ČASOPIS t k SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SLIKA NEKDANJE GLAZUTE OB SPODNJI LOBNICI PRI RUŠAH Če gremo iz Ruš mimo pokopališča ob Lobnici navzgor proti Smolniku, dospemo po polurni hoji do ostankov stare steklarne ali »glažute«. Ustanovitelj te steklarne je bil Benedikt Vivat, ki se je rodil 21. marca 1786 na Smolniku, hišna št. 1, umrl pa 3. septembra 1867 zaradi starostne onemoglosti prav tam, hiša št. 27.' Njegov oče Janez Vivat je bil steklarski pomočnik^ na stari glažuti nad Šumikom na Smolniku. Ta steklarna je delovala dobrih sto' let.^ V njej se je mladi Benedikt izučil pri svojem očetu steklarske obrti.' Pozneje je delal tudi po steklarnah nad Vitanjem, v Zusmu pri Kozjem ter vodil Langer- jevo steklarno na Pohorju, ki je stala nad Josip- dolom. To tovarno je končno leta 1827^ pod izredno ugodnimi pogoji prevzel v lastno posest z gozdom vred. Glavno pot, ki je vodila k tej steklarni iz Sv. Lovrenca na Pohorju v Langer- jev gozd, imenujejo stari Pohorci še danes »cesta na glažuto«. To steklarno je obdajal pragozd, v katerem so živeli še medvedi. Družinska tradicija pripoveduje, da je tudi Benedikt Vivat sam še ustrelil mladega medveda v tem gozdu. Glažuta v Langerjevem gozdu je bila zgrajena skoraj vsa iz lesa, tudi delavske stanovanjske hiše so popolnoma lesene, hiša tovarniške uprave pa deloma. Tovarna je stala v lastnikovem gozdu. Lesa za tovarniške zgradbe in drv za kurjenje talilnih peči je imela torej dovolj na razpolago, kar je bilo važno za njen obstoj. V gorskih sa- motah les tedaj ni imel nobene vrednosti, ker ni bilo cest ali železnic, da bi stavbni les in drva mogli spraviti iz pragozda v dolino in ga tam uporabiti ali spraviti v denar. Uporaba lesa je bila mogoča v gorskem gozdu le na kraju sa- mem. Tako so najstarejše pohorske glažute, zgrajene sredi gozda, izkoristile les, ki bi v na- sprotnem primeru v nedostopnem gozdu počasi strohnel in propadel. Iste razmere so omogočile in olajšale tudi selitev iz lesa zgrajenih starih glažut. Če je bil v okolici tovarne gozd že izrab- ljen, se je preselila steklarna včasih na drugo mesto, kjer je rastlo še dosti lesa za kurjavo. Dandanes privaža železnica premog industriji, v dobi najstarejših pohorskih glažut pa je hodila steklarna za kurivom. Tako se je naša najstarejša glažuta, ki je stala tik današnjega železniškega viadukta čez Lob- nico blizu njenega izliva v Dravo, ko je pora- bila kremenine, najdene ob Dravi in ob Lobnici in požgala gozde ob njiju, leta 1692 preselila na planoto nad Sumikom,' kjer se je skoraj 100 let pozneje rodil Benedikt Vivat kot sin steklarskega pomočnika. Leta 1834 je začel Benedikt Vivat, tedaj že posestnik glažute v Langerjevi hosti, zidati novo steklarsko podjetje v dolini ob spodnji Lobnici, o katerem hočem tu poročati. Snov za to poro- čilo nam nudi stara oljnata slika (slika 1) te ste- klarne, katero je baje naslikal mariborski slikar Edvard Lind, ter podatki, ki mi jih je v razgo- vorih v zadnjih letih iz svojih spominov dala na razpolago 93-letna Ema Tribnikova, rojena Stara slika glažute I9ti KRONIKA ČASOtlS zA SLOVfiNSKO KRAJfiVNO ZGODOVINO Vivat, vdova po šolskem nadzorniku Tribniku. ki je edina še živeča vnukinja ustanovitelja te steklarne. Kot otrok je živela do 1872 na tej glažuti. Njeni podatki se nanašajo torej — kjer ni drugih navedb — na desetletja pred 1872. Novo steklarno so imenovali po njenem usta- novitelju Novi Benediktov dol in jo s tem ime- nom 'razlikovali od Starega Benediktovega dola, od starejše Vivatove tovarne na planoti pod Klopnim vrhom ob potoku Lamprehščica, ki jo je bil ustanovil 1825 neki Zemljiška iz Prage.' Zemlja, na kateri so gradili novo steklarno, je bila močvirnata, tako da je moral Vivat prostor kanalizirati in izsušiti, da je postal uporabljiv za gradbene namene. Stari ljudje so pripovedo- vali, da se je pred leti v tem močvirju pogreznil vol in poginil. Nova zgradba, pri kateri so upo- rabljali le še malo lesa, je bila v glavnem dovr- šena 1836. Vendar nam kaže najstarejša ohra- njena slika iz 1840, da v tem letu še niso stala vsa poslopja, ki jih vidimo na poznejši sliki. Zato sem se odločil opisati mlajšo sliko, ker nam kaže steklarniško naselbino v dobi najlepšega razvoja. Nekaj let potem ko je začela obratovati tovarna v Novem Benediktovem dolu, je Vivat staro tovarno zgoraj v Langerjevi hosti popol- noma opustil. Stekla za okna v novi steklarniški naselbini je izdelala še tovarna v Langerjevi hosti. Na levi strani naše slike vodi vozna pot iz Ruš proti tovarni. Pred lesenim mostom (na sliki v levem kotu spodaj) poleg apnenice se cepi cesta. Ena pelje čez most na levi breg Lobnice (proti gledalcu) in od tod naprej in navzgor ob potoku proti Smolniku, kakor še dandanes. Druga je dovozna pot k tovarni, ki stoji na desnem bregu Lobnice. Na desni in levi strani te poti, ki vodi skozi tovarniško naselbino, stoje tovarniška po- slopja, ki si jih hočemo ogledati. Blizu mosta, v prvi hišici z dvema okencema na desni strani dovozne ceste je stanoval brusač za fino steklo. V dobi, o kateri poročamo, je bil to Schnobel, vešč umetnik svoje stroke, risar in brusač najfinejšega stekla. Hišica je imela vrata na cesto. V njenem spodnjem, kletnem prostoru, ki je imel dohod in vhod od mosta sem, je bila tovarniška mesarija in klet za meso. Sosedna hiša na desni strani dovozne ceste je služila kot pre- nočišče za nakupovalce s Slovaškega, ki so se pripeljali na svojih vozovih, pozneje pa kot skla- dišče za steklo. Na pobočju pod tem skladiščem so stali na robu vrta pralnica, kuhinja za svinje in svinjak. Desno od teh hišic se lazteza velik tovarnarjev vrt na pobočju med dovozno cesto in Lobnioo tja proti glavnemu tovarniškemu poslopju. Upravno poslopje, v katerem je stanoval posest- nik tovarne Vivat Benedikt s svojo družino, je bilo od treh strani obdano od vrta. Pročelje hiše pa je stalo ob glavni dovozni cesti. Tam je bil tudi glavni vhod v hišo, a v pridičju na desni strani hiše je bila pisarna. Štirioglato poslopje na desnem voglu vrta ob cesti je bilo skladišče za steklo. Glavno tovarniško poslopje je največje od vseh in je stalo preko dovozne ceste. V njem sta bili vzidani 2 okrogli peči za taljenje stekla. Okoli vsake peči je bilo razvrščenih deset delavnic. Vsaka delavnica je zajemala žarečo stekleno snov iz svojega lonca. V vsaki peči je bilo torej deset loncev iz nezgorljive gline, v katerih se je talila steklena masa. Obe peči sta obratovali menjaje se, tako da je bila trajno le ena peč v obratu. V vsaki delavnici je delal po en steklar- ski mojster, en steklarski pomočnik in en učenec. Učenec je nosil stekleni izdelek iz delavnice v hladilno peč. Od štirih velikih oken tovarniške- ga poslopja, ki gledajo proti Lobnici, je spadalo dvoje oken na levi strani k pisarni, ki se je pozneje preselila v upravno poslopje, dvoje oken na desni strani pa k vezilnici, kjer so delavke vezale steklo v slamo, da se na transportu ni pobilo. Za tovarniškim poslopjem vidimo na sliki lončarjevo delavnico (Hafenstube), zgrajeno iz lesa, kjer so oblikovali, izdelovali in hranili lon- ce iz nezgorljive gline, v katerih se je talila ste- klena masa. Poleg lončarjeve hišice leži kup kremenjaka, ki so ga rabili za pripravljanje steklene mase. Kremenjak so dobivali iz Zgornjega Labota (Oberlawamund) na Koroškem, kjer je imel Vivat lasten kamnolom za kremenjak. Od tam so splavarji pripeljali velike kose kremenjaka na splavih po Dravi. Pristajali so blizu gostilne Pavla Glaserja, kjer so tudi prenočevali. Kreme- njak s Koroškega je bil jako čist in lep. Cim globlje so prišli v kamnolomu v pečino, tem lepši je bil. Mnogokrat je bil čist in prozoren kakor steklo. V začetku naselbine na levi strani dovozne ce- ste na vznožju brega vidimo dve delavski stano- vanjski hiši. V drugi, zidani hiši, sta stanovala oba slikarja na steklo; tu je bila tudi njihova delavnica. Eden od njiju, ki se je pisal Dinebur, je delal posebno lepo dovršene vžgane slike na steklo. V sosednji hiši, pred katero stoji kočija, je stanoval Edvard Vivat, sin Benediktov in obra- tovodja očetovega podjetja s svojo družino. Poleg te hiše so stale po vrsti od leve na des- no: kegljišče za delavce in uradnike, drvarnica, skladišče za orodje, vozarna in hlev. Med remizo in hlevom za konje in krave je bil na prostem studenec, čigar voda je izvirala na bregu in je tekla od vrelca v dolino skozi vodovod, ki je bil sestavljen iz železnih steklarskih cevi, tako ime- novanih pihalnikov. V zgornje nadstropje hleva se je prišlo po lesenih stopnicah, ki se na sliki še vidijo. Tu je bilo skladišče slame za vezanje stekla. Slamo so dobavljali tovarni navadng kmetje z Drav- skega polja, ker je kazala izkušnja, da je ta slama bolj mehka kakor slama iz drugih krajev. Poleg hleva vidimo zadnje poslopje na levi strani ceste pred tovarno, mizarsko delavnico, za njo, bliže bregu, še sobo ali shrambo za mo- dele. Tu so hranili veliko število lesenih oblik, ki so potrebne za oblikovanje različnih vrst in velikosti steklenih predmetov. Te oblike so bile v tej dobi še vse izrezane iz lesa. Mizar, ki jih, je delal, je imel torej važen posel v tovarni. V dobi, o kateri poročamo, je vršil to službo mizar 192 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Weinberger, spreten strokovnjak in modelar. V lesenem stolpiču na strehi mizarske delavnice je visela »Ana«, tovarniški zvon, ki so z njim zvo- nili opoldne in zvečer. V ospredju, spodaj ob vodi, vidimo najprej kovačnico, ki jo goni dotok vode iz posebnega žleba. Ob isti vodi stoji poleg kovačnice stroj- nica, kjer so drobili kremenjak, in brusilnica, kjer je šest brusačev brusilo navadno steklo. Iz- med njih so nekateri stanovali v tej hiši. Končno vidimo v vrsti teh poslopij še mlin za drobljenje materiala ali stope, ki so phale in tolkle v prah material za izdelovanje stekla. V ozadju, na bregu, stoji na levi strani hiša tovarniškega kurjača Juriča, in proti desni hiša, v kateri je bival kovač. Skupno je štela steklarniška naselbina šest- najst hišnih številk. Na prostem, za tovarno, vidimo velike skla- danice drv. Tu so drvarji zbirali drva,^ ki so priplavala po žlebu iz bližnje Lobnicc, in jih zlagali. Ker tovarnar v dolini ni imel lastnega gozda, je moral zaradi dobave drv skleniti po- godbo z upravo falskega posestva. Da bi dal naslikani naselbini več življenja in mogoče tudi družinske spominske vrednosti, je slikar postavil v pokrajino, še nekaj oseb. Tako prihajata proti mostu oba tovarnarjeva sinova, Edvard in Benedikt. Na tostranskem koncu mo- sta stopa lovec Kop s svojim psom. V kočiji na cesti sedi tovarnar Benedikt Vivat, ki se je prav- kar vrnil s potovanja iz Trsta. Iz glavnega po- slopja stopa pregledovalec izdelanega stekla, to- varniški uradnik Bock z veliko knjigo pod pa- zduho. V bližini mosta vidimo na desnem bregu ob vodi ribiča pri njegovem potrpežljivem poslu, pod pralnico perice, dalje na desni pa vezalke za steklo, ki namakajo slamo v vodi, da bi po- stala 1k>1j gibka. Za njimi stoji delavec, ki od- klada stekleno žlindro. Iz kovačnice vodi hlapec novo podkovanega jezdnega konja Vivatovega. Na bregu nad steklarno je bil okoli 1865 na- sajen park. Ker tega na naši sliki še ni, je ta nastala verjetno pred tem letom. Na glažuti ni bilo gostilne. Prebivalci nasel- bine so dobivali vino iz vinske kleti upravnega poslopja. Za lažje obračunavanje vina so upo- ' rabljali lesene ploščice kot znamke, ki so jih nazivali »rabiš«. Izdeloval jih je tovarniški mi- zar. Prejeto vino so nakazali z vpiljenimi črti- cami na tablici, katero je imel prejemnik vina, in na tablici, ki je ostala v kleti. S polnih tablic so črtice odpilili in »rabiš« zopet uporabljali. Steklarni v Langerjevi hosti in Benediktovem dolu sta svoje steklene predmete za vsakdanjo rabo in svoje umetniške izdelke pošiljali in pro- dajali v razne kraje in dežele, tudi v tuje evrop- ske države, v Turčijo in Srednji Vzhod. V Gradcu, na Dunaju, v Trstu, v Odesi so bila skladišča Vivatovih tovarn. Da je pohorsko steklo bilo znano in cenjeno tudi v Egiptu, kaže dejstvo, da so k Vivatu poslali iz Egipta mlade Egipčane, da bi jih izučil v umetnosti steklar- stva. Egipčan, Salomini po imenu, sorodnik kra- ljevske hiše, je ostal tri leta v tovarni na Smol- niku in se je tu učil, da bi potem mogel svoji domovini koristiti kot steklarski strokovnjak. Po njegovem odhodu je Vivat prejel od egiptov- skega dvora zahvalno pismo in zlato uro v spomin. V Mariboru je imel Vivat hišo na Koroški cesti. Danes nosi ta hiša številko 12. Leta 1532 je bil njen lastnik mestni svetnik Wildenrainer, ki je branil Maribor zoper Turke.'* Proti koncu XVHI. stol. je bila tu gostilna »Pri zlatem levu«. Danes imajo v tej hiši gasilci in rešilna postaja svoj dom. Preden so stekle železnice, je bilo v Mariboru glavno skladišče steklarne in izhodišče za pošiljke bližnjim in oddaljenim naročnikom. Težki vozovi (tako imenovani pariški vozovi), natovorjeni s steklenim blagom, so prihajali iz Ruš in zavijali skozi široka uvozna vrata ste- klarniške hiše na Koroški cesti. Tu so menja- vali konjsko vprego za daljše vožnje. Marljive in spretne roke so tu prekladale in razkladale v slamo zavite občutljive steklene predmete. V tej hiši je bila tudi prodajalna stekla na drobno v pritličju na desni strani uvoznih vrat. Vhod v prodajalno je bil s Koroške ceste skozi po- sebna vrata. Ta vrata so novi gospodarji pozneje zazidali, ker jih niso rabili. V splošnem pa se na pročelju te hiše od Vivatove dobe do danes ni mnogo spremenilo. Nad uvoznimi vrati na kamenitem okviru stoje še danes črke B. V., za- četne črke imena Benedikta Vivata, in letnica 1835, pod letnico pa stara hišna številka No 177. To nam potrjuje, da je dal Benedikt Vivat hiši njeno sedanjo obliko.^ Marija Wiesinger, ena iz- med hčerk Benedikta Vivata, je podedovala to hišo in jo prodala pozneje gasilcem. Za prevažanje stekla iz Ruš v Maribor in za druge prevozne potrebe ter za potovanja so slu- žili steklarni 4 vprežni konji in 2 konja za ko- čijo. Iz visoko na Pohorju stoječe steklarne v Langerjevi hosti pa so prevažali steklo z mulami v dolino. V soboto pred ruško nedeljo (septembra me- seca) je bilo posebno živo v tovarni ob spodnji Lobnici. Na ta dan je prišlo vsako leto mnogo romarjev od blizu in daleč k ruški cerkvi. Mnogi so porabili priložnost in obiskali tudi znano ste- klarno. V tovarni so za ta dan postavili in raz- stavili na dolgih mizah mnoge in razne izdelke domače proizvodnje na ogled in na prodaj. Ob- iskovalci so si radi ogledali notranjost tovarne Pogled na prostor nekdanje glažute danes KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in steklarje pri delu. Zanimalo jih je, kako se piha in izdeluje steklo. Nabavili so si tudi ta ali oni razstavljeni predmet za spomin. Posebno radi so kupovali kot spomin na Ruše steklenice, ki so bile izdelane v obliki ruške madone. Poleti so se pripeljali na glažuto tudi Slovaki na svojih velikih samokolnicah, v katere je bil vprcžen po en konj. V vozu je bil poleg gospo- darja navadno tudi njegov hlapec in odrasli sinovi. Ti Slovaki so bili premožni ljudje. Na- ročali so v tovarni razne vrste steklenih pred- metov ter ostali na glažuti po 5—4 tedne, dokler ni bilo dovolj izdelanega in dobro s slamo zavi- tega stekla, da so z njim napolnili svoje vozove. S tem steklom so trgovali že na potu domov. Glažutarji so slovaške goste radi videli, ker so bili hvaležni in radodarni kupovalci. Po- zabili niso na nobenega delavca in na nobeno delavnico. Vsakega so obdarovali, tudi brusače stekla, slikarja na steklo, topilca. mizarja in ko- vača, ki jim je podkoval konje. Ko so odhajali, je bilo žal vsem, vsej »glažu- tarski družini«, kakor so jo imenovali. Mr. Franc Minarik OPOMBE i. Matične knjige ruške župnije. — 2. >Glasergesellec. — 3. Poročilo zbiratelja glazutarskega zgodovinskega gra- diva Jožefa Kavčiča. — 4. Rudolf Puff: Marhurg I. ifH7. 194