List 37 Tečaj XXVIII. P dar i brtn ške m aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. r Ljubljani v sredo 14. septembra 1870. Gospodarske stvari. Oklic kmetijskih taborov na Notranjskeui. Kmetijska družba kranjska ima po svojih pravilih da napravlja včasih očitne shod nalogo kmetijskih gospodarjev, v kterih se govori o poljskih gozdnih, vinoreiskih in druzih gospodarskih zadevah * * -.........Slo ; Nemci imenujejo*take govore „poljske pridige venci take shode imenujejo „tabore". Letos bode ž njimi začela. Na vabilo družbe kmetijske bode gosp. Ludevik Dimic, c. kr. gozdni cenilni referent, na Notranjskem rasa z lesom na treh krajih govoril o dbi K f m sicer v toj nedelj 25 dan tega meseca septembra v v nedelj S e n o ž e &a h nedelj ( dan prihodnjega meseca oktobra v 9 m v Shodi, ktere je c. dan oktobra v Bist kr okrajno poglavarstvo po stojnsko, po postavi za dovoljenje naprošeno, prijazno dovolilo, bodo vsako gori imenovano nedeljo pop old po krščanskem nauku, in se ve da govori bodo vselej slovenski Prostor bode gosp. predstojnik dotične podružn kmetij sk odločil ali pod milim nebom pri ugod nem vremenu ali neugodnem v kakem prostorném po slopj m w Vsacemu gospodarj gospodinji pa tudi odras lim mladenčem, kterim je za rejo lesa na zdaj golem Krasu mar, je vstop v ta kmetijski tabor prost. Žeđa pridejo učenci naše deželne gozdarske leti tudi med svoje farane G1 dbor družbe kmetijsk v Ljublj sept. 1870 Zareja novih gozdov po uraetni setvi. ni. (Dalje iz lista 33.) 7. Brestovo seme zgodaj cvetè, seme nabiramo ranjem semena se imajo močnata jederca moramo prepričati, ali semenski mehi če Jel to ni; pustimo nabiranj meseca, ko smo zapazili seme nabirajmo oktobra (kozoprska) " da so med luskami čepičnimi semenska jedrca rujava in močnata. Še bolj ročna nače jemljemo seme od tistih dreves, ktera smo bira Je primerno namenili posekati pozimi. Seme mora priti gorkoto, tako dolgo , da se luske odprejo, potem ga zvejajmo in loči se seme od čepičev ostane kalj ivo, ako Jelševo seme smo ga na zrak djali in večkrat na dan premešali; vendar je najbolje fri seme sejati Od vode vkup nanesenega semena se lahko z majhnim Treba je, da ga potem naglo po trudom dosti nabere sejemo, ker kaljivost gubi Zato imaj slabo seme, ki je s takim pomešano kup večkrat seme nabirajmo konec meseca sep Jelk tembra (kimovca) in v začetku oktobra, da storže obe remo Storže denimo po nabiranji na zračen kraj pa jih pustimo tako sem ter dolgo, da i samo ali seme skoz premahavanje ízpada. Najbolje je storže v rjuho zaviti in na solnce djati, da se seme zlušči. Ko smo seme dobili, prsti ribamo vico, očistimo ga kril. To se zgodi, da ga med njim vrečo napolnimo na polo- ali pa jajmo ga manemo, da se zlomij , in dobili bomo čisto seme krila potem ga zve Jelkovo seme ob drži nekoliko let kaljivost, vendar ga moramo v maga zinu večkrat premešati in ne na prevelikem kupu imeti 10 Smrek seme se nabira ravno tako, kakor De- jelkovo sredi listopada (novembra) do spomladi nimo storže v gorko izbo solnce > tako dolgo, da } ali pomladi na gorko tresovanj storžev izleti se luske odpró in seme po pre če jih sole iz Šneperka poslušat. Ker je jako koristnemu toliko poduku želeti obilo poslušalcev, zato so prečastiti duhovni gospodje vljudno naprošeni, naj razglasijo ta oklic Tukaj naj še povemo, kako s storži ravnati, imamo veliko. Ker je želeti, da bi se pri nas vsaj po malem začelo, ni nam treba več razkladati, kakor > kar je potrebno za zdaj Ko smo seme dobili iz storžev, se mu morajo kril® se vzeti pimo , v vrečo denemo, godi ; da seme nekoliko z vodo poškro ki ne sme poln biti > in me šamo in ribamo tako dolgo, da se seme kril znebi. Potem prinesemo seme na zračen kraj in ga položimo zeló na razen, da se posuši; kolikor semena • • - lim odvzemó. — Smrekovo seme obdrží kaljivost 3 še ima krila, se in tudi več let, ako smo ga na zračném kraji imeli in večkrat premešali. Zapomniti je še, da tu pa tam seme tudi s krili sejejo. — Pri nas v Šneperku smo ga se-jali s krili in sicer v razorčeke. Ni se nam pa dobro da obneslo; miši so ga mnogo pridile Svetovati je že v začetku meseca junija (rožnika) in ga osmučemo se ne seje v razorčeke, ampak polna setev naj se delà, z rokami. Potem se mora brž na zračen kraj djati in ker potem za miši in druge mrčese ne morejo toliko ne na debelo nasuti, da se osuši, sicer se hitro spridi. pokončat Ako ga ne moremo precej posejati, pustimo ga. tako 11 do spomladi. Staro seme ni veliko prida. Pred nabi- spomlad B seme se tudi od sred novembra do Spravljajo naj nabira, da odtrgujemo storže 296 se ravno tako, kakor smrekovi in seme se na isti način smo se spoznavati, najpred se vé da z iz njih dobiva. domaćini, ki se 12. Mecesnovo seme nabiramo. da odtrgamo storže od meseca svečana (februarja) do spomladi; v tehtnem dozdaj nismo še poznali. Ob 9. uri se je šola pricela s tem, da nas je deželni glavar dr. Moric pl. Kaisersfeld skušnja uči, da storži, kteri so bili poprej ali novem- stavil nazoce gosp. docente. bra meseca potrgani, se ne dajo tako radi očistiti se- Kircblehner, in za njim prof. Smirger, "ki *je načelnik ogovoru pozdravil in nam pozneje Drugi nas tudi pred- je pozdravil mena, -— — —-----— — r------j---- CJiščenje iz storžev se godi ravno tako, kakor pri smreki, ali z gorkoto na peči ali na solncu. Videl bo iz Friedberga na Stajarskem. Ko smo dobili vsak po vsak. da mecesnovo seme ne gre rado iz storžev in da en iztis razredbe učilnih ur z imenikom docentov vred. kakor oni, kteri so bili mrazu izpostavljeni. letošnjih docentov. Izmed učiteljev je gosp. Smirger iz-volil za začasnega^načelnika gosp. Klockei-na, učitelja ga dOStl OStane V ujtu, wiavuv oujiw «m ov*uww. otuv oo mao» o« won vi c%u, ua oc uiugt učtu Treba je, da se storži ne zavržejo, ampak shra- prej vsak dan, zvunaj nedelj in praznikov nijo se do druge spomladi, in videli bomo, koliko zjutraj zopet snidemo. njih čeravno smo ga imeli na solncu. smo se razšli za tisti dan, da se drugi dan in tako y ob na-uri semena bodo še dali. Prvo seme je pa zmirom najbolje. * Seme obdrži kaljivost nekoliko let, če smo Malo ga na zračném kraji imeli in premešali večkrat. semena še nailože shranimo, ako ga v grobo vrečo de- J . • i • m • . . i • • Poslušalcev je na tukajšnji kmetijski učiteljski šoli iz različnih dežel 53 namesti 55, ker dva Dalmatinca ništa prišla. Večina nas je Slovanov. Učenikov imamo 6izvrstnih; res vredno jih je po- nemo m na zračen kraj obesimo. To ima tudi svoje slušati. So pa ti le: g. Adam Vincenci, vodja c. k. dobro ker se obvaruje miši. Zrak take vreče lože učiteljske izobraževalnice v Gradcu ima na teden / i i . # • ri »i • i • • « i i • prešine, kakor z dobre robe narejene 13. Li m bovo seme (sibirska cedra) nabirajmo iz fizike in kemije > Feuser Peter cem „Novic" po svojih spisih že dobro znan ur Nikolaj, bral- sredi meseca oktobra. Storži naj se na solnce ali na učitelj, ima 8 ur na teden iz kmetijstva peč devajo jvajo. Seme ohrani kaljivost ^«i ivr UVltdJ lit* aUiOUOM OKJll V VJlUtlCUUUl U, ti Vi VjUC" če ga koi spomladi posejemo, vendar eno leto larstvo in sadjerejo in vodi demonstracije dvakrat na V^ __m i i . I ^ "T % A 'r-w mm m « • a . « A malo let. Raje Jožef , popotni , — g. Kiegerl učitelj na kmetiški šoli v Grottenhof u, uči čbe- kali JEV 11 y v U ^ w ^ vj JL ------- 1 potřebuje, predno prične kaliti. teden Kl ingan Henrik, c. kr. deželni živino- 14. , UIcULiU jJl AVJU^ otmu« UCVACLI , --ixxiu^au JLACUI itv , rvi. ucziciui iiiViUU- Akacijevo seme nabirajmo oktobra meseca, zdravnik v Gradcu, uči fiziologijo in živinozdravilstvo kakor hitro zapazimo y da e zrno trdo postalo. Pa tudi ure na teden do sušca meseca nabiranje lahko odložimo, za tega del potem od luščin, denimo ga na solnce ali na peč, tako dolgo, da razpoči. ; Schmirger Janez, učitelj goz- ne bo nič slabeje. Otrebimo ga darstva (voditelj naše šole), uči gozdarstvo ure na teden f dr. Wilhelm Gustav, učitelj poljedelstva na tehniški šoli v Gradcu Seme se izpravlja s prsti, v večem pa z mlatvijo. , uci zivinorejo ure na Seme ostane nekoliko let zračném kraji spravljeno imeli. kaljivo, ako teden. Vsaka sobota je odločena demonstracijam in iz- smo v vreči na hodom. Poleg tega se učimo pa še telovadbe ur na Druzega drevja, ki pri nas ne raste, ne bom ome- nil, enkrat to, da vsako frišno teden v deželni telovadnici, uči nas g. A v g us tin. Ker pa telovadba ne spada v gori imenovani program, y kako se nabira seme od njega. Ponavljam pa še ampak je prost nauk, in učitelju Augustinu ni bila nabrano seme naj se spravi na zračen kraj in večkrat premeša. Ako ga imamo 9 nai se v vreči na zračen kraj obesi. ll 1 è É 1 • • II malo mena hranimo v kaki Veliko se- nobena plača odločena, zahteva od vsakega 4 gold, uč- • ^r • m ^ m m nine. več Ker je pa to nam siromaškim učiteljem malo pre- spodnji, mrzli izbi; skušnje učé plaćati, zato smo t se vsi obrnili, in sicer nekteri do deželnega odbora, nekteri pa do svoje deželne vlade s da tako shranjeno seme obdrží kaljivost eno leto dalje, prošnjo, da bi se ti stroški za telovadbo plačali iz pri-kakor ono, ki smo ga pod streho shranjenega imeli, mernega zaklada. Stajarski učitelji so dobili brž ugodno Kdor ima veliko semena, naj ne prezira tega opomina (Dalje pribodnjič.) resitev, iz druzih kronovin pa še nobeden ne. Ljudski učitelji v kmetijski šoli v Gradcu, brstom žiahniii Dozdaj smo imeli tri male izlete v Grottendorf, učilnico kmetijsko, pod vodstvom gosp. Kiegerl-a; videli smo lepo vredene drevesnice, kjer so ravno divjake z lepe zasadbe mladih trt, čbelorejo lepa y lz Gradca 5. septembra, po sistemi Dzirzonovi, mnogo kmetiških strojev 7 jue so přetekli trije tedni našega bivanja v Gradcu, ----r------------— — pa nihče izmed letošnjih poslušalcev kmetijske šole za pa zdaj plemenijo z ovnom Soustonskim. goveda plemena Mariahoferskega in ovce jezerske, ktere Veča iz- učitelje ni slovenskemu svetu o tej šoli sporočal. Ker bi pa vendar utegnilo marsikoga v ljubi naši domovini mikati, **) da pozvé vsaj nekoliko, kako se nam tù godi leta smo imeli do zdaj dva: prvega na posestvo gosp Reinigshaus-a; tu smo videli veliko drenažo 7 mnogo pi- UllX\ati^ J li c* jj\j£jy\j Yoaj jlí vj cvvs a t y uciiw ov> ua tu u gv/uij tâVD6 ZI VIO 6 , silno trumo prešičev mladih in starih in in kaj da se učimo, sem sklenil „Novicam" vsaj na velik hmelj nik. Videli smo tudi hmelj obirati in sušiti, kratko o letošnji šoli sporočati, nadjaje se, da bode Ko nas je gosp. Reinigshaus izvrstno pogostil s pivo pozneje kak bolj sposoben učitelj izmed nas po izgledu gosp. Levičnika bolj obširno pisal. Přišedši 15. avgusta v Gradec smo se, kakor nam praktično pokazal, kar smo pred v šoli od gozdarstva > vinom, mesom, surovim maslom in sirom, smo z gospodi docenti šli v deželni gozd, kjer nam je g. Schmirger Je bilo 7 U ppH naročeno, predstavili gosp. Kirchlehnerju, c. k. čuli. Tako smo se okrepčali prav dobro dušno in te-namestniškemu svetovalcu. Blagi gospod nas" je prav l®sn0; — Drugi izlet smo imeli na posestvi gosp. barona prijazno sprejel, in nam tudi marsikaj nasvetoval po- Mandel na in gosp. barona Wašington-a, podpredsed- sebno zavoljo stanovanja, kako in kje naj poprašamo, nika kmetijske družbe štajarske. Tudi ta dva gospoda sta nas prijazno sprejela in pogostila, ter nas precej da bomo laglje izhajali z 2 gold, na dan. 16. avgusta smo se zbrali ob določeni uri v Joa- trudne zopet poživila. Gotovo ostaneta oba vsakemu neum-u, kjer prav za prav je zdaj naša šola. Začeli učitelju, ki se je vdeležil tega izleta, v vedno hvalež- * Skušnja uči, ako se to seme pozimi na mraz dene in pri solnČnem vremenu nekoliko z vodo poškropi, da po vsaki moči se storži bolj odpró. Treba je pa, da se tako seme precej poseje, ber se rado preveč posuši in kaljivost zgubi. pis. Res smo dobili že pismo z vprašanjem, kako to, da letos nobeden gosp. učiteljev še niČ ne poroča o tej učilnici. Vr. ** nem spominu. Da se gosp. Reinigshaus pecá le s pitanjem živine (njegovih velikih továrnic za pivo in rakijo, ne bom omenjal, ker te ne spadaj o v naše pod- rocje) kvar vvu. vuivujm, --,J ^ » MMM» v kar je pa? kakor je dr. Wilhelm omenil , jo ytx, aaavi M uuciiu uixicun , uo, živinoreji, ker po tem pridejo tudi najbolje mler karice pod zlo, se pa poslednjič imenovana gospoda 291 vkvarjata le z umno živiuorejo : prvi ima živino Maria-hoferskega, drugi pa samo Holandskega plemena. Ob-čudovali smo snažne mlekarnice in pripravo za nare-janje masla; vse je umno vredjeno in čuda lepo snažno. Baron Wašington se posebno pečá tudi z rejo kokošjo. Ker mi še prostora primanjkuje, bodem drugi pot bolj obširno popisal, kar smo tu ali tam videli ali čuli koristnega. Ža danes z Bogom! Lav. Abram. Eno noc na gorenskih planinah. Spisal A. K. Poženčan. (Dalje.) Še malo, in začuje se lahno spanje marsikterega, ki se je stisnil varno v kak kotiček, ali se sedé na-slonil na svojo gorjačo. In kmalu ga je peljal prijazni Morfej čez zračne daljave, kjer mu biva ves njegov up in radost, ali ga vodil po strmih pečinah, kjer vlada sveta svoboda. Večina predrazih tovaršev je umirajočega ognja, ki sem ga sam še zdaj in zdaj po- vže dremala krog pravljal sè svojo gorjačo, ko se mi izbudí v prsih ne-kak nepoznán nagon, ki me tako zapeljivo vabi v sveto krilo proste nočne narave. Urno zapustim toraj vtihnulo druščino, ter hitim na prosto, v tiho noč. Nihče ni dramil smrtne tihote m pnjaznega nocnega miru > včasi se je čulo votlo zvončkanje, ki ga je donašal miren vetrič iz bližnje doline, kjer je polegla čeda goveda. Preslabo mije pero, da bi popisalo brezštevilo občutkov, ki so se vrstili zdajci v mojem srcu. tje Nad menoj jasno nebo i ktero so zakrivali sem ter črni oblaci in zlatilo milijonov zvezd ; pod menoj neizmerni svet, tihe planjave ) strastno Šumenje mogocne sivo Kokre, dereče Bistrice; krog mene veličestno sklavje, divje pečevje, ki me je navdajalo zdajci sè takim strahom, zdajci sè svetim strmenjem. Kdo more doživeti veličestnejšega prizora na svetu? Kdor ni globoko ginjen v tej sveti nočni naravi, mora imeti resnično kamenito srce za vse lepo in sveto! tem nepopisljivem prizoru spominjal sem se pre-lepih Castelli-ovih besedi: ,,Wer dieses geseheD, kann unbekiimmert sterben, Fiir das Auge hat er nicbts mehr zu erwerben". Ozrem se ki se je prostirala v dalj lednjič v tihi dol, v neizmerno nižavo, ; in giej bleda luna iz za temnih oblakov ter daj berno luč po premi slovenski mlj zlij • # i priplava svojo sre- v prijazno selo y mi tekla belka j sem bral prve cvetice Zarila je tamkaj belo cerkev sè visocim zvonikom, po svetila na kraj.mirú j se čiva tudi vže, oh prezgodaj, najd rstijo križi, kj Razsvetila holme bivaj Uvi JJul \J y rvj ÏJJL KJ 1 Y C% J \J JJ L VUi 11* » KJ \J Kj razliva bistra Sava in pozdravlj mi po-oseba na svetu! glavno mesto, prijazne er se v dalj premili sobratje Slovenci 9 dalj naš rod Srčno ginjen, naslonim si pri tem nepopisljivem prizoru trudno na svojo gorjačo in vtrne se mi marsiktera grenka solza ter dvigne marsikteri globok Deželni zbori. Zbor kranjski. Davki so dandanes sila veliki. To čuti vsak, kdor jih p la čuj ej to pa čutijo tudi poslanci deželnih zborov^ ena, da bi se deželi živa skrb na to obrnj kterim polaj šali kar največ je mogoče Nobena stvar pa kranjsk liko stroškov kakor otroci deželi ne prizadeva to »zakonskih staršev Zavoljo tacih žensk in moških mora dežela, to je, morajo plačevalci davkov nositi velika bremena, in ubogi taki otroci so vendar pri vsem tem še usmiljenja vredne sirote Imenujejo se „špitalarj ali jde a 9 ker večkrat jih brezvestna mati položí kam, da jih najdejo usmiljeni ljudje. Tacih najde kranjskih mater v deželah je bilo konec rožnika letošnjega leta 796 lj ubij an s k e m špitálu in po deželi pa 1032 jih 9 tedai v skupaj 1828. Ker počez se za enega tacega otroka skozi 10 let na Kranjskem plačuje po 24 gold druzih deželah pa po 44 gld. za eno v m g let leto, tedaj stroški za otroke, ki jih imamo domá na Kranjskem, znašajo 25 tavžent in 55 goldinarjev^ za une, ktere imamo zunaj in največ na Tržaškem, pa 3 leto 35 tavžent 5 sto in 27 gold skup 60 tavžent 9 Zdaj pa recite 9 S t< kako tedaj in 82 gold za letošnj i samo gledé na toliko ti přiklade ki jih stroške za te otroke, mogoče 5 dežela pobira od davkov? Za to ni druge pomočí kakor te, da se od pravijo take naprave, in skrb za take otroke izroči oče tom; so večkrat premožni pa se skrivajo) in m a te ram njihovim ki 9 če pa ti ne morejo otroke rediti, onim imajo za njima postavno dolžnost Od pra vi ti ljubljansko najd išnico in oprostiti je sklenil letošnj deželo plačil v vnanje najd deželni zbor kranjski to, kar braícem „Novic" poda jamo v sledečem sporočilu, ki ga je v imenu deželnega. odbora predlagal dr. Bleiweis. Ali se bode izpolnilo vse, česar želi deželni zbor in deželi krvava potreba, bode prihodnost učila. Glasilo se 99 Ker poročilo tako-le bil lanski deželni zbor nenadoma zaklučen zato predlogi, ki sta jih zarad porodnišni nišnice ze in najde sklenila odsek finanční in ustavni 19. oktobra 1869. leta, niso mogli več priti v obravnavo deželnemu zboru, in ker stvar zarad strašanskih stroškov, kterih najdenci deželi naši posebno zavoljo bližine pomorskega mesta Trsta nakladajo toliko, kolikor morebiti drug deželi 9 sila važna 9 beni zato deželni odbor, ki se popolnoma vjerna z razlogi omenjenega sporočila od isno z onimi predlogi 19. oktobra 1869. leta, stavi sogl sledeče nasvete: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Naj d e ni š ni ca v Ljubljani prestane 1. julija 1871. leta. to je s 1. julijem 1871. leta se noben otrok ne vzame več v najdenišnico ljubljansko. 2. Najdenci, ki so zdaj v deželni oskrbi in kteri vzdihljej, spomnivši se še Cl UVJgUtJ IJU Čil OI IVlCi i gkvvvn. «««j r uvo u. v^i». ---- vedno nemile osode premilih pridejo do konca junija 1871. leta v ljubljansko najde ... « f •• • v • ___a __ _ • 1 v I • it* ______' IÎL__J _ • v sobratov Slovencev, spomnivši se novih ran, ktere jim nisnico 9 seka nemila smrt, moré najzvestejše sinove, ki se ne- veljavnih. ostanejo v deželni oskrbi po pravilih zdaj še ustrašljivo žrtvu jej materi Slavi > Zarad tega pa, da ostane v Ljubljani porod duhu sem pozdravljal z zračnih visočin brate nišnica in učilnica za babice tudi vprihodnje Slovence v daljavi, pozdravljal prekrasno slovensko do- stopijo 1. julija 1871. leta sledeče določbe v veljavo: noseče ženske se v porodnišnico jemljejo po preteku 8. meseca nosečosti, in smejo, da-si tudi movino LUU V AA.IV/ , prisega] O JCJ Y C^UU iÙYOOtVUU. Ali čul mogočni velikan Triglav mojo prisego, povzdignil je izza oblakov svojo sivo glavo, ter se ozrl ponosno na svoje niže sinove. (Dal. prih.) JeJ večno zvestobo. In kakor bi bil niso bolne, ostati v nj ej še 4 tedne po porodu ako za to prosijo; potem pa morajo z otrokom vred zapustiti porodnišnico; * é b) v porodniánico se jemljejo neomožene noseće ženske, pa tudi uboge omožene, ako za to prosijo in jim vodstvo deželne dobrotne naprave vstop dovoli; c) vsaka ženska, ktera želí v porodnišnico brezplaeno na stroške deželne vzeta biti, mora z veljavnim ubožnim listom izkazati uboštvo svoje in zavezati se, da služi za poduk šolski, in ako bi treba bilo, za dojenico (amo); d) odločbe zarad tega, koliko .na dan plača ženska, ktera proti plačilu išče sprejema v porodnišnico, ostanejo take, kakor so bile dozdaj, in tako tudi ostanejo vprihodnje predpisi o tem, kar se tiče varstva skrivnosti njihove nosečosti in njihovega poroda. ^ 4. C. kr. ministerstvo notranjih oprav se naprosi, da prihodnjemu državnemu zboru predlaga premembo državne postave od 29. februarja 1868. leta o tem, da deželni zakladi tacih dežel, v kterih ni najdenišnic, niso dolžni plačila za najdence odrajtovati vnanjim naj-denišnicam, temuč da plačajo le stroške za ženske svoje dežele, ako so revne, dokler so v porodnišnici bile. 5. Ti sklepi se naznanijo c. k. deželni vladi. 6. Deželnemu odboru se daje nalog: a) da z deželnim odborom tržaškim dožene, česar je treba, da se sprejemanje kranjskih otrók v naj-denišnico tržaško kar naj več more omeji; b) da do županov kranjskih pismo pošlje, v kterem se podučijo, kako važni o denarnih zadevah so sklepi pod štev. 1. in 2. in v kterem se jim dalje na srce položí skrb za plačevalce davkov pa tudi skrb za nezakonske otroke, kteri imajo po druž-binskem in naravnem pravu pravico do tega, da njihovo izrejo pred vsem prevzame žlahta in da prvo dolžnost med vsemi imata oče in mat otrokova. Dopisi. Iz Koroskega. (Le spet na tabor!) Slovenci! kaj je tabor, in čemu tabor, slavno smo pokazali pred kratkem na Bistrici blizo Pliberka. Zbralo nas se je blizo 8000 rodoljubov pod milim nebom, pod košatimi lipami, po stari lepi šegi naših predstarišev. Posvetovali in pogovarjali smo se o najsvetejših naših pravicah in enoglasno očitno izrekli, kaj si želimo, kaj tirjamo po postavah nam danih. Bil je tabor, kakoršnega bi si ubogi mi koroški Slovenci ne bili kar bodi pričakovali. Le eno željo, srčno željo smo vsi še imeli in očitno jo izrekli: „Se en tak tabor!" „še en tak shod!" No, Slovenci! želja ta vaša in naša, spolnila bode se, upamo saj v kratkem. Vabimo vas že danes: pridite, pridite vsi, komur je še kaj mar za naš narod, pridite rodoljubi zlasti iz Celovškega, Borovškega, Rožeškega in Belaškega okraja, pridite vsi, naj ste kmetje ali kaj-žarji, gospodarji ali posli stari ali mladi, pridite 18. dan tega meseca ob štirih popoldne na tabor v Žoprače blizo Vrbe (železnocestne postaje) tik Ro-žeške ceste k g. Primožu Košat-u, po domaće „Virtu". Prevdarjali bomo tamkaj, kar smo prevdarjali in pre-tresovali že pri zadnjem taboru, namreč: 1) Ali bi se ne dalo po postavnem potu doseći, da bi Slovenci po-sebej volili svoje zastopnike in da bi Slovenci imeli svoj deželni zbor? 2) Zakaj se ravnopravnost v kan-celijah in šolah ne uresniči? 3) Kako bi se dala po postavnem potu plačila zmanjšati in kmečko stanje zlajšati? 4) H koncu bode se dokazovalo, kako treba, da se zdaj ob času vojske zvesto in nepremakljivo držimo cesarja in domovine. Glejte Slovenci! koliko imamo se pogovarjati! Za-toraj pridite na tabor, naj si bode vreme še tako hudo, poti še taki slabi. Huda je sicer za petice, ali potře- bovali pri taboru beliča ne bote, razen tega, kar po svoji potrebi in dobri volji bote zajedli in zapili. Tudi časa ne bote zamudili toliko: gré le za nekaj ur nedeljo popoldne. Komur pa se poljubi in kaže prav, po železnici lahko prepelje se za polovico boljši kup, in sicer z listići, £i o pravém času bodo se vsem tabori-tom oskrbeli. Zatoraj pripravite se sami, vabite še druge in na noge potem! Prijazno vas vabimo tukaj podpisani. Bog pa nam daj svojo pomoč! V Žopračah 18. avgusta 1870. Primož Košat, kmet in gostilničař v Žopračah. Simon Ropač. Janez Hohkofler. Tomaž Abruč. Peter Heis. Janez Kobenter. Janez Srvicel. Gregor Obilčnik. Jakob Serajnik. France Cuden. Janez Serajnik. France Su-star, kmetje; Janez Pečnik, župnik v Podgorjah; Jo-žef Janežič, Andrej Pečnik in Valentin^ Janežič, kmetje v Lešah; France Trajbar, župnik v St. Jakobu; Valentin Lesjak, župnik v Dvoru, in Anton Tuš, učitelj v Dvoru; Janez Ev. Marinič, župnik v Lipi; Tomaž Lesjak, učitelj v Lipi; Jakob Knaflič, duhovni po* močnik; Rudolf Wucela, učitelj ; JVliha Pečnik, učitelj; Peter Stikar, gostilničař; Ignác Cemrnjak; Gregor Janežič, mlinar; Matevž Hribernik in Jožef Sutar, kupca; Tomaž Lipic, mlinar. Iz Koroskega. (Tabori; pomoČno društvo za ranjene vojake; nakupovanje konj ; letina.) Slovensko ljudstvo se vendar-le tudi pri nas drami iz stoletnega spanja in se začenja zavedati narodnih svojih pravic. Živa priča temu je bil pri nas tabor na Bistrici, kojega se je udeležilo- nad 8000 ljudi, ki so vsi na-vdušeni zapustili taborišče ; radostniv pa tudi slišimo, da se že zopet k drugemu shodu v Žoprače zeló pri-pravljajo naši ljudjé. Upajmo, da tudi koroški Slovenec se kmalu zavé, da nemila osoda preteklih let mu je vzela vse, česar vsak narod potřebuje, da se povzdigne na višo omiko — materni jezik v šolah in v javnem življenji, in da od sedanjega časa resno tirja: „daj mi pravice nazaj !" — Pomočno društvo za ranjene vojake od leta 1866. se je v Celovcu zopet ustanovilo, le s razločkom, da podpora veljá zdaj ranjenim na fran-cosko-pru8kem bojišču in se je že tudi precejšnji zne-sek tje poslal. Kaj pa, ko bi Še sami bili denarja krvavo potrebni? — Konji za našo armado se nakupujejo na vrat na nos, in vsak že vé, ali hoče vedeti, kaj to po-meni. Iz Celovca gredó proti Gradcu velike trume kónj ; res čuditi se moramo, da Koroško še toliko te živine odveč ima. — Letina je sploh dobra bila, če le ajda ne bo škode trpela, česar se je pa zdaj zelo bati. Sadja bo v nekterih krajih dosti. Grozdje, ktero le raste v junski dolini, pa letos zavolj mrzlega vremena slabo kaže. Iz Štajarskega 5. sept. (Na interpelacijo), ki jo je zarad ravnopravnosti slovenskega jezika v uradnijah in šolah dr. Vošnjak z družniki svojimi stavil ces. na-mestniku v deželnem zboru, odgovoril je baron Kubek v predzadnji seji. Ker interpelacije po sedanji osnovi, ko ni debata o odgovoru dopuščena, so prav to, kar Nemec pravi „wasch mir den Pelz und mach ihn nicht nass", zato odgovornikov prav nič ne ženira odgovoriti, kar se jim ljubi. In tako je storil tudi naš ces. na-mestnik; zavijal in zvil je svoj odgovor tako, da bi člověk mislil, da Slovenci imamo vse, kar nam gré — in vendar je vse skupaj laž. „Vladi ni prišlo nikoli na znanje — je rekel — ďa bi sodnije v slovenskih krajih ne bile slovenskih vlog rešile slovenski". Prav tako je tudi ministerstvo pravosodja lani ali predlanskim resilo postavo, ki jo je sklenil deželni zbor kranjski. Ti go-spodje vsi imajo odgovore po enem kopitu osnovane in ne vidijo in ne slišijo nič, kar se jim v časnikih stokrát naznanja. Kakor štruc imajo o takih za- 299 devah glavo vtaknjeno pod perute, da ne slišijo nič! — redne zaupljive seje je bil: potrditi in izročiti grofu Dalje je rekel, da stalne službe v slovenskih krajih Coronini-u zaupnico tega zapopadka, da nevšečni dogodki v in po poslednji zborovi seji glavarjeve osebe ki ne bi slovenski znal Štajarskega nima ^ nobeden, **t u^ ul oiu»cuoai uv^u&i v m pu pusieanji zoorovi seji glavarjeve oseoe edini tak je v Ptuji, pa ta je uradnik pripomočni. Baron čisto nič ne zadevajo. Izročila se mu je adresa v de-Kiibek je še prekratek čas na Stajarskem, da bi vse ............- — - vedel, to pa lahko vé, koliko slovenšcine zná večina uradnikov, in če jo tudi zná, vsaj se je ne upa zdatno Kûbek je še prekratek cas na Stajarskem, da bi vse želni hiši. Ker je bil tudi od ministra grofa Taaffe-a prejel prjjazen jj8t> prigovarjajoč mu, da naj glavarstvo še na dalje obdrží, je obljubil, da vzame odpoved rabiti, sicer je „slovenízma" sumljiv. Posebno zvito pa je odpravil odgovor zarad srednjih šol. Gledite — je nazaj venci Kar se tiče navkrižnosti med Lahi in Slo-nadjamo se, da jih poravná čas sam; do pri- ---j— t ^v^uv^i, oc, u« jili jjuravna cas sam; Slovenci so najizvrstnejši dijaki v Mariboru hodnje sejne dobe veliko vode po Soči preteče. ar>rrn _ ia a ] n \7Pn fiP.i ri A rz.aHnati no orirnr» a v\\a h f I« rnla tia#l 1/inuvrn ! ~_____Oj____ Iz Cola nad Vipavo 5. kimovca. Strašna ne- rekel in Celji, ergo — je slovenščine zadosti na gimnazijah! V tem odgovoru ga je prekosil le še oni minister, ki je pred nekimi leti rekel: največ dijakov v Trstu je Slo- vitem "nalivu med Pod kraj em in Višnjem, vencev in Lahov, zato mora tržaška gimnazija nem- krajih je voda zemljišča s krompirjem, turšico in drugo ška biti. — Kar pa se tiče akademije za pravoznan- frugo in celó z drevjem vred na cesto pahnila in jo sreča je našo okolico zadela 20. dan u. m. po straho več stvo je odgovori! vsaj se bodo. pri vas domá v zasula tako da Gradcu osnovala 4 učilišča za pravoznanske predmete peljati se dni ni bilo mogoče z vozom po njej podobni so bili ti kupi zemlje kakor so po- čemu tedaj v Ljubljano se obraćati, ,,das Gute liegt zimi zameti snegá. Škoda se ceni na več tisuč ja doch so nahe" , kajti In tako interpelanti imajo zdaj po nekterih krajih ni skoro večupanja, da bi na tistem odgovor ta, da štajarska zemlja je Eldorado, kjer se kraji še kaj rastlo. Povodinj je pa še naprej skozi Slovencem povsod méd ravnopravnosti v usta cedí ! Menda baron Kiibek sam ne verjame, mejo drugi. kar naj verja- vas potov Belo Sanabor t * > Gorici sept. od političnega društva „Soča" temu, V štev. 104. „Slov. Naroda" > proti Vipavi drla in veliko njiv brví in mlinov poškodovala; tudi v bližnji vasi kjer imajo zeló strme grunte, je nekoliko škode sept. t. 1. se ustavljata tudi predsednik in tajnik M A /Imvv^^wa f Amtl liai* sem ^ Af* ** A /1tta_ jez že dva- Orešji napravila, al vendar ne toliko, kakor v gori imenovanih krajih. Ceniteljem novega zemljiškega davka živo pri- poročamo, na naše in vse enake v strminah ležeče krat trdil zastran velikoposestniških volitev in padca grunte, kedar pride čas cenitve, pravično jemati obzir, dr. Tonkli-evega. Mene tudi uradna trdila ne motijo, ker taka nesreča se je že večkrat pripetila in se zná še in to tem manj, ker Sočin" odbor izpodbija nekaj, česar večkrat. Davkarski uradniji smo še tišti dan veliko to škodo naznanili, da bi jo ogledala, in bi se po- jez trdil nisem. ,Odbor političnega društva „Soče" pravi „poslano" Sočinega odbora — ni nikdar nobenega tem poškodovanim na davku kaj polajšalo; al žalibog! kompromissa z g. Crnetom sklenil gledé volitve dežel- do danes ni še duha ne sluha o naprošenem ogledu. nih poslancev za goriški deželni zbor". „Odbor" go- Bog se usmili! tovo ne, ampak nekteri izmed odbornikov, pa ne pis- Iz Vipave 11. sept. Kako visoko narod naš meno pri notarji; saj veste, kako se v volitvenih zade- čisla možake slovenske, ki so mu posvetili vse svoje vah voditelji strank dogovarjajo. Sicer pa v tem oziru duševne moči, posvetili celo svoje življenje, priča tudi predsednik in tajnik „Soče" znabiti vsega ne vesta. Licv iju bdj uta ,,kj\j\j\j (JUHuivt tuv^m uv » wh«h. naSa Vipava, ai jo a« uau t. nj. ^a uuiibcija uaocga^ aa Soča" in njen odbor dr. T-ievo kandidaturo neumrlega dr. Tomana slovesno obhajala spomin. Peli •___a.____i__i : i, « u : i m sv s« sv a x__________i • i: j „i.;*_____i:*_____x i * u i:__: ki Da Je dan t. m. za boritelja našega, za J« „do zadnjega trenotka" „kolikor je bilo mogoče podpiral, ni res. x i ^^ y J -----— datje so bili Dolijak, dr. Tonkli ReČ je stala tako: „Sočini" kandi- dr. Žig on. Eden izmed teh 3 se je moral umakniti Ćrnetovemu kandidatu . Polaju. Do tu je stvar jasna. Nejasno je občinstvu, a meni ne y zakaj se je odstranil dr. Tonkli. Tu so crno mašo in opravljali dotične molitve naš ljubljeni in mnogozasluženi gosp. dekan Jurij Grabrijan. Posebna zasluga za to slovesno duhovsko opravilo gré našemu mlađemu „Sokolu" vipavskemu, kteri se je „in cor- " udeležil te svečanosti. Naš vipavski pevski zbor bila „Sočinega u odbora naloga y D-ku m dr. Ž- Je pore pa je prepeval slovenske žalostinke res tako izvrstno y nu sve- da mu po zasluženji poje hvalo vipavsko občinstvo. tovati, naj se ta ali uni kandidature odpové, kar bi Vdeležilo se je te slovesnosti mnogobrojno število dobila iz domoljubja gotovo storila. Tega je pričakoval mače gospode, kakor priprostega občinstva. Isto tako vsak nepristransk politikař, ki ne gleda na osebe in naj store vsi slovenski kraji, da pokažemo svetu, da njih prid, ampak na jstvar samo in na občno korist, živo ćutimo, kaj je bil narodu naš Lovro; bodi mu Ďa bi bila gg. D. ali Ž. vsem volilcem, kterih zaupanje ©O* • . » «'»VVU.J mj> v V a. * uuvijki» J ju je tako visoko vznašalo, sama rekla: možje! ne izkažete naj- zemljica lahka! mirna glasujte za-me; veče zaupanje; možje v tem smislu glasujte za T.; s tem mi in ko bi bili vsi veljavni „Sočini" nega ali narodnega polja Iz Idrije. — Idrija naša je zdaj prav tiha mrtva. Nimam tedaj po takem gradiva iz politič- y druga stvar je, ktç/o treba illume v tem s lui si n. — ne agitovali, ampak temu pa omeniti, in to je važna cesta, ixi u* im^i« , onemu le na uho kako besedico zašeptali: vspeh je bil Idrijo s T o m i n o m, toraj severno Notranjsko z gor-gotov in bi bil opravičil, kar so misleći Slovenci njim Goriškim. Važnost te ceste so bili najprvo To- ki bi imela vezati y Hoče li odbor „Sočin" še kaj? Dopisnik mislili. Novic" ima še veliko tvarine. yy Iz Gorice sept. minci spoznali; okrajni glavar tominski menda pri tej napravi največo zaslugo. Winkler ima Ta cesta bode Včeraj ob 11. uri dopoldne vezala dve bližnji sorodni deželi in več znamenitih so se naši deželni poslanci že zopet sešli k zaupljivi seji v sejnici dež.-odborovi. Vsled dogodka v 5. zborovi seji 30. avgusta, ko so bili, namreč laški poslanci iz krajev namreč Idrijo (mesto) s Cerknim (velika vas y i , uaiuiEU JL va x i j ^uibovv j a 'W w » » «_» - ^ * — sodnija, dekanija) in naprej s Tominom (živahen ocji avgusia , aw okj mxii , uaiuicu taotvt puoiauvji i a trg). j. a> uoou«, a^ic — laiiuu uv»««.." — zbornice ušli, in vsled tega, kar se je godilo pozneje, težavno izpeljati, ni le popolnoma dognana. Od Cerk ko so se Lahi in Slovenci porazumevali, se je grof nega do Tomina bo sicer letošnjo jesen toliko dovr- Ta cesta ktere razun nekterih krajev ~ —* i----- < , Coronini 3. dne t. m. glavarstva odpovedal ker sena se mu je ne vem, kako m zakaj zdelo da bode moč blago prevaževati; od ceste y ki kakor naj bi Cerkno s Spodnj o Idrij o (Faro) memo Idrice da bi poslanci ne imeli va-nj zaupanja. Od 3. dne t. m. vezala, od te ceste — ni še duha ne sluha. Ni dolgo ni ga bilo vec videti v deželno-odborovi uradniji in je ko sem popotval od Spodnje Idrije memo Idrice dalje opravljal njegov posel podpredsednik dr. Pajer. On je po Tominskem in sem imel priložnost opazovati^ svet, tudi povabila k včerajšnji seji razposlal. Namen te iz- koder naj bi se cesta naredila; zeló sem se čudil 300 niti vlada niti ljudstvo ni še koristi te ceste toliko spo- Wahlagitationen it Je 9 kar zadeva imenovane 3 duhovne znalo da bi jo bilo V ze zdavnej naredilo in z velikim skoz in skoz gola izmišljava in grda laž. Laž f Je ) da dobičkom rabilo. Po tej cesti bodo imeli Cerknjanci in so se ti gospodje sami sebe priporočali. Laž je, da so Tominci bliže v Idrijo in v Ljubljano. Kako velik se v šoii zbrali; laž je tedaj tudi , da so o>ndi celó pi- ovink imajo Tominci skoz Gorico v svoj kraj! Koliko jančevali. Ostudná, nesramna laž je, da so se volilcem bliže bi bilo skoz Idrijo po cesti, ki bo iz Idrije vedno listki dali, na kterih so bila zapisana imena onih 3 du- zraven Idrice polagoma navzdol peljala. Ta cesta (Spod- hovnov. Prav satanova laž je tudi ona psov ka, ki se je nja Idrija do Cerknega), ktere bi bilo ^ viAvIrnî Xr%rw 2/ n o I-ravl S ij" ûyvi vi i skem in nekaj čez 2/3 na Goriškem, nad i. U y/g QC im XV1MUJ" fSAOC*AC* \s Mivm j/uoivuj«i»u mjuiugviu 1J «li U , " ne bo menda dosti morebiti še sam ne vé, koliko let je že, kar zarad pi milji dolga in ne bode presilnih stroškov stala, jače v nobeni gostilnici ni bil. Gotovo se je dopisunu v se naKranj- pisala o vrlem poštenjaku g. fajmoštru Zajgorjanu ki Ker prav zeló v glavi vrtělo , da je toraj vse narobe videl ker svet je tod peščen brez posebnega skalovja. ie torai cesta od Cerknega do Tomina že dovršena, ko je to nesramno laž pisal. Nadjamo se ]pa tudi J # J . _ t ^ 1 ® . v i * • v__ j __y • ) i___ • ______J • • v y _ • _ _ J _ x • y ____ i _ • * tedaj t 9 da je že dodělaně, je pač zadnji čas, da se še si duhovni gospodje iščejo na dotičnem kraji pravice, ker o takem grđem obrekovanji molčati presega meje omenjeni kos med Cerknem in Spodnjo Idrijo naredi. Te moje besede nimajo druzega namena. kakor to. da kršćanske potrpežljivosti. Naj povem set to, da neki bi se ta želia liudstvu na korist kmalu spolnila. Treba . „gospod", na čegar brezverstvo ljudje s prstom kažejo _ t-J . li _ t • • r • 1 I # • 1 • 1 i « 1 1 . I • je toraj, o^vua tični okrajni glavarstvi 1 i % • w f • da slavna vlada v Gorici in v Ljubljani do- je y nedavno^ peljaje se memo pred kratkim oropane tominsko in planinsko, kakor cerkve na Catežu prav radostno norčeval ;se iz napisa y tominska, idrijska Bog vse vidi" nad vélikimi cerkvenimi vrati Licm Uii.Ići J U1 glîivarotvx, tvmmgiw tudi soseske in županije (cerkniška prifarska) to stvar kmalu sprožijo ter jo hitro rešijo„ „Bog vse vidi, pa vendar so v cerkvi ropa li". da bi se važna ta cesta kmalu zidati priceia. ^m f rekši Tudi 9 Iz Cerkljan. (Šolska preskušinja.) 22. dan u. m. ravno ta „gospod" je ali trezen ali pijan kvasil o rl n HM 1 í í n f/\ I 1 X n rv Tt Ït 1 I An a V\ -rw V* /\ r^ /\ w rk trv\ 1 i i //v i /\ -m ^ d ariji katoličanov, ki lesene bogove molij v razredu je bilo 37 dečkov in 44 deklic , v u. iaa- wuoûuoiaiçomoivv, iu jo ůupaua iu DVCtuiRO , d;a je njegovi > ne visokosti odkljenkalo, je kot satanas v skrivnem raz- bom tukaj na drobno razkladal, kajti bilo je navadno. odenji poln jeze na vse kriplje délai, da b»i s pomočjo Nenavadno pa in vse hvale vredno se mi je zdelo njegovega visocega protektorja uničil to vo>litev, al jLiouavauuvi pa ajjl y ov^ u y «au > i vuuu wu mi j v ^viviv ±xj ^ v o iouv^u^cí u tuaiwija; uuivii tu v umio v y a i - to-le: v 3. razredu, kjer so se podučevali vsi pred- vse njegovo drdranje kmalu po občini do teega in unega meti, kakor v kaki mestni šoli, so imeli še dva pred- volilca, da bi zavohai kaj nepostavnega, krmalu v Kranj meta več, namreč: sadjerejo in spisje, kjer so se va- do svojega pokrovitelja, bilo je nepotrebno ter zastonj. • 1 t y % rk 1 1 • • « • II • • <4 « 1 • 1 A I ê ^ » m m k a dill ucenci razreda posebno v pisanji in delanji 17. dan minulega meseca sklice najstarejii novo izvo- javnih pisem, kar je slovenskemu gospodarju in gospo- ljeni odbornik vse druge odbornike v vo>]jtev občin- dinji, mislim, jako potrebno. Konec preskusinje so skega starešinstva in med mogočnim grounenjem mož- otroci kaj lepo zapeli dve šolski pesmi in cesarsko. narjev so odborniki enoglasno izvolili izmed sebe Poslušalci bili so vsi jako veseli videvši lepi napredek Miho Okorna, iskrenega Slovenca, neomahljivega cerkljanske šolske mladine. Naj po takem konečno iz- ter značajnega možá, poštenjaka skoz in ískozi za žu-rečem očitno zahvalo v imenu cele fare neutrudljivemu pana občine Senčurske; za svétnike pa: Jožza Logarja šolske ledine: gosp. And. Vavken-u, iz Senčurja, Miho Studena iz Tupalic in JJaneza Šim- , kteri vsi so 5. dan t. nn. od okraj naše naducitelju našemu, ki že 13 let orje in marljivo ob- novca iz Police deluje mlado naše polje pozná njegov trud, kajti kdor pogleda zdaj srca mladine. Očitno se nega glavarstva v Kranji potrjeni že obljiubo svojo v v našo šolo ter jo primeri z ono pred 13 leti, vskliknil bo: ne dvomimo pričo vseh nazočih odbornikov storili. Prav Čisto nič 9) Je je to mogoče!" Iz Dolenskega. 9 da Premisi. pri takem izvrstnem z;astopu se ne Cudim se da še zdaj niste pričelo precej boljše gospodarstvo v občirni Šenčurski memo ■ ti 1/un.Ji^nip«« - vuuiuj oo , Kxa oc itiuctj uioio íoicixiu pred, i jc jpuu. u tu čt 11U U OĆA UJU V u lj Ls K g il lie JLLIOi\U- natisnili članka z naslovom: „Prostost volitve in tarskega župana Janeza Maselna od mnogiih straní sti-grof Chorinski." Nadj am se, da omenjeni článek skana tako britko zdihovala. Zato iz gkobočine srca ki je pod komando samovoljnoga nemšku berem v prihodnjem Novičnem listu. *) To temvec že- radostno zakličemo: živili vrli Senčurjani! Janezu lim- kfir sfi hnift ffrof aam hvali . rftkši. da s a v vn- 1VT asp I n li na? ncmhi aol ker se boje grof sam hvali, xuaoi, v »u- litvene zadeve ni nič mešal, in ker sem cul in potem rekši da se v vo- Másel nu pa: zgubi se Iz Kamnika. (Beseda v naši tudi sam bral nesramne laži o prvotni volitvi na Kr- vršila se je od konca do kraja tako lepo škem v „Tagblatu", o kterem pravijo drugi listi, da zadovoljstvo enoglasno. Po vvodnem gov citalnicci) 28. u. m. >9 da Tagblatu o kterem pravijo životari le od škandalov in laži. drugi listi da J0 bilo zadovoljstvo enoglasno. Po vvodnem govoru gosp. J. HrtnIvA« v~\1 :___________A Tudi oni tagblatni Ogrinca pel je moški zbor „Zvezdať A. Nedveda dopis iz Krškega v 150. listu pod naslovom : „Klerikale prav izvrstno. Glediščino igro „Veseli dam" ali „Maso naši di- tiček se ženi" v 5 delih od A. Linhart-a Oni elanek in „paprke po volitvi" so nam došle še le pre- letanti skoz in skoz igrali tako da > LM LI ti ot\uz» IU Stt^UZi t aau , VA« smo VS1 VtJSlltaiJl izurjenosti gospodom igralcem in gospodičinam igralkamo vsi čestitali tekli teden, tedaj prekasno za šest teđnov. Vred. 301 Slava jim! Dasiravno sta dva častita domoljuba in de- pri imenovanji g. Mrhal se lalna uda citalnice prestavljena iz Kamnika — v veliko ministerstvu tako silno mudilo tudi pri g. Hrovat da ni môglo éakati na- veselje nemškutarjev, češ, zdaj je čitalnici odkljenkalo — sveta deželnega šolskega svetovalstva kakor postava vendar stoji čitalnica naša na trdnih nogah. To je be- zahteva! n seda današnja ocitno kazala. Igra „Matiček se ženi", do-sedaj najveČa v slovenskem jeziku, je sijajno pokazala in cinca svetu, da stoji naša čitalnica v prvi vrsti med svojimi Za to se pa ! da bi na mesto g. prof. Pet odpovedal, nas vetovalo druzega, cinca (Z mestno ljudsko Šolo) sestricami na slovenski zemlji. Povabljeni so bili tudi nadučitelja imenoval g. Belari .. • ^ • « • a -% \ ê m « j» * .. - \ • • A U vsi naši narodni volilci, da so tudi oni z „Matič- v Veliko mestni odbor za Zimo, učitelja 3» uai U Ulil V H 111VJI) U» fUUi VU1 £J , J X.TJ. UHVJ- y V Cli IVU V Vj U , i obhajali „veseli dan". Pa tudi vnanjih častitih jaka; vodstvo ročil Belarj n kom" gostov S'iio" imeli lepo število od vseh krajev Slovenije med njimi tudi našega poslanca gosp. J. Murnika in gosp. dr. Zarnika. Po dokončani igri stopi tajnik či-talnice na oder, ter pozdravi vse nazoče goste v imenu citalnice, in bere od dr. Jan. Bleiweisa nam poslano Na vrsti bode v tem zboru: înoval g. r> e 1 a rj a in g. Zimo, u za podučitelja g. Ko kaj la in g d paralelnih razredov na normalki rju, v St. Jakobški šoli g. Pra je iz pro t pozdravilo, kteremu so gromoviti „slava" klici doneli. {Občni zbor društva v pomoc učiteljem, njihovim vdovám in sirotám na Kranjskem) bode 22. dne t. m. Ogovor prvosednikov nasvetje posamesnih udov volitev prvosednika, Na to stopi gosp. Josip No 11 i na oder in s prepričalno blagajnika in še sedem odbornikov, od kterih morate besedo krepko in navdušeno dokazuje, koliki korak da biti je čitalnica v dramatiki storila s to igro Za v Ljubljani ali v bližnji okolici. Po tem njim je zboru začne se zborovanje učitelj skega društva govoril gosp. Murnik ter se zahvalil svojim volilcem za Kranjsko, in sicer po tej-le vrsti za izkazano mu častno zaupanje. Zdaj pa vse zahteva prvosednikovo ; še dr. Zarnika na oder; on navdušeno pripoveduje, na vprašanje: kako sporocilo blagajnikovo; Sporocilo odgovor naj ) 4~ic*j s6 v sedanj i novi slovenski kako da mu je rajnki S. Jenko pripovedoval, da s abecednik vvrsté pisni zgledi, po kterih bi se uči-Kamnikom ne bo nič, da je vse mrtvo o narodnem telji in učenci ravnali pri podučevanji v branji in pi- obziru zdaj da je rekel celó malo je pravih narodnjakov. sem se pa sam Al prepričal, kako da sanji ob enem ste vsi ene misli in enega duha, ter vsi zedinjeno se njimi šoiami ; 4. nasvetje o sedanjih in novih šolskih knjigah; 5. razgovor o razmeri med ljudskimi in sred- ) trdno držite narodnosti, kakor kovaške klešce. Navdu šeni ,živio"- in ,,slava"-klici so sledili tem govorom. — In da je tako, gré gotovo čitalnici najveća hvala nasvetje posamesnih udov volitev ? tako da ona je vzbudila in gojila narodno življenje mati Slovenija sme ponosna biti s Kamnikom svojim. In tako današnjo „besedo" zapišemo z zlatimi čr-kami v zgodovinsko knjigo mesta našega. Iz Ljubljane. (Iz seje odborové družbe kmetijske 4. dne t. m.) Ker je lanska zima žito na polju, pa tudi drevje v vrtih in gozdih zeló pokončala in našim kmetom nenavadno veliko škodo prizadjala, se je družba kmetijska 15. aprila obrnila s prošnjo do ministerstva kmetijstva, naj bi pri ministerstvu denarstva doseglo to da se poljska škoda po podložnih ces. gosposkah po-zvé in najhuje poskodovanim kmetom dotični davek odpiše. Po dopisu c. k. deželne vlade kranjske od 19. avgusta se je prošnja družbi kmetijski spolnila prvosednika, blagajnika in še osem drugih odbornikov in treh pregledovalcev društvene blagajnice in knjižnice. Dr. Toman je zapustil Matici 10.000 gold., dramatičnemu društvu in Sokolu pa vsacemu po 1000 gold. Te dařila je izročila vže vdova Luiza Tomanova dotičnim odborom. Slavni spominki iskrenega rodoljuba! (St. Jakobški trg) v Ljubljani je dobil zopet svoje krasno znamenje Matere Božje, okinčano še s podobami štirih patronov ljublj. farnih cerkev; v sredo dopoldne se je slovesno odkrilo. Gosp. Ves, zlasti v okolici ljubljanski dobro-znani zdravnik, je v nedeljo umri za pljučno jetiko, za ktero je popred krepki mož dolgo hiral. počiva vrli rodoljub! Naj v miru v tem , da c. kr. finančna direkcija v Ljubljani v vseh okrajih krajnske dežele takim kmetom, ki zarad te (Veliki sejm ljubljanski) ni bil kaj živahen. Go-veje živine je bilo posebno veliko na prodaj, al kupca biio je čuda malo. Pravijo da JeJ t da se jim škode ne morejo davka plaćati, dovoli to bode za nekoliko časa odložilo plačilo gruntnega davka in da ga ne bode s silo iztirjevala, ter ga onim ki so z davkom preobloženi vsled cesarskega sklepa od 21. decembra 1864. leta odpisala; še druzega več pa ne more dovoliti, ker pravi, da škoda, ki jo napra-vita Izmed mno- bode cena padla ker je že zdaj mrva predraga. Medů so celó malo pripeljali na trg; cena mu je bila izprva 18 gold., pozneje pa^21 gold, za cent. Ce bode občni zbor hranilnice za realko kupil Maličevo hišo zoper nasvèt vodstva hranilničnega, bode mraz in sneg, praviloma n e spada v tisto vrsto škode, zarad ktere se odpisujejo davki. pokazil blagi namen tako, da dežela mora protestirati zoper sklep tacih móž, ki nimajo sole pred očmi ampak kupčijo Maličevo. Hranilnični denar je denar iz dežele nabran, ne pa iz žepov enostranskih glaso- zih druzih obravnav iz te seje omenimo še to valcev. je dr. Orel pokazal konopnino, eno godil f in drugo A na rosi. Res, ne , ki jo je v vodi po lepi beli barvi, — „Tagblatt" se togoti, đa OU puoicuujo „i-1 ^ » grajale divjaštvo nemško o pokončevanji Munstra so poslednje Novice' i temuč tudi po mehkem in volnem blagu se vodni pri-delek tako loči od rosnega kakor dan in noč. beró berolinsko o Sklep Dimicevih govorih se bere na 1. strani „Novic". (Zdravstveni svet za dezelo kranjsko), čegar ude smo v poslednjem listu imenovali, se je včeraj ustanovil in pričel svoje delovanje; za prvosednika si je izmed sebe izvolil dr. Valento, c. k. profesorja. (Deželni šolski svet) ima jutri svojo drugo sejo; na dnevnem redu je med drugim nasvetovanje okraj- Zukunft" sami v Strassburgu. Naj „Tagblatovci" ___, pa bodo videli, kako nestrastni Nemci še huje grajajo ta vandalizem. Se vé, da „Tagblatovi" pruski koteriji hudo dé, da Slovenci slišijo svet od „kulture* 9 kaj ima nih šolskih nadzornikov namesti sedanjih bili začasni. f ki so ! take pričakovati, ki zdaj kri preliva tako neusmiljeno, da zgodovina enacega ne pomni! Gle-dite jih, kako potuhnjeno molčé velikonemški časniki o tem, da je nemška vojska grozovito divjala nad Stras-burgom! — ko pa je 1848. leta hrvaš ka vojska ob» sedla puntarski Dunaj, niso imeli psovk dosti o „vandalizmu slovanském"! (Za ravnatelja c. kr. normalke in preparandije) je imenovan c. k. gimnazijski profesor Hrovat. Kakor 302 Novicar Iz Dunaja đar-le začne d domaćih in ptujih dežel. Juter ii zb 15. dne Vendar-1 m se ven- pravimo, kajti podoba je, da vlada sama še pred malo dnevi ni vedela, ali bi sklicala poslance na 15. dan sep 25. avgusta prignali iz Normandije; volov imajo okoli 30.000, koštrunov čez 100.000. Iz Havra prišlo 4700 velikih vozov moke, suhega mesa kave, cukra. Drv, Ie P° železnici raj ža, za mesece. prav tembra, ali pa zbor zopet odložila, ker še le vpondeljek so po telegrafu vabila v državni zbor šlajia poslan Kes prav čuden bo začetek tega zbora, in Bog vedi ali ga bode še kaj? Ceski deželni zbor še o bravnava oglja in premoga za kurjavo imajo Dve ladiji ste v snopiće sprešane mrve pripeljale za živinsko krmo. Cena živeža se je že zdaj zeló podražila. General Trohu je ravnokar ukazal, da vsi gozdi v okolici parižki, vsa drevesa v drevoredih se imajo sežgati, kadar doide armada pruska. (odgovor na pismo Njeg-JVeličanstva) in jo mo- deželni ogra . dreso rebiti komaj "dovrši do~ 15. sepVTudi tirolsk zbor, ki je sicer sklenil, da pod enacimi pogoji LaŠko. Iz Fiorence. Kralj je 12. dan t. m. dami kakor kranjski pošlj poslance v dunajski zbor, ni do danes še volil poslancev. Vrh vsega tega pa se bere v časnikih, da zagrizeni patroni decemberske ustave, ker čutij ukazal svoji armadi, naj maršira v papeževe dežele. Okrožnica ministrova pravi, da je to treba za varstvo sv. očeta in za vzdržaoje reda in mirú, in da laška vlada bode z druzimi vladami določila pogoje kraljev- da ne bi morebiti vec zvonca nosili ske neodvisnosti papeževe t (to je ) v zboru, se še mrdajo zboru in delati ) to je y zapustiti zbor \e pripravljajo „strike" očigled tacih prikazen zopet, oddelek ker mu še četrti del Rima o r o p a 1 a ga bode leontinski se ima začeti državni zbor Česko. Iz Prage. Deželni zbor obravnava adreso Večina zborova je načrtala svojo, manjšina pa svojo pustiti hoče!) Papež pripravlja protest zoper prihod laške armade in je armadi svoji prepo-vedal upor. Adresa P č (narodnej stoji na stališču državneg za česko kraljestvo kakoršno je ogersko a gledé na sedanje velike homatije evropejske jo je volj V 17. seji Matičinega odbora so bili sprejeti: ustanovniki : Gospod Lavrenčič Andrej, posestnik in žnpan v Postojni 50 gold slati posla v kupne delegacij adresa manj ii 9$ Valenčak Martin, c. k. gimn. profesor v Gradcu Nabrnik Ivan, avsknltant v Ljubljani za 1. leto šine ne za las ne od jenja od decemberske ustave in brez pogojev hoče poslati poslance V zbor. Da obvelja Gospod Vraz Janez" kaplan v Dobrni za 1. leto večinska adresa, je gotovo; potem pa deželni zbor ~ ~~ - hoče adreso cesarju pokloniti po posebni deputaciji, od o 50 10 Slavna knjižnica bogoslovska v Gorici.......75 10 10 10 tt v dg Njegovega Veličanstva bode odviselo ali gredó češki poslanci v zbor ali ne. Iz Trsta gresta na Dunaj baron Pas cot Za poslanca tržaškega deželnega zbora in Girard ell Omerza France, trgovec v Kranji za 1. leto . . Strucelj Jurij, c. k. pristav v Laščak za 1. leto letniki: Za 1868. in 1869. leto: Sablačan Lovrenec, mizar v Glinjah . . . . Za 1869. leto: tt tt ii ii tt 71 4 tt Dalmacija. Iz Z a d Za poslance dalmatinskega Gospod SustersiČ Matija, posestnik na Vidmu deželnega zbora gredó v dunajski zbor Gregor pl. Voj • f novic, Peter Budmani, dr. An to nietti, Ivan D y Štef. Ljub vsi dnjaci slovanski yy yy yy Kolenik Valentin, kmet v Pliberci Lavrič Ivan v Ljubljani . . . Jakopič France v Ljubljani .... Napast Davorin, bogoslovec v Mariboru Francosko. Iz P vjeli, je oni mož iz poti Ko so Napol Prusi MaksimilijanisČe v Celji se je prvi hip mislilo, da bode konec vojski, ker jsko začel; al temu ni Gospod Rojnik Blaže v Celji ki Je tako; osoda Francozov se imaodločiti v Parizu, kte » tt Družba Jan France, kaplan v Skalah . Poznik France, tehnik v Gradcu rokodelskih pomočnikov v Ljubljani remu se nemška armada čedalje bolj bliža. Kmalu se Gospod Dolinar Anton, bogoslovec v Ljubljani bode zavoljo tega vlada vmaknila v drugo mesto. Fran cosko republiko so radostné pozdravile vlada ame rikanska panska, švicarska in laška. Pruska vlada pa Aiaauoaa, o^auoaa, ovivoioan au ino»«» x i uoaa vxaua neki namerava vnovič na prestol francoski posaditi Na poleona. Preslepa je na veke odkljenkalo y da ne vidi » da Napoleoncem je Iz bojišča danes nimamo kaj povedati od velicih bojev Francoskih trdnjav si niso Prusi dozdaj še nic vsvo > tudi Strasburga še nimajo. Le trdnj v u se je Prusom vdala 11. dne t. m., al ko so Prusi posedli grad, je užgan s smodnikom zletel ž njimi vred v zrak; več sto vojakov je smrt storilo, princ Vilelm Meklenburški (pruski general) pa je bil iudo j» » yy yy yy yy yy yy yy yt tt tt yy yy yy Marinko-Jožef, „ v Dolenec Andrej, posestnik v DravJjah . . Peterca o. Damijan, franciskan v Ljubljani Stožir Ivan, profesor kr. realke v Zagrebu AvbiÔ br. Manet, M. servit v Mariabilfberg . dr. Rogač Jožef, kaplan pri sv. Križu . . . Jeglič Anton, bogoslovec v Ljubljani . . Garbas France, c. k. postni uradnik v Ljubljan Čurn Dragotin, uradnik pri hranilnici v Ljubljan Masteři Anton, bogoslovec v Ljubljani . . , Nemec Jurij, kmet v Kotmarivesi pri Celovcu Skvarča Janez, bogoslovec v Ljubljani . . , Pupis v Tomaji........... Heržič Anton, gimn. profesor v Oseku . . Lilek A., sedmošolec v Mariboru ..... ranjen. Pruska vojska se v 3 velicih trumah pomikuj« proti Parizu. V malo dneh bode tedaj strašanski boj rancozi so popolnoma pripravljeni na to, da pruska Slavna Čitalnica vipavska...... Gospod Schreiner Enrik, dijak v Mariboru Pakiž Jakob, bogoslovec v Ljubljani (Dalje prihodnjič.) yy 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 tt yy tt yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt armada pride do glavnega mesta P «im»u» piww wv » uvg« mgou« x c* i x u Ck , £ in zapre. Zato je bilo že davno treba skrbeti ga obleže niku francoskemu, da s potrebnim živežem za več časa se prebivalci Pariza oskrbij povelj daj že davno sklenil, da se vse žitne tudi Državni zbor je te- Zitna cena v Kranji 12. septembra 1870 kop ki sežgó se po . ako francoski navadi narejajo na prostem polj jih posestniki v pravém času ne prepeljejo v mesto kajt zunaj mesta shranj 50. Vagán pSenice 5 fl. 88 rži 4 fl. 20 ječmena 2 fl ovsa 1 fl. 90. soržice 4 fl. 40 2 fl. 50. krompirja 1 fl. 55. ajde 3 fl. 20 fižola 3 fl. 84 prosa žito bilo bi sovražniku na dobro. Zaloge živeža v Parizu so velikanske; skoro vsi javni trgi so žitnice. 1500 molznih krav so že Kursi na Dunaji 12. septembra. 5% metaliki 56 fl. 60 kr. Narodno posojilo 66 fl. 30 kr Ažijo srebra 123 fl. Napoleondori 9 fl. 91 kr Odgovorni vrednik : Janez Muraik. — Natiskar in založnik : Jozef Blazilik v Ljubljani.