Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec X gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo in ekspedlclja v ,.Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St.,,2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SementSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 205. V Ljubljani, ▼ soboto 7. septembra 1895. Letnilt XXIII. Kaj bo z našimi razvalinami? Neizmerno žalosten je pogled na sedanjo Ljubljano ! Kamorkoli se ozreš po mestnih ulicah, štrle ti nasproti same podrtine, katere je povzročil strahoviti velikonočni potres. Britko ti je, ako poslušaš hišne posestnike, ki tožijo, da si ne vedo nikamor pomagati. Hudo je opazovati trgovce po prodajalnicah, ki nimajo skoro nobenega posla, in obrtnike po delavnicah, ki čakajo dela, a ga Ie malo dobe. Težko je poslušati prebivalce, ki tožijo o silni draginji stanovanj, in one, ki begajo po hišah okoli, da bi dobili stanovanje za zimo, a ga tudi za visoko stanarino ne dobč. Mnogi imoviti so se izselili iz Ljubljane. — Grad je opuščen, vojaštvo se poslavlja od Ljubljane, itd. Kedor vse to gleda, zbati se mora po pravici, da bi se ne vresničila nad našim mestom narodna pesem, ki imenuje Ljubljano — dolgo vas. Kraj brez prometa, trgovine in obrti! Mi smo takoj po grozni katastrofi opetovano opozarjali na neizmerno škodo, ki je vsled potresa zadMa Ljubljano in ko se je cenila škoda, smo zopet povdarjali, da se je cenila veliko premajhna. Tedaj se je slovenskemu časopisju očitalo, da pretirava v svojih poročilih škodo, in očitalo se je, da hočemo, naj bi Ljubljana obogatela na rovaš potresa. Sedaj, ko se podirajo hiše, uradno odločene da se porušijo, in ko se popravljajo zdatno poškodovana poslopja, sedaj se vidi, da smo imeli mi prav, da je škoda veliko večja, kakor se je cenila. Na podlagi cenitve provzročene škode se je pa nadalje napravil načrt za pomožno akcijo, katero je hvalevredno po posredovanju neumorno delavnega deželnega predsednika barona II e i n - a pričela država, kazoč nesrečni deželi odkrito svojo naklonjenost. Naši državni poslanci na Dunaju so povdarjali pri določevanju podpore, da je škoda veliko prenizko cenjena, da treba zdatnejše pomoči. Z vladne strani so se sklicevali na cenitev škode ter se je vzlasti bivši finančni minister branil z vsemi silami odločiti v ta namen večje svote. Sedaj se na podlagi računov o dejanjskih troških pri popravljanju hiš in grajenju novih poslopij jasno kaže, da je bila škoda mnogo večja, kakor se je cenila. Zdaj, ko se že deloma razdeljuje podpora, vidi se, da je podpora nezadostna, da treba nove pomoči, ako hočemo, da se Ljubljani res kaj pomaga. Hišni posestniki so sedaj dobili toliko podpore, da jim je mogoče podreti svoje hiše, ter morda temelj napraviti novim, a za nadaljno gradnjo poslopij jim ne preostaja ničesar. Isto, kar smo pisali o Ljubljani, velja v polni meri tudi o vseh onih krajih v deželi, ki so jednako hudo trpeli vsled potresa, in to velja tembolj, ker se je na mnoge take kraje le malo oziralo pri razdeljevanji začasne podpore. S tem pa nečemo nikomur kaj očitati. Nasproti povdarjamo, da so mestu in deželi ob teh dnevih britkosti in poskušnje stali krepko na strani vsi oni faktorji, ki so bili v to poklicani in da je ž njimi tekmovala ljubezen blagodušnih dobrotnikov, ki so z zdatnimi darovi priskočili ponesrečenim v pomoč. Le to konstatujemo, da se je v naglici škoda prenizko cenila in da se je zato- odmerila tudi premajhna podpora. Trdno se nadejamo, da bo vlada, ki je v državnem zboru že določila lepo podporo, a v potrebi nadaljno tudi obljubila, spomnila se svoje besede, ko sprevidi, da dosedaj določena sredstva nikakor ne zadostujejo, ter da bodo naši poslanci takoj, ko pridejo na Dunaj, pričeli akcijo v tem smislu, ker sicer se mesto naše in dežela ne moreta gmotno opomoči. Težko nam je siroščino svojo razkrivati pred svetom, a dejanjske žalostne razmere nas k temu silijo. Nikdo nam torej tega ne zameri, pač pa naj vsakdo na svojem mestu stori svojo dolžnost, da se na razvalinah naših zopet prične lepše življenje! Črne bukve kmečkega stanu. (Dalje.) 13. Romansko. Na Balkanu je kulturonoscev v izobilju. Romanci (Rumunci) se ponašajo kot Romulovi in Removi rojaki s pristno rimsko omiko; lačni Grki se pozivljejo na Solona in Likurga, Demostena in Aristotela in se z resno smešnostjo potegujejo za svojo grško kulturo. Angleži naštevajo svoje zasluge za izomiko na Balkanu, Mažarji deklamujejo ditirambe svoji olikonosni luči v slavo, Nemci pošiljajo svoje plemiče za nekaj časa sedet na novo iztesanih balkanskih prestolih in kriče o svoji kulturi. Nemški, mažarski, angleški in avstrijski židje se smejejo in prodajajo za drag denar svoje slabo blago, ki ga drugod ne morejo spečati. Ubogo ljudstvo pa trpi, plačuje in — propada. Taka je ob kratkem slika balkanskih državic. Nas zanimlje pred vsem kmečki stan in kot najznačilnejši priča blagonosnosti vsega kulturnega delovanja najpreje — romanski kmet. Leta 1891 je izpregovoril Carps,') predsednik carinskega odseka, v zbornici te-le znamenite besede: »Na Romanskem bo naravno pomnoženje ljudstva kmalu vzrodilo kmečki proletarijat, ki bo padel v roke socijalnim agitacijam, ki so neplodne in nevarne kot potres, če bo manjkalo plodovitega obrtnega dela.« Poglejmo, koliko ima prav ta mož! Kmečki stan je bil v prošlih časih na Mol-davi in v Valahiji odvisen od plemičev — bojarjev. Ta odvisnost je bila hujši, nego pri nas fevdalna, ker se kmetje niso mogli sklicevati pri nobeni redni gosposki na svoje pravice; vendar je bila pa večina bojarjev dobra in je držala s kmeti. Iz novejšega časa imamo prvo pravno določbo o kmečkih posestvih iz leta 1832, ko sta bili Mol-dava in Valahija pod rusko vrhovno oblastjo. Or-ganični zakoni iz tega leta dele namreč kmete v tri vrste: 1. V tiste, ki imajo po štiri vole in po jedno kravo, 2. v tiste, ki imajo po dva vola in po jedno kravo, *) Dr. Moritz Stroll: Die Ilandelspolitik der Balkan-staaten Rumiinien, Serbien und Bulgarien. Leipzig 1892, str. 25. — Branisteanu-Roman: Zur Entwicklung Rumiiniens in der neuesten Zeit. N. Z. 1894/5, str. 406. LISTEK. Drobtine. *Tudi bolezen. Dijak: .Danes mi je zelo slabo pri srcu." Gospodinja : .Hočem li poslati po zdravnika?" Dijak: .Kaj menite, da mi bo ta kaj posodil?" *Jednake misli je bil neki sin, ko mu je oče pojasnjeval, da pijančevanje in ponočevanje ne more biti v nikaki zvezi z resnim učenjem. Odgovoril mu je namreč : „Do tega prepričanja sem tudi jaz prišel in zato sem že davno opustil nadležno učenje." * Zadnja pot. Žena se huduje nad domov prišedšim možem, ter mu pravi, da ga je iskal predsednik, ker bi bil rad govoril ž nj>m. Konečno pravi v svoji togoti: .Iskala sem te po vseh gostilnah, pa te nisem nikjer našla!" .Seveda me nisi mogla najti v gostilni, ker sem bil v pisarni," se odreže mož. Zena: .Kdo bi si bil to mislil!" *Izvanreden dvoboj. Iz Louisville se poroča nekemu listu o izvanrednem, ali kakor ga r Y sam zove, „gnjilem" dvoboju mej nekim ameriškim „plemičem" in angleškim pastorjem. Prvi je namreč zasmehoval pastorja, ko je vodil nekak obhod, in ko pastor že ni mogel več prenašati vedno večje psovanje, je jel svariti nemirneža in pri tej priliki izgovoril navidezno žaljivo besedo. Vsled tega ga je pozval .plemič" na dvoboj in sicer z „gnjilimi" jajci. Določila sta dan in kraj ter se ob določeni uri podala na bojišče. Plemič se je kar penil jeze in gotovo je mislil osramotiti svojega nasprotnika. Toda sreča mu ni bila mila. Precej prvi pot je bil revež ves rumen. Ko je videl, da sam nič ne more zadeti, in je imel ves obraz pokrit z neprijetno dišečim mazilom, se je naposled vdal, in dvoboj je bil končan. * O Kitajcih so se poročale že vsakovrstne zanimivosti. Neka njihova posebnost pa je tudi to, da v tujini živeči domoljubi čez nekaj tednov izkopljejo svoje umrle sobrate ter je pošiljajo v domovino. Posebno ob tem času imajo nalašč za to postavljeni grobokopi veliko posla. Neko poročilo iz Amerike popisuje vse ceremonije pri tem opravilu. Trupla pokojnikov, ki so že počela polagoma razpadati, se morajo popolnoma osnažiti, na to se bal- zamujejo in v novih krstah odpošljejo v domovino. V zadnjih dveh mesecih so izkopali na ta način blizu 1500 trupel. Ta navada pa donaša mestu, h kateremu spada dotično pokopališče, precejšne svote ; od vsakega izkopanega trupla se mora namreč plačati 10 dolarjev v .izkopovalni zaklad", pcleg tega pa dobi še pokopališčni nadzornik poltretji dolar in delavci dobro plačilo. * Izredno varčen je bil neki Anglež, čegar varčnost ali bolje skopost je presegala vse meje. V gledališču je imel brezplačen vstop, in je je vsled tega obiskoval sleherni dan. To pa še ni bilo vse. Mesto, da bi oddal svoj plašč v določenem prostoru in bi za to žrtvoval kako malenkost, ga je vsak dan zastavil v zastavnici za jeden šiling. Ker je rešil plašč takoj po končani predstavi, ga je stalo to počenjanje samo pol penija, toraj le pol penija manj, nego bi bilo treba plačati varuhu oblek. * Iz dežja pod kap. Dober dokaz ameriškega prava nam predoča dogodba nekega zamorca, ki je potoval iz New-Yorka proti jugu. V Washing-tonu ga je policija prijela in ga vrgla v ječo. Po dolgem preiskovalnem zaporu »e je pričela obrav. V ^ i 3. v tiste, ki imajo samo po jedno kravo. Valaški bojarji so morali prepustiti kmetom 1. vrste 2. vrste 3. vrste pašnikov 12.960 nt' 7776 ma 2592»»» travnikov 7776 » 2706 » 90 » polja 7776 >» 7776 » 7776 » Moltlavski bojarji so pa morali prepustiti vsar kemu kmetu brez razločka 17-875 arov za pohištvo in vrt, 2145 » polja, 3575 » pašnikov, 71-5 » travnikov. Vrh tega je dobila vsaka družina 107-25 arov pašnikov in ravno toliko travnikov. Kmetje niso postali lastniki tega posestva, marveč le nekaki dedni najemniki. Zavezani so bili namreč, delati 25 dnij v letu tlako in dajati so morali desetino, in sicer: 1 desetino žita, 1 petino sena, 1 dvajsetino (na Moldavi 1 desetino) vina. Leta 1848 je sloboda prešinila kosti tudi Ro-mancem; vzdignili so se proti svojim plemičem in so proglasili (dne 9. julija 1848), naj se podr-žavijo vsa samostanska posestva, naj se razdeli zemlja mej kmete, naj se odpravi tlaka, desetina itd. Kmetje so imeli ubogo malo od tega, ker so jih meščanski stanovi brž zapustili, ko so se bili okoristili ob revoluciji. Leta 1851 so se organični zakoni izpremenili kmetom na slabše. Namestu števila dnij se je namreč določilo, da morajo izvršiti neko določeno delo. Tega dela je bilo toliko, da se jo zanje potrebovalo dvakrat toliko dnij, kakor je bilo preje zaukazanih. Kdo bo n. pr. z roko obsejal 7776 m! v jednem dnevu? Kdo bo pokosil 143 arov v štirih dneh? Kmet, ki ga je vlastelin ravno ob najnujnejšem poljskem delu potreboval, se ni mogel brigati za svoje posestvo; zato se je moral odkupovati. Deželni zbor je določal na tri leta vrednost jedne dnine. Bojar je pa imel vedno pravico zahtevati osebno delo; to je tudi vselej zahteval, če je bila dnina dražja, nego jo je zbor določil. Vsacih 25 kmečkih družin je moralo dati po jednega moža bojarju v osebno službo. Bojar je imel jedini pravico, postavljati mline, gostilne, žganjarnice itd. Kmetje so se tem stiskam uprli in leta 1864 so izsilili poljedelski zakon (lege rurala dne 14. do 26. avgusta), po katerem so postali kmetje lastniki zemljišč, ki so jih dobili po organičnih zakonih. Desetina in tlaka se je odpravila. Tako je dobilo nekako 402.500 družin —■ 1,631.000 ha. Leta 1864 je bilo pa tlaki podvrženih družin krog 650.000, torej je ostalo krog 150.000 družin brez lastnega posestva. — Poljedelski zakon (čl. 6) tudi dovoljuje, da smeta vsaka dva novoomoženca dobiti po jedno posestvo iz nekega državnega zemljišča, ki je najbližji njuni rodni vasi. Tako je prejelo 48.148 tacih mladih parov 277.866 ha. Državni svet se je tudi prodajal družinam po zakonih iz leta 1881 (12. apr.) in 1886. Sedaj šteje Romansko krog 570.000 malih posestnikov, a to število se ne more vzdržati. Sedaj, ko so slobodni, sc jim godi še neprimeroma nava, pri katerej je bil zamorec oproščen. Ker pa ni mogel z ničemur poravnati sodnijskih stroškov, so ga — prodali in z njegovo odkupnino poravnali brez njegove krivde provzročene stroške. * Koristna naprava. V Curibu na Švicarskem je bila v prejšnjih časih navada, da so zapirali take zakonske, kateri so se hoteli ločiti, najprvo same v samoten stolp ob jezeru. Tu sta imela zakonska na razpolago jedno postelj, jedno mizo, jeden stol, jeden nož in jedne vilice. Še-le po preteku 14 dnij se jima je dovolila ločitev, ako sta to še nadalje zahtevala. Navadno pa so bili taki ljudje že v teku prvih osem dnij ozdravljeni svoje bolezni, ter so prosili oproščenja. Sploh je imel ta stolp po tedanjih poročilih zelo vspešen vpliv, tako, da se je število ločitev zdatno zmanjšalo. — Jednaki stolpi bi tudi v sedanjih časih ne bili odveč. ♦Zelo jedrnato. A.: »Kaj ne, prijatelj, vi bi radi danes govorili z očetom vaše neveste?" — B.: .Da, toda ne vem, kako hočem začeti, — stari je zelo gluh!" — A.: .Nič ne d4. Delajte s prsti tako, kakor bi šteli denar in — takoj vas bode razumel." slabše, nego se jim je v prejšnje odvisnosti dobah. Slabše in težje živ6; more jih dolgovi in pomanjkanje. Kako se je pa to zgodilo. Evo odgovora! 1. Živinoreja peša, ker obdelovanje s stroji izpreminja pašnike in travnike v njive. Zemlja se tako vedno bolj izsesava; pri tem ne more izhajati mali kmetid, ker nima denarja za stroje. 2. Železnice so vzele kmetom mnogo zaslužka in podražile so zemljo veleposestnikom v prid. Krog 1840 do 1850 se ni žito od drugod izvažalo, nego samo s poduhavskega obrežja. Zemlja je bila zato po ceni, paše dovolj; železnice so otvorile evropski trg in dobičkaželjnost zasejale tudi mej romanske kmete. Stroji so se pričeli rabiti pri poljedelstvu: s tem kmetje, ki so doslej dnfnarili graščakom in si mnogo prislužili, izgube svoj zaslužek, kakor so preje že izgubili zaslužek z vožnjo. 3. Poljedelski zakoni nič vspešnega ne izdajo in s tem, da se ponuja kmetičem prilika dobiti v last kako posestvo, še ni za stalno nič poma-ganega. Dedno pravo pomaga razkosavati ta posestva; kmetje potrebujejo vedno več denarja in iščejo si ga, kjer ga morejo dobiti, — tudi pri oderuhih, ki jih kmalu druzega za drugim spravljajo na boben. Razkosanih posestev se pa polastuje veliko posestvo, katero imajo že v mnogem oziru židje v rokah. 4. Ogromni, vedno naraščajoči zemljiški dolgovi so vzdramili romansko zakonodajstvo. Dne 16. jun. 1881 se je sklenil zakon, da se osnujejo kmečke posojilnice, ki naj bi preskrbovale kmeta s kapitalom, ki ga potrebuje za svoje podjetje. Pogoji posojila so bili začetkom zelo strogi. Naj-manje v 9 mesecih se je moralo vrniti; 1. 1881 se je postavila obrestna mera na 7 odstotkov; 1. 1886 se je zvišala na 10 odstotkov; poleg tega je bilo treba plačevati za upravo 1 odstot. in 2 odst. zamudnih obrestij, tako da je navadno stalo posojilo 13 odstotkov. Če k temu pridenemo še legalizacijske troške za dolžna pisma, troške, ki navstajajo vsled tega, ker se sme dolg samo dvakrat obnoviti in ne za dlje nego za dve leti, potem lahko izprevidimo, da so bila ta posojila za kmeta odločno predraga. Grajščaki so se drugače preskrbeli. Po zakoru dne 6. apr. 1873 imajo pravico vstanavljati društva z vzajemnim jamstvom, ki smejo izdajati zastavnice. Vlada je dala vsakemu prvih tacih društev do 1,500.000 frankov. Namen jim je posojati veleposestnikom večje svote, ki se v daljši dobi (10—60 let) umrtve. Najpreje so se ustanovila v Jasi, Krajovi in Bukareštu. 5. Oderuhom se na Romanskem dobro godi; kmet jih potrebuje. Hudo je židovsko nasilje, kateremu so vsled tega vsuženi romanski poljedelci, a še nedostojnejša in sramotnejša je neka druga vrsta sužnosti, ki je na Romanskem v navadi. Kmetje prodajaj o namreč že po zimi svojo delavsko moč veleposestnikom ali njihovim najemnikom — za poletno delo. Vnebovpijoče krivice se gode pri tem. Lačni, zmrzujoči kmetič je voljan za vse, samo da dobi kaj, s čimur si ogreje premrlo truplo. Prav pravi Elija Regnault :*) »P o zimi zamenjava vlastelin svoje žganje s poletnim kmetovim delom, zarubi tako njegovo prihodnost in ga potlači.« Tak revež, ki se je jedenkrat tako prodal, se več ne izkoplje, suženj ostane do smrti. In njegova sužnost je celo po zakonu dovoljena in utemeljena. (Legea tocmelilor agricole dne 13. maja 1892: »Zakon zadevajoč pogodbe o poljedelskih delih.«) Najemnik ga prodaja najemniku, dokler ga ne reši smrt robovanja. Tako živi romanski kmetič v svojih ilnatih, s protjem spletenih kočah v slabi obleki, s slabo hrano in — propada morda še nekoliko ložje, nego njegovi tovariši ob Labi; saj je vajen samo trpljenja in sužnosti. Nobeden se ga ne usmili; razkolni duhovniki imajo svoje skrbi pri svojih velikih družinah, gospodo pa kmet tako nič ne briga. Pač: romanski kapitalisti skušajo svoj denar bogato obrestovati mej kmeti; zato so ustanovili poljedelsko banko (Banca agricola). Tu se je pokazalo, koliko je kapitala v deželi. Izdati se je imelo 40.000 delnic po 500 frankov; podpiralo se jih je pa 99.586, tedaj več nego dvakrat dovolj. Socijalna demokracija pozna vse te razmere in je že pričela svoje delo. *) Histoire politične et soeiale des Principantes Dannubi-ennes 1855. Socijalno demokratični rokodelski pomočniki se podajajo iz mest na deželo budit v obupanih srcih nadeje lepše bodočnosti. Lahko je umevati, da njihove besede ne ostajajo brez sadu. (Dalje slždi.) Politični pregled. V Ljubljani, 7. septembra. t Nadvojvoda Ladislav. Včeraj popoldne nam je sporočil brzojav tužno vest o smrti nadvojvode Ladislava. 0 zadnjih urah pokojnega nadvojvode se nam danes še sledeče poroča: V četrtek zvečer se je lotila nadvojvode huda mrzlica, katera ga je oropala vseh močij. Pri njem je bivala neprestano nadvojvodinja Klotilda. Na rani se je kmalu pojavil prisad, kateri se je hitro razširjal, tako, da so zdravniki jako dvomili nad njegovim ozdravljenjem. Na to poročilo so takoj došli k njemu njegovi stariši, nadvojvoda Josip Avgust ter ministra Fejervary in Perczel. Malo pred 10. uro so pozvali prednika jezuvitskega samostana, o. Scheflerja, kateri je bolnika previdel s sv. zakramenti. Kmalu nato je izgubil nadvojvoda zavest ter ob 10. uri 45 minut izdihnil svojo dušo. Truplo pokojnika so položili na mrtvaški oder v bolnišnici. 0 njegovem pogrebu še ni nič določenega. — V Budimpešti vlada splošna žalost ; vsa javna in mnogo zasebnih poslopij je v črnih zastavah. — Nadvojvoda Ladislav je bil rojen 16. avgusta 1875 v Alcsuthu kot drugi sin nadvojvode Josipa in nadvojvodinje Klotilde. 0 njegovi mladosti je v javnosti, posebno v Avstriji malo znano, ker je bival večjidel v domači hiši na Ogerskem. Nadvojvoda je bil zel6 nadarjen in živahnega duha. Ugibanje o novih ministrih. Reči moramo, da je domišljija časopisov gledč imenovanja novih ministrov zelo bujna. Sedaj zopet piše „G&-zeta Varšavska" iz „gotovega vira", da bodo v novem ministerstvu, ki se sestavi začetkom oktobra, trije zastopniki poljskega kluba, trije zastopniki Hohenwartovega kluba, in jeden nemške levice. Med ministri, vzetimi iz konservativnega kluba, bo baje tudi neki odličen jugoslovanski poslanec. Računanje bi ne bilo slabo, samo ko bi bilo — resnično 1 Katoliški shod praške nadškoflje se vrši dne 9. in 10. septembra v Pribramu. Prvo zborovanje se vrši dn4 9. septembra popoludne. Točke dnevnega reda bodo pojasnjevali sledeči govorniki : Profesor Havranek iz Prage o .veri in narodnosti", dr. Horskj iz Omalice o .socijalnem vprašanju". Drugi dan se podajo vdeleženci na Sveto goro, koder bode daroval kardinal knezonad-škot sv. mašo za zborovalce. Po cerkvenem opravilu se vrši drugo zborovanje, pri katerem bode govoril poslanec princ Schvvarzenberg o .položaju kmečkega stanu", profesor dr. Kovar o .sedanji šoli" in mestni tajnik Janku o .katoliški organizaciji". Tešinski mestni očetje bi na vsak način radi preprečili poljsko gimnazijo. Sedaj so začeli posnemati nemške Celjane. Mestni zastop razpošilja namreč poziv za denarne doneske, s katerimi hočejo založiti dijaške ustanove, da odvrnejo nemštvu pretečo nevarnost. Z ustanovami hočejo dijake .brez razlike narodnosti in veroizpovedanja" loviti za nemške srednje šole. Celo neki nemškonacijonalni list piše: .Po tem spoznamo dobro naše liberalce, ki imajo prvo besedo v tešinski mestni hiši, da z denarnimi žrtvami skušajo poljski gimnaziji odvzeti nekaj učencev ter nemške šole napolniti s kupljenim poljskim in židovskim blagom. Nam je neumevno, kaj bode s tem pridobilo nemštvo. Ta sklep mestnega zastopa je kratkoviden in nečasten za Nemce." Volitve v Dalmaciji. .Obzor" poroča, da bodo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah Srbi zmagali s šestimi kandidati v volilnih okrajih Ben-kovač Knin in v Imotskem ; narodna hrvatska stranka ima zagotovljenih osem mandatov v Splitu, Hvaru, Sinju, Makarski in Dubrovniku. V Zagrebu in Sibe-niku si bodo v laseh Srbi, pravaši in narodna stranka, v Zadrti pa italijanaši, pravaši in narodnjaki. Prvotne volitve volilnih mož so bile ponekodi jako burne. Rusija. Iz Petrograda se poroča, da Rusija ne misli zasesti Armenije. Tudi ko bi Evropa naročila Rusiji, da zasede turške pokrajine, bi to sedaj nerada storila. Vojake zbira Rusija na Kavkazu le zaradi vojaških vaj. — Rusija jako hiti z zgradbo sibirske železnice, katero so pričeli leta 1791. Car sam je predsednik odboru za zgradbo te železnice, ki bode za Rusijo velikanskega pomena v trgovskem in političnem ozira. Dne 10. t. m. odide v Sibirijo ruski minister za promet, knez Hilkor, da pregleda dovršeno progo sibirske železnice. Car je naročil ministru, da pospeši gradnjo. Koncem tega stoletja utegne biti železnica gotova do Vladivostoka ob Tihem morju. Belgijska zbornica je nepričakovano naglo končala svoja posvetovanja. Temu je bila vzrok vladna predloga o občinskih volitvah. Najvažneja točka tega novega zakona je vpeljava proporcionalnega sistema pri občinskih volitvah v slučaju, d» ni dobil pri glavni volitvi nobeden kaudidat absolutne večine. V takem slučaju dosedaj povsodi navadna ožja volitev je s tem odpravljena. Ta predlog ni sicer ugajal vsem poslancem, vender je bil vsprejet z zadostno večino. Pri prihodnji volitvi dne 3. oktobra se bode torej vršila volitev po novem zakonu. Zakon predpisuje sledeče določbe : Pri občinskih volitvah sme voliti vsak, kdor je najmanj 30 let star in biva vsaj tri leta v dotični občini. Zahteva se večina k večjemu 4 glasov mestu sedanjih ožjih volitev. Cerkveni letopis. Iz Ogleja. (Izv. dop.) Kakor naši neodrešeni tovariši tudi mi včasih radi pogledamo čez mejo, kaj se godi v blaženi Italiji. Zlasti sedaj se godč mikavne stvari, ko se Italija pripravlja, da na sijajen način proslavi dan svojega odrešenja — svojega propada. Z bahatimi frazami so prinesli liberalni časopisi vspored slavnostij za dneve po 20. septembru. Za štiri ali pet dnij niso vedeli ničesar določiti in so jih prepustili ljudstvu samemu, „da mnogoštevilna društva, ki bodo slavila tukaj najslavnejši dan italijanske domovine, na Bebi lasten način pokažejo svojo radost in ljubezen do odrešene Italije." Slavili se bodo zlasti Viktor Emanuel, Garibaldi in Mozzini. Laško libe-raluo časopisje živi v neki pijanosti, katera se kaže dostikrat na kaj smešen način. Nezmerni so slavo-spevi, kateri se pojo Crispiju za vsako malenkost. Ko se je vrnil Crispi nekaj dnij pred drugimi ministri iz počitnic v Rim, da d& zapreti uboge sici-lijanske trpine, prinašali so kar uvodne članke o tem junaškem činu ; vsaka beseda, vsak korak njegov se imenuje žrtva za domovino. Ko ves svet pričakuje, kako se bo izmotal Crispi iz neprijetnega položaja, v katerega so ga spravile znane sleparije, občudujejo liberalci „bistrost njegovega duha in energijo njegovega telesa" — fraza, ki se neštevilnokrat ponavlja. Papež se sramoti na nečuven način. Poskušajo ogrditi ga na isti način, kakor Pija IX. Ker ne morejo najti madeža na njegovem svečeniškem življenju, katero je znano vsemu svetu, obrekujejo njegovo mladost. „11 Messagero" je prinesel ponarejeno pismo, katero je baje pisal mladenič Pecci, da osmeši kardinale, vse obrabljene Iraze in zastarele laži morajo na dan, da pomagajo slaviti srečno oslobojeno Italijo. Pa vender se zdi, da ne pojde vse gladko. Odbor za slovesnost dne 20. septembra izdal je oklic vsem liberalnim časopisom in društvom, kjer prosi, da bi se društva in deputacije raznih krajev udeležila sprevodov z zastavami iu obilno vdeležbo. A revno italijansko ljudstvo, vzdihujoč v silni revščini, neče biti prepričano, da mora slaviti srečno domovino, in je slovesnostim nasprotno. Res neskončna zaslepljenost vlada sedanjo Italijo. Ni je dežele, katera bi bila v tako kratkem času tako globoko propadla, na cvetnih livadih, bujnih poljih prebiva stradajoče ljudstvo, in klika, katera se je tako vnebo-vpijoče pregrešila nad ubogim narodom, ga sedaj sili, da naj slavi dan, kateri ga je pahnil v brezdno gmotnega in moralnega propada. Mnogo občinskih zastopov je odpovedalo svoj prihod. Zlasti je razburila vso deželo odpoved občinskega sveta v Napolju. Liberalno časopisje zahteva jednoglasno od vlade, da naj razpusti občinski svet in pošlje svojega komisarja tje. Tako se slavi liberalna „sloboda" odrešene Italije*! Vsa komedija, ki se bo vršila čez štirinajst dnij v Rimu, nima toliko patrijotičnega, kolikor proticer-kvenega značaja. To je spoznala takoj mala peščica katoliških listov, kateri mirno in stvarno razpravljajo žalostni stan dežele in smešuost in tudi nevarnost take slovesnosti, pa zato se psujejo s hujskači ljudstva. Vlada se boji nasprotnih demonstracij, zato žuga katoličanom s policijo in vojaštvom. Celo papeževe besede, katere je baje nekdaj rekel, da naj vsak hodi mirno svojo pot, se obračajo proti katoličanom, češ papež neče, da bi mu prigodom te protiverske demonstracije skazovali udani njegovi sinovi svojo ljubezen. Kakor vidite, imajo hudobni kranjski kapelam na Laškem socios dolorum. Kaka tolažba I Vender se gibajo tudi katoličani, seveda na tihem, ker se še niBo mogli organizovati. Katoliški listi prinašajo pogostoma izkaze o darovih, katere prinašajo zlasti duhovniki papežu, da mu skažejo v tej žalostni dobi svojo udanost. Poparile so laške liberalce tudi glasne zahteve ptujih katoličanov, da naj papež dobi nazaj, kar je njegovega. Shod v Mo-nakovem je našel odziv tudi na Laškem, neprijetno je dirnila laško vlado razsodba papeževa v Ameriki, katera je dokazala, da je papež nekaj več, nego Umberto in Crispi. S strahom pričakujejo nekateri, kako bodo odgovorili katoliški narodi na to neču-veno izzivanje katoliške cerkve, in nekateri liberalni časopisi priporočajo zmernost, da ne bo 20. september dan zmagoslavja — za papeža. Socijalne stvari. Sleparije % žitno ceno. Koncem meseca avgusta se je vrSil na Dunaju takozvani mejnarodni trg za poljske pridelke. Zbralo se je lepo število židovskih oderuhov in špekulantov, ki tržijo z žitom. Seveda jih je te dobrotnike človeštva pozdravil nameBtuik dunajskega župana in zastopnik trgovskega ministerstva. Da so jih z veseljem pozdravili dunajski špekulanti, to radi verjamemo. Kedor pa pozna namene takega trga za poljske pridelke, jih bi najraje z bičem izgnal iz tržišča. Da namen te vrste špekulacije spoznamo, ozrimo se na žitne cene, kakšne so bile začetkom meseca junija in kakšne so sedaj. Začetkom junija je bila cena pšenici 7 gld. 96 kr., sedaj je 6 gld. 62 kr. rž 7 gld. 5 kr., sedaj 6 gld.; oves 6 gld. 81 kr. sedaj 6 gld. koruza 7 gld., sedaj 4 gld. 80 kr. V dveh mesecih so torej cene padle pšenici za 1 gld. 34 kr., rži za 1 gld. 5 kr., ovsu za 81 kr., koruzi za 2 gld. 20 kr. Po uradnih sporočilih donaša žetev v Avstriji 54 mil. metr. stotov pšenice, 28-1 mil. rži in 25 mil. ovsa. V denarju so torej žitni posestniki v dveh mesecih vsled padle cene izgubili pri pšeniei 72 mil. gld. pri rži 29 5 mil. gld., pri ovsu 55 mil. gld., skupaj 156*5 mil. gld. Ako še prištejemo izgubo pri koruzi, ječmenu in drugih žitih, smemo škodo kmetovalcev računati na okroglih 200 mil. gld. Teh 200 mil. gld. pa ne izgube bogati veleposestniki, marveč večinoma navadni poljedelci. Stvar je namreč ta-le : Žitni židje namreč že spomladi po svojih agentih pokupijo pri veleposestnikih žito še zeleno na njivi. Ti namreč vedo, da je jeseni žito vedno ceneje, nego spomladi, ako ni kake posebne vremske nezgode. V jeseni ima torej žid na prodaj žito, kupljeno od veleposestnikov. Ko tedaj jeseni kmetje pripeljejo žito na trg in morajo prodati svoje pridelke, da plačajo davke in druge stroške, tedaj žid nastavi žitu nizke cene, on sicer takrat le malo prodaja, ker lahko čaka, a kmet vse proda, ker neobhodno potrebuje denar. Ko so pa kmetovalci prodali svoje žito tedaj pa v pozni jeseni in na zimo cena žitu precej poskoči; žid namreč ve, da sedaj kmet nima več žita in zato poskoči s ceno. To pa je še le manjša mera sleparije. To je omejeno le na posamezne kraje in se godi bolj v malem. S tem pa žid še ni zadovoljen in oškoduje kmeta še po tem-le potu : V jeseni, kadar veliki žitni trgovci vedo, da kmet mora prodati svoje žito, napeljejo na trge neizmerno veliko zunanjega žita, ki ni zraslo v Evropi in s tem žitom grozno znižujejo cene. Tako sta letos sedaj o prodaji žita postavila velika žitna trgovca žida Kohn in Rosenberg v Berlinu 160.000 ton amerikanske rži, tako da je padla v Berlinu vsled tega cena rži pri metričnem stotu za 40 kr. Take sleparije se gode z določevanjem žitne cene. V takih razmerah seveda je nemogoče, da bi se poljedelec kaj opomogel s prideljevanjem žita, ker se na sleparski način cena žitu umetno tako znižuje, da kmetovalec komaj dobi plačane svoje troške, včasih pa ima pri tem še izgubo. In take sleparije velika gospoda, ki bi imela skrbeti za blagor kmetijstva, še podpira ter žitne sleparje pozdravlja kot dobrotnike poljedelstva. Žitna borza je toraj največja nesreča za kmetijstvo, in dokler se ta ne odpravi, ne more si poljedelec, ki je navezan na prodajo žitnih pridelkov, prav nič pomagati. Njegov dom mora biti vsako leto slabši, dokler ga naposled posestniku ne prodajo, ter kmeta, ki se je celo življenje pošteno trudil v potu svojega obraza, poženo s posestva po svetu s trebuhom za kruhom. Ali ni to vnebovpijoča krivica I Tedenski koledar. Nedelja, 8. septembra: 14. po Binkoštih. Evangelij: Jezus razlaga božjo previdnost; Marijino rojstvo. Ponedeljek, 9. septembra: Gorgonij, m. Torek, 10. septembra: Nikolaj Pol. Sreda, 11. sept.: Danijel, prer. Četrtek, 12. sept.: Pe-lagij, m. Petek, 13. sept.: Sedem spečih mučen-cev. Sobota, 14. sept.: Povišanje sv. Križa. — Lunin spremin: Zadnji krajec 12. septembra ob 5. uri 49 min. zjutraj. — Solnce izide dne 10. ob 5. uri 38 min.; zaide ob 6. uri 16 min. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. septembra. (Potrjen zakon.) Presvetli cesar je potrdil od kranjskega deželnega zbora sklenjeni načrt zakona o zagradbi levega brega Kulpe pri Osilnici. (Pastoralna konterenca dekanije Ljubljanske) vršila se bo dne 9. septembra ob 10. uri v seme-niški dvorani. (Deželna hiša) na Turjaškem Trgu, v kateri je bilo nameščeno deželno predsedstvo s pomočnimi uradi, je po potresu tako poškodovana, da je komisija 5. t. m. sklenila, podreti trakt v Gospodskih in Salendrovih ulicah. (Pouk v šoli »Glasbene Matice") se prične v petek, dne 2 0. septembra t. 1. Vpisovanje gojencev se vrši počenši s ponedeljkom, dne 16ega septembra vsaki dan do četrtka, dne 19. t. m. v novih šolskih prostorih v Cojzovi hiši, na Bregu št. 2 0. II. nadstropje in sicer dopoludne od 8. do 12. ure in popoludne od 4. do 6. ure. Glede pogojev za vsprejem opozarjamo na plakate in inserate v ljubljanskih časopisih. (Zlata maša.) Jutri bo slovesno obhajal svojo zlato mašo velč. gosp. župnik in duh. svetnik Matej Pre želj v Mavčičah. Gospod jubilant je rojen dne 13. septembra 1821 v Bohinjski Bistrici in posvečen v mašnika dne 3. avgusta 1845. — Izgled-nemu duhovniku in zaslužnemu župniku kličemo : Na mnogaja leta! Bog ga ohrani tako delavnega v svojem vinogradu vsaj še do demantne sv. maše! (Raz oder je padelj danes popoludne okolu 2. ure italijanski zidar Franc Mrakulato pri tukajšnem gimnazijskem poslopju. Po izpovedbi palirja je bi ta oder tako slabo zgradil, da se je odtrgala deska, na katerej je stal omenjeni zidar. Nesrečnik je na nogi nevarno poškodovan. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Jako koristno bi bilo, ko bi merodajni faktorji strožje nadzorovali taka dela. (Iz Gorjan.) [Vreme. Vtopljenca.] Od velike Gospojnice še ni bilo dežja, razun nekaj malega v nedeljo 25. avgusta. Na polju se škoda godi, posebno ajda se utegne pred časom posušiti, da ne bo imela zrna. Po vsih farah se obhajajo pobožnosti, da bi Bog dodelil potrebnega dežja. V petek so prišle od 5 krajev procesije ua blejski otok dežja prosit. — Deček pri 13 letih, Anton Hudovernik, doma iz Krnice pri Gorjah, ki je prišel z gorjansko procesijo in se potem šel v jezero kopat, nevešč plavanju, je vtonil. Enako je pred kratkem vtonila deklica pri 2 letih, ki je padla v Grapči v mlinske žlebove, (Iz Šmartna pri Litiji), 6. sept. Pri nas se suče zdaj vse o tem, kje ima stati nova prih. župnijska dekanijska cerkev. Kadar odločilni faktorji store svoj sklep, poročam kaj več o tem. — Včeraj se je v Savi na Bregu kopal 151eten deček in pri tem utonil. — Huda vročina nas tare zdaj, in tudi suša. Letina bode bolj slaba. Bog nam daj kmalo potrebnega dežja! (Iz Podrage.) — Zopet je dobila naša farna cerkev kras. Lična in mična kakor je, vendar jej je do sedaj še nekaj primanjkovalo, kar božjo službo zelo poveličuje. Ni bilo v njej še orgelj. — A sedaj je tudi ta pomanjkljivost odstranjena. Nove orgije z 8 pevajočimi in 4 pomožnimi spremeni izdelala in postavila sta nam brata Zupan iz Kamnegorice na Gorenjskem. Vsa zunanja oprava izdelana je prav lično in okusno. O notranji sestavi in vglasbi ne moremo soditi, ker nismo veščaki. Morebiti da bode kateri strokovnjak tudi v tem orgije poskusil in izrekel sodbo o njih. — Sušo imamo zelo občutljivo, ker je vročina neznosna; posebno za zelje in repo je zelo potreba dežja; da tudi za trte in grozdje bi dež koristil. — Trtna uš se je letos na vec krajih razširila, a vendar letos utegne biti še srednje dobra letina za vino, ker je grozdja že precej, in tudi dobro bode, ker je sedaj gorko vreme, da grozdje vrlo zori. Da bi nas le Bog obvaroval pred vremenskimi nezgodami. (Semenj) v Št. Vidu pri Zatičini dne 9. t. m. je okrajno glavarstvo v Litiji prepovedalo zaradi griže. (Premovanje konj.) Dne 5. in 6. t. m. se je vršilo premovanje v Kamniku in na Vrhniki. V Kamniku so dobili premije sledeči konjerejci: Anton Plahuta iz Lahovč 35 gld., Ivan Urh iz Vavpot 25 gld., Ivan Čebul iz Potoka in Anton Lovac iz Moravč po 20 gld., Ivan Dežman iz Lahovč, Andrej Mejača iz Kcmsade, Matija Podboršek iz Zagorice in Josip Ovčak iz Repenj po 15 gld., Anton Plahuta iz Lahovč in Mihael Zmrzlikar iz Kosez po 10 gld.; Ivan Nevec iz Prezrenja, Ivan Lop iz Zej, Jernej Slabnik iz Zg. Tuhinja, Prim. Ovel iz Trzina in Anton Cervinc iz Potoka so dobili srebrne svetinje. Na Vrhniki so bili obdarovani sledeči konjerejci: Prane Mrak iz Plešivce 35 gld., Pran Remškar iz Loga 25 gld., Ivan Artač iz Brezovice in Iv. Jeraj iz Sinje gorice po 20 gld., Fr. Oven iz Podsmreke, Jurij Meden iz Begunj, Andrej Marinka iz Notr. Gorice po 15 gld., Karol Artaj iz Notr. Gorice in Andr. Petelin iz Kamnika po 10 gl. Srebrne svetinje so dobili naslednji: Pavel Knešar iz Sinje gorice, Iv. Počivalnik iz Ljubljane, Mart. Pire iz Matene, Pavel Petkovšek z Vrhnike, Fr. Majdič iz Logatca in Iv. Lokar iz Horjul. * * * (Osebne vesti.) Glavni davkar v Celju, cesarski svetnik Vidic, je umirovljen; na njegovo mesto pride davkar Ign. Mlakar iz Slov. Gradca. (Volilski shod in narodna veselica v Vuhredu.) Kdor je v nedeljo, dne 1. septembra, bil na volil-skem shodu in narodni veselici v Vuhredu, kamor je poleg mnogih posestnikov iz Bibnice in Vuhreda prišlo tudi lepo Število krepkih naših mož iz Ma-renberga, Eemšnika in Mute, ta mora pritegniti besedam: „Drava se bode poprej vrnila na Koroško nazaj, predno bodo v marenberškem okraju pokopali zadnjega Slovenca!" Najprej je bilo redno letno zborovanje tamošnje podružnice sv. Cirila in Metoda. V odbor so bili zopet izvoljeni gospodje notar Martin Kobeck prvomestnikom, dekan Avg. Hecl zapisnikarjem in župnik Jož. Črnko blagajnikom. Prav živahno pa je postalo okoli 5. ure, ko se je pričel volilski shod. Obe veliki sobani z zastavami okrašene Widmoserjeve gostilnice sta bili natlačeno polni poslušalcev. Zbrane pozdravi g. župnik Fr. Slavič ter opiše dve pregrehi mnogih Slovencev: manjkanje narodnega značaja in hrepenenje po nemških ljudskih šolah. Omenivši nesloge na Kranjskem, zakliče: „Bodimo složni" ter kot predsednik shoda podeli besedo gospodu poslancu Fr. Bobiču. G. poslanec, od vseh navdušeno pozdravljen, reče v uvodu, da je Vuhred bil pred 10 leti nemška trdnjavica. Slava onim, ki so k temu pripomogli, da je zdaj drugače. Nato govori o svojem delovanju v državnem zboru in sicer najprej o davčni preosnovi. S to postavo je v zvezi pregled zemljiškega davka, ki se vrši letos in drugo leto. Posestniki, kadar pride k županu o tej zadevi zemljomerec, povejte, ako ste zemljišče v drugo kulturo spremenili, pa povejte tudi, da to in ono zemljišče ne daje tolikega čistega dohodka. Ako pa je kdo to že zamudil, naj se oglasi pri občinskem odboru, ki naj te pritožbe objavi deželni komisiji, katere ud je tudi g. poslanec. Ko omeni domovinsko postavo, nariše v kratkih potezah sedanji politični položaj. Kmalu dobimo novo ministerstvo, katerega predsednik bode gališki cesarski namestnik, grof Badeni. Novo ministerstvo ne bode parlamentarično, ampak samo poslovno in bode moralo dognati pogodbo z Ogersko. K slepu še g. poslanec pojasni razprave v državnem zboru o proračunu ter o celjski gimnaziji, za katero so tudi glasovali nemški konservativci, in sklene z besedami: »Kjer je pravica, tam je Bog in Bog bode nam Slovencem še zanaprej pomagal!" Vsi s krepkimi živioklici pohvalijo g. poslanca; č. g. župnik J. Zmavc pa prečita naslednjo resolucijo, ki se je soglasno sprejela: .Na volilskem shodu v Vuhredu dne 1. sept. 1895 zbrani volilci izrekajo popolno zaupanje in iskreno zahvalo svojemu državnemu poslancu, gospodu profesorju Fr. Robiču, ter ga prosijo, naj dela na to, da se še letos zedinijo vsi slovenski državni poslanci v konservativnem klubu!" Kc se še zahvala izreče vsem, ki so za celjsko gimnazijo glasovali, posebno Kalteneggerju, sklene gosp. predsednik shod s trikratnim „živio" svetlemu cesarju. Nato se je začela prosta zabava. Mariborski čitalniški pevci in tambraši so nas razveseljevali, pa tudi domači kvartet je zapel več mičnih pesmic. Po .Zdrava Mariji" smo šli gledat rakete, ki so švigale v zrak, med tem ko se je grom možnarjev daleč razlegal, kakor da bi klical političnim nasprotnikom onkraj Drave: .Tukaj smo Slovenci gospodarji in tudi hočemo ostati!" * * * (Volitve na GoriSkem.) Društvo .Sloga" predlaga za prihodnje volitve v goriški deželni zbor za kmečke občine tolminskega okr. glavarstva: dr. Anton Gregorčiča, profesorja bogoslovja v Gorici in Irana L a p a n j a, zemljemerca in posestnika v Kobaridu; za kmečke občine goriške okolice: Blazija Grčo, župnika v Sempasu in Ivana B e r b u č a, profesorja v Gorici; za skupino trgov in obrtnih krajev dr. Henrik Turno, c. kr. sodnega pristava v Gorici. — Imena kandidatov za sežanski okraj in za veliko posestvo se še niso objavila, ker se volilci glede kandidatov še niso sporazumeli. (Goriška .Soča") slastno pobira razne laži iz .Naroda". Tako je tudi opisala zadnji shod socijalistov v kazini — Ona „Soča", ki je tako katoliška, nima nobene grajalne besede za žensko, ki je r Ljubljani javno smešila desetero božjih zapovedij, ona .Soča", ki se je tako samoslovensko kazala ob razpravljanju uličnih napisov v Ljubljani, nima nič proti temu, da plačana tujka v nemškem jeziku trosi take ostudnosti v samoslovenski Ljubljani. — Kje pa so načela? — Ako grajate izgrede, prav, toda bodite pravični in grajajte, kar je še bolj odločno graje vredno — protiversko ščuvanje v nemškem jeziku v slovenski Ljubljani. (.11 Popolo",) italijanski dnevnik krščanske stranke v Trstu je nehal izhajati. Obžalovati je zelo, da se v Trstu italijanski katoličani ne morejo prav nič organizovati in okrepiti. List je imel z ozirom na italijansko občutljivost svojih somišljenikov težavno stališče in večkrat ni prišel na dan z odločno besedo, kader bi bilo potreba. Zato so ga večkrat napadali primorski slovenski listi po naši sodbi preojstro, ker je bil nam gotovo bližje, nego iredentovski listi. * * * (Bankovcev po 1 gld.) je bilo koncem avgusta še 2,184.965 v prometu. (30.000 goldinarjev) znaša glavni dobitek ce-sarsko-jubilejnih cerkvostavbenih srečk. Opozarjamo naše častite čitatelje, da bode žrebanje že v četrtek dne 12. septembra. (Semnji po Slovenskem od 9 —14. septembra.) Na Kranjskem: 9. v Ljubljani, Cermošnjicah, Lukovcu, Vrhu, Bušeči Vasi, Vel. Lašičah, Črnem Vrhu, St. Vidu pri Zatičini in v Loškem Potoku; 10. v Smartnem pri Litiji; 11. v Senožečah; 14. v Žužemberku. — Na Slov. Štajerskem: 9. v Rušah; 11. v Dobji; 14. v Rogatcu in Moncu v kozjanskem olrraju. — Na Koroškem: 9. v Jezeru za živino in blago; 14. v Gradišah. — Na Primorskem: 9. v Kobaridu za blago in živino, Kačiču, Peaji Vasi in v Pontebi; 14. pri Sv. Križu, v Sežani. Društva. (Družbi s v. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Podružnica Gorenjska Dolina 35 gld., vmes je 5 gld., katere so darovali .Savski pevci", sodelujoči pri veselici dne 18. avgusta v Kranjski Gori: podružnica Slovenji Gradec 17 gld.; šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani za kokarde, spečane na glavni skupščini v Kranju, 100 gld.; podružnica za Apače in okolico 36 gld. 70 kr.; namesto venca na grob pravniku Janku Vencajzu č. g. Ivan Čebašek, kapelan v Št. Vidu pri Stičini, 5 gld., in slavna odbora šentpe-terske moške in ženske podružnice v Ljubljani 11 gld. (22 kron, ker je bil pokojnik star 22 let); podružnica Slovenska Bistrica 25 gld.; gospod nadučitelj Rad. Knaflič in g. učiteljica Vikt. Knafličeva pri Sv. Lenartu pri Laškem Trgu 1 gld. mesto brzojavnega pozdrava skupščini .Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Novem Mestu. — Iskreno zahvalo vsem darovalcem in posebno šentpeterskim rodoljubkinjam! Živeli nasledniki! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Telegrami. Dunaj, 6. septembra. Truplo pok. nadvojvode Ladislava se bode položilo v grajski cerkvi v Budimpešti. Dan in čas pogreba se določi jutri. Budimpeita, 7. septembra. Tukajšnji jutranji listi prinašajo daljše članke v spomin pokojnega nadvojvode Ladislava. Cesar je prepustil nadvojvodi Josipu, da po lastni volji vredi njegov pogreb. Nocojšnjo noč ostane pokojnikovo truplo še v Sigismundovi kapeli. Na posebno željo nadvojvode Josipa truplo ne bode maziljeno. Ministerski predsednik Banffy je poslal nadvojvodi Josipu brzojavno sožalje. Dunaj. 6. septembra. Ministerski predsednik baron Banffy in finančni minister sta bila danes dopoludne pri cesarju v posebni avdijenciji. Opatija, 6. septembra. Nadvojvoda Ludvik Viktor ostane tukaj tri tedne. Zader, 6. septembra. Hrvatsko - radikalna stranka je pričela brezmejno agitacijo, da bi ovrgla izvoljene volilne može. VAgrani so se vršili veliki izgredi, pri katerih je bila jedna oseba ranjena. Ker v okraju Makarska ni nikakih vojakov, je odposlal okrajni komisar 80 pešcev orožnikom na pomoč, ki imajo skrbeti za red in popolno volilno prostost. BudimpeSta, 6. septembra. Včeraj tajnikom v notranjem ministerstvu imenovanega ministerijalnega uradnika Josipa Fi-scherja so našli danes opoludne mrtvega v nekem gozdu blizu Budimpešte. Zločincev se niso mogli zaslediti. Levov, 6. septembra. Občinski svet je včeraj soglasno sklenil, da ustanovi pet letnih ustanov za revne dijake tešinske gimnazije. Jednake ustanove so ustanovili uradniki mestnega magistrata, Ossolinskijevega zavoda in gališke kreditne banke. Tarnopol, 6. septembra. Danes so obolele tri osebe za kolero. Umrl ni nihče. Belgrad, 6. septembra. Kakor javljajo razna poročila, še ni nič določenega o povrnitvi kralja Aleksandra iz Biarice. Rim, 6. septembra. Iz Katanije prihajajoči vlak je trčil ob neki voz, na katerem je bilo 10 delavcev. Štirje delavci so mrtvi, 3 težko ranjeni. Berolin, 6. septembra. V smodnišnici pri Konigswusterhausen se je danes zjutraj ob 3. uri vnelo 10 sodov smodnika in strelnega bombaža. Umrli bo: 5. septembra. Viktor Marjetič, delavčev sin, 23/4 leta, Na mirji v baraki, kron. želodčni in črevesni katar. Tržne cene v Ljubljani dn4 7. septembra. gl- kr. «1- kr. Pšenica, m. st. . . 7 — Špeh povojen, kgr. . — 64 Rež..... 6 20 Surovo maslo, „ . — 72 Ječmen, „ . . . 6 30 Jajce, jedno . . . — iS Oves, .... 6 30 Mleko, liter . . . — Ajda, „ . . . 7 20 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, .... 7 80 Telečje — 66 Koruza, .... 7 40 Svinjsko „ . . — 68 Krompir, „ . . . 2 85 KoStrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 12 _ Piščanec .... — 40 Grah, .... 10 _ — 10 Fižol, ., . . . 12 — Seno, 100 kgr. . . 2 20 Maslo, kgr. . . — 96 Slama, 100 „. . 1 78 Mast, „ . . _ 68 Drva trda, 4 kub. m. 7 50 Špeh svež, „ . . — 60 . mehka, 4 „ . 5 20 Meteorologično poročilo. S p Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 6 9. zvečer 74U6J 18-8 si. svzh jasno 7 7. zjutraj 2. popol. 740-7 739.3 130 281 sr. ssvzh. sr. jvzh. soparno jasno 00 Srednja včerajšna temperatura 19'6°, za 3 4° nad normalom. Dobro ohranjen JuL Sl 3c® O 3L TI SIB BB BSB HBM » J) prodd se takoj pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo .Slovenca". 532 1 Dva dijaka vsprejme za primerno plačo poštena obitelj brez otrok. — Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". 527 2-1 Zahvala. 533 1-1 Za tolažbe polno sožalje v bolezni in ob smrti iskreno liubljenega Očeta, oziroma starega očeta, strijca in svaka, gospoda Ivana Ev. Zupana za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, za darovane krasne vence bodi izrečena najtoplejša zahvala. Imenom zlasti še zahvaljujemo prečastito duhovščino, slavno požarno brambo in vrlih sotržanov pevski zbor za ganljive nagrobnice. V Kropi, dn6 29. avgusta 1895. Žalujoča rodbina. | Fran Stare, sobni slikar, K v Ljubljani, Breg št. 20 5 ^ priporoča se v izvrševanje * 'ft vseh v dekoracij sko-slikarsko stroko spadajočih del 230 26-23 jjj^z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. Dva ali trije dijaki ■prejmejo se pri uradniški obitel i v stanovanje ln hrano. Pozve se pri gospej Ivanki Petrič, Hrenove ulice št. 10, I. nadstropje. 528 2—1 277 1 orgljavec. Službo zamore nastopiti takoj. Pojasnila daje farni urad v Šmartnem pod Šmarno Goro. 501 5—5 M. Trček, župnik. Dva dijaka spodnja gimnazijca ali realca sprejmeta se za šolsko leto 1895/96 na hrano in zdravo stanovanje. — Natančneje poizve se v Katoliški Tiskarni. 517 3—3 3 zlate 15 srebrnih kolajn. 12 častnih iu | prlznalnili diplom. 250 2 Franc Iv. Kwizda. Kwizdov korneuburški živinoredilni prašek, dijetično sredstvo za konje in ovčad. Z najugodnejšim vspehom rabi se že nad 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemn prebavljenju, v zboljšanje ukusnejšega in izdatnejšega mleka. Škatlja velja 70 kr., pol škatlje 35 kr. gš H' M &E • C-< o a Pazi naj se na varstveno znamko in zahteva le X w lz d o v Korneuburski živinorod. prašek. Glavna zaloga Okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah ln droguerljsklh prodajal-nloah avstro-ogrerhlsh. Me »prejmejo v stanovanje in hrano ter skrbno postrežbo na Mestnem trgu št. 9,1. nadstropje, na dvorišču. 523 5_2 Ravnokar je iiiila: (516 7-7) „Sičara" die Wunderquelle Bosniens. Ova brošura, v kateri je tudi analisa svetovno-znane lurdske in 3 »naiise gori omenjene vode, se dobi v samozaložbi spisatelja Maksa Iv&netlč-a v Celovcu, St. Veiter-Ring št. IS. Cena knjigi 1 gld., po pošti 10 kr. več. * J. Hafnerjeva pivarna v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 47 priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 395 26-13 gossko marčno pivo, katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenioah. Restavracija je priznano Izvrstna z veliko dvo-j rano za konoerte, družbe, društva itd., ter C lepim senčnatim vrtom. Q Sf* Kogljiiče je na razpolago.*^ ? Vhod tudi v Poljskih ulicah. Naznanilo in priporočilo. Preč. duhovščini in sl. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu li. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52—17 najraznovrstn ejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. samo na Starem trgu (pod Tnalo) Ji. 1 poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. SOKLIČ v LJnl>l jmii, Stari trg. št. 1. Želodčne kapljice. Te kapljice so zel<5 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenosti preobloženem želodci z jedili in pijačami itd. Steklenloa z rabilnim navčdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 grld. 80 kr. Priporoča jih 449 52 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po posti proti povzetju. » Preselitev--------------------- T+n-"I++ S tem naznanjam p. n. čestitim odjemalcem, da sera se preselil s svojo za manufakturno in konfekcijsko blago za dame iz Spitalske uliee v Zvezdo ^b v nalašč za to zgrajeno proda) alnlško barako. Ifl m Priporočuje se prav mnogobrojnemu obiskovanju 463 (6-4) velespoštovanjem Pri Tončku! i 531 3-1 Na c. kr. državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi A in B razred, v ponedeljek clne 16. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljev! pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v torek 17. septembra od 8. ure dalje. Dotični Učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zaduje šolsko spričevalo. Vsprejemnina znaša 3 gld. 30 kr., ki se bode onim, ki bi preskušnje n« prestali, vrnila. V II. in III. razred se bodo učenci vsprejemali dne 17. septembra. Šolsko leto 1895 96 se prične dne 18. septembra s slovesno službo božjo v velim cerkvi. Ravnateljstvo c. kr. državne gimnazije v Kranju, dne 7. septembra 1895. urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino itd. m. po zdatno znižani ceni.TKž Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za lO°/0. V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje. A. Vidi.4 krasno uro, katera točno in zanesljivo k.fct ■•"Ceniki se zastonj razpošiljajo. B. Ah, res presenetljivo! Kje si ' r ' ' jo neki kupil in koliko veljaf — A- Ip.ri.,?n'.Dem °™rj" °*dnu ' fr Edina zaloga biciklov in raznih"pri- b. r:;'rim°r"tudci9jna0z strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch podobno uro. v Gradcu. 285 24 PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj. naši naročniki in čitatelji „Slo-blago volijo uvaževati. venca' $ Fr. Petric | v Ljubljani, Špitalske ulice K priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega W blaga za moške in ženske obleke vzlasti domačega in krnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cellr, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažasta == I va n- na t- 90T Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. izdelovatelj cerkvenega { orodja in posode r Ljubljani, Poljanska cesta j št. 8, pol. Alojzijevišča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejša izdelovanje monštrano, ciborijev, ke~ liho v, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. Filip Fajdiga __ mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. liustrovani ceniki so na razpolago. Največja in najcenejša tvornica stolov ln klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče P — > u ^ S O 2 ft S « E C W ."i CZ .-H * O S " D. rt n * * a (§2 2 > C3 | GABRIJEL OZELJ t $ tapetar t LJubljani, Tržaška cesta št. 19 t j|( se priporoča preč. duhovščini in si. ob- }$£ JK činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko i spadajočih predmetov, kakor: garnitur, ^ ^ divanov, iimnatih in modrocevna peresih ^ 1K itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po ® ^ najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-t ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka-»C tere tudi špalira. Osobito se priporoča za « $ delo na deželi. Josip Rebek preje Ahčin A ključavničar T v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 T priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim 9 predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako-+ vrstna stavbinska kllnčarska dela A Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, T ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej V še se priporoča v izdelovanje cerkvenih A spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanje hišnih telegrafov'ntelefonov. W Delo trpežno in natančno,, cene nizko. P5H5H5HSHSH554S Frane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji se priporoča prečast. duhovščini v izde-lovanje vsakovrstne * duhovniške obleke in si. občinstvu v naročila na izvrševanje civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno. ;HSa5H5^ESH5H52SaSHSVa Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu oboslav dolenec I svečar in lectar, trgovina z medom ln voskom v LJubljani, Gledališčne ulice St. 10. Dobiva se tudi mžd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga | in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovie. X Fr. Breskvar pr. Sverljuga £ j knjigovez y LJubljani ♦ ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) £ se priporoča prečast. duhovščini in slav. ♦ občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska dela; vse po najnižji ceni. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko oerkvljo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. r Anton Belec-a delalnlca kleparskih, kllučarskih in kovino- Specijalist tiskarskih del Specijalist ! ^ v Št. Vidu nad IJnblJano • za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- • lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. ^ Cerkvene svetilnice so na izbero v raz-^ ličnih velikostih in oblikah. \ M IGNAC ČAMERNIK, kamnoseku u v Ljubljani, Poljske ulice 49 U W priporoča preč. duhovščini zalogo razno- « K vrstnih nagrobnih spomenikov, pre-1| Nvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in w stavbena kamnoseška delapo najnižji ceni. j* HEzzz^zauzzzzza? Friderik Pauer pek j v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 I priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, j t trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri SCjST" Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in slaščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micljah, svatovščinah, Imendneh In raznih slovesnostih.___ f B. TOMEO 3 pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 i se priporoča preč. duhovščini in si. ob-31 činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del j in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, 3 križevih potov, podob svetnikov itd. za-31 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Šv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, svetllnlc, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na novo predmete tor prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovino po nizki ccui. FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani 8v. Petra cesta št. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito j kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršene sedlarske ln jermenarske proizvode | in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, | biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in popravo ter je izvrši po prav nizki ceni. t Franjo Toman t podobar in pozlatar,Krlževniški trgi, Ljubljana 2 se priporoča preč. duhovščini za izdelo-5 vanje cerkvenih in sobnih del po nizki •li ceni in priznano natančni izvršitvi. V za-$ logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), * J slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ U*****^** ********* ********** J^Kiirol Hinterleehner ♦ ; čevljarski mojster v Ljubljar.it ^ Francovo nabrežje št. 23 T največji izberi priporoča L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15.j Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevauje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. | £Va.x3.© Spažas I | pleskarski mojster, v LJubljani, Rimska cesta9 { * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- t f činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- 0 skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo incend.Prenavljatudiobrabljenepredmete. i priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu I t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo T t čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. V ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ U Drag. MatkovičU [1 brivec in vljasuljar [| 3 v Ljubljani, Stolni trg: štev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje [4 ll vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt ■{ spadajočih del. Postrežba je uljudna in JI vsestranski pozorna. IVAN ŠTRUKELJ elikar v Ljubljani - na Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovoljnost naročnikov. Cene dokaj nizke. ^ Mej dobrimi stvarmi najboljša je kemično čisti zdravilstvenl 5000000*0000001 Lorenc Blaznik O A v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q X priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a hovščini svojo izborno J — zaloga galanterijskega blaga — a po najnižji ceni od 6 kr. in viJJe. V Zaloga in prodnja smodek in raznega tobaka. Q ioooooo#oooooo« 10 JERN EF CERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu1 pr.Skofijo Ta speoijaliteta prve vrste glede dobrete in vplivanja na prebavne organe se dobiva pri izdelovatelju in v vseli boljših špecerijah in v kavarnah. leliisi Fle^oll „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta SR -a 1 aa.fbolJiiJai »*edilRftj»,aatov. ! Aleksander Gotzl podobar in pozlatar v Ljubljani ] Glediške ulice št. 8 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo na svojo izborno urejeno podobarsko in pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa dela natančno incenO. Obrisi na razpolago. Razglasilo. 521 3-2 Na o. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1895/96 dnd 18. septembra s slovesno službo božjo v stolni cerkvi. Učenci, ki žele na novo vstopiti v prvi razred, naj se, spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglase dne 15. septembra med 9. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prinef-o rojstveni list in obiskovaluo spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali. — Vzprejomne skušnje za prvi razred se prično dne 16. septembra ob 8. uri. V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo vzpre-jemali dne 16. septembra od 9. do 12. ure. Ti naj s seooj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega polletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda) in ako so bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete. Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj se oglase dnd 17. septembra od 8. do 12. ure s šolskim spričevalom zadnjega polletja. Vsak učenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila iu igralne pripomočke, vsak ua novo vzprejeti pa poleg tega še 2 gld 10 kr. vzprejemnine. Po naredbi veleslavnega c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta I. 1894, št. 2354, smejo se učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadalo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Cruomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici, in ozemlju c. kr. okrainih sodišč v Kamniku. Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini na tukajšni gimnaziji vzprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. P. n. stariši onih učencev, ki hote tukaj na novo vstopiti ter potrebujejo takega dovoljenja, opozarjajo se torej, da si je pravočasno po posebni prošnji priskrbi pri veleslavnem c. kr. deželnem šolskem svetu. Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani, dne 2. septembra 1895. sf Cesarsl (0-j ilie cerkvastaTtiene srečke no 1 il L s 20 Glavni dobitek 30.000 i ie že v četrtek. vrednosti. ISvedke priporoča - C?. v Ljubljani. Otvoritev narodne (nacijonalne) kavarne v Zvezdi. I Za Narodno kavarno, v katerej stojita dva biljarda, zgradil j je gosp. Josip Lenarčič z Vrbnike elegantno barako. Prostori so jako prikladni in ponudijo obiskovalcem vsako ugodnost. — Točile se bodo le pristne pijače ter bodo na razpolago v največji Izberi tu- ln inozemski časopisi. Slavnemu p. n. občinstvu, prijateljem in znancem izrekam o tej priliki toplo zahvalo za dosedaj mi naklonjeno zaupanje ter uljudno vabim, da me tudi v novozgrajeni kavarni počaste z mnogobrojnim obiskom, jaz pa se bodem prizadeval s točno prav prijazno postrežbo in najboljšimi pijačami ohraniti dosedanje in pridobiti si novih cenjenih gostov. 503 3-3 Velespoštovanjem France Krapeš, kavarnar. U V- Vi Vi Vi Vi Vi V-i V- Vi Vi Vi Vi Vi ViVi V- Vi Vi V- Vi V- V-V- V, \ m Vele častiti duhov- v v usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let posiujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v peljubnej obliki, ' istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč in cenj. gospodom, da se dogovorimo ucimeno radi naročil. Ker jamčim za n^jboljie blago, prosim častite g?, naročnike, da bla^ovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost ■ pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di- ■ rektno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem cfina cJCo/Gauer vdova dež. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljeno 1. 1870 ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 188Y.) tmma mnogo iiiilljoitkrat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe eiščeee in ohranjujoče sredstvo. Dobiva se povsodi. 620 40—40 XX X t X X x XX X t t X nrlliVrVU-fmfl zara(*' njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UUllJVU v Ojlld slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. Tinktura za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre. To tinkturo za ielodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Ploooll v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 steklenic gld. 5'26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-38 Uradno opravičeni in zapriseženi [f^J V*MMWW f *VWM* AM MM*^* AMVMVM* Mf|i »' stavbinski inženir ii stavbeni mojster A 1 Fl i Jaromir Haiuiš priporoča se za izvrševanje vseli v stavbinsko stroko spadajočih del, fj prevzema poprave hiš po zelo nizkih penah, naprave vodovodov, načrtov in proračunov, mirjenje cest ,Hj in posestev itd. [H] U Ustna ali pismena naročila prejemajo se v novi hiSi U k J na Poljanskem predmestju nasproti domobranske ^ :Hl vojaSnice. 518 10-7 LH, Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, rii-ar, 64 26~17 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo -vseli vrst ir žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. 3SJT Poprave se dobro iu solidno izvršujejo. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh ▼ kurznem listu zaznamovanih «ienic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, nsplats Parterre. Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov iz mramora, granita, sijenita; križev s cveticami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 20-— naprej. Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši materijat za hodnike, veže, dvorišča in kleti; mramormozalk za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe imlrgeloement-ploiče od gld. 2-- □»» naprej. 173 34-26 ats~ Delavnica za sploine izdelke za cerkve, stavbe In pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago. TJ M t ti ii o vi j <1 ii o lota. 1870. Izdelava perila za gospode, gospš in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. m o > © d c8 ® > a u p* o