Maribor, izdane bi t’.1 j posebne izdaje listov in tako bi bili zadovolji vsi. Bodoča skupščina bo imela gotovo Prl\._ ko spremeniti tozadevne določbe sedanj®^ kazenskega prava in bi bilo dobro, da f začne tozadevna akcija že sedaj med meštevi.
niimn	Lr.l ca	na	ATVf) **
nimi kandidati, ki se ponujajo za eno a drugo listo. Sedaj, ko se vsak bori za sv^jj zmago, se bo gotovo našlo med njimi dovo
W	gvivvu	llttSll/	1111X1	JUJ1 ” ux
takih, ki bodo brez nadaljnega prevzeli o vezo za zboljšanje tozadevnih določb našeg kazenskega prava.
Rudarska zaščita
aktuelen problem
, Rudarske katastrofe so pri nas že dnevni Pojav. Po strašni nesreči v Kaknju, po dnevnih nesrečnih slučajih v rudniku Monte Pro-mina, po rudniški nesreči v Trepči ter najno-vejsi katastrofi v rudniku Srbski Balkan, ki s° zahtevale težke žrtve delavcev, je pač skrajni čas, da odgovorni činitelji pričnejo resno misliti na to, kako bi se take nesreče preprečile. Toda, če se hočemo proti takim nesrečam boriti, moramo pred vsem dobro Poznati tudi njihove vzroke.
Kakšno je stanje v omenjenih rudnikih, to se vidi iz poročil preiskovalnih komisij, katere so pregledale kraje nesreče ter v ogromni večini slučajev vedno ugotovile, da je bila krivda na strani podjetij, ki svojih delavcev — rudarjev niso dovolj zavarovala enostavno zato, ker zaščitne mere tudi stanejo 10 bi pri tem gospodje direktorji podjetij izgubili mogoče prav občuten procent svojih mastnih dohodkov.
.. Imeti moramo pred očmi, da je eksploatacija rudnikov le polovica tistega, kar opravlja kapital. Druga polovica pomeni eksploatacijo delavcev, ki nezaščiteni opravljajo svoje težko ln nevarno delo. Pri tem sede na vodilnih P^tih takih rudnikov in njihovih uprav ter ehničnih vodstev krivci, ki jim je prav vse-
kaj se zgodi z našim rudarjem, glavno je, a °ni zaslužijo svoj denar.
Najenostavnejša, pa tudi najpravilnejša **.era, ki bi jo morale podvzeti pristojne obla-stl> bi bila, da enostavno zaprejo vse rudnike, v katerih se ne nahajajo zaščitna sredstva,
kot jih predpisuje zakon. Pri tem bi morali občutiti vso strogost zakona tudi oni krivci, ki so s svojo nemarnostjo ali pohlepnostjo povzročili, da niso bile te naprave v redu bodisi instalirane ali oskrbovane.
Preslabo plačan delavec, ki trpi pomanjkanje, izgubi smisel za red. Zaradi tega nosi on le del odgovornosti, če se zgodi nesrečen slučaj vsled njegove nepazljivosti. Država bi morala predpisati minimalne mazde za posamezne kategorije rudarjev-kopačev, vozačev itd. Oni bi morali imeti zavest, da po nekaj desetletij težkega dela v rudniku ne bodo stradali, ampak, da bodo imeli zagotovljene vsaj tolikšne dohodke da bodo mogli od njih živeti. Brezpogojno je potrebna revizija uredbe o bratovskih skladnicah, v katere bi morali prispevati prav občutno tudi podjetja, ker so ona dolžna, če že rudarja izkoristijo, da mu tudi zagotovijo na starost spodobno življenje. Brezpogojno je treba odpraviti denarne kazni, rudniške aprovizacije in druge take ustanove, ki se jih poslužujejo podjetja za najbolj brezobzirno izkoriščanje delavcev.
Kaj torej rudarji popolnoma upravičeno zahtevamo? Da se z nami postopa socialno, da se zakoni in uredbe, ki nas zadevajo, izvajajo z vso strogostjo ne samo proti nam, temveč tudi v našo korist, torej tudi proti lastnikom in upravnikom rudarskih podjetij. Mislimo, da smo mi zato bolj upravičeni kot onih par gospodov, ki žive v inozemstvu na račun naših žuljev!
dr. Radmana, ki je bil glasom tozadevnih trditev svojega zagovornika poslan za upravnika v ljubljansko bolnico, da napravi v njej red in je po svojem zagovorniku navajal v pismenem prizivu; »Jaz sem Srb in nisem vajen toliko v nebo povzdigovane zapadno-evropske justice, zato poznam le sodni postopek recimo v — orientai, ali kaj takega še nisem tam na Jutrovem doživel, da bi se bil moral zagovornik kot kak težki atlet (naj se mi oprosti ta primera) boriti seveda z duišito ne telesno silo za protokol, kakor se je moj zagovornik.«
Čeprav je temperament prav lepa stvar, se pa ž njim ve n dar L 3 ne more spreminjati niti besedila niti smisla obstoječih zakonov in je moralo okrožno sodišče zavrniti ta čeprav temperamentni priziv. Vsled tega se tudi ni bilo treba niti okrožnemu sodišču niti dr. Petriču razburjati, ko je branilec javno izjavil, da se je s tem »kršil zakon in da se bo z zadevo gotovo še pečala generalna prokuratura, ki bo morala nastopiti z ničnostno pritožbo v varstvo zakona«. Na vsem tem ne spremni prav nič govorjenje in pisarjenje o zadevi dr. Benedičič contra dr. Rad-nian, s katero ni dr. Petrič v nobeni zvezi in katera nima niti najmanjše zveze z afero dr. Petrič contra dr. Radman. Toliko resnici na ljubo, ker ne bo dobro, če bodo naši listi priobčevali o razpravah zgolj enostransko pisana poročila. Avtoriteta naših sodišč je do danes hvala Bogu nedotaknjena, skupna naša dolžnost je, da jo čuvamo in očuvamo.
Kai je z zamrznjenimi hranilnimi vlogami?
Društvo vlagateljev v Zagrebu zahteva definitivno rešitev tega našega najtežjega gospodarskega problema.
Nova vlada je v svoji deklaraciji obljubila, da politike prekrižanih rok ne bo nadaljevala in da bo energično pričela reorganizirati naše gospodarstvo in je za to predložilo Društvo vlagateljev naši vladi predstav-ko, v kateri so iznesena naslednja dejstva:
1. Kmečki moratorij in zamrznjene vloge pri bankah.
2. Konstatacija, da ni niti v eni državi v Evropi ostalo le pri moratoriju.
3. Ugotovitev, da je ta problem v sosednjih državah rešen z uspešnimi, energičnimi akcijami.
4. Opis načina, kako je ta problem rešila Avstrija, Nemčija, Italija, Češkoslovaška, Amerika in Bolgarija.
5. Ugotovitev, da je pri nas bil dan pred tremi leti samo moratorij in da ni razen tega nič napravljenega. Mi smo na ta način v pogledu reorganizacije našega denarništva zaradi nezanimanja odgovornih v Evropi prava izjema.
6. Ugotovitev, da zaradi te naše brezvestnosti obstoja pri nas pravo ropanje vlagateljev in da zahteva stanje pri nas energično reorganizacijo, ker gre pri tem za naš najtežji gospodarski problem.
Madžari o sebi
Zanimiva razprava pred sodiščem
Dr. Petrič contra dr. Radman
Ped tem naslovom je priobčil Slovenec V. svoji številki od 24. februarja t. 1. poro-U° o tej sicer prav malo pomembni zadevi,
1	ni niti v enem niti v drugem oziru tako vazna, da bi se morala obravnavati v javnost^ pa tudi ni pravno tako komplicirana, a bi moral vrhovni državni tožilec staviti 7jahitsvek na zaščito zakona. Z ozirom na vsebino tega poročila v Slovencu, ki kaže na Prvi pogled, kdo ga je napisal, je pa treba nekaj pojasnil. Kajti če bi bilo poročilo Slo-venea točno, potem bi bilo treba res obupati radi postopanja naših sodišč. Kaj je na stvari?
Začetkom aprila 1934 je upravnik bolni-°e dr. Radman — tako navaja dr. Petrič v svoji zasebni tožbi — pripovedoval primariju dr. J.enku Ivanu, da je bil dr. Petrič pred kratkim v Beogradu ter interveniral v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdrav-Je> da naj se vpokoji okoli 40 zdravnikov, 'ned njimi vse šefe oddelkov Spldšne bolni-ce v Ljubljani razven dr. Demšarja. Prirna-ni dr. Jenko je postal vsled tega opozorila skrajno ogorčen in se potožil mlajšim kolegom svojega oddelka radi take nekolegijal-nosti. Tako je zvedel za ta očitek tudi doktor Petrič in vložil tožbo, ker mu dr. Radman Privatno ni hotel dati primernega zadoščenja.
Pri razpravi sreskega sodišča v Ljubljani °d 15- septembra 1934 je bil zaslišan kot (3dina priča primarij dr. Jenko Ivan, ki je
vsebino zasebne tožbe dr. Petriča potrdil z izrecnim pristavkom, da ga je ta vest silno ogorčila. Dr. Radman se j.e zagovarjal, da je o tem sicer govoril s primarijem dir. Jenkom, da mu je pa hotel s tem kot skrajno nervoznemu tovarišu le prihraniti razburjenje za primer, če bi o tem zvedel z druge strani in da je že napram dr. Jenku označil govorico o intervenciji dr. Petriča radi vpokojitve 30—40 starejših zdravnikov kot budalost. Priča dr. Jenko pa tega zagovora ni potrdil, marveč vztrajal na tem, da dr. Radman sicer ni za svojo osebo obdolževal dr. Petriča, pač pa mu je povedal le dejstvo, da je doktor Petrič na ta način interveniral v ministrstvu. Omenil je tudi, da je dr. Radman sicer govoril o budalosti, da pa mu ni označil za budalost govorice same na sebi, marveč le intervencijo kot tako češ, da se zdravniki ne penzionirajo na tak način.
Sresko sodišče je z utemeljenimi razlogi obsodilo dr. Radmana radi klevete na globo 520 Din pogojno za doibo 1 leta in povračilo stroškov.
Ker se je dr. Radman proti tej sodbi pritožil, se je vršila 22. februarja t. 1. prizivna razprava pri tukajšnjem okrožnem sodišču, ki je kljub ponovnemu zaslišanju priče dr. Jonka sodbo potrdilo in zadevo likvidiralo definitivno. Na izidu zadeve ni -mogel prav ničesar spremeniti »temperamentni priziv«. Iti je zlasti poudarjal pomembnost osebnosti
»V Donavskem bazenu ni naroda, katerega sedanjost bi bila tako tragična, kot je tragična sedanja usoda Madžarov. Nobenemu narodu ne preti propast, samo Madžari so na tem, da si po svoji lastni zaslugi zakrivijo tudi svojo smrt. Madžari pravijo, da živijo za sebe, toda o bodočnosti nimajo nobenega pojma. Če proučimo nekoliko točneje kohezijo madžarske družbe, se bomo prepričali, da ima ta družba dvoje značilnih lastnosti: domišljavost in bedo. Boriti se proti tej madžarski domišljavosti je težko prav za to, ker je podedovana, atavistična grandomanija. Med Madžari čujete toliko samohvale, da so celo o sebi prepričani, da so kot narod nekaj edinstvenega. Z lažnivo prisrčnostjo vsiljujejo vsakomur mnenje o svojih narodnih vrlinah, toda to samohvalo čujejo na žalost le Madžari sami, dočim je inozemstvo gluho. Ta samohvala ima čudovito dialektiko. Njen zvok je privlačen za uho in se pretvarja v iluzijo, ki sanja o bodočnosti. Madžarska grandomanija je vzrok, da se ni mogla razviti v narodu meščanska zavest. Tega dejstva ne bo priznal samo tisti, ki ne vidi, kako malo je neodvisnosti v madžarskem družabnem življenju. Karakter domišljavega človeka ne vzdrži nikakšnega poskusa, življenje gre preko takih ljudi. Domišljavi postanejo nezaupljivi in postopoma se zapirajo v svoj začarani krog. Iz tega izhaja tista provokativna madžarska kohezija, prazna napihnjenost in neskončna utrujenost, ki so se ugnezdile v madžarskih družabnih salonih in iz katere izginja vse, kar ima še življenja, kar je iskreno in sodobno«. Tako karakteristiko madžarske duše je podal Miklos Kokas v desničarskem dnevniku »Nemzeti Ujsag«. Druge narodne lastnosti svojega naroda opisuje sledeče:
»Mi Madžari se nikoli ne pripravljamo na ovire in takoj izgubimo voljo, ko naletimo na ovire. Mnogo bolj cenimo blazno domišljavost kot pa vztrajnost, čeprav ni odločnost običajno nič drugega kakor obup, ki nima hrabrosti, da bi priznal svoj neuspeh.
Zgodovina Podonavja se je pričela gi-
bati. Če Madžari ne bodo mogli razumeti sami sebe, se jim lahko zgodi, da ne bo nihče več za njih vprašal.
S tem v zvezi je zanimivo čitati razmotri-vanja znanega madžarskega publicista o na-dah madžarskega revizionizma. Sandor Petho piše v »Magyarsagu«, da madžarski revizionizem ne bo danes ničesar dosegel, pa tudi če bi razvil najhujši pritisk. Za madžarsko mentaliteto je brez dvoma karakteristično, da pisec iz tega izvaja ravno nasprotne dedukcije, kot bi jih izvedel kak drug človek Z ozirom na omenjena dejstva Petho odklanja deset ali dvajset procentno možnost revizionizma in trdi, da bi bilo treba delati za integralni revizionizem, torej za obnovitev zgodovinske Ogrske, ki se po njegovem mnenju že pojavlja, res, da šele v nedogledni daljavi.
0	sosednjih narodih piše kot o zvereh in pravi, da bi danes Madžari zmogli samo majhne živalice, dočim pojdejo v bodočnosti tudi na velike zveri. Petho nikjer ne pravi, od kod črpa svoje nade. On odkrito priznava, da madžarski revizionizem ne more niti misliti na oborožen spopad s sosedi in izrečno pravi, da^ bo Italija Madžare zapustila zaradi svojih težav v Afriki. Kljub vsemu temu Madžari ne bodo opustili upanja za obnovitev zgodovinske Madžarske, ker predstavlja nadoblast nad celotnim Podonavjem nerazdvojeni del njihove zgodovinske tradicije.
Petho otkrito priznava tradicionalni madžarski imperializem. Iz Kokasove razlage madžarskega karakterja vemo, da je ta drzna domišljavost le obup, ki nima poguma, da bi obračunal z neuspehi preteklosti in z razlogi teh neuspehov. Madžarska kohezija v tem pogledu ni in ne bo trajna, posebno, če bodo sosedje budni. «
Čuvamo Jugoslavijo!
K slovenski topo* nomastiki
I.
. .Veda o topičnih imenih je sestra zgo-°vime, ena drugi si morata pomagati! Za TOpononiasta je važno, kaj govori o nekem Claju zgodovinar, ta pa se mora ozirati na a°gnanja imenoslovca! Eden preko drugega 'Je moreta. Toponomastika ali krajevno imenoslovje je veda, ki bo prinesla mnogo nebnega na dan, od važnosti pa za zgodovino n etnologijo, ker poznamo imena vojaškega,
. Podarskega in kultnega značaja. Krajevno '*no nam izdaja zgodovino dotičnega koščka ;emlje in to često najstarejšo zgodovino, in ^ našo zgodovino, ki ima tako malo virov, j osebno starejših, je toponomastika zato ve-lke važnosti! Prvo vprašanje, ki ga mora-.to zastaviti zgodovinarju, je pa: kateri jjezik J, P° njem ta imena ustvaril, če gre za ime-^ ,ria Slovenskem! Ker pa toponomast pozna lInena, ki so z malimi izjemami vsa prist-Zffrv? .®nska, se tu ne more ujemati več z (*l V*no, ki pozna razna druga ljudstva raiv61?? P° imenih, Bogvedi katerega izvo-
i	80 bivala na naši zemlji in so morala (VJ hudi pustiti sledove: Kolti, Ilirci itd. . Pa imenoslovec teh sledov ne najde ali ne moral zgodovinar nekega dne umolkniti * Mojimi »Kelti«?!
,,	P*?	dan©3	nam	vsi	zgodovinarji	(ki jih
trrt"	posebna	naša	krajevna	imena)
let*30’ n 9ni° se Slovani naselili v 6. sto-Km+; ^ 118mi so bivali na naši zemlji dui v-J1’ timijani, od katerih pa ni sle-o .? 80	* Ilirci ne vemo prav gotovo,
orugih ne vemo nič, in vendar govorimo vsa usta, da to niso bili Slovani!
II.
Postaviti na stališče cohtonosrtu oziroma predrimsklh slovan-
skih naselbin v Srednji Evropi. Najprej, ker naši zgodovini nekaj manjka; ker je brez tega nikakor ne moremo razumeti. Posebno velja to za slovensko ozemlje! Naša zgodovina, objektivno pisana, kakor je n. pr. »zgodovina Slovencev« dr. Milka Kosa, je ena sama sramota! In da je do tega stoletnega suženjstva prišlo, ne moremo razumeti, in zakaj je prišlo, tega nam nobena zgodovina ne more povedati, ki začne z naseljevanjem v 6. stoletju! Mnogo se je že pisalo o tem, zakaj Slovami niso prišli do njih vrednega položaja v svetu, a vse razlage so le opravičevanje našega plemena z neugodnimi okoliščinami, nesložnostjo itd. Fakt pa je in ostane, da so bili Slovenci naravnost rečeno hlapci vseh mogočih gospodov, da so Hrvati šele po tujcih stolkli skupaj svojo državo, ki je bila neka napol germanska napol romanska stvar, da so Srbi začeli pomeniti kot država šele z Dušanom Velikim v izredno ugodnih razmerah razpadajočega Bizanta, »Bolgare« (Volgare) pa je sunil naprej po-tujčen element, ki je bil tudi v Srbiji važen faktor! Zato predstavlja naša država velikanski uspeh skupnega napora, pri katerem je imel glavno besedo srbski del, ki je najmočnejši državnotvorni element na slovanskem jugu, zadnjo pa Slovenci! Kje je vzrok temu? Tej pasivnosti in brezbrižnosti? Zakaj ustvarijo drugi barbari velike države? Mi ubožci, ki prihajamo plenit in zopet bežimo nazaj, ostanemo, vsi drugi izginejo! Ubožci, ki ne nastopamo samostojno, ampak le kot hlapci Hunov in Obrov! In vendar ostanemo! Ta čudež pa je sam po sebi umeven našim zgodovinarjem! Roparji in plenilci se ne naselijo, a Slovani se naselijo! Noben narod pred nami ne pušča za sabo sledov svojega jezika v krajevnih imenih. Kjer živi Slovan ni sledov drugih jezikov. Zakaj pa ni tega drugod? V Nemčiji ima vsako drugo selo pokvarjeno slovansko ime, prav tako v Avstriji! Slovanski sledovi segajo v Švico; v Italiji pa do Adiže. Ali je mogoče, da je tako
ozemlje bilo naseljeno v par desetletjih? Ljudje sami namreč Slovani so skvarili svoja stara imena. Zakaj se končno ljudje v Nemčiji in Italiji ne brigajo, če so njih krajevua imena kot nemška odnosno italijanska smiselna ali ne, dočim pri nas ni nesmisli? Zakaj prevaja Italijan danes naša imena tako kot enkrat Rimljan, ki mu je bilo glavno, da jih lahko izgovori? Od kod torej ta velika razlika med našimi imeni in onimi pri sosedih? Slovani so na Balkanu, prav tako kot Rimljani pri nas, slovanili grška imena (n. pr. Adrianopolis: Drinopolje)! Zakaj ne tako pri nas? Slovanska krajevna imena so pač pristna in prastara, v diametralnem nasprotju z italskuni (n. pr.) imena, ki so za latinščino skoro vsa neumne brezzoiačnice! Slovani so na tem ozemlju ostarelo ljudstvo, ki so kot državno tvoren element doživeli svoj višek že pred Rimljani in jih je »preseljevanje« narodov dobilo že trudile in pasivne! Vendar so s Kami in Veneti imeli Rimljani hude boje, dokler jim niso ti postali zvesti državljani, ki so jim čuvali vhod v Italijo! Tistih Slovanov, ki so prišli v 6. stoletju v staro slovansko ozemlje, se je po Slovenskem malo naselilo ali nič, ker so prišli semkaj ropat in ne naselit se, saj ni manjkalo lepe zemlje za to v današnji Ogrski. Končno pa se osvojevalci naselijo tam, kjer mastno živijo, v ravnini, in ne v planinah. Tja se umaknejo pred napadalci starejši naselniki! Tako Kami in Veneti pred Rimljani! V Alpah pa segajo slovenske naselbine globoko v Italijo in Švioo, celo »Apenini nad Raveno so polni staroslovanskih imen (Tuma, Krajevno imenoslovje).
Lahko bi šli še dalje, do »ustja« pri Rimu in Vezuva (Besuvius), pa za naše potrebe je ’ dovolj konštatacija, da so alpski praprebivalci Slovani, bivlši Karni, ki ao se ohranili najlažje v varnih gorah! Če bi drugega ne bilo, nam predstavljajo tako imenovani Beneški Slovenci in Rezijani najsta-rejšo plast Slovanov na naši zemlji!
Ta del naše zgodovine ram manjka, da razumemo in opravičimo svojo sramotno zgodovino, ker ta del nam pove, da je civilizacija in kultura teh krajev na slovanski podlagi, da imamo m i težko in prvo besedo, kadar je govor o zgodovinskih in najsta-rejših pravicah do te zemlje! Brez tega — bodimo si odkriti — smo v duhu pljunili na svoje pradede, ki so krivi (po naših učenjakih), da smo živeli 1500 let kot sužnji! Po tem pravilnejšem začetku naše zgodovine na tej zamlji pa nam vstajajo dedje zopet lepi in veličastni — prvi kulturonosci beneške ravnine, Krasa in cele Slovenije! In če bi lega ne našli že naši znanstveniki, bi bilo treba rajti danes, zaradi narodnega ponosa velikega naroda, ki nastaja! Narodi umolknejo za tisočletja, in spregovorijo zopet in vzcvetejo in vzvalovijo znova v novo življenje, do novega viška, višjega kot pred tisočletji
v	novi državi, na novi narodni kulturi! Narod ne potrebuje črnogledov, ne mara objav dokumentov svojega suženjstva, ampak se hoče učiti iz svoje zgodovine ponosa in kako naj se uči, če ne razume tega dvatisočletnega črnega mraka? Kaj se je godilo, ni tisto, kar hočemo vedeti, ampak zakaj se je tako zgodilo! Še posebno danes je treba proučiti našo zgodovino! Narod, ki je tako pasiven kot smo bili Slovani, ima za sabo veliko preteklost, pa naj je cvela v Aziji ali Sloveniji!
Poizkušali so razložiti s križarjem našega plemena z »Latinci«, ki takrat kot pleme ne eksistirajo, ampak so jezikovna in kulturna skupnost. Piškav izgovor, ki ne opere madeža, ki je zapisan v zgodovini in mu je ime Sclavi — Schiavoni — sužnji! To ni samo psovka, to je resnica!
III.
Odkod hočete po tem takem ponosa iz naroda, prebujenja?! Fraze o »vzajemnosti«, »alogi« so žal brez vsakega vplival Dovoljene ao te bedaste fraae, a prepovedano in zasmehovano je mnenje o slovanskih pranaselnikih
Stran A.
».POHODc
štev. S-
Paberki z misijonskih vrtov
Prijatelj naSega lista nam je poslal na ogled 5. številko mesečnika »Katoliški misijonu in nas opozoril na nekatera mesta, ki bi bilo škoda, da ostanejo znana samo ozkemu krogu čitateljev omenjenega mesečnika. Napravili smo zato majhen izbor posebno zanimivih pasusov.
Ze na platnicah beremo, da pojemlje pošiljanje denarja za ročne oltarčke. »Kaj to pomeni?« se sprašuje urednik. »Svete posode so že kupljene za vsoto, ki je narastla iz vdo-vinih vinarjev.« Še bolj pa se v Grobljah čudijo, zakaj marsikdo vrne list, ne da bi povedal, kdo je. ki ga vrača. »Mi si te nesmiselnosti ne moremo drugače razlagati, kakor da je .tisti ves zmeden od žalosti, ker ne more lista obdržati.«
V	notranjosti lista izvemo, da »je nemško misijonstvo zašlo v stiske, ker je nemška vlada skoro onemogočila odpošiljanje denarja iz države.« Drugod je menda to še mogoče, vsaj v tistih državah, ki imajo kolonije. Nemčija pa jih nima. Zdi se, da jih tudi naša država nima.
Iz zelo zanimivega potopisa g. patra Jereba posnemamo, da imajo »očetje kapucini
v Džibutiju več zasluženj kot izpreobrnenj, ker so domačini muslimani.« Še na nekem drugem imesta naletimo na pohvalo trdne vere muslimanov. Isti pater namreč piše o Singapuru: »Mesto ima močno kitajsko lice. Hvala Bogu! Kitajci se namreč dajo izpre-obračati. Malajci pa so pretežno muslimani.« Na drugem mestu pa pravi, da sta pokrajini Vambodže in Laos za misijonarje trd otoh, ker so prebivalci budisti. 0 svojih sopotnikih pripominja potopisec: »Francozi so dobri in prijazni ljudje.... samo k maši v nedeljo se jih tako malo prikaže.«
Splošni vtis o položaju misijonskega dela med Kitajci dobimo iz vzdiha patra Miklavčiča: »0 ti širna Kitajska, kdaj pride dan, da boš krščanska 1 Cez 400 milijonov poganov, a le 3 milijone kristjanov!« Ta vzdih je umesten, ako pomislimo, da se pogani pomnože vsako leto za lepe milijone, izpreobrne pa se jih tako malo. Kako se
vi ge ta izpreobrnenja nam poroča s. Kon-radina Resnik: »Zadnje čase se vedno bolj množijo slučaji, da prejme bolnik na smrtni postelji rade volje sv. krst. Malim otrokom pa tudi brez dovoljenja staršev podelijo sv. krst, če vidijo, da se bliža smrt.«
Pater Miklavčič si je v Colombu na Cejlonu ogledal budistovski tempelj in je bil silno iznenaden nad neko splošno znano podrobnostjo. Eden njegovih »sobratov se je kar vznejevoljil, ko je videl, da so prizori iz Budhovega življenja skoro popolnoma posneti po zgodbah sv. pisma.« Nevolja vrlega sobrata menda ni na mestu, saj je Budova zgcdba skoro 600 let starejša in so^ bržkone one druge posnete po njej, česar nič hudega sluteči pater ni vedel.
Vsekakor lep opis romanja pa nam podaja nemški pater Miihlbauer: »Zaradi velike gneče se jih more le malo približati templju, zato mnogi kar od daleč mečejo vanj kovani denar. Molitve so kratke... glavno je pri tem denar, ki ga mora tisti, ki hoče biti uslišan, darovati, čim največ more.
Ko so romarji na tak način končali svojo pobožnost, gredo zopet domov. Če gre vse po sreči in se bogastvo množi, je to znamenje. da je bog zadovoljen in da se je izkazal hvaležnega za romanje in za darilo. V zahvalo za podporo mu obljubijo novo romanje. Ce pa prosilcem ni šlo vse po sreči, mislijo, da ji>m bo pač novo romanje prineslo več sreče. Tako ni bog nikdar na zgubi.«
PO NASI ZEMLJI
Liubliana
KRSTNA SLAVA ČETNIKOV
V petek 15. februarja t. 1. ob 20. uri je imel ljubljanski pododbor Udruženja Četnikov svojo krstno slavo »Sretenje Gospodnje«, kot spomin na dan, ko so četniki v Šumadiji pod vodstvom vožda Karadjordja Petroviča iz črešnjevega topa oznanili gigantski boj za osvobojenje in uedinjenje Jugoslovenov. Proslava se je vršila v salonu gostilne »Pri Mraku«, cesta 29. oktobra.
Ta krstna slava je opravljena prvikrat v Ljubljani od ustanovitve tukajšnjega čet-niškega pododbora.
Poleg navzočega polnoštevilnega članstva, so bili navzoči zastopniki bratskih nacionalnih organizacij.
Predsednik Jankovič je imel nagovor o četništvu v preteklosti pod Karadjordjem v Šumadiji, Kralja Petra I v Bosni in Hercegovini, četovanje 1903—1912 v Stari Srbiji in Macedoniji; o prizadevanju četnikov na Ku-inanovem in Bregalnici, četniška akcija na solunski fronti in v Toplici 1916—1918.
V svojem nadaljnjem govoru je predsednik označil delo četnikov po Uedinjenju 1918 do danes z ozirom na notranjo ureditev Jugoslavije, potrebo četništva v Dravski banovini z ozirom na tromejo.
Sledili so si govori gg. župnika Janka Barleta in dr. Ernesta Turka, ki sta povdar-jala hrabrost četnikov v zgodovini osvobodilnih vojn. Tako je prva krstna slava četnikov v Ljubljani dosegla popolnoma moralni in nacionalni vzgojni uspeh.
IMENA PO NEMŠKO PRI NAŠIH SODIŠČIH
V zadnjem času je registriralo okrožno ■sodišče v Ljubljani delniško družbo. V tem vpisu vidimo v svoje največje začudenje takale imena: Moder Johann iz Oberaltstadt ČSR. Dalje so zapisani kraji kot Freiwaldau ČSR in Mahr. SchSmberg ČSR.
Ne glede na to, da bi bil za nas boljše storil dotični sodnik, če bi bil napisal mesto Johann prav po slovensko Janez, pa smo silno radovedni, kakšen vtis utegne napraviti pri bratih in zavetnikih Čehoslovakih dejstvo, da uradno zapisuje sodišče v Ljubljani v letu 1934. njihova krajevna imena z nemškimi nazivi.
Ker so se taki slučaji že tudi prej pojavljali, si dovoljujemo opozoriti na takšna dejstva ljubljanstko apelacijsko sodišče, da morda ono kot pristojno oblastvo napravi konec temu nemogočemu načinu uradovanja na Slovenskem.
Hrastnik
TISTIM, KI SE JIH TIČE
Že nekaj tednov se vodi zahrbtna in podtalna borba proti novoizvoljenemu odboru podružnice NSZ v Hrastniku. Mi se na take zahrbtnosti peščice razkolnikov ne bi ozirali, ali dejstvo, da sta h rast niška podružnica NSZ in Kraj. odbor NO že od same ustanovitve vedno delovali v bratski slogi za koristi narodnega delavstva in delavstva sploh, nas je primoralo, da spregovorimo o zadevi par besed ter da poučimo še tistih nekoliko omahu-
K temu opisu romanja moramo pripomniti, da tako romajo na Japonskem, da ne bi kdo iz raznih sličnih okoliščin sklepal kaj napačnega.
jočih, ki so nasedli demagogiji par slabo poučenih in od drugih nevede nahujskanih ljudi.
Poznamo ljudi, ki letajo od člana do člana ter rujejo radi osebnih sovraštev in radi nahujskanosti proti organizaciji. Pri tem seveda pridno agitirajo za sebe. Poznamo mi to staro, obrabljeno sredstvo. Pozna pa to sredstvo tudi narod in po v.sčini ne naseda takimi mladičem, ki mislijo, da tiči vsa modrost le v njihovih glavah. Poznamo enega takih, radi katerega je že lanskoletni odbor NSZ moral na sejah izgubiti toliko dragocenega časa, ko bi lahko mesto nogometaških vprašanj posvetil čas svojim strokovnim. Za nogomet imamo razna športna društva, ne pa strokovne organizacije, če pa taki ljudje mislijo. da služi strokovna organizacija za to, da iz nje črpajo članstvo za druge organizacije in športne klube, se pošteno motijo. Ne odrekamo pomoči nacijonalnim športnim klubom, ali ta naj se da na tak način, da ne bo hujskanj in zahrbtnega rovarjenja proti funkcionarjem NSZ, ki so si za organizacijo pridobili zaslug.
Narodni Odbrani, katere članstvo je 95 procentno včlanjeno v podružnici NSZ, je ista še tembolj pri srcu in je vedno pripravljena podpirati jo kolikor bo potrebno in mogoče- Nasprotno pa ni NO nikdar zahtevala od mlade podružnice kakih žrtev. NO ima svoj socialni program, ki ga dosledno izvaja in ji je dobrodošla vsaka prilika, da se postavi v borbo za koristi nacionalnega delavstva in delavstva sploh.
Oba odbora kakor oni NSZ, tako tudi NO, dobro vesta od kod prihaja gonja in rovarjenje proti podružnici NSZ in zakaj želi neka skupina imeti v odboru pristaše neke po-litične stranke, i. s. pristaše, ki imajo nalogo pridobivati člane med delavstvom. Toda tej gospodi bodi javno povedano, da je NSZ strokovna organizacija, ki nikakor ne more služiti za torišče raznih političnih podvigov. Naj se ta gospoda nikar ne boji, da bo na-cialno delavstvo kdaj odreklo, če bo videlo, da gre za dober nacionalno-sccialni program. Toda sedaj se ni za narodno delavstvo še nič storilo prav od one strani, ki smatra NSZ za čredo volilcev, ki se da dirigirati kamor hočsjo tisti, katerih interesi se navadno z delavskimi interesi križajo.
Šarlatane pa, ki služijo kot slepo orodje gospodi, ravnajoči se po izreku: »Razdvoji pa vladaj«, bomo še javno razkrinkali in pozvali na odgovor za nacionalizmu škodljivo njihovo idelo razdvajanja. Gosptodo, Ud ob volitvah roti vse nacionaliste, naj bodo složni, opozarjamo, da naj izda druge parole, Če noče ostati osamljena in sama vase zaprla kot doslej. Naš rudar že predobro pozna tiste, ki prihajajo k njemu samo ob času valitev z nazivi: »Dragi prijatelj«, ako pa imaš z njimi posla, pa vprašajo: »Kako pa se pišete?«
Hrastniško nacionalno delavstvo pozivamo. naj se z ljubeznijo oklene svoje strokovne organizacije, ki bo delovala v stanovskih delavskih vprašanjih delavcu v prid. Časi so resni in niti najmanj pripravni za •take avanture kot jih hoče izzvati peščica ljudi, ki za delavske težnje niti ne vedo, ker so deloma premladi, ker niso delavci in deloma. ker v svoji slepi strasti in osebnem sovraštvu pozabljajo na velike probleme, pečajo pa se z malenkostmi. Hrastni&ko delavstvo opozarjamo na dejstvo, da večinoma vedno pri raznih sporih v delavskih vrstah stoji v ozadju kapital, ki je spore podtalno
na tej zemlji! Razlaga je v — sužnjih! Suženj se le težko zave, ko ga je nepričakovana sila osvobodila, da je svoboden! Naši gospodarji 9o diktirali »znanost« in jo učili! Srednji vek ima pomen za lokalno zgodovino, za cesarjevo kronovino, za zgodovino naroda, plemena, pa se izkaže kot nezadosten! Na nemški zgodovini sloni naše zgodovinopisje ge dane«, ko vidimo, da se avstrijski in nemški zgodovinarji uporabljajo kot politični delavci! Kadar čitamo te kratkovidnosti, se moramo jeziti in se smejati! So zgodovinarji, ki so polni znanja in ne razumejo — zgodovine! Iz samega znanja, iz katerega se jih ne vidi več, ne pride nič! Človek ni samo kronik, to se pravi objektivni uradnik, ampak tudi visokoleteč duh, ki hoče razumeti življenje — človeka, narod, zgodovino! In kronist je večno ne bo razumel! Če hočeš razumeti zgodovino Slovencev, ne smeš n. pr. čitati — zgodovinskega dela, ki ga je napisal — Slovenec! las znanja o poteku časa in razmer okrog tvojega naroda ne boš ničesar razumel. Zgodovine v nemškem smislu mi Slovenci nimamo! Zato pa je tudi tako ne smemo pisati! Ne smemo je pisati tako, kot se piše nemška zgodovina! Drugače! Tako namreč, da jo bo nemogoče razumeti, da bo mogoče razumeti Ln odpustiti vse to žalostno suženjstvo stoletij in stoletij! Dr. Milko Kos je učenjak, a kdor čita njegovo »zgodovino Slovencev« in vidi, da je to prvi del, da torej s tem hlapčevstvom naša zgodovina tudi začenja, da je ta suženjska narava v nas od »začetka«, da je Slovenec od začetka nezmožen in len, ta mora pljuniti nase. na Slovenstvo, eram ga mora postati, da je Slovenec! Potomec hlapcev, sam hlapec in oče bodočih hlapcev — večni suženj!
To nastane, če se pove en del in se trdi, da je to vse! To je taka sleparija (tu nezavedna) kot če citiraš en del stavka, iz katerega dela se mora drugače razumeti kot je bila misel celega stavka!
IV.
Govoriti o zgodovini Slovencev je res težko, lažje je govoriti o zgodovini zemlje: kako je zemlja menjavala gospodarje! To pa je velika razlika! Zgodovina Slovencev od leta 600 do danes je seveda v zvezi z zgodovino zemlje, ki je »slovenska«! Oboje pa ni identično, ker ima svojo zgodovino zemlja in svojo Slovenci; to se pravi, da moramo znati zgodovino zemlje od začetka in zgodovino Slovencev od začetka! Prvo je zemlja, ki odloča s svojimi rekami, morji — gorovji, dolinami in polji — zgodovino ljudstev, ki živijo na njej!
Iste gore in doline je pa dežela imela tudi pred 6. stoletjem, zato bi kaj radi izvedeli o tej zgodovini zemlje za časa »Keltov« n, pr.! Na ta način bi razumeli tudi »naseljevanje Slovencev«! Ker ni mogoče, da je bila zemlja pred Slovenci do 6. stoletja prazna, ■tudi ni res, da so se prejšnji stanovalci »umaknili«! Zato jaz te zgodovine ne razumem in z mano vsi, ki jo čitamo! Najmanj razumemo to, da so baš Slovenci »obstali« na tej zemlji, d očim1 so drugi vsi propadli oz. »zapustili« zemljo! Zakaj ni sledu od Gepidov, Gotov in Longobardov — ne drugih, a mi smo ostali? Čemu so propadli narodi, ki imajo zgodovino, ki so zmagovali, in čemu smo ostali mi, ki smo bili jata brez kulture, brez zmag, ki nismo ustanovili nobene države in o katerih se dirugače ne piše kot Sclavi — Sclaveni — sužnji?! To je velikansko vprašanje, na katerega ne bo v takšnem fragmentarnem delu nikdar odgovora!
•:’«0
(Nadaljevanje.)
Z itilaMci nantilm aniEiiiti Jim
Agrarna reforma
Nadaljevanje
Ekonomsko značenje agrarne reforme ni še moglo priti do izražaja, ker se je komaj pristopilo k likvidaciji in ker se za to potrebuje po samem karakterju reforme stalno razdobje. Kljub temu pa moremo že danes biti zadovoljni, ako pomislimo, kako bi danes v tej najtežji gospodarski krizi naš siromašni narod stradal, ako bi moral delati in se mučiti pod sedanjimi okolnostmi na tuji zemlji in ako bi gospodar zemlje pridržal za sebe še ono malo pridelkov, ki mu jih daje zemlja. Ne sme se prezreti, da je dobra četrtina celokupnega števila našega naroda bila deležna dobrot in podpore agrarne reforme in mislimo, da nismo neskromni, ako trdimo, da ni nobena ne gospodarska ne socialna akcija v tej meri bila v stanju pomagati narodu socialno-ekonomski od postanka naše države do danes, kakor je to vendar uspelo agrarni reformi.
Končno se ne sme prezreti tudi druge za narod in našo mlado državo važne posledice agrarne reforme. Politično osvobojenje naroda je samo eden od onih važnih atributov, kateri so potrebni za pravo svobodo. Res svobodnega, zavednega in ponosnega narodu in državi vdanega človeka in državljana moremo vstvaniti, ako ga ob politični svobodi osvobodimo tudi socialno in ekonomsko. Agrarna reforma je v njej začrtanih mejah to izpolnila, ona je dosegla, da danes v Jugoslaviji ni ne kmetov ne kolonov, ne čivčij ne slug tujih gospodarjev zemlje, da je jugoslovenski seljak poljedelec sam svoj gospodar svoje zemlje, da ne potrebuje od donosa svoje s težkim delom marljivih rok obdelane zemlje plačevati tujemu gospodarju ne desetine ne četrtine ali polovice. On je svoboden gospodar svoje zemlje, ki daje Bogu kar je božjega in kralju kar je kraljevega. Z agrarno reformo je bil osvobojen naš poljedelec stoletnega suženjstva in razrešen sramotnih verig, ki po ga oklepale. Za to se ima zahvaliti svoji novi nacionalni državi, ki je po uzoru prejšnje predkunianov-ske Srbije, tega jugoslovenskega Pijemonta, s provedbo agrarne reforme vstvarila pravo in zdravo demokracijo najširših ljudskih plasti na teritoriju cele države. To je tudi prava in edina pot do izgraditve zavesti, da je narod in država ena nerazdruiljiva in nerazrešljiva enota. (Konec.)
povzročil in si ob njih veselo mane roko-Ne nasedajte nikomur in zaupajte »vajin* delaivskim strokovnim organizacij/n* odklanjajte pa politične avanturiste, katerim se hoče samo vaših glasov, in kat*-rim je korist naroda in države deveta briga,, ker poznajo samo korita.
*
V	2. številki »Pohoda« smo čitaJi po^ rubriko Zidani most o dvojezičnih lepakih, ki so vabili na igro »Prababica«.
Na naše veliko začudenje pa smo te isi® lepake in od istega društva imeli čast dobiti tudi v našo kotlino. Kmetska knjižnica iz Radeč pri Zidanem mostu je namreč gostovala s to Grillparzerjevo igro tudi na Dolu pri Hrastniku.
Sporočamo tej Kmetski knjižnici iz Radeč pri Zidanem mostu, da takih dvojezičnih Ie; pakov pri nas ne rabimo. Gospodom okoli tega društva pa povemo še na uho, da bomo v bodoče znali na vsak način takšno stvar preprečiti. Če bo radi tega prizadete gospode nekoliko bolela glava, ne moremo pomagati*
Liutomer
VINSKA RAZSTAVA IN SEJEM
V	LJUTOMERU
Kakor je bilo že objavljeno, priredi Vinarska podružnica v Ljutomeru dne 12. mar; ca t. 1. vinski sejem in razstavo vina v gostilni g. Resnika v Ljutomeru.	.
Vabljeni so bližnji in daljni prijatelji naših vinskih goric, da ito prireditev poselijo. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljuto-mersko-ormožkega, gornjeradgonskega in štri-govskega okoliša. Otvoritev bo ob 9. uri dopoldne.
Vsi vinogradniki iz navedenih okolišev se vabijo, da razstavijo svoja vina, nova in stara-Kupci in drugi interesenti bodo našli na razstavi bogato zalogo vzorcev vina. Ljutomer je svetovno znan po svojem izbornem vinu. Tudi letošnja vinska razstava bo nudila na izbiro dovolj dobrih in najboljših vin.
Oni vinogradniki, ki se še niso prijavili? a želijo razstaviti svoje vino, naj se prijavijo pismeno ali ustmeno v pisarni mestne občine Ljutomer, vsaj do 7. marca t. 1. Za najboljša vina bodo dobili lastniki priznanice, a predvidene so tudi diplome domačega izdelka.
Opozarjamo vse interesente, vinske trgov-ce in gostilničarje, da se naj tej razstavi sami prepričajo o izvrstni kakovosti ljutomerčana in zelo ugodnih cenah.
Polovična voznina po železnici zaprošena-
Naš pokret
Radijska predavanja
RADIJSKO PREDAVANJE
Dne 3. marca t. 1. ob 9.20 bo predaval brat dr. Vanko Kanoni »Higiena delavskega stanovanja«.
Dne 7. marca t. 1. ob 18.20. uri bo predaval brat Trojar Franc, šef postaje Radohova vas, o temi: »Medjiniurje v gospodarskem? socialnem in nacionalnem pogledu«.
Ježica
NOVICE
V	nedeljo 17. februarja je priredila Narodna odbrana poučno predavanje g. prof-Fabjana »o škodljivcih sadja in cvetja«, ki je bilo razmeroma dobro obiskano. Ob tej priliki se je nad 20 članov vpisalo v podružnico Sadjar, in vrtnar, društva, katero vodi gosp-nadučitelj Mihelčič iz Črnuč. V tem latu b° julija meseca razstava vrtnic, dalij in begonij? jeseni pa razstava sadja in jesenskih cvetic. " Dne 17. febr. je Sokol igral Vombergarjevo »Vodo« z ogromnim odrskim uspehom; p°' novljena bo 3. marca ob J420. uri. — Proslavo Masarykove 85 letnice proslavita Narodna <*■' brana in Sokol v nedeljo 10. marca ob ^^0’ uri v Sokolskem domu, pri čemer bo imel (?■ dr. Egon Stare, predsednik Jugosl.-češkosloV-lige v Ljubljani, slavnostno , predavanje 0 predmetu dr. Tomaža G. Mcsaryka in izreci110 zanimivo skioptično predavanje o borbah škoslovaških legij v Rusiji, Sibiriji, Frand1 itd. — Vstop vsem prost.
Liubliana
OBČNI ZBOR STRELSKE DRUŽINB
L|ubljanska savezna strelska druž^ obvešča vse članstvo, da bo v nedeljo, dn ■ 17. marca 1935 ob 9. uri dopoldne v saloP restavracije »Glavni kolodvor« redni le*^ občni zbor z običajnim dnevnim redom. Pismene predloge je poslati najkasneje 10. marca 1935.
Trebnje
STRELSKA DRUŽINA TREBNJE
Strelska družina Trebnje je na občnem zboru izvolila nov upravni odbor tekoče leto. V glavnem je ostal stan od število članov znaša 48.
Ureja odbor. — Odgovarja la izdaja aa Narodno obrambno tokovno zadrugo, r. «. i •. Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi ▼ Idabjjaal.
1