poštnina plačana v gotove«
Leto X8V. Štev. 217	TELEFON UREDNIŠTVA; 25-C7 UPRAVE: 25-67 in 2S-OT POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91	Maribor, sreda 25.septembra1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v noravi ali po ooštl 14 din. Dostavlieu m dom 15 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409	Cena 1 din 1— 1
Boji za Dakar še niso končani
Čete generala de Gaullea so se ponovno poizkušale Izkrcati, kar pa se jim do davi ie ni posrečilo — Angleške vojne ladje obstreljujejo Dakar — Potopljena je francoska podmornica in sestreljena 5 angleška letala
MILAN, 25. sept. Stefani. »Popolo 'd1! Italia« piše v napadu na Dakar ter pravi, da sedaj Angleži bombardirajo civilno prebivalstvo, o katerem so govorili, da
ga ljubijo in ščitijo. List Opozarja na.angleška bombardiranja na Norveškem, Holandskem, Belgiji iti Franciji.
Represalije: napad na Gibraltar
Včeraj popoldne je 20 do 30 francoskih bombnikov metafo
bombe na Gibraltar
VICHY, 25. sept. CNP. Danes dopoldne je bilo javljeno v Vichyju, da se vi-chyjske čete uspešrio branijo pred napadi čet generala Charlesa de Gaullea ter Angležev. Do davi je bilo odbitih šest poizkusov, (ja Se svobodne francoske čete in Angleži Izkrcajo. Oblasti so odbile tudi drugi britanski ultimat. Na obeh straneh ja že veliko mrtvih. Torpeda, ki so jih pošiljali z obale, so prisilila angleške ladje, da se umaknejo na daljšo razdaljo, od koder so iz daljave« kjer jih frau coski ogenj ni več dosegel, nadaljevala z obstreljevanjem Dakarja. Admiral Dar-lan je v dneviifem povelju včpraj dejal, da so. bili dosedanji^ napadi odbiti. Davi jc bil Dakfir v rokah Petainove vlade, vendar priznavajo v Vlehyju, da je potopljena ena francoska podmornica, do-čim je posadka skoro/ vsa rešena, Sestreljena so tudi 3 angleška letaka. F'
- LOiiDONft 25c sept. RNP. GnefaJni Štab generala de Gaullea javlja davi, da je bilo v teku noči izvršen drugi poizkus izkrcavanja v Dakarju. Po doslej dospelih vesteh Se^ahko računa* da osp^o. Qpefacii©;se nadaljujejo od ponedeljka
gjutraj. . x ^. .i ..............................................
.? ŽENEVA} 95. sept. DNB. Mornariško ministrstvo v \'ichyju je sinoči dobilo podrobueiše podatke,o napadu angleške
NEMŠKO VOJNGuPOROCIJjO .
BERLIN, 25. septembra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo j(e Včeraj poročalo: Pri nasilnih oglednlških poletih nad južno Anglijo "je thenliko letalstvo tudi včeraj bombardiralo Vojaško važne objekte, :Prl tem so se razvile letalske borbe, v katerih so imeli nemški letalci velike usfjehe. Ponoči So bojne eskadrilje nadaljevale z napadi na London itt na droge vojafiko važne objekte v Angliji, na doke Mihvall in Indija m v bližini \Vaterloo ih Myde-parlca. Tudi drugod 60 bOriibe zanetile velike požare. V Liverpoolu so bili' zaneteni viiiki oignjl, Kot maSčevanje za angleški letalski napad na nei«ško univerz zltetno mesto *Heidelb6rgt k j«1 ni hobehih vojaških objektov* to n«ft9k^ eskSdrtlJe boirtbafclirtle - EarfrtM-idge.- P**f Več' ib-vražnikovlhil priStaril86i so bile potiovno poležCtie mine." PMekld not *d attgleSft& letala Izvfedlar hapbdč na- vefe krajev v severni Nemčiji 1«'n£-Bertih. Bombe *o poškodovale hiše na obfobju Berlina* Ubitih je bilo Vefc civilistov, mnogo pa ranjenih. Niti V Berlinu, niti v drtiflhkra-iih ni bite pfcvirč&rtft Nobena škoda Vb-jaškim napravam. SOVrhžnlk Je Izgubil včeraj Ž4 ietal v spopadih v zraku. Eno letalo pa je zbilo protiletalsko topn^tve. Izginilo pa je Šest rjemSih le^al.
.. BERLitL. AfK .V.'.tejcu minile j noči so angleški bombniki znova skušali napasti Berlin, toda ffločnR protiletalska obramba je sovražniku preprečita precizno metanje bomft. Večji del bomt> ?e padel na odprte prostore. Vendar Je bilo na periferiji zadetih nekaj zgradb. Bilo' je med civilnim prebivalstvom tudi nekaj žrtev. Zažigalne bombe so zadete neko bolnišnico* škoda je 'neznatna. Posameznosti o obsegu škode š6 niso zhailei
LONDON, 25. šef*t. . V pfVili jutranjih arah so netnlka letala vrgla več »super-
mornarice na Dakar. Iz teh podatkov je razvidno, da so se posamezne angleške edinice poskušale Izkrcati že V ponedeljek popoldne. V noči na torek ter včeraj dopoldne pa so pripravile ponoven poizkus izkrcanja pod zaščito topovskega ognja. Vsa akcija je bila izvedena ob sodelovanju mornarice in letalstva. Iz podatkov je tudi razvidno, da so bili sestreljeni trije angleški bombniki, zadeta pa je bila neka križarka.
ŽENEVA, 25. sept. DNB. —.Po vesteh iz Vlchyja In poročilu francoskega radia se je. Izvedelo, da je poveljnik angleške moinarice pred Dakarjem izročil nov uiti mat vrhovnemu komisarju Bolssonu, ki pa je ultimat cdbii. V tem ultimatu je postavljena zahteva, da se mesto do danes dopoldne preda.
ŽENEVA, 25. sept. DNB. Francoska ad-miraliteta je objavila sinoči pozno poročilo o bojih, ki se od ponedeljka dalje bijejo na morju pred Dakarjem. V sporočilu je rečeno, da je bila francoska podmor nica »Perše«, ki je stationiranja v Dakarju pbtopljfna v treflatku, ko se je pripravlja la na napad na neko angleško križarko. Večji del posadke je bil rešen še preden se je podmornica pogreznila. Francoski podmornici se je posrečilo torpedirati an-
GIBRALTAR, 24 sept. Reuter, Pomorska oblastva v Gibraltarju so izdala poročilo, da je včeraj prišlo okoli 20 do 30 letal, ki so jih identificirali za francoska, ter z višine 7 do 8.000 m bombardirala Gibraltar. Eno letalo je bilo sestreljeno. Bombe so padale vse povprek, vrženih je bilo preko 100. Veliko jih je padlo tudi v morje. V mestu je nastalo nekaj požarov, ki so bili kmalu pogašeni. — Ubiti so bili 4 civilisti, 12 pa ranjenih. Napad je trajal 4 ure.
MADRID, 25. sept. Stefani. Po poročilih iz Algecirasa so francoska letala pri včerajšnjem bombardiranju povzročila Gibraltarju veliko škodo. Afsenal je težko poškodovan. Zadeta in zažgana so tudi skladišča goriv. Letala so bombardirala tudi vojne ladje, zasidrane v luki. Za dela in poškodovala so nekatere od teh
Kiel, Hamburg, Cuxhaven, Miinster, Hannover in več letališč na deželi. Nemško poročilo pravi, da je bilo nad Anglijo sestreljenih 18 angleških in eno nemško letalo.
LONDON, 25. sept- Reuter. V nocojšnjih bitkah je bilo sestreljeno 8 nemških in 4 angleška letala, dva pilota sta rešena.
LONDON, .25. sept, Reuter. Posebni do-pisnik newyorške »Herald Tribune« opisuje včerajšnje nemške napade na London. Nemški bombrtfki, 17 po številu, so imeli v spremstvu več kot 80 lovcev, vendar se jim ni posrečilo podnevi prebiti se skozi zapornii ogenj.
piše, da je to število veliko previsoko.
LONDON, 25. sept. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da sta bila zadeta dva nemška minolovca, v bližino tretjega je tudi padla bomba. Agencije pa javljajo, da je en minolovec potopljen,, drugi pa verjetno. Nemci fii Angleži so izgubili po eno letalo pri tem napadu.	.
letalski oddelek je bombardiral letališče v Port Sudanu in težko poškodoval deset sovražnih letal na tleh. Drugi oddelek je bombardiral letališče v Ardenu. Sovražnik je ponovno bombardiral Ouro, Adi Ugru, Sasamanu in Diredavo, Ranjena je bila ena oseba. Skoda je malenkostna*
Ctlrih, 25. IX. Devize:	Pariz	0.82%,
London 16,55, Newyork 4(38, Milano 22.10, Madrid 40, Berlin >175.30, Buenos Aires 101.
ladij in morebiti so tudi potopila neko ladjo. Na trdnjave je padlo 85 bomb. Po naknadnih poročilih so se francoske eska drile, ki so priletele iz Maroka, Izmenja« vale, ne da bi niti za trenutek prekinilo svojo akcijo. Prvi napad je izvedla eska-drila treh letal, ki so bombardirala ird-hjavo. Iz Algecirasa so bili vid«! mnogi požari. Eden je bil še posebno velik in razširjen.
MADRID. 25. sept. Stefani. Po naknadnih poročilih jz Algecirasa se je bombardiranje Gibraltarja začelo ob 13.4S ter končalo ob 15.30. Vse bombe so padle na trdnjave, ker so letalci leteli zaščiteni v oblakih ter lahko kontrolirali efekt svojih zadetkov. Ob 16.30 je ena britanska eska dra Izplula v smeri Atlantskega oceana. Naknadno se je Izvedelo, da je ta eska-drjla odplula v Sredozemno morje.
Nemške čete v finskem pristanišču
HELSINKI, 25. sept. CNP. Nemške čete so se izkrcale včeraj zvečer v finskem pristanišču Varsa v Botnijskem zalivu« izkrcanje je bilo sklenjeno s posebnim sporazumom med obema vladama. Nemške čete imajo tako precej skrajšano pot na severno Norveško,
SODIŠČE ZA DE GAULLČVE PRISTAŠE
VICHY, 25. sept. CNP. Kef se pokret genrala Charlesa de Gaullea širi tudi podtatno že v sami Franclji, je maršal Pž-ISJtT sklenfn da naredi temeljit pretres Svojih sodelavcev. Ustanovljeno jefoseb-ho sodišče-, ki bo obsodilo na smrt vsakega Francoza, ki bi sodeloval z generalom de Gaulleom.
ODLi^OV^NJE ANGLEŠKIH PI--1	•,	LOJTOV
LONDON, 25. sept. Reuter. Med odlikovanim! piloti, ki so še borili proti nemškim letalom, je tudi 27 letni grof Czer-ilin iz Berlina, potomec avstrijskega ministrskega predsednika mod- svetovno vojno. Sestreli! je v eMem poletu 3 sovražna letala. Poljak Josip František je bil odlikovan, ker je sestrelfl 5 letal v erterti tednu. Najpopularnejši angleški letalec Bader* ki je bfez nog, je s svojo eskadriljo sestrelil 33 letal, sam pa 6.
f RUST V RIMU
RIM, 25. sept. DNB. Nemški prosvetni minister Rtist je imel ponoven sc-šfSBgR z italijanskim prosvetnim ministrom Bottaiem. Na tem sestanku stft dt‘ŽaVi1fka razpravljala o nalogah in ciljih vzgoje v Nemčiji in Italiji.
NOVE SOVJETSKE JEKLARNE
LONDON, 25. septembra. Reuter. Tri nove velike tvornice jekla bodo zgradili v SSSR. Eno v Tiflisu, drugo na Oneškem jezeru, tretjo pa, ki bo največja, nekje v Sibicyi. a . ,  	 •	•
gleško križarko.
i•_. «>ni ou 10^	:	O-o.i	i. v..». l i	v..	^
Letalski napadi na London in Berlin
Nemška lefaja so nocoj metala „$tiper-bombe" na srediiče Londona, angleška pa na že-[eznllke postajo in elektrarne v Berlinu — Doslej najdaljši napad na Berlin
bomb« na West End. Sestreljeno je bilo l$Mp. povega tipa, ki je padlo na neko hišo v West Endu. Veliko hiš je bilo porušenih, med njimi tudi dve bolnišnici. Nemci se metali karbidne sveče, ki so razsvetlile, ves prostor nad. Londonom, BERLIN, 25. sept. CNP. Angleški ^ombniki so danes ponoči znova napadli Berlin. V dveh okrajih sta bili zadeti plinska in električna centrala. Napad je trajal 3 ure. in. 47.minut. Angleška letala So se pojavljala vsake 4 mi mite nad cilji. Napaden Je bil aerodrom Tempelhof ter železniški postaji Potsdam in Anhalter. Bombardirane sd bile Siemensove kabl-ske tvornice, Spandau, Stettin, Wlsmar,
Napadi na kanalska pristanišča
ubitih 50 do 60.000 mož,,^Daiiy Mail« pa
LONDON, 25. sept.	CNP.	Angleški
bombniki so včeraj potopili pet nemških torpednih, čolnov na francoski obali. Težko je bila bombardirana tudi nemška ba Ža V Brestll. Videti je bilo 4 velike požare.
I LONDON, 25. sept.	CNP.	Angleški
bombniki šo tudi včeraj obnletavŠU z bottrbattii ttemškfe čete,	ki so	se itrHe v
vkrcavanju na ladje. Misli se,	da je bilo
Boji med
RIM, 25. septembra.. Stefani. Italijansko Vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče* uradno vojno poročilo: • V Ševerrii Altlkl je bilo ponovno bombardirano utr-Jeflb mesto Marsa Alatruh. Bombardiranje je bilo uspešno. O priliki sovražnih napadov na Ttibruk In Bardlo ni bilo žrtev.1 škoda je bila malenkostna. V Vzhodni Afriki so se ntsše ogledniške patrulje srečale s .sovražnikom v okolici. Totijaka Liujana (Rudolfovo jezero). Naši oddelki so prisilili sovražnika k umiku. Neki daš
Boji med Angleži in Italijani
Nadaljevanje rimskih posvetov v Berlinu
Zatrjuje se, da se bodo državniki osi sešiti prihodnji teden zopet k posvetovanjem, tokrat v Beriinu — Angliji je bila v Rimu prožena možnost za kompromisni mir, ki je pa ni spre*
jela, trdijo v Ameriki — Odmev v Balkanu
BERLIN, 25. septembra. ZPV. Razgovori med Hitlerjem in von Ribbentropom so se tudi včeraj nadaljevali in tvorijo osredje vsega zanimanja. Po teh raz-govorih bo imel von Ribbentrop razgovor s španskim ministrom in francoskim zetom Serranom Sunerjem. Kakor se zatrjuje, se bodo v Rimu pričeta posvetovanja prihodnji teden nadaljevala v Berlinu, kamor bo prispel italijanski zunanji minister grof Ciano. NI izključeno, da se bodo sestali tudi Hitler, Mussolini in Franco. V istih krogih naglašajo, da gre pri vseh teh posvetovanjih pred vsem za poostritev totalitarne vojne proti Angliji, in sicer s še silneišimi nemškimi letalskimi napadi na angleški otok in odločnimi operacijami v kolonijah, posebno v Afriki. Drugo vprašanje teh razgovorov je akcija za popolno likvidacijo še zadnjega angleškega vpliva v Evropi in zlasti tudi za likvldacio simpatij za Anglijo, tam kjer še obstajajo. Končno pa gre za dokončno odobritev načrta za bodočo ureditev Afrike, ki naj postane v celoti interesno področje Evrope. V tem vprašanju je bilo sicer doseženo že popolno soglasje med silama osi, toda treba je rešiti še neke podrobnosti. V zvezi s tem je zelo zanimiva izjava, ki jo je podal zastopnikom tujega tiska predstav nik nemškega zunanjega ministra, ki je
TOKIO, 25. sept. DNB. Kakor poroča »Jomiurl Šimbun« iz poučenega vira iz \Vashingtona, je ameriška bojna mornarica s Tihega oceana odplula v angleško vojno luko Singapoore, da bi bila pripravljena na temeljne spremembe na Daljnem vzhodu.
TOKIO, 25. sept. DNB. »Kokomia Šimlbun« piše: »V primeru, ako bi se Zedinjene države Severne Amerike vgne* zdile v Singapooreu, potem bi Japonska uporabila proti temu vsa razpoložljiva sredstva. Angleži In Američani naj si zaradi tega to dobro premislijo. Vprašanje ohranitve pomorskega gospodarstva na zahodnem delu Tihega oceana je za Japonsko življenjsko vprašanje. List »Ougaj Šogio Šimpo« pripominja, da je z japonsko akcijo v francoski Indokliri ustvarjena možnost, da se izvrši pritisk tudi na angleško vojno luko Singapoore.
Willkie za
NEW YORK, 25. septembra. Ass. Press. Republikanski prezidentski kandidat W e n d e 11 W i 11 k i e je imel v San Franciscu votivni govor, v katerem je sicer napadal Roosevelta, se je pa glede zunanje politike, zlasti glede podpiranja Anglije, postavil na isto stališče kakor on, odnosno je bil še mnogo odločnejši. Dejal je: »Mi moramo pošiljati, in spet pošiljati pomoč Angliji, ki je ostala naš edini prijatelj in je tudi naša prva obrambna črta. Pomagati ji moramo do skrajnih meja možnosti, kakor to priporočajo strokovnjaki, ki so o tem sklepali«. Ko je govoril o Tihem morju, je dejal, da »bomo najbolj podpirali interese svoje domovine na Tihem morju, ako pomagamo Kitajski na gospodarskem polju«. Nato je nadaljeval, da »podpira prizadevanja Združenih držav Severne Amerike,
RIM, 25. sept. ZPV. V zvezi s člankom v organu rdeče vojske, „Krasnaji Zvjezdi“, razpravlja italijanski lisk o sovjetskih interesnih področjih in pravi, da se začenjajo šele na Črnem morju, dočim se je Sovjetska zveza na ozemlju, ki leži zahodno od tod, des-interesirala. Priznala je novo ureditev madžarsko-romunske meje in obnovitvene- nažrte- velesil- osi. Tisti,, ki
dejal med drugim,- da med silami osi in Anglijo ne more več biti kompromisnega miru. Zaradi tega se bo vojna proti Angliji nadaljevala na vseh frontah, in to ne le vojaških, ampak tudi političnih in diplomatskih. Še tik pred odhodom von Ribentropa iz Rima je bila dana zadnja možnost za pogajanja z Anglijo za kompromisno likvidacijo sedanje vojne, sedaj pa te možnosti ni več. Vsa vrata so zaprta. Pospešena totalitarna vojna je zato najkrajša še preostala pot do miru. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, pravijo tukajšnji opazovalci, da v tem tednu še ni mogoče pričakovati nobenih konkretnih dejanj kot posledic rimskega sestanka, ampak bodo ta sledila šele po končanem nadaljevanju teh razgovorov v Nemčiji.
WASHINGTON, 25. sept. CBC. Izjavo zastopnika nemškega zunanjega ministrstva tujim časnikarjem tolmačijo tu tako, da je bila s strani sil osi prožena Angliji možnost za premirje in kompromisni mir. Ta prilika ji je bila prožena za časa rimskih posvetovanj, toda v Londonu je niso sprejeli.
BERLIN, 25. sept. DNB. Zunanji minister von Ribbentrop je sprejel sinoči ponovno španskega notranjega ministra Su-nerja, s katerim je imel daljši razgovor.
Jponska vojaška akcija v IndokM je zmanjšala važnost Slngapooreja, ki bo nekega dne popolnoma izginila.
NEW YORK, 25. sept. Reuter. Dobro poučeni krogi so prepričam, da bodo USA ob zaupanju v odporno moč Anglije prevzele vlogo stabilizatorja na Tihem oceanu. Med ukrepi, ki bodo izdani zaradi francoske akcije v Indokini, se ne omenja samo možnost popolne prepovedi dobave bencina, starega železa in drugega materiala Japonski s strani Arne rike, ampak tudi povečanje dobav vojnega materiala, zlasti letal, Holandski Vzhodni Indiji. Pričakuje se prav tako, da bo poslanik USA v Tokiu poklican zaradi konzultiranja v Washingto.
WASHINGTON, 25. sept. DNB. CordelL Hul! je izjavil, da vlada USA obsoja japonsko akcijo in njene metode. II«II ni hotel dati izjave o morebitnih korakih1
da si pridobi pomorska jn letalska opo-rošča na Tihem morju, kajti ž njimi se bodo Združene države zavarovale proti nevarnostim na Tihem morju«. Ko je govoril nato o razvoju evropske vojne, za katero dela soodgovorno Rooseveltovo vlado, je dejal, da je treba računati z vsemi možnostmi. Ako bi Anglija mogla zadržati nemški napad, potem bi sledila v Evropi revolucija, ako Anglija propade, bodo Združene države ostale osamljene nasproti svetu, ki je ves organiziran v totalitarnih vladavinah, divje osamljene, kajti noben narod na svetu nam ne dolguje ničesar razven razočaranja in slabo voljo! Zato, je zaključil, »je treba Angliji pošiljati in spet pošiljati pomoč, kajti angleški imperij je prva obrambna črta Združenih držav Severne Amerike.
so gradili svoje razdiralne načrte na upanju, da Sovjetska zveza še ni s priključitvijo Besarabije in severne Bukovine zaključila svojih aspiracij v tej smeri, so se prav tako temeljito zmolili, kakor v vsem drugem, kar so pričakovali od tam. Sovjetska zveza predstavlja zaokroženo enoto, ki nima svojega dejanskega ležišča v pravi Evropa,! amptak-ptred vsem v Aziji. Ako ob-
CARIGRAD, 25. sept. Ass. Press. Med Turčijo in Grčijo se opažajo zadnje dni živahnejši diplomatski stiki, ki so postali potrebni v zvezi z rimskimi posvetovanji. Tako je turški poslanik v Rimu prispel v Ankaro, da poroča vladi o novem položaju. Turški poslanik v Atenah je bil pri grškem ministrskem predsedniku Metaxasu, grški poslanik v Ankari je pa konferiral s turškim zunanjim ministrom Saradžoglom. V turškem tisku se opaža odločen afront proti bolgarskim težnjam, da bi se načela razna balkanska vprašanja.
SOFIJA, 25. sept. ZPV. Bolgarski tisk se ukvarja s komentarji italijanskih listov po vrnitvi južne Dobrudže Bolgariji in pravi, da je treba sedaj rešiti tudi še vsa ostala balkanska vprašanja, da se bo petem ustvarilo politično in gospodarsko sodelovanje na vsem tem področju. Balkanske države morajo slediti politiki, ki je v skladu z zmagovitimi akcijami velesil osi na fronti vojne in miru. «Slovo» pravi, da so oni, ki so bili na strani Anglije, postali brezpomembni. Vse balkanske države morajo precizirati svoje stališče in svojo zunanjo politiko ter docela spremeniti svoje duhovno stanje, ki je zapuščina politike, katera je bila za vselej premagana.
HANOI, 25. sept. Reuter. Japonske čete so včeraj ponovile napade na francoske čete na meji province Kvangsi.
Narodnostno stanje v Dobrudži
SOFIJA, 25. sepL. ZPV. Z vrnitvijo južne Dobrudže Bolgariji se bolgarska javnost mnogo ukvarja s tamkajšnjimi problemi, pred vsem m problemom odselitve južnodobruških Romunov in priselitvijo severnodobruških Bolgarov. S tem, zlasti tudi, ker bo Dobrudža lahko sprejela še nekaj de-settisočev drugih Bolgarov, bo dežela dobila popolnoma bolgarski narodni značaj. Romunski element je obstajal v južni Dobrudži dejansko komaj od časa, ko je dežela pripadla Romuniji. Prej je bilo tam komaj 7000 Romunov. Pozneje so se Romuni naseljevali v kraje, od koder so se odseljevali Turki, katerih je bilo leta 1910. v južni Dobrudži še nad 100.000, torej le okoli
30.000	manj kakor Bolgarov. Ker se bodo odselili preostali Turki, bodo ostali tam še cigani, Tatari, Gagavci, Armenci, Židje in Grki, katerih pa je skupaj le nekaj desettisoč duš.
Polemika o umetniških spomenikih)
R i m, 25. sept. Stefani. Na pismo, ki ga je v »Timesu« objavil neki doslej še neidentificirani gospod Byron, ki pa ni v nobeni zvezi z velikim angleškim pesnikom, odgovarja današnji »Messagero«, Italijanski list se v zgraža nad načrtom, ki ga je v tem pismu objavil omenjeni gospod, ko je napravil celoten načrt za uničenje umetniških del in spomenikov v Ha liji in Nemčiji. »Messagero« pravi, da Angliji ni potrebno, da bi se trudila okoli ustvaritev nemške in italijanske civilizacije, da bi tako še posebej pokazala vsemu svetu, kako je postala barbarska drža va. Uničenje umetniških stvaritev bi pa bilo popolnoma neplodno delo, kajti tudi brez tega ve ves svet, da bi angleško neplodno delo nikakor ne moglo Italije in Nemčije odvrniti od njune naloge, da osvobodita morja in kontinente izpod angleškega jarma ter sL tako zavarujeta neprecenljivo nagrado zmage.
NAPAD NA ANGLIJO ODGODEN?
LONDON, 25. sept. TASS. Angleški tisk piše, da je Nemčija najbrže odgodila svoj neposredni napad na Anglijo. »Dai-ly Mail« piše, da bi se po raznih znakih dalo sklepati, da osvojitev Anglije ne predstavlja več glavni vojni cilj Nemčije. Nemčija in Italija skušata prenesti glavno težišče vojnih operacij z zahoda na vzhod Sredozemlja.
TAYLER SE VRAČA V USA VATIKANSKO MESTO, 25. sept. CNP. Pričakuje se, da bo ameriški posebni odposlanec Myron TayJor odpotoval v USA po privatnih-poslih.
NOVE AVSTRALSKE CETE SYDNEY, 25. sept. Reuter. Deveta avstralska divizija bo kmalu poslana na evropska bojišča. Novi Zeland bo koncem meseca poslal 1465 .pilotov in mehanikov v Anglijo. Vsako leto bo izvežba-nih 900 pilotov in 800 mehanikov. JAPONSKI PROTEST V LONDONU, LONDON, 25. sept. Reuter. Japonska vlada je ostro protestirala zaradi zaprtja 6 Japoncev v Singapuru.
GANDHI GRE H PODKRALJU WARDHA, 2k sept. ZPV. Gandhi bo potoval v Simto, kjer bo v petek obiskal indijskega podkralja.  ______________
Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je •bila najvišja temperatura 24.5, danes najnižja 11.6, opoldne 22.5.
Šahovsko prvenstvo SSSR
MOSKVA, 25. sept. — Sinoči je bito odigrano 14. koto. Večina partij je bila prekinjenih. Posebno zanimanje je veljalo srečanju Bondarevskega in Keresa, toda partija je bila prekinjena v nejasni poziciji. Smisilov je še bolj utrdil svoj vodilni položaj z zmago nad Leriševim, ki v si-eiljanki ni pravilno pariral napad Smisto* va. Petrov je premagal- Stolberga.
Poostritev na Daljnem vzhodu
Ameriška mornarica odplula v Singapur — Japonci groze Angliji in Ameriki — Verjetnost
ameriških represalij proti laponski
sodelovanje z Anglijo
ameriSke vlade, vendar pa je potrdil, da Se nadalje USA zahtevajo svoboden prebod
E reko Burme. Demantiral je tudi vest, da i ameriška križarka „Augusta“ bila poslana v Singapur na popravilo. Dejal je, da je Siam (Thailand) v avgustu uvozil iz USA za 468.000 dolarjev letal. Naročeni pa so bili že pred letom dni.
TOKIO, 25. sept. DNB. V Tokiu je bilo ustanovljeno ja pon sko-i ndokinsko dru štvo katerega namen je .pospeševati prijateljstvo med Japonsko in Indokino. Za predsednika je bil izvoljen grof Kioširo Inuje, minister prometa.
RIM. 25. sept. DNB. Japonski veleposlanik v Rimu je obiskal včeraj popoldne italijanskega zunanjega ministra, s katerim je imel daljši razgovor. Iz italijanskih krogov se poroča, da sta državnika razpravljala o mednarodnem položaju, ki je nastal zaradi vkorakanja japonskih čet v francosko Indokino.
staj a jo še kakšni sovjetski interesi, potem je treba iskali njihovo področje na vzhodu od Črnega morja in dalje doli na jugovzhod. Velesili osi nimata tam svojih aspiracij, zato interesi Sovjetske zveze in sil osi ne morejo priti v navzkrižje.
• Odhod prvih Nemcev iz Besarabije
BUKAREŠTA, 25. septembra. ZPV. Prva dva parnika s 1300 nemškimi izseljenci iz Besarabije sta že zapustila Galac in odplula po Donavi v Zemun v Jugoslaviji, kjer bodo Nemci prestopili na železnico, po kateri se bodo peljali v Nemčijo čez Koroško.
ANGLEŠKI NAKUPI V USA
STOCKHOLM, 25. sept. Stefani. Po cenitvah švedskih finančnih izvedencev, ki živijo v Londonu, je zaključila Anglija v USA od 3. sept. 1939. do 3. sept. letos nakupov v vrednosti dveh milijard doiar-jev. Od tega odpade milijarda in 200 milijonov samo na nakupe letalske industrije. Dosedaj pa je bilo Veliki Britaniji poslanega vsega materiala komaj v skupnem iznosu 500 milijonov doiarjev.
IZGON IZ TURČIJE
CARIGRAD, 25. sept. Reuter. Zaradi nedovoljenega delovanja so bili •izgnani 4 Nemci?-
Interesna področja Sovjetske zveze
Konec demokratizma in demokratskih gesel?
Drago Kveder / Nekaj misli., kako je mogoče še v bodoče ohraniti človeštvu demokracijo in pred vsem osebno ter duhovno svobodo
Zahodne države so imele do nedavnega kolikor toliko demokratičen državni ustroj. Govori se pa, da je demokratizem v vseh državah v propadanju, v zatonu in to vsled sedanje vojne, odnosno v še nevtralnih državah zaradi mnogih priprav za pretečo vojno stanje, in da ga povsod že nadomešča diktatura. O Franciji pišejo, da so nekdaj visoko uvaževana in priznana gesla enakost, bratstvo -in svoboda, prešla v neveljavo in prezir ter da so jih zamenjali z novimi gesli »Za obi-telj, narod in državo!«
Ob tem se v današnjih težkih časih človeku nehote vsiljujejo razna važna vprašanja, kakor:
»So se li izkazala nekdaj tako upoštevana in čislana gesla enakost, bratstvo in svoboda, v istini zmotna in nerabna za socialni ustroj narodov?«
»Je li demokratizem v istini v zatonu, demokratična ideja sploh zmotna?«
»Bo li res rezultat vseh gigantskih naporov in trpljenj skoro vseh narodov vsled sedanje vojne propast vsakega demokratizma, in nas res sedanjo katastrofo preživeče, čaka le sistematično organizirano siromaštvo, ali pa je vse to sedanje dogajanje v razvoju človeštva samo prehod v boljši, človeka dostojnejši in pravičnejši družabni red z večjo blaginjo za vse?«
Ko je 26. 8. 1789. 1. francoska konstitu-anta sprejela »Deklaracijo človeških in državljanskih pravic in svobode osebe« ter proklamirala gesla o enakosti, bratstvu in svobodi prvič v zgodovini človeštva, še ni bilo nikjer v nobeni državi ne strojnega obratovanja v gospodarstvih, ne industrije, ne velekapitala, ne prometnih naprav v današnjem smislu. Vse to še je res šele postopoma razvijalo v razmeroma kratkem razdobju od prokla-macije gesel dalje do konca 19. stoletja. Iz tega hitrega razvoja človeštva v tej dobi je razvidno, da se gesla o enakosti, bratstvu in svobodi niso nikdar ob pravilni uporabi in na pravem mestu izkazala kot zmotna ali socialno tletiporablji-va, ter da bodo najbrž tudi še nadalje ohranita svojo popolno vrednost in uporabnost za zdravo urejevanje in funkcioniranje socialnega organizma. Ali Zavedati se moramo, da ima vsako izmed teh gesel svojstveno socialno uporabnost le na svojem specialnem področju socialnega organizma in da je uporabljen na drugem področju vsemu funkcioniranju socialnega organizma le na škodo in propast.
Tako vodi svoboda in enakost v udejstvovanju poedincev in korporacij v gospodarskem procesu sigurno v propast družbe in naroda.
Istotako vodi nesvoboda ali suženjstvo v kultumo-prosvetnem sistemu socialnega organizma pred vsem hitro v absolutno gospodarsko suženjstvo in končno neizbežno tudi v propast celokupnega socialnega organizma in naroda.
Isto se lahko trdi o varnostni upravno-pravni uredbi družbe. Urejevanje tega sistema po načelu enakosti in svobode bi hitro dovedlo socialni organizem do usodnih bolezni in končno v žalostni konec.
, Vsa tu navedena'trojna socialna področja ali socialni sistemi tvorijo, namreč šele drug drugega prožimajoč, to, kar po pravici imenujemo socialni organizem.
Le gospodarski sistem socialnega or ganizma je treba organizirati po načelu medsebojne pomoči ali bratstva. Ni v tem sistemu mesta za svobodo v običajnem individualnem smislu! Ta sistem prožema prirodno vsak čas varnostni, upravno-pravni sistem socialnega organizma. Ta drugi sistem čuva rad funkcioniranjem gospodarskega procesa, da se v njem v polni meri upoštevajo pravice koristno delujočih poedincev. To važno svojo nalogo, namreč, da.se vrše in da se odmotajo vse gospodarske akcije pravilno in zdravo, t. j. pravično in pošteno, z visoko poslovno moralo, izvaja varnostna, upravno-prnvna uredba v smislu diktature, čim strožje tem bolje. 8 takim nrožemanierh gospodarskega sistema onemogoča varnostna uredba,
da bi se gospodarski proces mogel organizirati in usmerjati po komur koli in v kateri koli gospodarski panogi v svrho, ustvarjati za kogar koli nedelujočega in v socialnem organizmu brezpomembnega brezdelne dohodke.
Varnostno upravni sistem v socialnem organizmu mora biti vsak čas veren čuvar in diktator, da se duhovni zakoni sožitja ali moralni zakoni vedno v gospodarskem procesu upoštevajo.
Kakor vladajo namreč v nižjih svetovih, n. pr. v mineralnem svetu fizikalno kemični zakoni, v rastlinstvu in živalstvu tudi še biološki in animalni, tako morajo vladati v človeškem socialnem organizmu duhovni žakoni, ali kakor jih še lah-
ko imenujemo, socialno-etični zakoni. Ves gospodarski proces mora torej biti poduhovljen po duhovnih zakonih, t. j. po moralnih zakonih do bližnjega in občestev. Tu ni svobode, tu so same dolžnosti do sebe in drugih, namreč polno upoštevanje in žrtvovanje za druge in za občestvo. Popolnoma svobodno, po lastni iniciativi ufede gospodarstveniki produkcijo, distribucijo in konzumpcijo po asociativnem medsebojnem delovanju v gospodarskem procesu in to načrtno in dirigirano, upoštevajoč blaginjo vseh v pravcu ustvarjanja blaginje za vse koristno delujoče in njih naraščaj, skladno z zahtevami varnostne organizacije.
Varnostna organizacija kot predstav-
MALE OGLASE
za sobotno številko Večernika" oddajte
že danes!
niča moči in sile, lahko vedno prepreči ustvarjanje brezdelnih dohodkov za kake skupine poedincev s specialnimi, n. pr. strankarskimi interesi, ki so za zdravo funkcioniranje socialnega organizma brez pomena ali celo vsled svoje netolerance in mržnje nasproti takozvanim »neso-mišljenikom« povsem antisocialni.
(Nadaljevanje v soboto.)
Tudi Napoleon III. Je pripravljal napad na Anglijo
Dobro je znano, da je pripravljal v začetku prejšnjega stoletja napad na.Anglijo Napoleon Bonaparte, manj pa, da se je ukvarjal s takim načrtom tudi njegov nečak, Napoleon III., in to celo večkrat. Tako n. pr. kmalu po zmagoviti vojni proti Avstriji za osvoboditev Italije. V številki londonskega lista »The Illustrated London News« z dne 19. novembra ]. 1859. naletimo na članek, ki nosi kratek, a dovolj značilen naslov »Invazija«.
»Na dobro poučenem mestu zatrjujejo«, pravi člankar, »da je bilo iz Tuilerij dano vsem policijskim uradom in prefekturam naročilo, naj podžigajo žerjavico rivali-tete in sovraštva proti Angliji, ki da zagori zopet s svetlim plamenom in obudi pekoče spomine na Waterloo in Sv. Heleno, na tisočletno nasprotstvo in sovraštvo ter razburi javno mnenje, da se ustvari razpoloženje za vojno napoved
Angliji in invazijo.« »Francoski tisk, pravi list, si brez namigovanja z najvišjega mesta ne bi upal dovoliti takih izpadov proti Angliji, kakor si jih dovoljuje zadnje tri mesece. Iz vsega tega je mogoče sklepati na namen cesarja, vreči se v novo pustolovščino, tokrat proti Angliji. V prestolnici in na podeželju, v vojašnicah in po gostilnah govore zadnje tedne samo še o pripravljajoči se invaziji. Ob avtokratu na prestolu in 500.000 vojakih, ki hrepene po napredovanju in slavi, je tudi najhujše mogoče.
Kljub temu se pa zdi, pravi list dalje, nemogoče, da bi si francoski cesar upal tvegati' 'tudi odločilni korak. Angleško ljudstvo je že prebolelo panično razpoloženje, kajti le prevečkrat je že bilo govora o načrtih presenečenja s strani francoskega cesarja. Anglija se zanaša nase in zaveda, da je močnejša kakor je bila kdaj koli. Razpolaga z večjo mornarico
Dobrih pilotov Jo vedno manj!
Do zloma Francije je bilo res videti, da bo 30 do 40.000 junaških mladeničev za krmilom svojih letal odločilo sedanjo svetovno vojno. Sedaj se je sicer položaj izpremenil, ker je videti, da vojne samo z letalci ni mogoče končati, ker je še vedno mornarica prvo orožje na morju. — Gotovo pa so letala kaj neprijetne »muhe«, ki povzročajo veliko škode. Francoski general Duval je napisal nedavno v »Journalu«, ki izhaja sedaj v Clermont-Ferrandu, članek o bombardiranju mest iz zraka. Pravi, da je to bombardiranje zelo neprijetno za oba:	za	tistega,	ki
bombe meče, in tistega, ki jih pričakuje.
Dobri piloti so vedno bolj izčrpani In vedno manj jih je. Pilati srednje kvalitete ne vstopajo več v boj s takim junaštvom, kakor njihovi boljši predhodniki ter s tem povzročajo vedno večjo izgubo. General Duval misli, da imajo zračne vojske precej majhno število vojaštva. če vsak dan pade 15 do 20 pilotov, pomeni to v treh mesecih 1500 do 1800 pilotov. Če pa k tem še prištejemo bolnike in tiste, ki so se ponesrečili, jih bo kar 3000. Tako število pa je že zelo težko nadomestiti, posebno še, ker je za vsakega pilota potrebno eno leto, preden se ga popolnoma izvežba.
kakor katera koli druga država na svetu. Razpoloženje med ljudstvom ne more biti boljše, kakor je. »Mi smo si popolnoma edini v svojem sklepu, da ne bomo izzivali nobene vojne, bomo pa z neizprosno odločnostjo odbili vsak neupravičen in nesmiseln napad na nas.«
Položaj v Evropi je pa tak, da mora biti Velika Britanija na vse pripravljena. Prostovoljci se javljajo vsak dan v večjem številu. V primeru resne nevarnosti bi razpolagali z enako močno vojsko in dvakrat močnejšo mornarico, kakor bi jo mogel postaviti nasproti nam tudi najmogočnejši sovražnik. Mimo tega je naša davčna moč in naša pripravljenost na vse finančne žrtve v primeru z močjo Francije tako velika, da smo lahko prepričani, da bi vzdržali vsako vojno trikrat, ako ne celo desetkrat dalj časa kakor Francozi. Vse to ve francoski cesar vsaj tako dobro, kakor vemo mi.
Za vojno proti Angliji, zaključuje list svoja izvajanja, ni niti najmanjšega povoda ali vzroka. V primeru njenega izbruha pa bi se spremenil vsak angleški mož in fant v mornarja ali vojaka. Temu bi se pridružil tudi še moralni upor in odpor vsega civiliziranega sveta. Vsi kristjani bi molili za to, naj bo sramotni napadalec pokončan. Končno pa je tudi moč imperatorja v sami francoski notranjosti po republikancih, legitimistih in or-leanistih omajana, česar Anglija ne bi pozabila izkoristiti.«
članek je bil napisan pred več ko 80 leti, pa je vendar tak, da zveni njegova frazeologija, kakor da je sodobna. Kaj se je torej v tem času spremenilo v mišljenju človeštva? Zelo, zelo malo ali celo nič!
BZuBiura
Razstava slovenske sodobne umetnosti v Zagrebu
V novem, najmoderneje zgrajenem in urejenem paviljonu na Trgu kralja Petra v Zagrebu je že ves ta mesec razstava slovenskih likovnih umetnikov, združenih v Klubu neodvisnih. V okrogli pritlični dvorani je razvrščena plastika, slikarska dela so pa v desni polovici nadstropja.
Prvi na desni strani je Mariborčan Zoran Mušič. Razstavil je več svojih najnovejših olj in gvašev, med katerimi seveda ne manjka tudi eden izmed njegovih priljubljenih kolodvorov. S svojo svojsko ustvarjalno noto vzbuja med občinstvom splošno zanimanje. »Hrvatski Dnevnik«, ki je prinesel te dni pregledno poročilo o razstavi, pravi med drugim: »Po splošnem mnenju je na tej razstavi najboljši Mušič.« Izredno veliko zanimanje vzbuja tudi Stane Kregar, ki je zavzel s svojo kolekcijo, večinoma večjih formatov, konec razstavnega prostora. Tu so njegove surrealistične kompozicije, pred katerimi se radi ustavljajo obiskovalci, a tudi njegova novejša dela, ki nimajo več pravega opravka s surrea-■lizmom. Med njimi so odlične slike, ki j dokazujejo, da je Kregar izredno močna slikarska natura.
j Nasproti Mušiča je naimlajši slikar te razstave, Evgen Sajovic. Njegova dela izpričujejo krepak pogum, dasi se jim še pozna vpliv akademske dobe. Lepo. je predstavljen popularni France'P a v-lovec, večinoma z deli, ki so slovenski
javnosti že znana, zlasti z ljubljanskih razstav. Je nedvomno eden stebrov naše reprezentance. Isto velja za Maksima Sedeja, ki razstavlja skoraj same figuralne kompozicije. Sedej je zopet osebnost zase, močna in v polnem razvoju.
Zoran D i d e k je krenil v zadnjem času v reševanje čisto slikarskih problemov, vendar se zdi, da je ta njegova faza ustvarjanja bolj prehod v bodoči razvoj. Razstavil je večinoma krajine in si-žeje z Dolenjskega. Dobro je zastopan tudi Nikolaj Omerza,’ ki je vzbudil posebno zanimanje obiskovalcev s portretno studijo dekliške glave. Marij Pregelj se je predstavil s tihožitji in krajinami, zlasti dalmatinskimi, koraka pa trdno po svoji, že znani ustvarjalni poti.
Ptujčan France Mihelič, ki je tudi pri nas v Mariboru dobro znan z razstav Umetniškega kluba in »Brazde«, je zastopan z novo verzijo »Kurenta«, novo »Ptujsko goro« in še nekaterimi krajinami. Po svoji tehniki se znatno loči od ostalih Slovencev in je bližji hrvatski smeri, ki je nastala okoli Hegedušiča, kar ugotavljajo tudi Zagrebčani. Po vsem tem spoznamo, da je ta razstava, ki naj seznani Zagreb z vrsto, pomembnih slovenskih slikarskih osebnosti, dokaj srečno aranžirana in prikazuje res vse naše sodobne smeri, razen ekspresionizjna in či-steoa impresionizma.
Kiparska razstava morda ni tako izra-
zita, dasi vsebuje več del, ki vzbujajo prav tako zanimanje. Posebno zanimata Katin in Putrih, a tudi Gorše, Pirnat in ostali imajo kvalitetna dela.
Zanimivo je, da je obiskalo razstavo že do tega tedna nad dva tisoč ljudi.
k Zoran Mušič, ki je udeležen na sedanji slovenski razstavi v Zagrebu, kjef vzbuja veliko zanimanje in priznanje, prireja od 26. t. m. dalje skupaj s hrvat-skim slikarjem šimunovičem tudi razstavo v paviljonu Cvijeta Zuzorič v Beogradu. Na tej razstavi bo zastopan z okoli 40 deli, olji in gvaši,
k. France Prešeren: Strunam. Biblio* filska založba v Ljubljani je izdala nedavno prvo knjižico ilustriranih del našega velikega Prešerna, v kateri je urednik Miha Maleš zbral ilustracije 13 umetnikov k pesmi »Strunam«, Martin Benčina je pa napisal zraven potrebna pojasnila. Z ilustracijami so poleg naslovne Maleševe zastopani: Goldenstein, Langus, Kobilica. Sedej, Gorše, Maleš, Globočnik, Jakac. Černigoj, Pregljeva, Smrekar, Vavpotič in Karpellus. Ilustracije segajo od romantike preko secesije do najmodernejših struj, zato ima ta bibliofilska izdaja na 32 straneh še toliko večjo vrednost. Tisk in oprema sta prav tako odlična in zasluži v tem oziru založba vse priznanje. Kot drugi zvezek izidejo ilustracije k pesmi »Dekletom«, kot tretji pa k pesmi »Pod oknom«. Mehko vezana izdaja stane 35, v polusnje vezana 50 din. -e
Maribor
Novi sladkor bo skoraj za 2 din dražji
Včeraj smo objavili odlok finančnega ministrstva o cenah novega sladkorja na debelo, ki so precej višje kakor prejšnje. Podražitev se utemeljuje s podražitvijo sladkorne pese. Lani je znašala odkupna cena za sladkorno peso 22 din za 100 kg, letos pa znaša 32 din in se je torej odkupna cena zvišala za 45.45%. Izgledada so se tudi drugi proizvodni stroški sladkornih tovarn zvišali.
Tudi za novi sladkor so določene za vso državo enotne cene, ki so višje- kakor prejšnje. V nadrobni, trgovini bo sladkor najbrže za okoli 2 din dražji kakor prej. Cena kristalnega sladkorja bo
najbrže določena' na 16 din za kg, sladkor v kockah pa bo veljal 17.50 din za kg. Sladkorja bo dovolj, ker je bil letošnji pridelek precej dober.
Sedaj bo treba ugotoviti, kaj je stari sladkor in kaj novi, da se prepreči špekulacija s sladkorjem iz prejšnje koimpa-nje, ki bi ga morali trgovci še vedno pro dajati po starih cenah. Zato naj se za slakorno prodajo pozanima oblast, ki naj v kali zatre vsako verižništvo s starimi zalogami sladkorja.
Nerazumljivo nam je, kakšni razlogi so mogli biti odločujoči za povišanje cene sladkorju, ki je eno najpotrebnejših
živil in igra v ljudski prehrani tako važno vlogo. Zadevna objava iz pisarne finančnega ministrstva ne daje o tem nobenega pojasnila. Spomniti pa moramo pri tej priliki na objavo, ki je pred meseci, ko so se pričele širiti alarmantne vesti o pomanjkanju sladkorja, bila izdana s službenega mesta in v kateri je bilo v pomirjenje javnosti ugotovljeno, da o kakem pomanjkanju sladkorja ne more biti govora, da je še lanskih zalog dovolj, da nas bo nova kampanja tudi zadostno oskrbela in se zato tudi ni bati, da bi se sladkor podražil. Zdaj se moramo pa vprašati, ali nobena obljuba več ne drži?
Brivsko združenje ni razpuščeno!
Znano je, da je z usodnim odlokom zbornice za TOI bilo v Mariboru razpuščenih mnogo prisilnih obrtniških združenj. Vsa združenja so se pritožila na bansko upravo, ki pa je razpuste potrdila. Zato so združenja vložila tožbe na upravno sodišče v Celju. Te dni je dobilo Združenje brivskih in frizerskih moj-
strov ter lasnlčarjev v Mariboru rešitev upravnega sodišča. To sodišče je tožbi ugodilo ter v polnem obsegu razveljavilo sklep zbornice za TOI in banske uprave. Obveščeni smo, da je isto sodišče ugodilo še nekaterim mariborskim obrtnim združenjem, o čemer bomo še poročali.
Industrijec Tavčar podlegel poškodbam
Nedavno smo poročali o strašni prometni nesreči pri Virovitici, katere žrtev je postal mariborski mesni industrijec Anton Tavčar. Imenovani je dobil hude poškodbe, imel je zlomljeno hrbtenico. Mnogi zdravniki so se trudili, da bi g. Tavčarju ohranili življenje, prepeljali so ga na graško kliniko. Toda vse zaman: g. Anton Tavčar je v noči na torek podlegel smrtnim poškodbam. Vest o njegovi smrti se je kmalu razširila tudi v Mariboru, kjer je bil pokojnik zelo spoštovana osebnost. Zlasti v gospodarskih krogih je užival velik ugled. Bil je dolgo
tudi predsednik Združenja mesarskih mojstrov v Mariboru in član raznih drugih gospodarskih ustanov.
Anton Tavčar se je rodil pred 57. leti v Sarajevu, kjer je imel njegov oče lesno industrijo. Leta 1910. je že imel lastno izdelovalnico mesnih izdelkov v Sarajevu, po prevratu pa se je preselil v Maribor, kjer je iz skromnega začetka zrasla lepo se razvijajoča mesna industrija v Bohovi pri Mariboru. Pokojnikovo truplo bodo danes prepeljali iz Gradca v Maribor, jutri popoldne pa ga bodo položili k večnemu počitku.
Mariborski književniki v Prekmurju
V soboto zvečer bo v soboškem Sokolskem domu recitacijskl večer »Umetniškega kluba« iz Maribora. Za prireditev ie v Soboti in v Prekmurju veliko zanimanje in bo tudi ob tej, kot ob drugih podobnih prilikah, dvorana napolnjena. Svoje pesmi in prozo bodo brali Anton Ingolič, Radi voj Rehar, dr. Makso Žnuderl, Stanko Cajn k ar, Branko Rudo 1 f, Tone Č u f a r in dr. Ivan D o r-n i k. Recitacijski večer je organiziral Klub prekmurskih akademikov, ki je priredil z velikim uspehom že več književnih večerov.
V zvezi z obiskom književnikov bo tudi krožno potovanje po Prekmurju, ki ga organizira Prekmursko muzejsko dru-
štvo. Potovanja se lahko udeleži poleg književnikov tudi drugo občinstvo. V ta namen bo na razpolago moderni avtobus mariborskega Mestnega podjetja. Odhod iz Sobote bo v nedeljo 29. sept. ob 9. dopoldne. Obiskali bodo Beltince, Lendavo, Turnišče, Bogojino, Martjance ter se ob 5. popoldne vrnili nazaj v Soboto. Pri vožnji je popust. V Lendavi bo skupno kosilo. Prijave za ta avtobusni izlet sprejemata tajnik PMZ prof. Janko L i š k a in blagajnik Mirko Š tub el j, ki dajeta tudi podrobnejše informacije. Pri ogledih znamenitih fresk bo razlagal prof. Rudolf. Ker je na razpolago le omejeno število sedežev, si naj interesenti mesto čim prej zagotovijo.
Pri Hutterjevem bloku ie delajo
Davi so pričeli delati tudi na Hutterjevem stanovanjskem bloku, tako da je sedaj stavka mariborskih stavbincev končana. Sicer dopoldne še niso vsi delavci delali, vendar pa so vedno znova prihajali delavci in počeli z delom. Do izgredov ni nikjer prišlo.
Še o odpustu 32. delavk
V Vašem glasilu od sobote, dne 21. t. m. smo čitali notico, da je bilo v mariborski tekstilni tvomici (Mautner), odpuščenih 32 delavk, ki so po večini poročene ali pa, da živijo na posestvu. Prizadeti izjavljamo, da so med odpuščenimi delavci večinoma moški, ki so brez kakršnega koM premoženja. Res pa je, da smo bili odvisni le od svojega zaslužka v tovarni. Nekateri izmed odpuščenih vzdržujejo žene in otroke ter svoje starše. V toliko v vednost javnosti, da bo pravilno informirana glede teh odpustov. Odpuščeni delavci.
KONFERENCA GLEDE CEN MESA IN SLANINE
Danes ob pol K), je bila na okrajnem načelstvu Maribor desni breg konferenca glede določitve cen mesa in slanine. Na konferenco je bil povabljen tudi zastopnik Združenja mesarskih mojstrov in klobasičarjev v Mariboru.
GNILE IN ČRVIVE GOBE NA TRGU Danes so sc mariborske gospodinje pritoževale, da niso mogle dobiti na našem trgu lepih in užitnih gob. Prodajalke so ponujale črvive m gnile gobe, kar je protizakonito. Izgleda, da se mariborsko tržno nadzorstvo vse premalo briga za red na našem živilskem trgu, kar bi moglo biti usodno za zdravje meščanov.
FRANCOSKI KROŽEK V MARIBORU
bo otvoril s 1. oktobrom francoski otroški vrtec in vse svoje tečaje za mladino osnovnih, meščanskih in srednjih šol ter za odrasle. Kraj, dan in ura posameznih
tečajev so razvidni na lepaku v Gregorčičevi ulici. Vpisovanje bo v kurzih samih tekom prvega tedna oktobra. Pojasnila glede tečajev se dobe tudi v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4-1., ob sredah od 17.—19. ure. Šolnina je zelo zmerna, povprečno po štiri, dinarje za uro. Ker se je pouk francoščine na naših javnih šolah zelo omejil, bodo ti tečaji, nudili marsikomu ugodno priliko, da nadaljuje ali na novo začne ta koristni študij.
Afel BO DIJAŠKI GLEDALIŠKI ABONMA UKINJEN?
Dijaški gledališki abonma namerava, kakor čujemo, gledališka uprava za letošnje leto ukiniti. Zamisel po našem mnenju ni posrečena, kajti veliki večini dijaštva bo ostal v teh časih Talijin hram zaprt, kar gotovo ne bo v prid kulturnim stremljenjem, ki so tesno povezana z namenom vsakega gledališča. Višjih izdatkov za poset predstav dijaštvo pač ne bo zmoglo. Apeliramo na uvidevnost gledališke uprave, da se posluži stare izhojene poti, ki je bila dobra in razmeram prikladna. — Starši.
CENE MESA NA SLANINARSKEM TRGU
Teletina 12—14 din, svinj, meso 17—18, svinj, meso izluščeno 18—20, riba 18— 20, zajec 18—20, salo 20—22, slanina 20 —22, pljuča s srcem 8—10, jetra 12, re-berca 15—16, glava z jezikom 10—12, ledvice, komad 2—3, noge komad 2—3 din. (Iz poročila mestnega tržnega nadzorstva).
očala ? ...
dipi. optik peteln
m. Upokojen je bil Franc Pečnik, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
m. Uslužbenci tovarne avtokaroserij Pcr-gier v Mariboru so imeli včeraj dopoldne na mestnem poglavarstvu pogajanja zaradi kolektivne pogodite. Delodajalec jc žc pristat na zvišanje mezde, glede kolektivne pogodbe pa se bodo pogajanja nadaljevala.
m. Vagoni zelja prihajajo na mariborski trg in jc pričakovati, da letos ne bo drago.	»
m. Stražnika je povozit neki kolesar na Kralja Petra trgu. Stražnik je dobil pri tem lažje poškodbe.
m. Poročil se jc v Ljubljani dr. Marjan Rozman, asistent v mariborski bolnišnici,> z gdč. Erno "Mestiškovo.
m. Pri mariborski relejni postaji dela naglo napredujejo. Oktobra bodo zgradili vse električne naprave in daljnovod, ki bo priključen na daljnovod tekstilne tovarne Teksta na Teznem.
SADNE CENE
Že nad dva meseca morajo kmetje, svoje sadje prodajati za izvoz po niz-: kih prvotnih cenah, to je kg po 2.50 do 3 din. Že j c minul drugi mesec, od kar je proč prvo, zgodnje in manj vredno sadje ter se spravlja na inozemski trg vse pozno sadje, izvzemši mašancgarce, kanadke in renski bo-bovec. Zlasti so sedaj žc dolgo na vrsti razne rdeče sorte, ki so ne le prav okusne, ampak Uidi trajne in odporne, Kvaliteta je boljša, cene pa so stare — nizke. Li samo za naše kmetske pri-delkc veljajo prolidraginjski ukrepi? Zakaj pa v mestnih izložbah citatno sadne cene 4—8 din za kg! Morebitni sadni špekulaciji stopile na prste!
m. Sod je stisnil ob zid kmetskega d nit. narja Paka Ivana iz Svečine ter mu poškodoval prsni koš. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
m. Pri obiranju jabolk jc padla ter si zlomila levo nogo 49-letna posestnica Klemenčič Terezija iz Motave, občina Košaki, Prepeljali so Jo v mariborsko bolnišnice!,
bogata izbira nizke cene M. Jlgerfev sin. Gosposka ulica 15
Kuhinjske ure
m. V mariborsko bolnišnico so prepeljali učitelja Joška Velikonjo, ki si je pri padcu v Oplotnici poškodoval ključnico.
m. Umrla je ga. Marija Meden, bivša gostilničarka „Pri stari pošti“ 21. t. m. Po. greb bo 26. t. m. ob 15. iz mrtvaške celice.
m. Z roko jc prišel v stroj v tovarni Doctor in drug 20-letni delavec Čan Albin iz Dupleka. Zdravi sc v mariborski bolnišnici.
m. Dva krošnjarja sla se stepla. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali dva krošnjarja s suho robo Marka Tomoča in Viljema Danica iz Hrvatske, ki sta se na Dravskem polju iz konkurenčnih razlogov spoprijela ter sc obdelala z noži. Tomoc ima ranjeno srce, Danic pa počeno lobanjo. Življenje obeh je v resni nevarnosti.
m. Sinoči je imel dramatski odsek Sokolskega društva Studenci sejo, na kateri sc jc določilo prihodnjo igro „Lahko je moškim", ki jo bo režiral Jože Mlakar.
m. Žepar na trgu. Zasebnici Alojziji Kokolovi jc nekdo na tržnem prostoru ukradel denarnico, v kateri je bilo 230 din gotovine.
m. Ukradeni kolesi. Iz Mlinske ulico je neznanec odpeljal „Wandcrer“ kolo z cv. štev. 106522 železničarju Ivanu Čerinu, dijakinji Adi Pečenkovi pa iz garaže v Koroščevi ulici kolo ,,D-Zug"' z ev. šlevil-ko '26625.
m. Kaj vse izgubljajo Mariborčani. Mestni policiji so bili letos doslej prijavljeni sledeči izgubljeni predmeti: 16 denarnic s skupi^ 831 din, 26 izgub gotovine v znesku 1^36 din, 8 psov, 11 zapestnic, 8 dežnikov, 2 kapi, 2 klobuka, 3 konjske odeje, 4 moške žepne ure, 7 očal, 1 žarnica, 3 aktovke, 3 pari rokavic, 4 sesalke, 1 suknja, 1 strašilna pištola, 1 kovčeg, 1 ref. steklo, 3 ženske jopice, več ključev, 3-na-livna peresaj, 1 fotoaparat, 1 načrt za hišo,
1 gare, več prstanov, t otroški voziček',
2 raci, 1 dijaška knjižica, 1 legitimacija in 1 poslovna knjiga, šolske knjige, 1 srebrna kolajna, 1 avtoizpuh, 1 dleto, t guma za tovorni avlo, 1 risalni sklad, 1 mreža za pecivo in končno več predmetov, ki spadajo k obleki in obutvi.
m. Sokolska župa Maribor obvešča: V nedeljo, 29. sept., bo v Selnici ob Dravi razvitje naraščajskega prapora in telovadni nastop. Pozivamo bratske edinice, da prisostvujejo v čiin večjem številu.
Kino
* Grajski kino. Danes umetniški film nenadltriljivc igre „Sliri hčerke profesorja Lempa“. Film je posnet po znamenitem romanu amer. pisateljice Fani Hurst.
* Espianade kino. Danes zabavna, glasbena ljubezenska veseloigra „Renata in kvartet" z Gustavom Frohlichom, Kathe Nagy in Atilla Horbigerjem. Sledi velc-film „Desperado“ v naravnih barvah.
* Union kino. Danes največji gangstrski film „Otrok ulice". Napeta vsebina, boji policije z gangsterji.
Letošnje poletje je bilo hladno in deževno
Letošnje poletje je bilo hladnejše in deževnejše kot lansko.
Najtoplejši dan poletja je bil 26. juli s 20.2» C v senci in najhladnejši 25. avgust zjutraj s 3.4 stopinj. Povprečna poletna temperatura je znašala 17.8° C. Viročih dni s toploto 25 stopinj in še višjo je bik) vsega skupaj 25 dni. Od poletnih mesecev je bilo največ vročih dni v juliju najmanj pa v avgustu.
V lanskem poletju pa se je gibala toplota izmed 35.6 in 6.8 stopinj in je znašala povprečna toplota 19.6. Vročih pa je bilo zabeleženih 53 dni, t. j. še več kot enkrat toMko kot letos.
V letošnjem poletju je bilo 52 dežev-
nih dni. Dežja je padlo 448 mm. Povprečno je padlo na posamezen padavinski dan 8.6 ali okrog 5.0 mm na vsak poletni dan. Na najobilnejši deževni dan 20. avg. je padlo 45 milimetrov vode. Kakor je bilo letošnje poletje nenavadno mokro tako se je tudi končalo z dežjem in nevihto.
Lansko poletje pa je imelo samo 32 padavinskih dni v katerih se je izlilo 163 mm vode, povprečno 5.1 na posamezen deževni dan ali okrog 1.8 mm na vsak poletni dan. Barometerski tlak se je gibal izmed 746.7 in 723.2 mm in povprečni zračni tlak je pokazoval 737.2 milimetrov.
Povprečna naoblačnost v ravnokar minulem poletju je pokazovala 5.2 desetine z oblaki pokritega neba. Jasnih oziroma pretežno jasnih je bilo 13 dni, pretežno in popolnoma oblačnih pa 18 dni.
Lansko poletje je bilo glede oblačnosti nekoliko lepše, ker 1e biio več popolnoma jasnih in manj popolnoma oblačnih dni.
Glede vetrovnosti omenjamo, da so v splošnem pihali slabši vetrovi kot lani. Največkrat je pihal veter iz južne smeri, v lanskem poletju pa je prevladoval zapadni veter.
Končno še omenjamo, da so nas nevihte letos pogosteje obiskovale kot lani.
Tvoj mož, tako da ne bo mogel obiskovati gostiln. Za to določbo mi boš še-'ibržkone hvaležna«. Toda vdova ni bila z-oporoko prav nič zadovoljna. Zahtevala /je na sodišču, da oporoko razveljavijo. Njen mož pa je pravočasno poskrbel za >to, da se njegova poslednja volja ni dala •ovreči, in tako mora dedinja dvigati svo-jjo dediščino na obroke.
Morska ožina, ki ločuje srdita sovražnika
Rimljani so sedanja Rokavski preliv imenovali Britansko morje, Angleži ga imenujejo še danes Britanski ali Angleški kanal (od latinske besede »canna«, kar pomeni »cev«). Francoski n a-?,iv La Manche pomeni »Rokav« in spominja tudi na »kanati« cev.
Preliv, ki je ločil britanski otok od celine, je razmeroma zelo mlada tvorba. Nastal je namreč šele po ledeni dobi. Človek je bil že priča tega dogodka. — Rokav je prilično tako velik kakor Irska, njegova globina znaša 10 do 174 m. Najgloblje mesto je pri otoku Alderneyupred Maloškim zalivom. Najožji pas je 32 km široka Doverska cesta ali Pas-de-Calais, v starem veku Fretum Gallicum. Njegova povprečna globina je 60 m. V lepem vremenu je videti neredko zrcaljenja nad francosko obalo. Plima se pritaka tako iz Atlantika, kakor iz Severnega morja v. preliv. Ko prične plima upadati, se toki sredi preliva nenadno obračajo nazaj.
Ob prelivu je bilo mnogo zgodovinskih dogodkov. Omenjamo n. pr. prehod Viljema Osvajalca 1. 1066. od male vasi Di-ves ob istoimenski reki proti Hastingsu na angleški strani preliva, kjer je premagal tedanjega nositdja angleške krone, grofa Haralda iz Wessexa.
V prelivu je doživela svoj konec slovita »Velika armada«, brodovje španskega kralja Filipa, s katerim je hotel obvladati Anglijo. Ena teli ladij, »Calvados«, se je razbija v Seinskem zalivu, kjer se imenuje še danes sfcupina nevarnih čeri Ro-chers de Calvados.
V 18. stoletju sta bili ob otoku Oites-santu ob zapadnem izhodu preliva v bližini Bresta dve pomorski bitki med Angleži in Francozi. Omembe sta vredna tudi mala kraja Btaples ob izlivu reke Canche in St. Valery ob izlivu Somme, kjer je Napoleon 1. 1804 pripravljal brodovje, s katerim je hotel premagati Anglijo. Do izvedbe tega načrta ni prišk).
Preliv je bil že večkrat središče velikih tehničnih načrtov in športnih dogodkov. Že iz časa Napoleona I. izvirajo načrti za zgradbo predora, ki bi pod prelivom vezal Francijo in Anglijo. Leta 1878 so začeli na francoski strani pri,
Sangallu graditi celo 8 m širok in 100 m globok rov kot začetek tega predora, toda štiri leta pozneje je stvar spet zaspala. Oglašali so se tudi graditelji, ki so hoteli preliv na najožjem mestu premostiti *z celikanskim mostom, toda usoda takr šnih načrtov je bila še slabša.
Preliv so vztrajni plavači in plavalke preplavali doslej okrog 25krat, in sicer prvič 25. avgusta 1875. Prvič je preliv z letalom preletel francoski letalec Bleriot, in sicer 25. julija 1909. Za ta podvig je rabil 27 minut.
Pilule proti tremi
Ameriški znanstvenik Thomas Norton je objavil v nekem ameriškem medicinskem listu vest, da je našel zanesljivo sredstvo, ki pomaga mladim gledališkim igralcem, kandidatom pred izpili in drugim, da ,se v trenutku rešijo neprijetne treme, ki rada nastopi, ko je treba pred občinstvo ali pred izpitno _komi-sijo. To sredstvo so neke pilule. Že ena zadošča za 10—20 minut ter povzroči neke vrste narkozo. Strokovnjaki so ugo tovili po natančni preiskavi učinka teh pilul, da res lahko za nekaj časa odklonijo tremo, pomanjkljive so pa v tem, da močno delujejo na živčevje ter povzročijo v živčnem sistemu pri pogosti uporabi težek kvar. Zaradi tega pogoste uporabe tega sredstva ne priporočajo.
Podoba iz nekega francoskega pristanišča, na katerega so nemški bombniki zmetali na stotine ton bomb. Pristanišča se sedaj polagoma čist&jo in popravljajo, vendar pa še povsod nudijo sliko vojnpga razdejanja
Zadnja volja razočaranega moža
V nekem mestecu južne Toscane je, nedavno umrl Ricardo C., ki se je svoji’' ženi na neobičajen način maščeval, ker mu je zagrenila celo življenje, kakor ji' je to pisal v svojem poslednjem pismu. Sporočil ji je, da ji vse to oprošča ter da jo imenuje celo za svojo dedinjo, toda pod pogojem, da se ji dediščina izplačuje na mesečne obroke, tako, da bo dobila vsak ponedeljek 2*0 lir. »Ker vem,, da si razsipna in neredna, sem prepričan, da v soboto ne boš imela več niti cen-iesima«, ji je pisal, »in vse nedelje bodo za Tebe prav tako nevesele, kakor so bile moje, ki sem jih prebil v Tvoji družbi. Ako se boš še enkrat poročila, Ti tega ne zamerjam. Tudi rento boš lahko dobivala dalje, toda pod pogojem, da se izplačuje dnevno tn da gre vedno ponjo
* njškl
Pogled v delavnico modernega orožja
Fes mu je rešil življenje
V bolnišnico v Konjiču je prišel kmet -Dervo Maksumič iz vasi Graeije v občini Liubuški, ki ga je pri čuvanju živine na planini Hajvaz pri Konjiču napadel volk. 'V spanju je skočil nanj ter ga ugrizel v glavo. K sreči je imel Dervo na glavi fes, ki je pri ugrizu obtičal volku v žrelu. To -je izkoristil Dervo, ki je zagrabil volka za vrat ter ga držal toliko časa, da na njegovo vpitje ni prihitel njegov brat Ali met, ki je volka zaklal. Dervo je volka odrl ter vzel s seboj tudi glavo, v kateri se v žrelu še vedno vidi fes, ki mu je> rešil življenje.
Danci pojedo največ sladoleda
Danski listi so pred kratkim objavili statistiko, po kateri smemo po pravici »proglasiti ta severnjaški narod za precejšnjega sladkosnedeža, saj nosi celo sladoledski rekord. Samo v Kopenhagenu fje nekoliko velikih slaščičarn, ki proda-i*o letno sladoleda za 8—10 milijonov danskih kron. Neke vroče nedelje letos je bilo v danski prestolnici prodanih nad
400.000	porcij sladoleda. Danci smatrajo sladoled za nekako narodno sladčico, ki ,si jo privoščijo poleti v izredno velikih rkoličinah, pa tudi v drugih letnih dobah ♦je ne zavračajo popolnoma.
RIBJE OLJE GORIVO ZA MOTORNE ČOLNE
Švedski ribiči so pričeli zaradi pomanjkanja nafte uporabljati za svoja motorne čolne ribje olje. Motor vžgo i bencinom, nato pa ga goni mešanica enega dela nafte in dveh delov ribjega olja. Ribiči so z uspelim poizkusom zadovoljili, ker ribje olje sami izdelujejo iz jeter polenovke.
Muzej brodolomcev
V Sidneyu so odprli muzej, kakršnega menda ni nikjer na svetu. To je muzej brodolomcev. V njem so razstavljani človeški klici na pomoč. To so kosi papirja, lesa ali podobnega materiala, na katere so brodolomci napisali svoje zadnje besede, zadnje želje pred strašno smrtjo. V tem muzeju so razstavljene neme priča strašnih katastrof, pri katerih so stotine ljudi našle smrt v morskih valovih. Zbledele kose papirja, ki so mesece in leta pluli v steklenicah po raznih morjih, so našli v najrazličnejših krajih zemeljske oble. V velikih vitrinah so tudi ostanki parnikov in čolnov, obleke utopljencev in sploh stvari, ki spominjajo na razne brodolome.
Železniške zapornice so pred sto leti dvigali, kadar je prihajal vlak,’ ker takrat niso bile postavljene vzporedno z železniško progo, nego vzporedno S cesto.
— To ti bo posnetek, moja draga!
Avtomobilska cesta čez „streho sveta"
Sovjetska Rusija je pridobila važno prometno in strateško cesto, ki vodi iz Stalinabada v Chorog, mimo avganistan-ske meje ter preko Pamirja, »strehe sveta«. Dolga je 567 km in se vzpenja ponekod v višino nad 3.000 m. Pri gradnji so se morali boriti z velikimi terenskimi zaprekami. Cesto je gradilo 22.000 delav-
cev, inženirjev in tehnikov. Zgrajena je po izredno slikovitih predelih, posebno velja to za puste In divje predele Pamirja. Ogromen je pomen nove ceste ne samo zato, ker veže Tadžikistan z ostalo SZ, temveč tudi radi zveze z Avgani-stanom in Indijo.
Koliko so zaslužili stari alkimisti
O honorarjih starih alkimistov vemo danes prav malo. Zavili so jih v tajnost prav tako, kot svoje recepte in čudo-tvome izdelke. Poznani pa so dohodki enega izmed najglasovitejših med njimi, Leonharda Thurneyserja iz Basela (1530 —1596). Bil je osebni zdravnik branden-burškega volivnega kneza Georga Wil-helma. Prejemal je za tedanjo dobo izredno visok honorar 1325 tolarjev, hrano za svoje konje, obleko, dvorne deputate in prosto stanovanje v samostanu. Toda mnogo večje je zaslužil v svoji alkimističnimi opravili. Pri tem mu je mo-
ralo pomagati 200 oseb, tako dober je bil »odjem«. Sestavljal je potujoče lekarne, ki so vsebovale do 120 zdravi!, izdelanih večinoma v njegovih lastnih laboratorijih. Vsaka lekarna, ki jih je izdeloval na veliko, mu je prinesla 386 tolarjev in 5 grošev. Za pregled urina, ki so mu ga pošiljali iz vseh evropskih držav, je zahteval 10 do 15 tolarjev. Ogromne vsote pa je prejemal posebno za razne rniksture. 17 gramov vinskega cveta je prodajal za 4 tolarje, še dražje je prodajal najrazličnejša tajna sredstva, ki jih je imenoval s fantastičnimi imeni. TaKo je poznal ametistovo, rabinsko, safirno,
in smaragdno tinkturo. Sevada našel kljub visoki ceni bogataše, ki so kupovali te njegove izdelke. Dohodke — in to ne male — je imel s sestavljanjem različnih koledarjev in horoskopov. Za koledar s horoskopom je plačal grof Oetingen 100 goldinarjev. Zato se ne smerno čuditi, če je spretnemu alkimistu do i. 1580 premoženje naraslo na 100.000 goldinarjev. Poleg tega je imel še 12.000 zlatnikov in devet metrskih stotov srebrnih posod. Pozneje je izgubil vse svoje premoženje v procesu ter umrl kot popclen siromak.
Koristen nasvet za zimo: sušite sadje!
Letos je še bolj priporočljivo, kot pa je bilo vsa prejšnja leta, da sadja ne zametujemo, temveč ga kar najbolj izrabimo za prehrano. Navadno gre mnogo sadja za slabe pijače, posebno slive in hruške uporabljajo za žganje. Dosti sadja zgnije celo popolnoma neizrabljenega. Letos je slaba letina, imamo pa tudi drugače mnogo razlogov, da izrabimo vse možnosti za prehrano.
Najkoristnejše in tudi najcenejše kon-
serviranje sadja za zimo je sušenje. Za večje količine, namenjene trgovini, je potrebna posebna sušilnica. Za domačo uporabo vsega tega ni treba in lahko naredi to vsaka gospodinja brez posebnih stroškov. Potrebno pa je sušiti popolnoma zrele slive, ki padajo same ali pa s tresenjem z drevesa. Toda prezrele tudi niso dobre. Odstraniti jim je treba peclje in jih pustiti malo na soncu, da uvenejo. Od 100 kg sliv, pravilno suše-
nih, dobimo 25—33 kg suhih sliv. Sušimo pa lahko tudi jabolka in hruške po »receptu«, ki ga kmečke gospodinje prav dobro poznajo, za krhlje.
Pa ne samo sušenje. Za slive je priporočljivo tudi kuhanje marmelade, ki je gotovo najcenejše in ni treba zanj že vnaprej prav nič sladkorja, kar je za sedanje dni prav tako važno.
Organizacija stavbinskih delavcev razpuščena
Banska uprava sporoča, da je izdala odločbo s katero se razpušča Podzveza stavbinskih delavcev za Slovenijo s podružnicama v Ljubljani in Mariboru. Raz pust motivira s tem, da je s pozivanjem svojih članov k nezakoniti stavki delovala proti državnemu in družabnemu redu. Z letakom, ki ga je izdala pa je po mnenju banske uprave zagrešila prestopek proti zakonu o zaščiti države, ker je z njim ščuvala na razdor med družabnimi sloji. Društveni arhiv je zaple-
njen, imovina pa zavarovana. Ostale tri strokovne organizacije so zaprosile za uvedbo poravnalnga postopanja, katerim je banska uprava ugodila. Zanj je zaprosila tudi Podzveza stavbinskih delavcev, ki pa je bila odklonjena. Banska uprava je zavzela stališče, da ne more intervenirati v korist delavske organizacije, katere članstvo vztraja v nezakoniti stavki in tudi zato, ker je bila Podzvejza med tem razpuščena, ter je postala za bansko upravo s tem prošnja brezpredmetna.
Olja bo dovolj, toda drago bo
V zvezi z novo kampanjo olja in z izvedbo yredbe o oljaricah in jedilnem olju je bilo pa posebni konferenci sklenjeno, da se prične pova kampanja za jedilno olje v ponedeljek, 30. septembra, če bodo tvornice, ki pripadajo prodajni centrali, dale v promet novo olje. Tvornice bodo predelale olje po ceni 18.40 din za kilogram franko nakladalna postaja tovarna, oziroma 20.70 din za kilogram franko namembna postaja, cena je izenačena za vso državo, upoštevajoč tudi voznino, posodo in davek na poslovni promet. Cene v nadrobni prodaji bo določil urad za kontrolo cen, liter olja bo skupno z občinsko trošarino stal do 26 din. V promet bo dano samo jzenačeno olje, luksuznega olja ne bodo izdelovali, niti ga kot takega pakirali. Pride-
At\*flETA ZA DOLOČITEV NOVIH MINIMALNIH MEZD
Od Delavske zbornice smo prejeli: Ker je kr. vlada zvišala dosedanjo osnovno mezdo s takojšnjo veljavnostjo od 2 din na 4 din in s lem omogočila tudi za območje posameznih banovin povišanje dosedanjih minimalnih mezd, se je vršila na iniciativo Delavske zbornice predkonferenca delavskih strokovnih organizacij.
Na predkonferenci so organizacije zavzele enotno stališče glede višine novih minimalnih mezd, katero bodo zastopale skupno s predstavniki Delavske zbornice na oficielni anketi, ki bo pri kr. banski upravi.
lek -1050 vagonov iz letošnjih sončnic bo zadostoval za potrošnjo 8 mesecev, ostalo se bo krilo z naknadno proizvodnjo olja iz oljnate repice, tako da bomo preskrbljeni z oljem do prihodnje kampanje. Na podlagi pravilnika o zajednici predelovalcev bo sklican poseben sestanek predelovalcev, na katerem bo določena tudi prodajna cena za olje. Zajednici predelovalcev bo poverjen odkup in kon-trahiranje oljaric, da se na trgu zagotovi red. Ministrstvo za trgovino in industrijo bo po Prizadu izvajalo stalno nadzorstvo nad proizvajalci oljaric in nad njihovo prodajno centralo.
za katero je bil posebni prispevek izplačan in se prišteje k redni plači ter tako določi mezdni razred. Delodajalci naj to opozorilo vpoštevajo in izvršijo potrebne prijave, ker bi v nasprotnem primeru oškodovali delavstvo na pravicah glede višine bolniških podpor, zlasti pa glede višine invalidskih in starostnih rent. Delodajalec, bi prijavi nepravilni zaslužek nameščenca ali delavca, se po § 195. ZZD kaznuje z denarno globo do 1000 din.
Draginjske doklade
V sedanjih izrednih prilikah dajajo pod jetja in tudi manjši podjetniki svojim nameščencem in delavcem izjemne enkratne draginjske doklade ali nabavne prispevke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev opozarja vse delodajalce, da je treba pri prijavljanju zaslužka delavcev in nameščencev navesti v prijavnici poleg redne plače tudi enkratne ali ponav-lajoče se draginjske doklade, nabavne prispevke itd., četudi se te izredne doklade izplačajo le enkrat ali večkrat na leto. Take doklade in prispevke morajo delodajalci ob izplačilu javiti Okrožnemu uradu. V takih slučajih je treba v prijavnici poleg redne plače navesti: »Enkratni letni (polletni) draginjski prispevek din
 «. Ta prispevek se porazdeli enako
na vse mesece v letu oziroma obdobju,
Nemška marka 17.82 din
Devizno ravnateljstvo Narodne banke je sporočilo, da bo po sklepu jugoslo-vansko-nemškega gospodarskega sporazuma v Beogradu znašal tečaj nemške marke od 1. okt. dalje 17.82 din. To velja za plačevanje tistih blagovnih poslov, ki bodo zaključeni po 25. sept. in carinjenje blaga izvršeno po 30. sept. t. 1. Blago, ki je bilo uvoženo in ocarinjeno do vključno 30. sept. bo pa moralo biti izplačano v markah po din 14.80, če bodo dinarji vplačani do 31. marca 1941. Blago, ki je bilo naročeno do 25 sept. in katerega dobavni roki in plačilni roki padejo na dneve do 31. marca 1941, se bo plačevalo po istem tečaju.
Enotno milo
Zaradi pomanjkanja surovin oziroma tehničnih maščob bo trgovinsko ministrstvo normaliziralo proizvodnjo mila v vsej državi na podlagi norm, ki jih je izdelal Jugoslovanski nacionalni odbor za normalizacijo mila pri trgovinskem ministrstvu. Cene novemu milu bo določil urad za nadzorstvo cen, trgovcem pa bo odprt rok dveh mesecev, v katerem morajo razprodati svoje sedanje zaloge.
n. Delegacijo tiskamarjev sta sprejela v
Beogradu minister dr. Korošec in minister dr. Andres. Pojasnili so jima položaj glede državnih tiskarn in monopola šolskih knjig.
n. V zaporih somborskega sodišča se je obesil razbojnik Levojevič, ki je bil pred dnevi zaradi dvojnega umora obsojen na smrt na vešalih.
n. Dvajset vagonov prediva je uničil požar v tovarni za predelavo prediva tvrdke Heim v Kuli. Skoda znaša okoli milijon dinarjev.
n. Opero ustanavljajo v Splitu.^ Njen ravnatelj je Oskar Jozefovič, ki je že prevzel dolžnost. Izvršena je bila že tudi avdicija. Intendant je Tijardovič.
n. Obsojen je bil ravnatelj »Ruskega carja" Ljudevit Ilacz iz Beograda, ki so ga obtožili, da jo kupičil življenjske potrebščine. Določili so mu 30 dni zapora in 30 tisoč din denarne kazni.
n. Izvoz svežega smederevskega grozdja in ostalih poznih vrst grozdja je dovoljen počenši s 25. septembrom. Vse pošiljke pa morajo ustrezati predpisom uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov, ki so namenjeni izvozu.
n. Naši ladji „Lina Matkovič" in „Peter" sla pripeljali v Split večje število naših izseljencev iz Francije, ki so se vrnili v domovino.
n. Večjo količino parafina bomo dobili iz Romunije. Uvozni odbor ga bo razdelil med posamezne tvrdke.
n Radi dveh grozdov je ustrelil mlado dekle Frančiško Bregan lastnik vinograda Valenta Novosel. Ko je šlo dekle zjutraj na delo, si je utrgalo dva grozda. Novosel, ki je stražil grozdje, je takoj poletel proti njej. Po njegovi izjavi se mu je dekle iztrgalo, kar ga je tako razkačilo, da je vzel puško in jo ustrelil.
Nove količine bencina na karte
Z odlokom upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov se s 1. oktobrom spreminjajo količine bencinske mešanice, ki se dobijo na karte od 1. aprila letos. Po 1. oktobru se bodo dobival sledeče količine:
1.’ Na karte z eno rdečo vodoravno črto: na kupon z črko A 30 1, na kupon s črko B 40 1, na kupon s črko C 50 1 in na kupon s črko D 60 1.
2. Na karte z dvema vodoravnima rdečima črtama: na kupon s črko A 10 1, na kupon s črko B 15 1, na kupon s črko G 20 1 in na kupon s črko D 25 1.
3. Na karte označene s tremi navpičnimi črtami: na kupon s črko A 7 1, ha kupon s črko B 10 1, na kupon s črko C15
1, in na kupon s črko D 20 1.
4. Na karte z eno zeleno vodoravno črto: za kupon A 40 1, za kupon B 60 1, za kupon C 70 1, in za kupon D 90 1.
5. Na karte z dvema vodoravnima zelenima črtama: za kupon A 30 1, na kupon B 40 1, na kupon C 50.1, na kupon D 65 1.
6. Na karte z eno črno vodoravno črto: za kupon A 2 1, na kupon B 41.
7. Na torte z dvema vodoravnima črnima črtama: Na kupon A 1 1, in na kupon B 2 1.
8. Na torte z rdečo označbo Avtobus: na kupan A 40 1, na kupon B 70 1, na kupon C 105 1, in na kupon D 150 1.
Sergiusz Piasackl
* LJUBLJENEC ZVEZD
T0S’ Roman Iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
Stopal sem prvi. Da bi ne izgubili; smeri, smo se ravnali po busoli. Jn spet smo prišli na rob gozda. Odtod smo videli staro vas in več vozov, ki so hiteli po cesti. Obrnili smo se proti severu. V ugodnem trenutku smo preskočili cesto. In bili smo na onem mestu gozda, odkoder smo prej zbežali. Sovražniku smo prišli sedaj za hrbet. Sodeč po razdalji je moral biti kaka dva kilometra pred nami.
Zavijemo mimo ugaslega ognjišča.' Ogledamo si ogromne luknje, ki so jih izkopale bombe. Odtod zavijemo na sever, vendar pa se znova obrnemo proti zapadu in hitimo za. sovražnikom, čedalje jasneje slišimo hrup in pasji lajež. Slišimo, kako so se obrnili proti jugu ter prekoračili cesto. Mi pa smo spet prišli na prvotni rob gozda, odkoder se razprostira prostrano polje... Do mraka bo Še najmanj dve uri.
Tu smo se sedaj utaborili, si pripravili oroižie in bombe. Prenevarno bi bilo še naprej zasledovati sovražnika, ker bi utegnil spoznati našo zvijačo ter bi nam nastavil past. Skrili smo se v goščavi In čakamo. Čas se vleče ko polž....
čez dobro uro so straže obšle gozd ter se bližale mestu, kjer skriti čakamo. — Vsak hip se je oglasil pes.
— T-ega psa se je treba iznebiti! — je dejal Hrobar. — Vidva pa počakajta! Repetmki je potisnil v žep, pripravil pa dve bombi. Nato stopi po gozdu proti bližajočim se stražnikom. Nekaj časa vlada popolna tišina. Nenadoma pa je gozd pretresla silovita eksplozija. Tej je koj nato sledila druga... Pes je utihnil. Zdaj pa pričnejo grmeti karabinke, čez nekaj minut je zasopel pritekel Hrobar.
— A1i si zadel psa? — ga vpraša Krisa.
— iNe vem. Oni pa • se bodo gotovo ustavili...
Do mraka je bilo še najmanj debelo uro.
Stopimo na polje. Čakati ne smemo več, ker bi nas utegnili obkoliti. Naglo bežimo proti gozdu, čigar rob se je risal v daljavi. Ko smo prešli jedva tretjino polja, so za nami zagrmele karabinke. Ozrl sem se. Po polju bežijo za nami vojaki s karabinkami v rokah. Od časa do časa se ustavljajo ter streljajo za nami. Bežimo še hitreje.
Sredi poti je ležala vas. Da si skrajšamo pot ter ne izgubimo na razdalji med nami in. zasledovalci, smo vdrli v vas. Orožja nismo skrili. V rokah smo imeli repetirke in bombe.
Na vasi je bila okoli nekega voza zbra-
na velika gruča ljudi. Na vozu je sta! možakar ter govoril množici. Ko nas je zagledal, je skočil z voza in zakričal. Tudi mi smo zakričali ter se pognali po blatni cesti naprej. Ljudje so se razleteli kot splašene kokoši, mi pa smo po prazni cesti pretekli vas ter nadaljevali čez polje. Iz daljave so neprestano regljale karabinke, kar je na vasi povzročilo še večjo zmedo. Kmetje so se poskrili v hiše. Nihče si ni upal na cesto.
Slednjič smo dosegli gozd, ki se je že potapljal v večerni mrak.
— Tukaj jih lahko počakamo, — je dejal Krisa in sedel na štor podrte breze.
— Zdi se, da se jim prekleto mudi v nebesa ali pekel...
*
V mestu se zdaj nihče ne more več pokazati. Tja hodimo večinoma vsi, toda samo zvečer ali ponoči. Krisa se tihotapi k svojim zanesljivim poročevalcem, ki mu natresejo dragocenih obvestil in novic. Celo v trgovine si upamo, da si nakupimo potrebnih stvari. Nekajkrat so nas spoznali, toda nihče si ni upal črhniti ali zbežati na policijo ter nas ovaditi. Mudili smo se v zapuščeni žganjami ali pa v gozdu. Najčešče v gozdu, kajti ondi je še najvarnejše.
Tri dni smo znašali po raznih mestih skrito blago ter ga odpremljali k naše mu prekupcu. Zaslužili smo precej. Denar nima nobene mikavosti več. Kaj bi njim, ko pa si zanj ne morem kupiti, kar bi rad!
Včeraj je šel Krisa sam v mesto. Nanj
sva čakala na pokopališču. Prinesel je več steklenic žganja, precej jedil in tobaka.
— Novico imam zate!	,
— Kakšno?
— Povedal ti bom v skrivališču.
Hoteli smo si dobro odpočiti, pa smo
zato zavili v staro žganjamo.
— Torej na dan z novico, — sem tiščal v Kriso.
— Oklevam; ali naj ti zares povem...
— Govori!
— Prav. Toda nikar se ne razjezi... Jutri, v nedeljose bo Fela zaročila.
— Zares? In s kom?
— Ugani!
Krisa se je široko zasmejal in mi nacedil skozi zobe:
— Z gospodom Al—fre—dom Alm—ču —kom...
Onemel sem. Krisa je opazil, kako me je ta novica podrla, in mi je rekel:
— Prijatelj, tudi mene je presunilo. Dolgo sem o tej zadevi premišljeval... Zelo dolgo... Stokrat sem se vprašal, ali naj se res takle skobec polasti Felme dote, ki jo je pripravil Saša za ceno svojega življenja... Da, pravtako sem razmišljal... Pa sem si dejal: odstraniti ga je treba! Ko pa sem zadevo natančneje pretehtal, sem spoznal, da to ni potrebno! Razumi tudi tl Pa veš, zakaj?
— Zakaj?
Krisa je popravil svečo, ki je brlela v grlu steklenice. Na obrazu mu je zasijal čuden nasmeh.
(Dalje.)
Celje
Požigalec in tat v Savinfski dolini
Okrog Petrovč pri Celju?-se zadrti e tedne množijo požari, katerih žrtev so vedno s senom in drugimi prideki napolnjeni'kozolci. Taki požari so bili zadnje tedne v Levcu, Arji vasi in Zalogu. Enega zadnjih večerov se je okrog 22.30 zopet vnel kozolec posestnika Maksa Goveka v Kasazah pri Petrovčah. Kozolec je vkljub hitri intervenciji gasilcev pogorel do tal, ker je ogenj izbruhnil na vrhu notranjega kozolca. Zgorelo je mnogo sena iti poljedelskega orodja. Ko so domači pomagali pri gašenju, je požigalec smuknil v hišo in ukradel ročno torbico s 170 din gotovine. Domače ženske so ga opa-
zile, pohitele za nim, vendar je v terni izginil. Ko so se gasilci iz Arje vasi vrnili okrog 4. ure zjutraj od tega požara domov, so opazili, da se vnema kozolec posestnika in gostilničarja Ivana Raz-borška v Arji vasi. Požigalec je polil ob kozolcu sloneče fižolove prekle z bencinom in zažgal. Opazili so ga fantje iz Arje vasi, pohiteli za njim, pobegnil pa de s kolesom v temo. Ogenj se je posrečilo hitro pogasiti. Prebivalstvo je radi množečih se požarov zelo razburjeno. — Upati je, da bo požigalec kmalu prišel v -roke pravice.
Cinkarna ustanavlja konzum
2e nekaj časa se vršijo med zastopniki celjskc cinkarne in zastopniki cin-karniškega delavstva pregovori za zopetno povišanje delavskih mezd. Te dni so bili ponovno razgovori v tej zadevi. Ravnatelj cinkarne je ponudil delavstvu ustanovitev konzuma, v katerem bi delavci dobivali po zmernih
cenah vse življenjske potrebščine ter dal ta predlog delavstvu v razmišljanje. Skrbelo bi se, da bi bilo'blago v konzumu dobro. Konzum bi se upravljal po zastopnikih podjetja in delavstva. Cim se bo delavstvo za to odločilo, se bo takoj pristopilo k ustanovitvi konzuma.
MAKSIMIRANE CENE DRV V CELJSKEM OKRAJU
Okrajno načelstvo v Celju je določilo za območje celjskega okraja naslednje najvišje cene za drva za kurjavo, postav Ijene na dom kupca odnosno v skladišče trgovca. Bukove in gabrove cepanice I. Vrste 102.50 din prostorni meter, II. vrste 96 din, III. vrste 84 din, bukove in gabrove okrogljice 65 din, klade (panji) in sečenice 55 din. Za drva, ki se postavijo po trgovcu z drvmi kupcu na dom, se-lahko računajo prevozni stroški po medsebojnem dogovoru, proizvajalcu ne pritiče za dovoz drv kupcu na dom nobena posebna odškodnina. Za prekrške je določen zapor do 30 din in denarna kazen do 5000 din.
ZADEVA, KI 3E NUJNO POTREBNA UREDITVE
O železniškem podvozu pri hotelu „Po-S>ti“ se je že mnogo pisalo. Prometne razmere v tem ozkem podvozu, ki je bil pred mnogimi desetletji zgrajen za takratne prilike, postajajo vedno neznosnejše. Ta podvoz je zelo frekventiran. Zelo ga uporabljajo pešci, zjutraj še posebno šolska mladina in odrasli, ki hitijo v svoje / službe. Poleg tega pa pasira podvoz veliko število osebnih in tovornih avtomobilov in drugih vozil. Neki očividec je v četrt ure naštel nad 50 motornih vozii, ki so pasirala podvoz. Pa vse bi še nekako šlo, če bi vozači motornih vozil na tem delu vozili počasi in obzirnejše do pešcev, drvijo pa ravno na tem kraju, kakor za stavo. Sele pred nekaj dnevi se je zgodila tam težka nesreča, ki je, kakor poročamo na drugem mestu, zahtevala smrtno žrtev nekega starejšega moža. Čiidež je, da se vsled brezobzirnosti avtomobilistov tam ni zgodilo že več nesreč. Treba bo resno misliti na moderno preureditev tega podvoza, ker to ne trpi nobenega odloga več. Merodajni naj se pričnejo z zadevo resno ukvarjati, da pride čimprej do ureditve tega vprašanja.
c. Dan Slomškove smrti so celjske ljudske in srednje šole proslavile s šolskimi mašami po celjskih cerkvah, po službi
božji pa je bila proslava še na šolah, kjer je učiteljstvo govorilo učencem o Antonu Martinu Slomšku.
c. Celjski skavti so imeli v nedeljo dopoldne svojo skupščino. Vodil je skupščino g. prof. Josip Grašer, udeležili pa so se je tudi direktor II. drž. realne gimnazije g. Bračko z nekaterimi profesorji, zastopnik dravske skavtske župe in številni zastopniki drugih skavtskih edinic.
c. Obrtna združenja sc bodo združila v skupno /draženje. 6. oktobra bo ob 8.30 zjutraj v hotelu „Union“ ustanovni občni zbor združenja Skupnega obrtnega združenja. Do sedaj je bilo v Celju 12 združenj, ki pa so bila razpuščena. Skupno obrtno združenje bo štelo 1300 članov iz Celja in celjskega okraja.
c. Težka prometna nesreča pri Polzeli bo najbrž zahtevala še eno smrtno žrtev: Včeraj smo poročali o težki nesreči pri Polzeli, katere žrtev je postal 18-letni me-haniški vajenec Slavko D rev iz Celja. Pri tej nesreči se je poškodoval tudi 20-letni mehaniški vajenec pri tvrdki Bremec v Celju Miloš Rankovič iz Brega pri Polzeli. Iver so se njegove poškodbe prvotno zdele lažjega značaja, so ga oddali v domačo oskrbo. Sedaj pa so ga v nezavestnem stanju prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so konštatirali, da ima težke poškodbe po glavi in zlomljeno tudi desno roko. Njegovo stanje je zelo resno.
c. Dve nesreči. 29-Ielni delavec Janez Benelek iz Ojslra pri Laškem je doma padel na škaf in dobil težke notranje po. škodbe. — 28-letna dekla Jožefa Poznič iz Rečice ob Savinji je trčila, ko sc je vozila s kolesom, v neki avto. Pri tem je padla in si zlomila levo roko.
c. Žetev smrti. V bolnišnici sta umrli 4-Ielna hči čevljarja Stanislava Turk iz okolice Šoštanja in 42-letna žena železničarja Marija Burkeljc iz Vrhovega pri Radečah.
c. Smrtna žrtev nesreče v podvozu pri hotelu „PoSU“. Kakor smo poročali, je pred nekaj dnevi neki tovorni avlo v podvozu pri hotelu „Pošti“ pritisnil ob zid 62-lelnega vrtnarja Andreja Medveda iz Nove vasi pri Celju. Ponesrečenec, ki mu je počilo črevo, je včeraj dopoldne umrl na posledicah poškodbe v celjski bolniš*-nici.
c. Mestna občina odda prevoz 120 sež-njev bukovih cepanic iz Hudega grabna na Pečovniku v Celje na Sp. Lanovž, ozir. raznim strankam v mestu. Ponudbe je vložiti do 28. t. m.
p. Dijaška kuhinja bo imela v petek, 27. t. m., ob 18. v Narodnem domu občni zbor. Navadno se zbere ob takih prilikah samo nekaj starih prijateljev te potrebne človekoljubne^ ustanove. Drugi pokažejo svojo naklonjenost ob času raznrh zbirk in če so za to posebej naprošeni. Letos pa zaradi izrednih razmer vabimo posameznike in zastopnike raznih društev, da se našega občnega zbora gotovo udeležijo. Za našo mladino mora biti poskrb-
ljeno. Dijaštvo tudi v takih težkih časih ne sme stradati. Pridite, da se pogovori-mo, kako bi vsi po svojih najboljših močeh sodelovali in izdatno pomagali.
p. Kruh in meso sc bo pocenilo. P rol ir draginjski odbor v Ptuju je sklenil v smi>-slu navodil banske uprave na svoji zadnji seji, da bodo maksimirali kruh in meso na nižjo ceno. Upamo, da sc bo la odločb? pričela takoj izvajati.
Ljubljana
Pred vajo v obrambi
Dan te vaje se približuje. V listih šobila že objavljena splošna uradna navodila za ponašanje prebivalstva. Na ulicah in odprtih prostorih ne sme nihče biti razen zaščitnih oddelkov, potnikov hitečih na vlake, in lastnikov stojnic. Vsakdo se ■mora pač skriti v zaklonišču, v bližnji veži ali poslopju. Iz javnih lokalov ne sme nihče izstopati, pač pa morejo izstopiti iz vozil potniki, ki naj se zatečejo v bližnja zaklonišča in poslopja. Vozila sama je treba odstraniti v bližnje, stranske ulice, vozila cestne železnice pa osta nejo na svojih tirih.
proti napadom iz zraka
Hišna vrata in naoknice je treba za* preti, okna odpreti, zavese (roleje) pa spustiti. Gledanje skozi okna ni dopustno.
Začetek vaje bo označen s prekinjenim tuljenjem siren in prekinienim zvone-njem zvonov, za prestanek nevarnosti pa bo dan znak z neprekinjenim tuljenjem siren in s potrkavanjem zvonov. Nemarnost napada bo označevala tudi bek>-rdeča zastava, predeljena po diagonali, ki bo razpeta na Gradu. Ko se bo snela, je znamenje, da je letalski napad min#.
Kršenje predpteov, bo oblastvo kaznovalo.
a. V vrtni kadi za zalivanje gred jc utonila vrtnarju Herzmanskemu njegova 2-letna hčerka Marjetica, na pomoč poklicani zdravnik otroka ni mogel več rešiti.
a. Oproščen trgovec. Andrej Schnabl, trgovec s špecerijo na Tyrševi cesti, ki mu je bila zaplenjena zaloga moke, on pa obložen po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, jc bil pred okrajnim sodiščem oproščen. Sodnik je bil naziranja, da količina 60 vreč moke pri malem trgovcu, ki proda na mesec 15 do 20 vreč moke, še ne pomeni kopičenja blaga v- smislu zadevne uredbe, in da je bila to pač zaloga moke za kake tri mesece. Ker se je proti tej razsodbi državni tožilec pritožil, ie o zadevi razpravljal prizivni senat okrožnega sodišča, ki je oprostilno sodbo v polnem obsegu potrdit a. Slomškova proslava je bila v smislu naredbe sedanjega prosvetnega ministra dr. Korošca včeraj na obletnico (škof An-lon Martin Slomšek ie umrl 24. septembra 1862) po vseh ljubljanskih šolah. Zjutraj so bile šolske maše, nato pa v razredih predavanja o Slomšku in deklamacije
iz njegovih del. Dan je bil pouka prost in je po končani proslavi na ulicah kar za-mrgolelo vesele mladine.
o. Poročila sta se v Vuhredu sodni pripravnik Rajko Svetek in priv. uradnica Stana Malis, oba iz Ljubljane.
o. Konfinacija. Uradno poročajo, da jc ljubljanska policija določila prisilno bivanje Ferdu Nikfsbacherju, poslovodji v Ljubljani, in to za dobo 6 mesecev. Za prisilno bivanje mu je določen Slari trg ob Kolpi, okraj Črnomelj. Policija je ugotovila, da jc imenovani kot odgovorni poslovodja v septembru letos prodajal moko za 1 din višje od maksimirane cena o. V poštni službi je premeščen inšpektor 5. skup. Ivan Šavec iz Kranja v Ljub-Ijano, inšpektor 5. skup. Franc Žnidaršič pa iz Ljubljane v Kranj.
o. Napad z nožem. V Komisiji pri Mir slinju jc neki delavec napadel pri posestniku Sedovniku zaposlenega 45-letnega kosca Karla Jeseničnika in ga z nožem nevarno ranil. Poškodovanca so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico.
Kolesarji okoli Pohorja
Ptul
Konec županske krize
V Ptuju smo bili že več tednov brez župana. Ker takrat ni bilo najti moža — nekateri so se le dotaknili županskega stolca in se kljub najboljši volji niso mogli znajti na najvišjem položaju — ki bi prevzel časti in skrbi mestnega župana, smo se Ptujčani končno vdali v svoj in-terregnum. Pomalem smo docela pozabili, da smo brez župana. Le kadar smo
srečali »upokojenega« župana, smo se spomnili na najbolj pereče vprašanje na najvišjem mestu. Vendar je tudi za župansko krizo prišel konec. Bivši župan dr. Remec Alojz, ki je znova prijel za vajeti, je zadal tej krizi udarec. Upamo, da bomo-zdaj Ptujčani živeli dalje časa brez pretresljajev.
PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE V PTUJU
ima letos namen, da svoje delovanje poživi m v začetem pravcu smotrno nadaljuje. V načrtu sta vsaj dva samostojna koncerta v Ptuju in koncertna turneja po Sloveniji. Da zbor lahko doseže lepe uspehe, je že dokazal v prejšnjih letih; stremeti pa moramo za tem, da te nekdanje uspehe še izboljšamo, k čemer bi ne bilo potrebno nič drugega kot dovoljno število zvestih in discipliniranih pevskih moči. V Ptuju se sicer mnogo prepeva in poje, le žal, da ne vedno na pravem mestu in tudi ne v pravem smislu. Mnogo pevskih grl bi se' v našem zboru prav lepo znašlo, ako bi vztrajno posečala zborovske redne vaje. Da je naša pesem naš velik narodni zaklad in da je zato velikega kulturnega pomena, nam ni treba na tem mestu še posebej
poudarjati. Zato je v«akdo, ki ima smisel in veselje do lepega petja, v zboru dobrodošel. Tudi kdor še ni pel v našem zboru, je vabljen, kajti spored bo povsem nov in pester ter absolutno ne pretežak; razume se, da ostanejo zboru zvesti še nadalje vsi dosedanji in nekdanji matični pevci obojega spola.
p. Upokojen je s kraljevim ukazom učitelj Uroš Peček iz Ptuja.
p. Prošnje za podpore in delavske knjižice jc treba oddajali v mestni upravi ob ponedeljkih in četrtkih od 10.—12.
p. Dva zlomljena uda. Ramšak Jože, pekovski pomočnik iz Ljutomerske ceste,, si je pri padcu zlomil nogo. Ceh Jožd, trg. pomočnik iz Ptuja, si jc tudi pri padcu zlomil nogo.
Koroška kolesarska podzveza v Slovenjem Gradcu bo priredila 29. septembra 1940 kolesarske dirke na progi Slovenji Gradec—Dravograd—Marcn-berg—Maribor (odmor dve uri), ob pol 12. start ža drugo etapo pred stadionom SK železničarja, proga teče preko Slov. Bistrice, Slov. Konjic, Vitanja, Gornjega Doliča v Slovenji Gradec pred gostilno Golob, kjer bo tudi start
ob 7. zjulraj. Pravico sodelovanja imajo vsi verificirani vozači A in B. Dirkači se morajo javiti najkasneje pol ure pred pričetkom. Dirka bo ob vsakem vremenu. Prijave s prijavnino 10 din jc treba poslati do 26. septembra na naslov Drago Bradač, uradnik, Slovenji Gradec, bolnišnica. Vodstvo bo naročilo za vse dirkače v Mariboru kosilo. Prijave so nepreklicne.
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
Sinoči je bilo odigrano 3. kolo prvenstvenega turnirja. Partije so se razmeroma naglo razvijale, videti pa je bilo, da vlada med posameznimi igralci velika žilavost in odpornost. Prva sta zaključila Regor-šek in Certalič. Slednji si jc izbral Grunfeldovo obrambo, kar pa je bilo z ozirom na damski sistem, ki ga je igral Regoršek, taktično napak. Regoršek je svojo prednost temeljito izrabil ter odločil partijo v svojo korist. — Mestoma jc bila zelo napeta Relijeva otvoritev med prof. Slupanom in Marolti jem. Marolti sc je nekaj časa dovolj itgledno branil, toda v zaključni fazi je prezrl duhovito kombinacijo prof. Stupana, nakar se je izgubi dame vdal. — M ar vin in ien sta igrala Falkbeerjev gambit. Nekaj
E°i
časa je bila igra nekoliko zaprta ter je imel Bien dokaj lepo pozicijo. Kasneje pa je Marvin na zanimiv način vdrl v Bienov tabor. Ko je Bien še nesrečno prezrl figuro, je predal v brezupni poziciji. — Breš in D as ko sta po razburljivi sre-dišnici kmalu zavila v končnico, ki jc bila za Breša s figuro več lahko dobljena. Toda Breš je naravnost nerodno prezrl celo figuro, nakar je seveda Dasko odločil s kmeti. — Silno dramatičen je bil med
Gerželjem in Ketišem kraljevi gambit črnega (1. c4, e3 2. SO, f5). Po dobri otvoritvi je prišel Gerželj v pozicijsko prednost. Toda v pripravi kombinacije za napad na črnega kralja je pdtrošil preveč časa, ko mu je za 21 potez ostalo samo 9 minut. Ketiš je medtem pripravil prav zanimivo obrambo ter tfbenem zagrozil tudi z napadom. V tem položaju je Gerželj v strahoviti časovni stiski nastavil Pas^> ko je nastavil figuro, ki pa jo jc Ketiš 9dkloniI. Nekaj potez nato sta se na-sprolmka zedinila na remis. Damin gambit Kukov ec — Babič je že v otvoritvi prinesel Kukovcu nekaj prednosti. Ko je nato Kukovec še osvojil kmeta, je forsiral končnico. Partija jc bila prekinjena, toda Babič verjetno končnice ne bo mogel držati. —■ Prekinjene partije iz 1. in 2. kola so dylc naslednji rezultat: Breš in Bien sta se zedinila na remi«, Regoršek je porazil D a s k a, Bien pa je brez igre predal proti Ge r žel ju.
Stanje po 3. kolu: Regoršek 3, Kukovec 2 (1), Dasko, Gerželj in prof. Slupan 2, Babič 1 in pol (1), Breš 1 in pol, Marolti in Marvin 1, Bien in Kcliš pol in Certalič 0 točk.
ZDRUŽENJE MESARSKIH IN KLOBASIČARSKIH MOJSTROV V MARIBORU sporoča turobno vest, da je včeraj umrl njen član in večletni bivši predsednik, gospod
Anton Tavčar
tovarnar mesnih izdelkov v Mariboru
Pogreb spoštovanega pokojnika bo jjutri, v četrtek, ob 17., na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov v Mariboru.
MALI OGLASI
VOZILA
PREHRANA
SLUŽBO IŠČE
SOBO ODDA
OBRT - TRGOVINA
VATENCI-(KE)
PRIDELKI
RAZNO
POSEST
ŽENSK! KOTIČEK
NOGAVICE
rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice.
16799-18
I Prodam 6500 m3
VELIK TRAVNIK
I s šupo za seno v Ljubljani,
\ 5 minut o-d dolenjskega kolo-; dvora. Zraven vodovod in elektrika za 80.000 din. Tudi zamenjam za protivrednost v Matibbru- 1090 m3 velik vrt poleg glavne-ceste v neposredni bližini Maribora za din 17.000. Šuštaršič. Watto\va ul. 3, Maribor.	18067-11
Proda
PARCELA
s sadonosnikom, pol ure od Maribora. Vpraša se pri Lovec, GlaVhi trg 4.	18112-11
VINOGRAD
2V2 orala, gozd, sadovnjak z hišo v Jeruzalemu se proda za. 70.000 din- Informacije: Štuhec Mirko, Ivanjkovci.
18113-11
(riljante, zastavijalne listke išče nujno za nakup
CUNE MALIM OGLASOM V malih oglasih .stane vsaka beseda 50 nat. najmanjša pristojbina za te ostla?e le din 10.^-. Dražbe, breklicl. dopisOVanla Tit Žehttovhniški oglasi dih L— po besedi. Nai-fpnniši znesek za te oglase le din 12.— Debelo tiskane besede se računalo dVoIno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2— Znesek za male oglase se Dtačule takoj nri naročilu, oziroma ga le vposlat! v Dlsmu skupal z naročilom ali pa do noštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora oriložiti znamka za 3 din.
KLAVIRJE	PIANINE
Velika izbira novih kakor preigranih po vsakovrstnih cenah. Bauerle, Tyrševa 24.
17842-20
Maribor. Gosposka ulica 15
TRISOBNO STANOVANJE
se takoj odda pri postajališču Tezno, Ptujska c. 33. 18099-5
STANOVANJE
z dvema sobama in kuhinjo ter pritiklinami se odda s 1. novembrom mirni stranki (2 osebi). B|izu..glav. kolodvora-Prednost imajo, drž., uradniki. Naslov v ogl.’ odd- »Večera.«.
18097-5
Za pomoč v gostilni se sprejme
GOSPODIČNA
Pogoji: zanesljiva, da obvlada slovenski in nemški jezik. Predstavi se naj predpoldne v gostilni Felič, Tezno-Ma ribon____________________18076-2
Samostojna, starejša PRODAJALKA slovenskega in nemškega jezika, popolnoma vešča se išče za takoj. Vprašati: A. Tavčar, Jurčičeva 3. 18073-2
PRVOVRSTNEGA KROJAČA z večletno prakso za kostime in' rdaŠČe sprejme .jSaloa Robes«, Manboft STrgoVski dom«.	17927-2
~POSTREŽNICO
iščem za par.ur dnevno. — Vrazova ll-HI, desno-
18088-2
Sprejme, .se čedno., mlado BOLJŠE DEKLE katera ‘ima veselje do otroka. Istotam se sprejme pomivalka. Naslov v ogl. odd-».Večcrivika«	18104-2
Izgubila sem v .nedeljo zvečer, 22. 9.
B6LI čevelj
v dr Verstovškov,i ul- Najditelj naj ga odda prosim jarotj nagradi v dr. Verstovskovi Ul. 14, . obrežje. .	18118-27
na hiše in posestva obrnite se na
Bančrio kom. zavod
Aleksandrova cesta 40
Prodam veliko	- -	-
STANOVANJSKO HIŠO
tri sobe, kuhinja, dve šhtarti-
bi, klet hiša stoji ha lepem kraju v ravnem brez prahu, zraven je oral dobre zemlje, pripraven za upokojence, ceha 48.000 -din. Naslov: Lobnik Ludvik, gdstilna pri postaji Orehova vas-Slivnica.
18092-11
B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 cctii. V odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju 'V' 6238-22
V sredini mesta se Sprejme DIJAK
k boljši družini na vso oskrbo. Pri študijo event, pomoč. Naslov rv ogl.; odd. . 18054-7
, SOSTANOVALEC(KA)
se sprejme takoj poceni v celo oskrbo. Naslov v ogl. odd, »Večernika«.	18094-7
Starejša
SLUŽKINJA
katera Zna nekaj kuhati, se sprejme Pri »Framski kapljici«, Mlinska 15.	18091-2
Ugodno se proda novi AVTO »FRAMO«
z zaprto pločevinasto karoserijo, z pripadajočim rezervnim kolesom in novo pnevmatiko, Ogleda se pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Ul. kneza Koclja 14. tel. 21-30.
.......... 18045-22
Za din 5000.— še lahko dobite popolnoma novo
MOTORNO KOLO »Sacliš-Torpedo«, 98 efem, do kler traja zaloga, pri tvrdki Justin Gustinčič, Ulica kneza Koclja 14, podružnica Tezno, vogal Ptujske in Tržaške ceste. _______________..18046-22
Continental
SAMOSTOJNA KUHARIČA
z večletnimi spričevali,- vešča vseh . gospodinjskih del želi spremeniti službo v Maribor z 15. oktpbrom ali. 1. novembrom v sfalho službo. RonSjdbe pod šifro »Kuharica« rtd Qgl- Odd »Večernika«.
18103-3
KUPUJEMO
posestva, hiše. vile, parcele-»TRIGLAV« Maribor^.Aleksandrova c. 12; tel. 25-34	18114-11
Odda se lepa
OPREMLJENA SOBA
za 2 osebi s . posebnim vhodom- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. _____________18105-8
PRAZNO SOBO
s souporabo kopalnice za din 250.— v cetitru oddam. Naslov V ogl. odd. »Večernika«.
18102-8
Lepa opremljena ali • PRAZNA SOBA
s strogo separiranim vhodom se odda. Koroščeva ul. T-I, desno	18098-8
»KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična deld izvršuje solidno in po-cetti Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči. -■ Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor, Vetrinjska ul. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 44
S 1- oktobrom sprejmemo 2 HLAPCA katera popolnoma obvladata delo v vrtu in na posestvu. Starost naj bo vsai do 35 let; ter eno DEKLO h kravam - Mesečna- plača din 200 do 300 z brezplačno hr&no ih stanovanjem. Dobra spričevala so predpogoj. Predstaviti še dnevno med Vsi. in 1 uro v Vetrinjski ul- 22 pri Lorger.	18096-2
UČENKA
z malo ftiatltro, šlpvehsko in nemško, 'it dohrfe jambije se sprejme v trgovini pisarniških stroiev Ivan Legat, Maribor, VetHnjska ul. 30, tel. 24-34,	  18077-4
JABOLKA
po 2 dih oddaja na drobno Kmetijska družba, Meljska cesta 12.	. 17008-23
 ni. ■■■■■■■■i. i ■■■■'■! .   —— ..
JABOLKA
kg 2 din skladišče Koraiija, Kolodvorska 1__________17888-23
Kupujem dnevno 4 vsako količino lepih, obranih, namiznih
UČENKO
sprejme trgovina Marinšek, Studenci, Kralja Petra c. 21.
18116-4
OPREMLJENO SOBO
separirano, . blizu Glavnega ali Kralja Petra trga, išče za 1- okt. boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Stalno« -	18106-9
Za slikarsko in
PLESKARSKO DELO
-še priporoča po nizkih cenah Jurii Juteršnik. Sedna ul. 15.
17954-13
ter plačam za iste najvišja dnevno ceno. JOSIPI N A B OLE sadje In zelenjava na veliko, Maribor, Koroška 20, dvorišče
©•••©••®«®eaa®®®ese®
MODERNI VOZIČKI
POZOR!
Vsakovrstne odpadke želez-ja, kovine, litine, cunje, gumo in steklovino kupuje in plačuje po hajvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. — Tel. 21-30._____16943-28
ygHmmwwrju:iWr»A' m km
S ATM O ŠE NEKAJ DNI!
Za vkuhavanle sveže, prvovrstne In
Prodam	•	A
BRIVNICO
na prometnem kraju. Naši- v ogl. odd. »Večernika«.
18095-13
V bližini Melja iščem SOBICO za takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd- pod »Točno«.
,18101-9
BOGOMIR DIVJAK
Utica kneta Koci;rt -t
Vsakovrstne
odpadke papiria. tuni ter divle kostanie
kupuje in plačuje po najyišjih dnevnih penah
B.
trgovina vseh vrst surovin Maribor. Pobrežja, Cankarjeva 16
Nakupovalnice: Mirlborj Kopališka in vogal Ptujske—Tržaško ceste (Gustinčič)
Prvovrstne s vet.' znamke STEINWAY, FOR8TER,
STlNGEl, SEItER 1T&.
- < 1 ■ -Hiša klavirjev
Maribor, Tvrševa 24
Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nepozabni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
■ Oglasi po ceniku. — Rokopisi se Poštni čekovni račun štev. 11. 409.