ZA IZBOLJŠANJE USTA
Ulnl^iwi Vata Mn valja. Vaak, ki mm pripmiata -UliiNaraia"^ » prkMto ta aaraMa. Via ba tn. hfr Ha m adpaH pal k tana Irpaaiw
Ivcm MJvu. ;s s:
GLAS NARODA
List slovenskih
PRLkPjlUNK: CIUI^« :t— i»i4'J No. 120. — Stev. 120.
▼ Ameriki
★
cttateue opozarjamo,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še Jniste naročnik, pošljite en dollar za dvomesečno poskusu j o.
t-.jilrreU k«	JImIIm S*-plriiiber 21st, 1903 »t the Post Office at New York, N. V., uuder Act ar ieugre^ «f March 3rd. 187».
NEW YORK, TUESDAY, MAY 24.	247MAJA^\93S
ADDRESS: 216 W. 18tb ST., NEW YORK

Volume XLVI. — Letnik XI .VL
ITLER SE JE ZBAL
Dunaj iz
0ND0N IN PARIZ Z MRZLIČNO VNEMO POSREDUJETA V KRIZI
PRAGA, Cehoslovaška, 23. maja. — Bojazen Cehoslovaške pred vojno se je nekoliko polegla, ko
sc občinske volitve mirno potekle, toda kako in kdo bo vladal 3,500,000 Nemcem na Češkem, je e vedno zelo pereče vprašanje.
Položaj je naslednji: ^
Cehoslo vaška je poslali, na nemško mejo 500 tisoč vojakov in je bila uverjena, da more zabraniii Hitlerj
u, ki se je razglasil za prokrovitelja vseh Nemcev, kjerkoli se nahajajo, da ni vpadel v deželo.
Stranka sudetskih Nemcev je povečala svojo moč v nemških okrajih.
Konrad Henlein, voditelj sudetskih Nemcev sc noče pogajati s čehoslovaško vlado "pod obstoječimi neustavnimi okolščinami" — ker je bila vojska tekom volitev v Sudetih.
Cehoslovaška stavi vse svoje upanje za poravnavo spora na diplomatska pogajanja v Berlinu, Londonu in Parizu, kajti Anglija in Francija ste dalje pritiskala na Kitajce ter
ARMADE NA MEJI
običajno veselo lice
B0JIZAPADN0 I SAMOMOR , OD SUČOVAi FAŠISTIČNEGA
GENERALA
Gen, Juan Yague je izvršil samomor v ječi. — Govoril je proti Italijanom in Nemcem.
LONDON, Anglija, 23. maja. — General Juan Yague, ki je pripadal tk vodilnim poveljni-
Japonci prodirajo dalje od Sučova proti zapadu. Japonci imajo veliko u-panje v zmago.
SANGHAJ, Kitajska, 23. maja. — Po zavzetju Sučova in Hajčova in (ko je bila prebita Luughaj železnica na naj manj šestih strategično važnih
krajih, japonska armada nai	v španski fašistični armad:
brže ne bo napravila i.^te napa jin se je poseibno odlikoval pr:
ke, koit jo je napravila po za- zavzetju Lerkte, je izvršil sa-
v zet ju Nankinga v decembru Lomor v ječi, v katero je bil
lanskega leta. Armada ne bo|vržen raled svojega govora
počivala in čakala na ka'ko mi- proti Italijanom.
' rovno ponudlbo, temveč bo še	, T_ . .
General Yague je imel prei-
zastavil vse svoje sile, da zagotovite mir v Evropi. !*> P™*™* ^Ije da "za^a-	v B—'in
kT^ S- _____u___."J me začasno prestolico Hankcv. ,nekem gledališču v tturgosu m
njegov govor je razburil najvišjega poveljnika gen. Franca in je vrgel generala Yaguea v ječo.
Gen. Yague je v sykjeffn- govoru izrazil veliko občudovanje republikancev, ki se tako ha-bro 'bore za svojo domovino.
Yague je tudi 'kritiziral fašistične častnike, ker "bombardirajo me*sta, v katerih žive nji-
Ker je še vedno na meji vojska in bo ostala ve? r^Tt^ a • , . . ,r - .	. ./ J	Japonski častniki zatrjuje-
cas volitev X in 12. junija, vedno lahko pride do jo, da se nahaja v pasti najmanj kakega nevarnega dogodka.	' *0 kitajskih divizij na 400 kva
Iratniih milj ob-egajoči pokra* jini. Teh 250,000 kitajskih vo jaikov se nahaja v okviru meq Kučen, Suhsijen, Mengčeu, Jungčeng, Tangšan, Sučov, Svangkov in Lingpi.
Obkoljena premagana armn-da že nima več nikakesra reda
Navzlic temu, da vlada zatrjuje, da napetost pojema, je vendar imel ministrski politični odbor dolgo sejo, na kateri je razpravljal o obrambi.
Ministrski predsednik Milan Hodža se je tudi razgovarjal s tremi poslanci sudetskih Nemcev, da bi dosegel bolj ugodno ozračje za pogajanja o nameravani postavi, ki bo zadovoljila zahtevam narodnih manjšin.
Cehoslovaška je pokazala, da je pripravljena braniti svoje meje, ako bi bilo potrebno.
Krogi, ki so blizu vlade, zatrjujejo, da bi se Cehi, ako bi nemški vojaki prekoračili mejo, borili na ozemlju, na katerem žive sudetski Nemci.
Cehoslovaška, da*i je majhna država, se vendar v izdelovanju orožja in municije more meriti z največjimi državami. Tuji vojaški atašeji pa pravijo, da je vojaška motorizirana oprema najboljša in da je mogoče vojsko v najkrajšem času prepeljati na vsak nevaren kraj. Poleg tega se pa Cehoslovaška popolnoma zanaša na s\ojo zaveznico Rusijo.
LONDON, Anglija, _ 23. maja. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je poklical voditelje opozicije, predno bo stopil pred poslansko zbornico, da razloži, kaj je storila Anglija, da vzdrži mir med Čehoslovaško in Nemčijo.
Chamberlain in vnanji minister lord Halifax	...
sta natančno proučavala politični položaj s Cle-	*> j^i U
mentom R. Attlejem, delavskim voditeljem in sir Archibaldqim Sinclair jem, liberalnim voditeljem v poslanski zbornici ter lordom Snellom in marki-jem Crewe, ki imata ista mesta v lordski zbornici.
iin se nahaja v veliki zmešnja •,w>ve družine ter je protestiral
vi, medtem ko japon. letalci si-pajo na njo Ibornbe in s tanki in artilerijo vedno tesnejše zo žujejo krog.
Kot vzrok kitajskega poraza navaja nek japonski častnik sledeče: 4tSlabejše orožje, sla ba morala in revna napadalna moč."
Najmočnejša kitajska vojska je zbrana o/koli Kvejteha, okoli 100 milj zapadno od Sučova ob Lnnghaj železnici, kjer se nahbjajo izbrane d i vrzi je maršala (^ankajšeka, četudi so Japonci prerezali Lunghaj železnico in tso zajeli pri Sučovu o-koli 80 vojaških vlakov, ki
proti nemškemu in italijanskemu vmešavanju v špansko di -žavljansko vojno.
Zadnje poročilo, ki ga je prinesel londonski listt(Exchange Telegraph", pa pravi, da se je gent-ral Yague v ječi vstrelil.
Jugoslovansko časopisje o nemško-češki krizi.
do proti zapadu.
Odkar so Japonci zavzeli Sučov, neprestano prodirajo proti zapadu južno od Lunghaj žc-
Da •ministrski predsednik pokliče k sebi vodite' mo,e »n druge pristaniške nt»
lje opozicije, je nekaj nenavadnega. Vlada se je tudi posvetovala z opozicijo, predno se je kralj Edvard VIII. odpovedal prestolu in ko si je Hitler osvojil Avstrijo.
Ob času čehoelovaskih volitev je bil po svetovni vojni najbolj napet položaj. In četudi med obema arpnadama ob meji ni prišlo do spopada, spor med Nemčijo in Čehoslovaško še vedno ni poravnan.
Anglija skupno s Francijo z mrzlično vnemo deluje na to, da obvaruje Evropo pred novo svetovno vojno.
Kolikor je mogoče sklepati na politični položaj, •te Anglija in Francija na Hitlerja izvajali največji pritisk, da ni prišlo do vojne.
BEOGRAD, Jugoslavija, 21. maja. — Jugoslovansko časopisje ne razpravlja o nemško , — so j češki krizi, (dasi je obsežno pi-Jmeli odpeljati kitajsko arma [salo o poteku oVinskiJi volitev.
114Vreme** priaaiSa iiz Budimpešte nepotrjeno poročilo, da je prejela madžarska armada povelje, da naj bo za vsak slučaj pripravljena.
Beograjski politični krogi pravijo, da ste Jugoslavija in Romunska v Mali antanti obvezani s svojo vojaško silo pomagati Čeboslovaški samo, ako jo napade Madžarska. Nikakor pa jima ni treba iti na pomoč Cehoslovaški, ako jo napad o Nemčija.
talci vrgli 240 bomb.
V soboto ^o se Japonci polastili Hajčova ob morju in na vzhodnem koncu Lunghaj železnice. Kitajci so, predno so za pustili Hajčov, porušili >vse po-
prave.
prcTnisni sporazum, ki bo zadovoljiv za Čehoslovaško, za sudetske nazije, ki zahtevajo avtonomi jo za 3,500,000 Nemcev in za Hitlerja, ki se smatra za pokrovitelja vseh Nemcev kjerkoli in ki najbr-že hoče tudi Čehoslovaško dodati k Veliki Nemčiji kot Avstrijo.
Francija je proti koncu tedna oznanila, da bo i šla v vojno, ako bi Nemci prekoračili čehoslovaško mejo. Rusija je zagotovila, da bo prišla svoji zave-znici Cehoslovašl^i na pomoč s svojo oboroženo silo. — Anglija ni obvezana pqmagati Cehoslovaški v slučaju vojne, toda Chamberlain je že opetova-no povedal, da ne bo spal kot v slučaju Avstrije,
FRANCOSKO ITALIJANSKA POGAJANJA
Pogajanja so zopet prišla na mrtvo točko. — Španska državljan« k a vojna največja ovira.
RIM, Italija, 22. maja. — \ Vsled Mussolinijevega govora 14. maja v Genovi, v katerem je Mussolini rekel, da sporazum zaradi španskega vpraša-1 nja s Francijo skoro ni mogoč, so bila pogajanja med obema državama nenadoma prekinjena. Od onega časa je že potekel en teden »in navzlic angleškemu prizadevanju se pogajanja šfi ni-o obnovila.
Pogajanja, ki so se pred enim mesecem pričela med italijanskim vnanjim ministrom grofom Galeazzcan Cianom in francoskim poslaniškim namestnikom Jules BLondeloui, so i-Jmela vse znake, da bo v krat jkem poravnan spor med Francijo in Italijo v vseh spornih j vprašanjih, zlasti še, ker je bi la 16. aprila sklenjena prijateljska pogodba me«I Anglijo in Italijo. Vse ovire bi mogle bi ti odstranjene s samo malo d ,bre volje na obeh straueh. * i Kakor pa je vse izgledalo dobro pred desetimi dnevi, tako sedaj izgleda slaibo. i Sporazuan toliko časa ni mogoč, dokler Pariz ne sprejme Mussolinijevega mišljenja, da mora general Franco zmagati v španski državljanski vojni iti tla pomoč španskim republikancem iz Francije samo podaljšu-ije držav ljansko vojno. Italijan-Iski krogi trdovratno zatrjujejo, da Francozi niso pričeli po gaja n j v dobri volji. Vzrok za to vidijo v tem, da ministrski predsednik Daladier ni imenoval noivega poslanika v. Rimu. Vsled tega so mnenja, da Francija ne mara obnoviti normalnih diplomatskih odnošajev z Italijo.
Italijani so tudi zelo »vznemirjeni, ker Francija, odkar je general Franco pričal svojo veliko ofenzivo, v veliki meri pomagajo španski republikanski vladi. Uverjeni pa so, da Anglija sedaj upa na zmago generala Franca in da bo vsled tega sknšala Francijo pregovoriti, da bo odrekla pomoč republikanski Španski.
Ako pa Francija navzlic prigovarjanju Anglije ostane na svojem sedanjem stališču, te daj ni nikakega upanja, da bi prišlo do kakega sporazuma med Francijo in Italijo, dokler ni končana španska državljanska vojna.
NEKDAJ VESELO MESTO JE
POSTALO MESTO VZDIHOV
----
PARIZ, Francija, 23. maja. — Mnogi Ameri-kanci, ki vsako leto prihajajo v Evropo, gotovo nameravajo vsled prejšnjih lepih spominov obiskati t^idi Dunaj, toda bodo razočarani. Naprej naj jim pa bo povedano, da dežele, ki je rada imela smeh,
ni vec.
temveč, da bo šla tudi Anglija v vojno, ako se bo Obe demokratska državi posredujete za kom- Francija zapletla v vojno.
strašen čin blaznega japonca
QKAYAMA, Japonsko, 22. maja. — 24 .letni Japonec Mut-sotoi je Zblaznel in začel divjati. Ponoči je ustrelil dvaindvajset spečih moe/kih, žensk in o •in si pognal krogo v glavo, 'trok. Nato je pobegnil v g<wd
MEHIŠKA
DRŽAVLJANSKA VOJNA
Cardenas je poslal proti
upornikom kavalerijo.
Uporniki vodijo vsta-
ško vojno.
MEXICO, Mehika, 23. maja. -— Mehiška vlada je v svoji odločnosti, da zaduši vstajo generala Saturnina Cedilla v dr Žavi Sa^i Luis Potosi, predno se razvije v državljansko vojno, je po-lala proti Cadillovi kmečki armadi kavalerijo.
Vladni armadi, ki šteje 10 tisoč vojakov, poveljuje predsednik Lazaro Card en a«.
Uporna armada ima v svojih rokah več ozemlja, kot je bilo prvotno domnevano.
Močna vladna armada se nahaja ob Pan-American cesti, ki je popolnoma odprta, kot, je tudi železnica med Valles in San Luis Potoki.
V .glavnem mestu prevladuje bojazen, da bo vstaja generala Cadilla po<lžgala še dru&e skupine, ki so sovražne vladi in bo nastala državljanska vojna.
(a'soa>i je poroča, da je vladna armada zavzela Las Palo-ma<s farmo, gla vni istan generala Cadilla in da je general na begu z nekaterimi svojimi pristaši. Toda privatni viri zani-kujejo to poročilo, vladni uradniki pa nočejo o tem ničesar vedeti.
Ca<sniška poročila tutfi trdijo, da je vojni minister general A vila Camacho izjavil, da ie bila vstaja v San Luis Potosi zadušeua in da se vračajo nor malne razmere.
BROWNSVILLE, Tex., 23. maja. — General Saturnino Ca-dillo, ki je gospodar države San Luis Potos^, kna 57 vojaških aeroplanov, med katerimi so tudi najnovejši nemški zasledovalni aeroplani.
Zadnje čase je čez Brownsville letelo več aeroplanov iz Združenih držav. Zadnja poši-Ijatev je bila 7 Howard zelo hitrih aeroplanov. General Ca-dillo ima tudi v svoji privatni armadi tri boimfonike.
Trgovski letalci, ki so le.tal: čez državo San Luis Potosi, pravijo, da «o videli, da je ge aeral Cadillo utrdil strategičnu važne gorske vrhove ter zgradil najmanj 6 dobro skritih letališč 30 milj okoli Las Palomas.
I Stare Avstrije in starega Du naja »ni več. Cez noč sta izgi-jiiila. Avstrija je postala provinca Velike Nemčije, Dunaj pa provincijalno mesto, kajti na-■ziji pravijo, da v isti državi n< I prostora za dve kulturi in dvo ije cesarskih mest. Dunaj je postal samo navadno mesto, koi ,sta n. pr. Mona'kovo in Nuern berg, njegova zgodovina je po tlačena.
Celo ustanove, ki so napravi le Dunaj velik in -slaven, izgi nja jo.
Nekdaj slovita zdravniška šola se1 razkraja. Židovski zdravniki so bilj odpuščeni in 1 profesorjev primanjkuje. I Ravno -tako tudi razpada slo j vita .dunajska glasbena akade-Imija. Odpotoval je že "oče" te šole Arntfld Sclioeniberg in za j njim odhajajo drugi.
Dunajska kavarna, kjer so so shajali znanstveniki, pisatelji in umetniki, se sicep, še skuša I vzdržati, toda stoli so praziii. Kavarne še komaj morejo obstojati, ker jih večino obiskuje 'jo naziji, ki iščejo Žide in "k 1 nil he".
Toda to so samo nekateri primeri velikih izpreunemb. Celo j ozračje Avstrije in Dunaja se je predrugačilo.
Mesto luči in smeha je po-,s/talo mesto vzdihov in šepetn-jnja. Plašni pogledi se obračano čez rame. )"
. Svatstika vihra z zvonika ■ .
cerkve sv. Štefana in z zvonikov mnogih drugih manjših cerkva, kakor tiidi z javnih poslopij in mnogih privatnih hiš. Skoro vsakdo nosi na ulici sva-stiko, kajti Ikdor nima nazij-skega. znaka, je v nevarnost«, da ,ga prime kak nazijec in ga prisili, da umiva okna, ali pa snaži čevlje vnazijski vojašni ci.
ŠPANSKA VOJNA
( HENDAYE, Francija, 23. maja. — Fašistična armada je zašla v vroč republikanski ar-fcilerij-ski ogenj na fronti med Teruelom in morjem.
Iz teh Fjpopadov je mogoče sklepati, da bodo fašLsti pričeli veliko ofenzivo, da se polaiste province Castellon de la Plana in nato Valencije, od koder dobiva Madrid svoj vojni matei-jal.
Fašisti nabijajo na vzhodni in zapadni konec 70 milj dolge fronte ter so z zavzetjem Villa Franca del Cid izravnali svojo črto. .
)GLA£UJTE V "GLAS NARODA"

"GLAfl K ABODA"-M«w Toit
Tuesday. May 24, 1938
ITHE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8.2t
99
"GLAS NARODA
(VOHK OK THK PKOM.R)
iiwumI umi I'uitlt.-lifil lij M4)\r..MC ri'ltl.lHUlN4i COMI'ANV
( a (Wf*(ration i
I* rank HakM, I'/v^liWul	J. l.ii|i»hM, S«".
I'lmt* «<( ItiiiitfMM of	(*nr|M>t •(!••<* ai:«l «<1<1r<Mx^ or above ofriivn:
:t«f UtM mtii NTKKKI	sr.w YOltK. N. V
15tli Year
ixari:i» k vi nt i uay Kxcrrr sr.vaw.s ami homiiayh
Aiivt-rli-fiu«-iil <>n Acm-iueul
Za leto velja ca Aui»rik<>
In Ka(.adu ..............$«.00
Za H IH« ................<».'10
Za Wirt leta................|LriO
.'i.l ___
7a N» w York ca fHa l*to . . $7 00
7m |n»| Icin ................).'t.rO
7m liiuzeiiifi vo «i celo leto .. 7m |niI leta ................$3.50
Subarriptioo Yearly
"OI.AH NAHOKA'
IZHAJA VSAKI DAN I'ltAZNIKOV
IZVZKMSl NKDKIJ »N
HilAH NAHODA". 21« WKST 18th STREET, NEW YORK, N. V. . . .	TEIJCPHONE: CHCIim I—124*
KONFERENCA ZA POMOČ BREZPOSELNIM
GLAS NARODA" *
S pošiljamo v staro do-J movino/ Kdor ga ho- j Če naročiti za svoje 0

jg
) Peter
• •
8	Z^ga
V Jtorounike ali prijat^- J —.......................— .
^ IjV, to lahko stori. - - 4 j
S Naročnina za starimi .	twvari.ost vojno
5	kraj stane $7. — V i<>^va<ko
K	- .. ..	r jzrii-nUrai olsl ranjena. *" \ o
s	Italijo lista nr post- jSj,. y.|t.,,:i r.„.šlo,"'bi n -lo I Ki«.
.5	ljamo.	p ničan.
I £
lini jo bila v Wasiiingtonu konferenca med reliefnim ravnateljem Marry Hopkins zastopniki Workers Alliance. Ifopkinsa je videti na sro.li -|jko
om r
Sprejem ljubijanskega župana1'! tnu]}]\tvv -nHlin *kivpno z
ANGLIJA IN MEHKA
Ko j*' Muhika -sprejela jiostavo, s katero je zaplenita imetja tujczrw škili petrolej sitih družlb, se Združene države niso wled tega posebno razburjale. V Washingtonu so eelo .priznali, da je imela M (bilka vso pravico >toriti ta usodni kora«. /a zaplenjeno lastnino bo plačala odškodnino, iu tozadevna pobi janja so "že v teku.
Y>e drugače jo pa nastopila skrajno Konservativna i 'hamborlainova vhma v Angliji Mehiški ivladi očita rop in druge nepostavnosti
Nedavno je zapadel rok plavila .'{70,UU0 peso v, ki jiLi mora plačevati Mehika Angliji tkot odškodnino za škodo, po-v z rt hV.iio v prejšnjih revolucijah. Mehika je znrožna plačat;, pa ni 'plačala, in v sled toga zahteva Anglija, da mora vrniti zaplenjeno uzemlje Pvorniškc naprave 'bivšim lastnikom.
Mvhika je odgovorila ostro in odloono in sicer ? tem, da je plačata zapadlih o7(J,(MKJ peso v, istočasno je pa prekinila diplomatske odnošaje z Anglijo. Iz Angiije je poklicala b*vg joga poslaniika iu tudi Anglija je {>ozvala domov svojega za .-topnika iz glavnega mesta Mehike.
\' ^vojoui ostrem odgovoru je zabrusila Mehika Angliji očitek, da ne tzadošča finančnim Obveznostim, ki jih ima napram Združenim državam in da naj ivsledtega pred svojim pragom pometa.
Zdaj >o vrata močno zaloputuena. Anglija je ne«yuisci no ravnala in se nahaja napram Mehiki v dot*i slabšen položaju kot kdaj prej.
% • Nič čudnega ne .bo, če bodo morale Združene države prevzeti Wogo [»osredovalca.
dr. Adlešiča in njegove soproge v New Yorku -
V četrtek zv«ver 12. maja nem odpeljal proti New Yorku, z drugimi vred prisf>st-vujem sprejemu ljubljanskega župana dr. Adlešiča in njegove soproge. 'Zjutraj ob se pripeljem v Xew York. Ker je dr. Božidar P. Stojanovič, gen<*oil-iii konzul .Jugoslavije, že pVej spotoT-rl v Cleveland, da vsi, ki
Stojanovič, ter korakava bliže parnika in skrbno gledava, 'kdaj zagledamo g. župana in gosjK> župani jo. Zdaj smo bili pa že v skrbeli, dU ju morda ne lw>. V tem pa na>> uradniki parnika povabijo na paruik, ter povedo, da je gospod župan Mit njegova soproga na pami-1 ku, to<la morata še počakati pridejo k sprejoinu odličnih go-j ratli raznih formalnosti, ki so slov iz Clevelanda, pridejo k j predpisale za novodošlece. Ko njemu, da so z drugimi vrtsl nekako lo minut tako čakamo.
bi, jugoslovanski Kulturni vrt. "To so ljudje," je povdarjal generalni konzul, "ki zasluži jo vsega priznanja, kajti oni res neumorno in požrtvovalno
.Vato je čestital odličnim golom pri vstopu na amerška tla ter jima voščil iskreno dobro-došl-ieo in ju ipozrlravil tudi v iimenu organizacije jugoslovanskega Kulturnega vrta.
Po banketu so se se malo prav j "mi domače nagovorili, na tf> -t .». si odlična go<ta še oglo-dala Xew York, zK'eeer pa sta se odpel jala v družbi pot^pisa-negji proti Olevelanrlu. kjer ju je navdušeno poztlravilo več
PADEC SUCOVA
Ko so se dne 13. decembra prejšnjega leta Japonci pt -lastili kitajskega gla\inega mesta INankinga, so takoj uvedfli novo kampanjo, čije svrha je bila polastiti .se Lunghaj ozemlja
ki je žituica Kitajske. Z zii vzet jem Sučova je bil prvi del le
t ,
kampanje uspešno zaključen.
V	borbi so odločevale japonske motorizirane armade, ln»Jj>i topovi iin premoč ja[Mm>kih letalcev.
Branilci .so se v neretlu umaknili, dočim je civilno pre hivab'Tvo že prej (zapustilo mesto.
V	okolici Sučova imajo .Japonci nart 200,000 vojakov. Kam se bo sedaj ohmila ta sila se ne ve. Po »zatrdilu nekaterih je njen prihodnji cilj Hankov, sedanje, glavno mesto kitajski- centralne vlade.	1
__- X ■ «_-	_;
-----------^^-"T-i
za i>ti dan njegovi gostje, sem se ta»koj odtpravil na jugoslovanski koifczulat na Fifth Ave. Tam sem se sestal z Slave Troš-torn, konzulom Gavrilovičem, Re v. Slajpfofkom iz Clevelanda, ter Rev. Vital VoduŠkom, ki so prišli k is prejemu župana. Med njimi je bil tudi rojak Metod Končan i-z Xew Yorka in še drugi. KnHalu za tem je prišel v urad dr. Stojanovič, ki nas je prav veselo sprejel, ter nas ves navdušen pozdravljal iin stiskal roke. Takoj je omenil za vodne elevelandske Slovence ter jim čestital k dovr-šitvi jugoslovanskega Tvultnr-ga vrthL
In z<laj gremo pa na pomol, da sprejmemo naša odlična gosta — pravi tir. Stojanovič ter nam taikoj ukaže izročiti vsto]i-
stopi pred nas dr. Adlešič in njegova sopi-oga; temu je sledil prisrčen pozdrav. V imenu jugoslovanske vlade je pozdravil odlična gosta dr. Stojanovič v imenu jugoslovanskega Kul-tumoga vrta pa podpisani.
Konzul dr. (lavrilovič, izse-Ijcniški komisar Slave Trošt, Rev. Vital Vodi^ek, Rev. Julij Slapšak. Anc»n Subelj. Anton Svet, zastopnik Glasa Xaroda. g. Hlača, g. Končan in še več drugih rojakov in rojakinj.
Po tem res prisrčnem sprejemu je po vabil generalni konzul <lr. Stojanovič oba ''odlična gdsta in vso tlelegacijo na njegovo privatno stanovanje, kjer je vse pogo^stil z fino kapljico iu n^.t<» pa smo šli v hotel na banket, katerega je priredil novodošlecem v počast dr. Bo-
delajo za ime jugoslovanskega'sto Slovencev. Prav lahko se n:\irda." Povdarjal je, dajtidi. da takega sprejema še ni kako on spoštuje Slovence ini^'1 deležen nol>e,n Slovenec v jih visoko ceni, ter. da je vselej Ameriki, pa tudi uradno ot*
posiljatve
n
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO frO DNEVNEM
KURZU
* \ '
V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.55............Din.
% 5.00............Din.
% 7.20............Din.
«11.65............Din.
100
200 300 0u0
«23.00............Din. 1000
«45.00............Din. 2000
Za « 6.35............Lir 100
« 12.25............Lir 250
« 29.50 ............Ur 500
« 67.00............Ur 1000
«112410............Ur 2000
«167.50 ............Ur 3000
SB GBNS 9RDAJ HITKO lUDNJAiO 80 NAVEDENI OIN« PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
»H
le Wtjie
Izplačila v ameriških dolarjih
... ...........«2L-»-
, "Srjj
J M» UMI
krnjn lfcpUHlo v doUrjUi.
• i" ■ ■
i!«
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
I_______ ^U« Naroda"
N. «.
nice na pntnol. nato pokliče	Stojanovič. kamor j«' po
vošč.ka, ki nas potegne na pomol, kjer so tfrls že čakali Anton Šubelj, Anton Svet, zastopnik Glas Naroda in drugi rojaki.-<Ko smo tako čakali kake pol ure, privezi parnik "Rex" ki se je počasi pomikal v pristan. 'Vi gospoda župana poznate in zato greva skupaj," prtivi dr.
vabil vso delegacijo.
Pri tem banketu je generalni konzul dr. Stojanovič napil obema odličnima gostoma in njima želel prijetne in srečne dni med rojaki v Aaueriki. Zlasti je dr. Stojanovič povdarjal odlično delo clcvelandskih Slovencev, kjer so s tako neutnor-
&EOR
Uatanovnllc
CJaFOSTLE; Inc.
DERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NKW YORKU In POPOLNI H/1	IN
OKOLICI POGREB VU	VIŠJR
MEDNO GRESTE KAM DRUGAM. OBRNITE tE NA NA6 POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ' BOLJ$E POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH OMbno VMS bo obiskal na i zastopnik, kl vam bo po-vodal cono In dal vso druga pojasnila. NEW YORK, N. Y. II BROOKLYN, N. I.
455 W. 43 St. I 219 Atlantic Ave. CIrde 6-7393 I maib4-9C» 1
Važno za potovanje
J* — «RJ— patoatl v Kari krat Mld tega ta«, jo potrebo«. M j« poučen p vseh stvareh. ViM aai lete« skutaje Vam uimmn 4aU najkelji« pcjanrila la totft vpp pwrtirteM. da je patavaala aitfcas la Utra ««!• aa sa-ia nas sa vsa pojasni In.
Ml preskrbhno vse, bodla« pretaje sa povrpSno dovoljenja, potni tinte, v Noje In sploh vse, knr je sn potovanj« potrebne v oajbitrfjtea (uu, la kar j« flavne, xa aajataaji« itnikL
Nodrtavfjanl naj ne edlninjo 4m sndnjecn trenutka, ker pfiBi •p MM Is WiHitagtaaa pevratne dovoljenje. KE-KNTtfV PERMIT, topt
Plilto tertj takfj za feraaplalna aavptfllp m xacetavljaase Vam.
In ndahno potonil.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY , (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
ra<l prido na slavnost, kadar so •fa povabili in tudi to pot hi rml ko ua pm'abil odbor jn-.icoslovansko^a Kulturno«:a vr-a mu radi pr^obilo.^fi > posla ni mo^of'p. zlasti, kor ><* jo komaj malo prejo vrnil iz Beograda v NV\v York. Podpisa-nemu jo naročal, da v njegovem imoiiii »pozdravi njemu dra.^e Slovence na tej epohalni proslavi.
Cjeueralnemu konzulu se je v priBU-nih hesetlah zahvalil dr. AdkJši<". Župan je na^iil gospodu kony.ulu, ter povdarjal, da i?a zelo veiseli tak sprejem, /lasti pa, ker sliši tako dobro oceno o našem narodu v Ameriki. Zahvalil se je za .arosto-Ijnlmost, katera je bila izkazana njemu in n j etrov i soprogi pri vstopu na ameriško celino.
Y i menn jngoslova?nBke»a Knlturno^a vrta se je podpisani zahvalil generalnemu konzulu za sprejem in za pogostitev odličnih gostov ter povdarjal, da je dr. Stojanovie res idealen Jugoslovan, ki sku-na vse narine v-treei/našim Ijnileni, katere on res zelo ceni, kar ji' š<» voekrat dokazal z dejanji. Xjega i indijo naši rojaki zelo radi, ter se ga rest o spominjajo, da jih je skoro do solz ganil.
doveta n da. namreč" rwt ameriške publike je bil še malo kdo tako sprejet, kot župan naše bele Ljubl jane.
.To/o Ordijja.
V ČETRT URE ZAIGRAL TRI MILIJONE.
| Včeraj sem na tem me-tu c-mcnil, da ne vem, kaj bi storili !*) ngoslnvija in Romunska, re 'bi bila napadena f'ehoslovaska, ki je, kot znano, tretja članiea Male antante. Danes sem pa či-tal, kaj bi napravili.
Poročilo se glasi:
— Soglasno s pogodijo, kl veže članice Male antante, ni .Jugoslavija dolžna pomagali Cehoslovaški, ako bi jo napadla Nemčija. Pomagala bi ji le, či bi .10 napadla Madžar-ka.
Tako je torej ta stvar. To j.-tako kol če bi udarila strela v farmer je vo hišo, pa bi rekei njegov sosed farmer: — Prijatelja sva. gasit pa ne grem. Ce bi ogenj na kakšen drng način izbruhnil, bi šel, toda k'» M*a <lrug drugemu obljubi'a prijateljstvo in pomoč, ni Jiilo »> streli nobenega govora. .1»' pač nesrečen, če "mu .je strela n/gala, in smili se mi, toda pomagati mu ne moi-om,
. ^Vp
Xe bom tajil, Amerika je r.>-dežela brezmejnih možnosti. V Ameriki je mar-ikaj mogočo, kar ni nikjer drugje na svetu.
Značilno pa je, da .ve zunanji svet o Ameriki dosti več povedat i kot je pa res. Kar za trebuh sem se moral držati, k* sem čil al v starokrajskih li>tili
Angleški bogataš Henry Talbot Clifton je znan za pravi ji-vec. Xeda\Tio ie igral z Lovom Brieeom. bratom znane igralke Fanny Brice. poker. Med igralci je bil tut I i Tommy Oni nan, brat. znane Texas Criii-nanove. Igrali so Četrt ure, po- naslednje poročilo: tem je Clifton moral vstati od; — V zakonodaji ameriški!: mize, ker so ga njegovi soigral- m0st in držav je mnogo pred-ci ociganili za cele tri milijone!pUov> nanašajočih se na javno franlkov.	]moralo. Tako je v nekaterih ;»-
Ker ni imel tolrko gotovine meriških državah še vedno v pri sebi, je podpisal ček new.veljavi ^nkon^ka določba, ria vorško boiv.o na vsoto 50 tisočtžona nc smo za0ma brez spo-dola rjo v in še d migi Ansrleško banko za
eek najdinjega krila. O'e to šotori, pn 20 tnso^ikrši postavo. Vsak policist i
funtov. Naslednji dan, ko seima pmvieo kadarkoli in kjerko-je n<'koliko i z trezni 1, je prišelh; (ivigniti žensko krilo'in se
na to, da so ga soigralei osle-parili. Sel je na policijo, kjer je prijavil goljufijo ter zahteval zai)ioro za oba čeka pa -se CHftonu tresejo Boji se, da ne bi postal žrtev izsiljevalcev, zato ga stalno spremlja dvajset najboljših detektivov

S
S^l^llllllllllill^
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSK Ar DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16: leta starosti.
ČLANSTVO: 50,000
FRTIMOŽENJE: 500.000.00
j * * »
• ' ----^^
■ * t
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: >57-59 S. Lawndale Av<
prepričati ali nosi spodnje krilo ali ne. . XTo, če bi ne imeli ameriški ^!ajjpoJieisli drugega opravka, bi
'l^'i dosli t£Lkib' ki ,}i PoHeijsko službo brezplačno vršili.
Ker že omenjam žensko spodnjo obleko, mi prihaja v spomin dogodbica, -ki je že ssplo šno znana, pa se mi zdi, da ne bo škodilo, če jo še enkrat zapi še m.
Vlak dolenjske železnice -opihal proti Ljubljani. V va g(>nu tretjega razreda so 4?<1< li: devetletni sinček, precej gosposko oblečen, njegova osen' indvajse^ letna mati, zdrava, čvrsta, lepa in smejočega s< obraza, tor njena mati, kmečka ženica, stara nad šestdeset jet.
Vstopi kondnktor in zahteva karte. Mati mu pomoli dve ee li karti in polovično karto za sinčka.
—	Za fanta morate imeti celo karto, — praivi s pre v mini k.
—	Oermi vendar? — vpraša mlada mati jzačudeno.
—	Zato, ker iina dolge hiteče. . t
Po kratkem premisleku pravi mlada mati:
—	No.
če določate voznino po hlačah, pa naj bo. Za fanta bom plačala celo,ikarto, ker i-ma dolge hlače. >?ame velja (po lovična karta, ker ima-m kratke hlače. Moja mati se liodo pa zastonj peljali, ker sploh ne nosijo hlač. *
Generalni poštni "mojster Farley pravi, da je v Združenih državah 9229 žensk — po-5taric, in kar ne more prehivali-t4 njihove delavnosti in pridnosti.
Če so vse take kot je hčerka mojega prijatelja Tomaža Previja
na Escpoi4t Fa.^ ^otem m« generalnipofthii^aojsteT ne moti: •• v • -
N A ft O D A" - New York
Tuesday, May 24 i 938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 2.
PROBLEMI PRISELJENCA
SOPROG JE PR&EL MEZ V JvQXITLM POTKM L, JO-J-J
j s\\|^irar<|tp3f : ^ Heui ameriška j državljanka, tn<»j mož pa jo n<. i/.akomio »prišel	Ali two
jriy on posoti-ameriški drža v K» je Jim Ilownnl xpoziMl ( i um. X:wlov je liil napisan: žira la, pa naj ho. (Mpa^-am^j^ i.i arlji\«» Ano Darringtoaovo, I.\sIjiioiW-iio od Am* Dan ing-! ji. <) *iprMx/in lijotio pismo." fVladno^w^ojUo gtadtijo h> i i iti i i za tmiuiok podvomil, trnove. Poznal je njeno pol-: «In |m meni lo >r« '("nuje zanj uro «fr< bit« in z rim to pisavo.
K A-XA'nsKl PRED IZPIT
("•lovci;
da sem se rodil v Avstriji. Mo-ia vas p« spada sedaj pod Tla lijo. Ali J>o kaj sitnosti radi te Žii ■
Vprti^aftje: —tvMto j t* e nezakonito v Združenimi
drža
STANOVI! NA 2F.NSKA
ig- j;. ' t iprt iH/iii nji ti o pismo. r*"*""4'
nI-: In H- j »o mol i J • zale| rlj#fio pi«»-/Se* AU« J»o fcakii'iatpreku r*4i
r; mo .prijaiM-j*	ki	ni drza^ljaw!' ^
\
u-< le. Ta u-oda pa je bila |*o. Sliti in dvajset ur pozneje, oil ravno	prl»^njMit-toa.
na/i ran ju njegovih prijateljev mu je pi gnesol poštni sel novo ol»i4ai.	ii K	\\ iv
»n tovarišev zelo pozna, kajti, pi tno. Xaslov je 1»il napisani "Prijatel^'ljei sokoli""?*«.' Howard je bil človek v letih in|vo|»et z roko lepe Ane. "To skn te, odpri zalepko. Ti si pri
motal'hi se zgoditi več nego ču-' pa je neverjetna žilavost!" je
dež. če hi Anu Darringtonova samo prisluhnila njegovi 111 lie-
teednm.
Vendar na svetu se se vedno dodajajo neverjetne xtvari in tako je Howard imel dovolj po-irinna, da je lepi Ani Darring-I ono vi izpovedal svoja čustva. Po istem sestanku sta se se*la še trikr »,t. Ko ni Ana ponudbe
menil Howard, vtaknil pismo kflfknr ga je bil prejel v novo zalopko in ga postal nepreci-tanega nazaj.
- , U:	X 1 V—S, /,> • • j'...- :r. .. .
O.l^ovor: -r-Aait tqoz ne more ' postal i ameriški državljan.. Rk^p je prav hK>goeey daho Kongre* vsedanjo m zasedanju sprejel zakon, ki bo omogočil *eg»ltfciranje njegovega ttrn Uja, na kar se mu odpre pot do; državljanstva. Kar «c tiče prošnje za gradbeno po soj ido tki
tej s t va ri neintereavrati.''
Hobson' je - ptagfcfsal zalepko,
da je padlo ito tla devet ovit- * kov. Slednjič -so r zadnjem «a-Tn tako je pis-'šli pismo, mo romalo od enega do drii-j Howard je tedaj nestrpno' g(nra. dokler ni prišlo do svo- \iprašal:
je os t ne postaje.	j "Kaj pa piše! Daj tneni.
Ko je poštni sol osmič po- da preči tam." zvonil pri vratih Jima ITowar-' TTobson mu je izočil pisanje l.i, se je v srcu starega samca in Howardov obraz se ie straš-
niti sprejel« niti odklonila, je le /penilo nežno čustvo. Ljubno podaljšal, -mntrai Howard, da je dovolj bežen ki dolgo čakal. Pokazal dok lici od pni ve srrani,
mu jo je izkazovala i Brio je pi-mo., ki ga je on se je Ana Darringtonova, ga je moe.Uam poslal Ani Darringfonovi In te- no presunila. De.ial je: "Sicer i in mn ga je naslovljenka vr-
tini .K' iitnel obr-ntek. da ga mla- me je ta ženska nekaj ea-a preda deklica jrleda nekako z vik-;
fca. Zaradi tega posihmal nista vee sestajala. Howard pa je šol kljub talin naslednji dan! v park. .ker je vedel, da priha-j Ana dnevno tja. Ana je res! prišla, ampak ne sama, tem vee
BRKI ZA CARINSKE
V" t
URADNIKE.
. .	Dobre^cm^e earinike je te
prevodu mladega kavabr|a.!4,ni 1>rr,sonotl,a nenavadna od-In sprehajala se je ž njim tako ve-ee |mi parku, da ni How-'j.^ nr>^f, ard tega niti zaslutil.	^e temu uprli, so se morali
Tedaj -e je Jim Howard vrnil' nreprieati. da ta odredba nika-
| red hp.: dohili so ukaz, da mo-brke. Nekateri, ki
d< inov ter je napisal Ani poslovilno pismo.. Xakopieil je v njeni vse jiolno obtožb iu oeit-kov proti Ani Dnrringtonovi. X« koncu je dostavil: "Xapra-vil sem trden sklep, da se nikdar vee ne vidiva. Zato vas pro-im, da >e mi v bodoee ne približate v nobenem ]>oložn-
in/;
Na-lednje julro. Ji m ni verjel lastnim oeem. Prršlo je
kor ni nova, temvoe da temelji na nekem zakonu iz leta 1S90. ki protv>vednje vsem earin^kim •itndnlikom, da hi se brili pod nosom. Ta zakon tudi pravi, d" fi lahko pndc ra«t! polno brado, ee jim je to všeč. Zveza madžarskih carinskih uradnikov je oh mila na finanene-ira ministra s prošnjo., naj ta nenavadni in nesodobni pa rani af razveljavi.
nibl. Tie da hi gn oflprla in pre eitala .
DESET KNJIG O SOLZAH.
vlade, ni nikakega predpisa, da mora prosilec biti ameriški državljan. V kolikor nam je znano, ni nikake zapreke, zakn."; ne bi Vi in Vas mož zaprosila za tako posojilo.
, Odgovor: — Od 1. julija 192«» se pomote te vrste no smatra-. .	_	za važne, kajti vprašan je o.i
vab, fcobko .stane, da uredi svo- |n.k:mja prejšnjega državljan-
»e'.vtovtp* lerfr, da ^^Kida k-stva prtlinj« še le v poštev, ko fu»ieri5be«m1POl«iilii v Kanadi ^ mpr0si za drugi papir. Bo-/ OHg^or^Br* dvoma Vi	<J:I. ko i2pohlito
tniaie v <r*itakOzv^uiio ka tiskovino
nMsko ' pred-ia^ittto i opa -' wjiv Xfkaieri; inoeemcu ki vpravieiiOi do jzV^kyotne ali
pre«iOovtn> v 11»-ž^ne, so psro^i ozi roma ofro^i airierišk i 14 držaoHjafKiv morejo legali-ziruti si^oj^Mbivanje v tej deže li s	se podajo v Kana-
do po priseljeniško vižo. Tu so stroški za pot, pristojbine za konzularno vteo in gla varmo, knr bi \wega skirpaj znašalo kakih $.V) do $75.
KRH A NAVEDBA O ROJ STNEM KRAJr Vprašanje: — Ko sem \-zel ^voj prvi papir, sem navedel,
za iiaturalizaeijsko uro'njo. navedete toeiio, kak so^no je Vaše sedanje državljanstvo oziroma podaništvo.
ODLOČNA ŽENSKA.
V Ooloiribcsu na Francoskem sta dva mlada moška odpeljala v avtomobilu mlado dekle, katero je hotel eden izmed Obeh pri slovesu poljubiti. Ugrab-Ijenka pa se je postavila ka vali rju po robu in mil je odgriznila nos. Ugrabitelja sta od nesla dok-lici prstan za fiOO frankov.
-T -- < s ■ * ■ '
NEČAKINJA IN TETA V ENEM RAZREDU.
_______ 4
'1 t 41 Anunir^briiclvii ]>rL Dine-
kslshtilln obiskujeta r>rvi razred ljudske šole dve nei*iki, ki sta med seboj v sorod ti. Ena S/.IIU I Iieetik je t-tli, .Intga p«i nečakinja.
HRIiPA NA POLJŠ^Elf.
H:Ia4n(» \T(ine. ki je zadnje dni zavhulalo na Polj-ki in. je spi ožilo silen val hripe. Po vesteh varšavskih listov leži samo v Varšavi iti okolici mvd lo tisoe l»olnikov, ki Miiajo hri-p« in angino.
r----—
SLUŽKINJA —
dqibi delo za pomoč materi z dvoji<koaia. Lahko delo in stanovanje. Vprašati je pri: — BA^IL, .">45 — oth Ave., New York, N. Yv ......
ADVERTISE IN GLAS NARODA"
Naznanijo in Zalivala
Tiiiniui «ir**>HD iian:oijinn priJtileljeni in ouiii«viu, je u(po«ti!.l in s>lin» <li»lin»» jreMctul iMilncpi »ofirojpi iu mali -
DORA VAVPOTIČ
ki j«> murk« 21. Jt>riiii. IflCls: rojen« I'cn^ov v Ihanu pri iMunfcila'.i,
mIura 4!» let.
PucMi kc j«> rrill (m» katoliškem ohr«*«iu na |mk<i|>i*liMV v Coopcrv-lowii, X. V.	** - • —
Ten. itotoui m* Iskreno zalo-aljujciu v«**m >*«»ro<inikoui in |»rijut>" Ijcin. ki wi um iti Motnjo uro prihiteli nn jw>in<W- fn nekateri eelo New Vorka. — h'|w hvala Mr. in Mre. I>ekieva in Mr. tu Mrs. Mam, kakor tudi Mr». I*avii lju-jan. ki Je hlla pri ujej <lo *a«Ju>' ure; Utkir-na hvala tudi Mr. iu Mrs. Valentin Krek iu Mrs. Ohluk iu n)en:in htVnou : pmv	hvala ilr. in Mrs. Kkuhic in bi novo m. Kr^na hvala
v*etu, kateri jn »tprciuiU k uidiijemu (Ki^ilku.
ICh njo ialujejn; FRANK VAlTOTlf, Mprmg; DOROTHY VAVPOTIČ. Werka. I*i4i«jni<« zapušča v »farmi kraju 4v* arAlrf. Ilarluiek. X. Y.. R. n. 2. 'J?., maja. 193K.
Leta 1302 je naznanil neki Anglež, da ho objavil delo, ki razpravlja o solzah In ki ho oh-j ravnaviilo zgodovino jokanja! od ustvaritve Eve do tedanjih j dni. Poudarjal je, da je to delo sestavil po najzanesljivejših virih in pod nadzorstvom nekaterih dam iz visoke družbe, ki proueuje jokanje.
Delo je ob<egalo 10 knjig in * kakšno temeljitostjo >e je mož spravil nanj, kažejo že njegove navedbe o vsebini. Prva kuj lira je obravnavala "Izvolili starost ?olz ter njih sestavo pred vesoljnim potopom." V drugi in t reji knjigi so sledile j raziskave o "Napredku joka-i nja med najstarejšimi ljudstvi. I — Izvor stokanja."
Avtor je bil prevzel vse? mo-goee stvari v krog svojega razpravljanja. Izračunal je bil globino solzne poplave pri neki žaloigri, poroeal je o upora-1 hi eelnilc pri pogrebih in c '"ueinku solz na izdelke narave. fleseti knjigi je razložil <olze v slane, grenke, sladke, grenko-sladke, čustvene, solze, v lcatarakte eustvenosti in v "slapove lopili obeu^tlcov." Prospekt je nadalje pripovedoval kiijpcem. da bo vse de>o okrašeno z bakrorezi črnih, (plavili in rjavih oči "v IKistajah jokanja" z blesteči-mi iae in jokajočimi portreti slovitih žen." Dodane so ttfrli podoln^ "izrednih jokačev" v bolezni". Delo bo najsijajnejše
kar so jih kd.ij videle človeške
i »•
"oet.	■
žalost ni znano, kakšna I usoda je doletela ta originalni , grafom an i Izdelek.
SPOMIN NA STARO DOMOVINO
Naši Kraji
ZBIRKA 87 SLIK iz vteh krajev Slovenije. V finem bakrotjisku na dobrem papirju, v veli-. kosti 5x7 in cev
Trn krasna zbirka, vaa stane samo
SPADA V VSAKI SLOVES
n
:1 L
ZXRKI DOM
Nafv&n iiliiTšItilKklfe kiMtf
* mm'
-JU.
* i i- »št c
^ knjfj^irM


1'iiaua -NsriA
dobit« vtakovrstat tlovsisski^ knjlft
♦ ] f » ? - * •
naših prUnasifc plaa,t«ljev: Csiiksrjv TsvSsrjs, jrarči^*£r#giji?KmstovJS Milčimtkegm, itd.^^r/sslsfj1 issttJ prevod« M Mrstaj^omanili i&ojstnSr
knjiftI^re, pMmi/ssmljevid5
LjnbiUlji kljiift cenik kaji^ki jih imixn0>'lAl0|iT'

bi Josip Jurčiča:
i. 4SVJSZEK: U v o il - X a r o d ti e pravljici in I »r i poved k e. -- Spomini na deda. — Jurij Kozja k. — Jesenska noč med slovenskimi polhu'-" Domen. — Dva prijatelja.
H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapce. -Smnkova ženitev. — Klošterski žolnir. — O jin je. — Golina.
Tunel
- Vrba n rad Ro-
m. ZVFiZKK: Deseti brat. — Ketnški valpet.
IT. ZVEZKK: Cvet in sad. — Hči mednega <o<|-nika. — - Koz lovska sodba v \*i-(iji gori. — Dva brata
V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin sarja. — Med dvema stoloma.
Vf. ZVKZEK:
>icega ee
Dr. Zolier. — Tngoiiier.
I-epa Vida. — vojn: krajini.
Pipa tobaka. — Pravda med
Moč bra-
VI T. ZVEZ K K: in pravica. — V tonia.
Vm. ZVEZKK: T van Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas, hakn smrdiš. —Ženitev iz nevoščj jivosti. -starega Slovenca Andreja Pajka.
TX. 'ZVEZKK: Rokovnjači. — Kako je Peter pokoro delal, ko je krompir grad,',, rejeni bankovci
X. ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
—	Po t«>-Spornini
Ko t ar je v
—	Pona-
(iloboko po«l zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. C*eif armade delavcev <e znri--vajo vedno globlje v osrčje /'.enije. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo i:i katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MaeAhma ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznilt opisih in Oogodkih. Tn tlel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slnv*tva.
259 strani
$1.20


StfeFA^ GOLJA IN NJEGOVI.
novele, 253 strani.
To)inin8ka
Spisi
r V Štefann »Oolji nam pbdaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središča te žive nepoznane zgodovin-ske slike stoji klena postava žnpnika Štefana flolje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce,- Prepletel je roman 8 tragedijo lepe Toliiviiike, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. loJUninskc novele vsebujejo med dragim todi origi-nafnvze spioSno «a?lo^ell pridiki "Pustlnn pridiga," in "Pulver unrf Bloi" ter hiser naše nrvolistike: Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
Naročite pri :
Knjigarni
216 W. lSlk STREET NEW YORK, N. Y.
fovec
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj j© posegel v dobo, ko se je začel Širiti protestan-tisem po Slovenskem. PridU Sfarja Jemf ja je klasično opisal. Romanu so dodana potrebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda ^-^nspreskega. 269 strani.	s 1
i j. V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. sto-letja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana veČerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo, v njegovi življenjski -modrosti pri čebelah, na njego-?em gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavQ o za rja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavirrjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam po-ustvarja kon slovenske preteklosti in i/, nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $136
1
(Sp isal B. Kellerniann) \)
i-
"*LXB NIBOD XQ — H«w Torti
VTuesday, May 24, 1938
» r
KBS EttOBST BLOVBK1 DULY BI B. ■. *
oj za ljubezen
NOVA ANGLEŠKA BOJNA LADJA
ROMAN 12 2IVLJENJA
O ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. 12
Ralf v zahvalo pridvi#ne svoj kldbuk. Nato pa pogleda vozni red. Ako se odip^lje -s prihodnjim brzovkCsoui v Hamburg, bo že isteg-a večera magotf po njej poizvedovati. Potem ae bo mogel, -ee bo ianel kaj uspeha ali ne, zjutraj odpeljati z bnzovlakom in bo ob desetrti zopet v Berlinu. Njegovi prijatelji, s katerimi! je hotel kositi, ga bodo eno dopoldne v tovarni ie oprostili.
Ko to skdene, gre k svojim prijateljem in je bil .-prejet z glasnimi klici, pa tudi -z očitki zaradi netočnosti. Oprosti ee in cip*zijo, da je nekoliko razburjen 111 ga puiste pri miru.
Ker Ralf v svoji-zadevi ne more ničesar storiti, ostane s svojimi prijatelji, da je že čas, da se odipelje. Mirno jim pravi, da mora zaradi družinskih raamer še danes naglo odpotovati »v Hamibmrg. Prosi jih. <da ga zjutraj v tovarni oprdste, ker bo prišel nekaj ur pozneje. Kar 'bo zamudil, bo že naidamefcttil.
Še eiikrart .gre v svoje stanovanje, vzame ponočno obleko in suknjo. Gospa Rosemann se zelo čudi, da je njen stanovalec hotel naenfkraft odpotovati.
4<Je zelo nujna trgovska zadeva,'' ji pravi.
In «e odpelje na postajo.
Post revček ga vidi prihajati in avito zategne obraz. Stopi k Ralf-u in pravi smeje.
4 'Ali bi gospoda mogoče zanimal robec, ki ga je ona mlada dania icsgiibila v sobi za prtljago?" .
Ralf mu -zopet da naipitnino in postrefcček m« pripoveduje, da je dami padel robec na tla, ko je oddajala prtljago, da pa je mislil, da je svilnatt pajpir in je šele pozneje opazil, ko je gospod že odšel, da ni pejpir, temveč nekaj drugega.
"Gospod bo mogoče mogel roibec darmi zopet vrniti.''
Ralf željno poseže po roibcu. V kotu vidi zavite črke R. M. In prav nič več ne dvomi, da je na pravi sledi.
Z nepopisno hrepenečim dbeufckom sedi v svojem oddelka in koprni, da bi že (bil na cilju. Sam se vpraša, zaikaj ga naenkrat ofcvlad-uje talko močan in globok občutek, pa si ne more raztolrnavilti. Ve samo, da bi bil nejpopisno srečen, ko bi v Hamburgu našel Rozano in zelo nesrečen, ako je ne najde. Robec vedno vlači ia žepa in lahen, rezek vonj zimzelena, ki vhaja iz roibca, se mu zdi, kot Rozana sama! Oster, sladek parfum ee mu ne bi zdel primeren za njo.
Njegovo potovanje pa je v njegovo veliko žalost bilo brezuspešno. V»se poizvedovanje je bilo zaman. Šel je od hotela do hotela in iapraweval po Roža ni, pomisli tudi, da se je mogla že s kakim parnikom odpeljati in je poizvedoval pri parObrodnib družbah. Toda njenega imena ni našel Izginila je brez sledu in ni slutil, da se je enkrat peljal tiik mimo nje, ko je v neki restavraciji nekaj jedla. In Rozana ga tudi 111 videla in ko ibi videla — nikdar ne bi mislila na to, da jo i£Če.
V ponedeljek dopoldne se Ralf v slabem, razpoloženju
Nedavno so v ladjedelnici .v Liverpoolu sprostili v morje najnovejšo bojno ladjo Ark Roval
za prevažanje aeroplanov.
MALA SIMONA NA VERIGO PRIKLENJENA.
Te dni je fraučotski policiji nekldo naznanil, da je blizu, kraja Bernay kmetija, kjer 12-letno domačo ličenko starši večkrat čez dan priklenejo na verigo. Policija je zaslišala tudi nekaj sosedov, ki so vsi povedali, da so že večkrat slišali, kako je dtikliea vpila in kričala. Nekateri pa so celo izpovedali, da so tu pa tam tudi nami videli priklenjeno deklico. Take izipovedi so torej policijo prisilile, da je stv»ar na lieu mesta preiskala.
Ko je policija prišla na tisto kmetijo, je res našla v hiši 12 let staro hčerko S»imo«io, priklenjeno za verigo na rokah in nogah. Bila je kmetova hčerka. Ko je policija stvar podrobneje ugotavljala, nikjer ni
kdaj pretepal. Na telesu ni bilo nobenih sledov udarcev. Puč pa sta oče in mati oba povedala, da sama po svoji razisodnosti namerno priklepata, svojo hčerko. Policija se je kajpada zanimala, zakaj ta-
vrne v Berlin m sklene, da ibo pričel poizvedovati na prigla- mogla ugotoviti, da bi bil kdo silnem uradu in pri Frankensrteinovih uslužbencih. Na lo'deklico kdaj r ne misli, da bi opustil vsako upanje, moral jo je najti in je bil trdno prepričan, da jo ibo našel.
Da bo bolj gotov, je pri parobrodnih družbah naročil, da mu naj pošljejo seznam potnikov, ker so mu povedali, da so zakasneli potniki pozneje vpisani.
Tudi na zglasilnem uradu ničesar gotovega ne izve. Ro 1V »ana Marten se je sicer odjavila, toda njeno bodoče bivališče'ko delata in da to nikakor ne je bilo oznaoeno kot "na potovanje." V inozemstvo! Na'gre. Oče je mirno povedal, da uradu za"(potne l**te je tudi izvedel, da je Rozana dobila potni ■ i ma njegova mata h^erika Si-iin za J^truiene države. S tem tudi ni bil mnogo na boljšeni.! mona taiko dober tek in tako M.ogo<^ fK) iz seznama potnikov izvedel, kateri parnik je vze- nenopiKno zdrav želodec, da bi . •	->f »e vedno bilo mogoče, da bi poslal za njo brzo-
javko, ki jo bo dobila še na pamiku. Več sedaj ni mo*el storiti.
Ko pride & urada in iz urada z« potne liste in <n-e čez ulico, MMTlwla Frankensteinovo slutnjo. ki je prišla iz trgovine. »Služkinjo prijazno pozdravi in stopi k njej
du IW^inn^ ^ ^^^ °bema	in
w^^km t1	V0*0*0 dabi,a naipitnino, noleg
tega je se bil junak vel.kega procesa, o katerem je Berlin še dolgo easa govoril.	•
.	dfln' WP0d doktor. Gospod Frankenstein
i 1, ^tovan>u milaittjwa gospa se počuti dobro. To-
trKje nenado™ Rinila - za dolgo ča^a, kot pravi miloatlj.va gospa. Vsem nam je zelo žal
kajti brez mdostljive g^p<xlične v hiši ne bo šlo in mi^tljiva
^aapno ™m W
spoMkU Kntt	in So^tf™ Rozana
sporen. Kajti Rozana je bila tako bleda in potrta ko ie
c^ovala „ najbrže je med njima prišlo pre^ do kaza
"O, najbrže je «amo začasen nesporazum "
~~ toda medve' Berta » .i8lZ — milslive, da se
f ^ več.vrnik- S	je vizela vse
«voje stvari, juti kak robec ni ostal."
^^ V""***' da * vendar-le ostal en njen robec m da ga mia v svojem žepu, toda tega ji seveda ni povedal. Pravi samo mitaogrede:
"Kara pa je milostijiva gogpiea odpotovala! ne vem. Tod- ——- — • je hotela nekaj dni ostati, doktor!"
vedno le jedla in jedla, zbog česar v liiši nobena stnar ni varna prod njenim tiskom.
Mati pa je povedala, <Ja m-ka.kor ne moro dovolj skriti živil pred v<*dno lačno hčerjo. Zato je morala živila shraniti, da iniajo potem domači kaj jesti, le, če je hčerka medtem privezana.
Potem pa so policisti zaslišali tudi irtaJo Simono. Ta je kar naravnost povedala, da njeni starši nanjo niso prav nič hudi in je tudi nikdar ne pretepajo. Kadar pa je privezana, ne
loore do jedi. Takrat je tako strašno l»a.čna, da 11101a od lakote kričati. Dekle se je celo zajvedalo, da doma nimajo toliko, tla bi bilo zanjo dovolj. Stvar je bila s tem pojasnjena. Vendar policija 11 iik ako r ni bila zadovoljna, da. oče in mati priklepata svojo hčer za verigo samo zato, ker je vedno samo lačna. Sedaj pa naj kdo pove, kaj naj bi oče in mati počela, če nimata toliko, d!a l>i vedno polnila vedno lačni želodec nesrečne deklice
Toda najprej se je peljala v hotel, kjer To je malo čudno, kaj ne, gospod
Vam "f1 Zdi	ker j* razgo-
varjai satoSkMnjo Pa vendar mprasuje še dalje, ker je le
na ta način mogel kaj izvedeti o Rozani
je &>dl1?- V kat^ri botel-pa je sla milostljifva
DeWe se zasmeje.
"Blučajno vem to, gospod doktor; Šofer, ki jo je peljal, no^1Ill03 »jaW^k — in mi je povedal, da je milosti jiva hotel rav,no na»Proti Lessingovega gle-aair»ea Moj ljufocek ima namreč avoje postajališče na wglu. ee hotel imenu ie. ««m r^vroJK;io >»
ctj
® P® hotel imenuje, sem pozabila.1 Ralf ai misli, da bo za ime že iavedel.
Toda pravi pre-
. r
ni mi
gospodična." (Dalje prifaodnjiS.)
LETOVIŠČE PAPEŽEV — .
GRAD GANDOLFO.
V 'prvih desetletjih 17. stoletja je kawlinal Maffeo Bar-benini v trgu Castel Gandolfo ob jlepein Albanskem jezeru, le nekaj ur hoda od Rima, kupil hišo in nekaj zemljišča zraven. Nekaj ivjzivalin tamkaj v bližini še priča, da so nekdaj tu li Rimljani radi poleti prebivali v te mlepem kraju. Hiša in svet, ki ju je ktupil 'kardinal Barberini, se razteza proti mestecu Ajbano. Za to krasno podeželsko liosestvece se je karhlinal tudi naslednja leta zanimal. Ko pa je ta kardinal leta 1<»2:? imenom V riban nad trgom ležeči grad z imenom Cartel Gaendolfo, tako imenovan ]io srednjeveški viteški rodovi ni Gandolfov, ki je Tiokrtlaj tukaj prebivala.. Po <11111 i papeža 1'rbana je t»a grad s piKsestvom v.rotl prišel nekaj
stalo la|*t papeške kurije, je papež Alexander VII. iz rodovi ne Ghigi sredi 17. stoletja grad nad vilo prezidal ter mu dal krasno zgodnjebaročno fasado. Od tistega časa je ta grad postal poletna prestolnica jioipi-žev. Vsi papeži so se za to letovišče zelo zanimali, ga krasili in izpopolnjevali. Vsi so radi hodili serrtkaj, 'kjer so si, kakor je že papež Aileksan-der VTI. dejal, "v kratkem ča--11 duševno in telesno docela opomogli."
.Prvi naslednik papeža Aleksandra VII. sicer ni nikdar prišel semkaj na letovišče, pač pa je naslednik tega, papež Klement XI., ki je leta 1700 po--■t'li 1 papež v 21 letih svojega papeževanja vsako leto po več mesecev prebil tukaj. Ta je posestvo in grad vilo tudi znova preuredil in popravil, ker je vse skupaj bilo več let precej zanemarjeno. Najrajši pa je v tihi samoti ob Albanskem jezeru prebival papež Benedict XIV. On je tfačel uvajati navado, da je z balkona vile blagoslavljal ljudhtvo, ki se je zihiralo spodaj, on je hodil rad med ljudi, jih tolažil kafkor oče, poravnal med njimi spore,
Pijem IX. semkaj prišel papež na letovišče. Po lateranskih pogodlbaih je bilo to posestvo z vilo Banberini vred znova pri-zr.aiu pin|>ežf-m kot njihova t'kt itei ;toriahia last.
Trk o j»> sedanji papež postal j nekaik novi ii-tanovnik tega p 1 e tva in gradu. Skoraj do temeljev je bilo treba vse prenoviti in popraviti, ker je bilo v CJO lotili skoraj vse tako za-lien.'irjeno, da že davno ni bilo vič .podobno kakemu letovišču.! Ko je bilo vi-e ikončano. je i»a-•než dal tukaj napraviti zvezdama ter brezžično <. 1 lajno pc stajfPoplavili so vodovod, ra. ti me?tu Albano pa so napravili vntove za zelen;avo, ki !?km aj z <lm-go zemljo daje ne-k*.n živeža.
Vendar je vse skupaj ostalo skromno in v ničemer ni podobno letovišču ikakega posvetnega vladarja. Vse je silno preprosto ter je prav v tej preprostosti skrita v^a veličina in mir tega papeževega letovišča. Castelgandolfo dandanes ni več paipo£(ko letovišče, marveč je tudi sedež zmanosfti, ki so jo v tem letovišču papeži vedno negovali in .gojili.
vse parn1ke
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zasic pa:
slovenic publ co.
YUOOSlJkV TEA VEL. i>Ei"r. ti* W. 181b 81., New lork, K ¥.
SPREJEM SLOVENSXIH IZLETNIKOV.
Posebno porcK-ilo, ki prihaja naravnost iz Jugoslavije, pravi, da je bil v Ljulbljani in Beo-graldu postavljen poseben odbor, ki bo pozdravil slovenske izletnike, ki bodo prišli iz Združenih držav proti koncu junija. Četudi se ne bodo izletniki odpeljali iz New Yorka prej, kot 15. junija s parnikom "iAquitania", so razni odbori v Jugoslav iji že izdelali načrte za slovesni sprejem.
Izletniški bodo 11 ajprej dospeli v Ljubljano. One izletnike, ki bodo potovali dalje v Beograd , bo pozdravil posebni sprejet ni odbor. Po pozdravnih govorih bodo izletniki fotografirani in bodo razglašeni za goste beograjske občine.
■Ministnski predsednik dr. Milan Stojajdinovič bo osebno pozdravil izletnike, pozneje pa bo njim na čast prirejen svečan banket. Po banketu se bodo z
avtomobili' odpeljali v Avalo, poslušal njihove prošnje in jim |na Oplenac in na drage zanilmi-•T»omagal, k jer koli in "kakor j ve kraje okoli Beograda. Tz-
koli je le mogel.
Papež Klemen XIII. je v žup-|n>stal papež z nj cerkvi Ciistelgamlolfa, ki je A III. je kupil |tlpa zgranlba Berninijeva, jeseni leta 17o9 posvetil celo nekaj š/kofov. Kakor že poprej rečeno, vso posestvo skupaj ni-'kakor ni bilo veliko in obsežno. Papež Klemen XIV. je v letih 1709 do 1"73 dokupil sosedno vilo CVbo ter ?o priklopi 1
kratov v druge roke, dokler ga toniu posesti. Vendar pa po leta 1C44 ni za stalno prevzela sestvo nikdar ni bilo veliko.
liinpeška kurija
Piipež Urban VIII. je stanoval v vili, ki je po njegovem rodovinskem imenu dobila ime * * Vi IT«a Ba rbori i>i'' ter je vsako loto \tso vroče mesece prebil tn-kaj na tem svojem posestvu. Ko je pozneje vse posestvo po-
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
naslednje knjige toplo priporočamo ljubiteljem zdravega humorja

DOMAfK ŽIVALI. 72 ■traal. Cen« ....................M
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena	.25
HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena	M
Trda res. Cena 1.—
13 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 sir. Cena	.Z5
PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ________M
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. VM str.	M
PREDTRŽANI. PREAERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..	JS
SANJSKA KNJIGA ...................................................M
SLOVENSKI SALJIVEC. bo strsnL Cena.............4t
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................Jt
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................11
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 atranl. Cena	JI TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi šalolgro M Vse nate").
18» strani. Cena ................................................M
ŽENINI NASE KOPRNELE. 111 atranJ. Cena	.tf TE KNJIGE LAHKO NAROlfTE PRI i
KNJIGARNA "GLAS NARODA
NBW VOH, H. I
P:';pež Pij VII. je hodil na poe.itniee semkaj leta 1803. 1804 in 1805. Potem pa je svoje letovišče videl šele leta 1814, ko so minila tista huda leta, ki nra jih je povzročil Napoleon. Zadnjikrat se je pripeljal semkaj leta 1817 in sicer meseca majnika. Tukaj je tudi sestavil tisto znamenito pismo vsem knezom Evrope, ki je v njem prosil, naj omilijo usodo na Sveti Heleni ujeitega Napoleona, nekdanjega svojega sovraižnrka. Za njim je njegov naslednik papež Gregor XVI. 16 let vsako leto hodil sem na letovišče. Ta papež je posestvo praskrtiel tudi z vodo. Ko pa je ptapež Pij IX. meseca majnika leta 1870 tukaj iskal odmora in počitka, se drugo leto ni vee vrnil semkaj in za tem dolga leta ni bilo nobenega papeža. Papeži so bili pregnani v Vatiikan in so tam prebivali v prostovoljnem jetnistvu, njihovo posestvo pa je zasegla država.
S tega kraja je silno lep razgled na okoli. Akbansko jezero je blizu, blizu so modre Albanske gore, od zahbda se ble-wci sinje morje, na severa pa se v daljavi svetijo kupole rimskega mesta. Marsikak knez in kralj je bil tukaš papežev gost. Minilo pa je celih 66 let, preden je za papežem
letniki bodo gostje Beograda tri dni in bodo za nje prirejene ra?rtiolione zabavo.
Izletnike bo spremljal uradnik Ounard White Sitar paro-brodne družbe Mr. M. S. F)ke-rovie.
KKI:I ANJI;;
i'AKNIKOV SHIPPING NfelW'i
25. maja:
Queen Mary t Cherbourg
27.	maja: Bremen t Bremen
Paris v Havre
28.	maja:
Coute di Savola ▼ Ueuoa
1. junija: New York v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normumlie v Havre
3.	Junija: Eurupa v Bremen
4.	junija: Koma v Genoa
7.	junija:
lie de France t Havre
8.	juulja:
Queen Mary v Cherbourg Ilansa v Hamburg
11. junija: Nieuw Amsterdam, Boulogne
Hex v Genoa Columbus ? Bremen Cbamplaln v Havre 15. junija :
Normandie v Havre
Aquitania v Cherbourg
Kreiueu v Bremen
18.	junija:
Coute dl Savola v Genoa
19.	junija:
De Givisse v Havre
21.	junija: Europa v Bremen
22.	junija:
Queen Mary ▼ Cherbourg lie de France ▼ Havre 25. junija:
Vulcaula ▼ Trst
*J». junija:
New York ▼ Hamburg Normsudle v Havre
Aquitania v Cherbourg
2. julija: Nieuw Amsterdam, Boulogne
Bremen v Bremen Cbamplaln v Havre Hex v Genoa
vazng za naročnike
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačuno naročnino. Prva
Številka (Kimeni meaw, druga daq in tretja pa leto. Da RBin prihranite ne|»otrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skusate naročnino pravočasno iioravnall. Pošljite naročnino uaravnost nam ali jo pa plavajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu lzme*l zastopnikov, ko jih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upra »*t-čeni obiskali tu>i: druge naselbine, kjer je kaj nasiti rojakov na»** ljenih. Zastopnik bo Vam izročil ptrtrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jarab l^aiishin
COLOKAOO:
Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
ludianapolis, Fr. Zupančič
ILLINOIS:
Chicago, J. Bevčic
Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois) Jollet, Jennie Bambicb La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago in Waukegan, Moth
Wartolc
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopireo
MICHIGAN:
Detroit, L. Planhar
MINNESOTA: Chlsholm, Frank Oouie, J. Lnkanlcii Ely, Jos. J. Pesbei Eveieth, Loots Gouie
..Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John PovSe Virginia, Frank Hrvaticti
MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. B rode rick
NEW YORK: Gowanda, Karl Littla Falls, Frank
OHIO: Bnrlierton, Frank Trotu Cleveland. Anton Bobe k, Cbas. Kar* linger, Jacob Hesnik, John Slapnik tiirard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton KikeU OREGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Beswemer, John Jevnikar Broughton, Anton Ipavec Ci>nemaugh, J. Brezovee Coverdale in okoUca, Mrs. Ivana
Rupnik Export, Louts Supančič Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Fr. Blodnikar Greensburg, Frank Novak	j
Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Palanta Krayn, Ant. Taužeij Luzerne, Frank Bal loch Midway, John 2ust Pittsburgh in okolica, Philip Pragar Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Scfcifrsr West Newton, Joseph Jovan . WISCONSIN. Milwaukee, West AlUs, Fr. Skak SbeUtygan, WYOMING: Hock Springs, Louis DiamoudviUe, Joe Rolich
a sv*>
te, katera je prajal. gast^nika tapta W«AVA "GLAS NAlOM"