Okrajni zastop v Brežicah. Okrajni zastop v Brežic&h je imel dne 23. novembra popoldne ob 2. skupno sejo, katere se je udeležilo 18 nemških in 10 slovenskih odbornikov. Na vsaki strani Eta torej izostala po dva zastopnika. Ker so se napravili nekateri sklepi, ki so jako pomenljivi tudi za SirSe kroge, hočemo tu o njib poročati. Bralcem »SIov. Gospodarja« je znano, da 80 pri zadnjih volitvah meseca majnika v velikem posestvu za okrajni zastop zmagali s par glasovi večine Nemci ter spravili gospodarstvo za tri leta v svoje roke. Da gospodarijo v tem zastopu brežiški Nemci, tega je kriva v prvi vrati postava, v drugi vrati oni Slovenci, ki so pri volitvi v vebkem posestvu glasovali z Nemci, ali pa se volitve ziržali; tretjiC je tega kriva vlada, ki je v zapisnik veleposestnikov spravila Ijudi, ki niti pravice nimajo glasovati v tej skupini ali pa odrekla pravico glasovanja osebam, ki bi smele vohti med veleposestniki. Tako n. pr. je vlada izbrisala posestnico Gregorevčič iz tega zapisnika, kateri je pied aekaterimi tedni najviije upravno sodisCe pripozcalo to pravieo. No pa povejmo, kaj se je sklepalo 23. novembra v breziškem parlamentu. Prečifcal se je zapisnik zadnje skupne seje z dne 19. majaika t. 1., v kateri so bili zbrani ča prejSnji odborniki, po večini slovenski, sklenili 80 med drugim, da se pctrdi pogodba med zdravnikcm g. dr. StraSekom in brežiskim okrajem, vsled katere bi dobival dr. StraSek 1500 kron za ozdravljanje bolnikov; potem, da brežiSki okraj podeli 200 kron podpore vbogim dijakom na celjski slovensko nemški gimnaziji. V iraenu zdajSnjega se vč nemškega okraj. odbora je predlagal mestai župan brežiski, da se ti dve točki zavržete. Vsi ugovori slovenskih odbornikov bili so bob v steno. Za ozdravljanje vbogih ljudi je plačeval brežiski okraj poprej nad letnih 4000 kron — imel je dobiCka za 2500 kron s tem, da se je dala svota z 1500 kronami dr. StraSeku. Vse to ni nič v očeh nemskih odbornikov; slovenski zdravnik ne sme živeti v Brežicah. Tudi vbogi slovenski učenci na celjdki gmnaziji ne smejo dobivati daljae podpore, ker tako hočejo nemški odborniki brežiSkega okraja. 17 nemSkih odbcrnikov je glasovalo, da se obadva sklepa prejSnjega okrajnega zastopa razveljavita, mj.njSina: 10 glasov — je bila za odobrenje prejSnjih sklepov. — V teh točkah so si bili, kakor umevno, okrajni zastopniki navskriž. Soglasno se je pa sklenilo, da se nakupi pet plemenskih bikov muricodolskega pasma za občine Videm, Dobovo, Biztljsko, Pišece ia Sromlje; nadalje, da se začnejo priprave za stavbo cest: iz Zgor. Pohance vGorjane(ob cesti iz RajhenburgavKozje)in iz PiSec na Bizeljsko, potein da se obfiinska cesta i z S e 1 e n a D o b o v o uvrsti v okrajno cesto II. vrste. Daijža razprava se je vnela zastran mosta črez Savo in Krko pod Brežicami. Za stavbo tega mosta je dovolila država 100 000 kron, Stajerski deželni zbor 100000 kron in brežisko mesto 100.000 kron. Ker bo stroSki za stavbo mosta proračuDjeni na 450 000 K, manjka Se svota 150.000 K. Brežisko mesto je prosilo že preišaji okrajni zastop, naj prispeva 100.000 K. Ta zastop je bil tudi vcljan, plačati ta zne3ek pod pogojem, da se mostnina deli enakomerno med raestom in okrajem. To so pri seji 23. noveabra tudi povdarjali udje prejšnjega zastopa. Sklenilo se je slednjič soglasno: Okraj prispeva z zneskcm 100.000 kron. Mostnina se bo tako-le delila: 3000 K dobiva na leto brežisko mesto kol odSkodnino za zdajžnjo brodoioo; 2000 K se bo devalo v rezervni zaklad za shi^ajna popravila pri mostu; okoli 1000 K bo dobii (vsaj prvo leto, dokler se most ne da v najera) mostainar. O3tali znesek mostn;ne se bo pa enakomerno razdelil med mestom in okrajem. Ta predlog se je sprejel soglasno. Ker pa okoli 50.000 kroD Se primanjkuje, se je po predlogu gosp. Žičkarja sklenilo, prositi vojno ministr3tvo, da ono plača to svoto. To je čisto praviCno, ker kakcr se vozijo preko Save in Kike po brodu zdaj vojaki 8 svcjimi topovi, teko bo tudi v prihodnje rabila vojna ta moat. Nadalje se je g. Petek nastavil kot okr. tajnik z 1200 K Jetne plačc; podelila se je Jož. Kovačiču iz Kapel u-stanova za obiskovanje poljedelske Sole v Grottenhc fu; dovolilo se je brežiškemu mestu, da sme prodati ozir. odpisati nekatere parcele svnjega zemljisca v občini Sromlje, da ame protiati svojo zjdolžnico t znesku 650 gld ; bizeijski občini, da sme najeti posojilo 20000 kron za zidanje novega Solskega poslopia; občini Sromlje, da sme 1. 1904 polirati 97 °/o občinakih doklad. Koliko bodo znašale okrajae doklade za prihodnje leto, se bo sklenilo v bodoči seji.