DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MOKNINft DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 10. 1945 LETO XLVIII—VOL. XL mi GOERING, KESSELRING SIA ZDAJ PRI 7. ARMAD! Pariz, 9. maja. — Reichsmaršal Hermann Wilhelm Goering in feldmaršal Albert Kesselring sta zdaj v rokah 7. ameriške armade, kot naznanja glavni stan. Goering je povedal Amerikancem, da ga je Adolf Hitler obsodil na smrt, da so ga pa rešili njegovi zvesti letalci. Goering je bil j namreč vrhovni poveljnik nemške zračne armade. Na smrt je bil obsojen, pravi, 24. aprila, ko je prišel na dan z zahtevo, da prevzame vrhovno oblast v Rajhu za Hitlerjem. Kot pripoveduje, so ga držali RUSI PRIPOVEDUJEJO PRAVLJICE OB DNEVU ZMAGE London. — V tistem času, ko sta bila predsednik Truman in premier Churchill na radiu, kjer sta uradno naznanjala zmago nad Nemčijo, je radio v Moskvi pravil lepo pravljico za otroke. Pravljica pripoveduje, kako okrog samovara plešejo skodelice druga z drugo in kako se potem vrnejo vsaka na svoje mesto na polici. Poprej je bilo rečeno, da bodo istočasno naznanjali zmago nad Nemčijo v Washngto-nu, Londonu in Moskvi. -o- Truman je podpisal obvezno vojaško službo Washington. — Predsednik Truman je podpisal postavo, da se raztegne vojaška služba za Zed. države za eno leto od 15. maja, ali do tedaj, da bo vojna končana na vseh frontah. Ta postava vsebuje točko, ki prepoveduje poslati v boj 18 let stare, dokler ne dobe vsaj šest mesecev treninge poprej. -o- Nemške vojne ujetnike so obvestili o porazu Washington. — Armadno poveljstvo je obvestilo vseh 343,-000 nemških vojnih ujetnikov v Zed. državah o kapitulaciji Nemčije. Proklamacija, ki je bila nabita v vseh ujetniških taboriščih, se glasi: "Organiziran odpor nemške bojne sile je prenehal. Vlada narodne socialistične stranke ne obstoja več. V Nemčiji imajo zdaj vso oblast zavezniške čete. člani nemške oborožene sile so razrešeni vseh obljub ali obvez, danih vladi, ki ne obstoja več." "Kot vojni ujetniki ste še nadalje podvrženi ameriškim postavam in odredbam ter morate poslušati ukaze oseb, ki so postavljene nad vami." -o- V okraju so 3 razporoke za vsake štiri poroke V okraju Cuyahoga je toliko razporok, kot jih ni bilo še nikdar poprej. Večinoma so to one poroke, ki so bile sklenjene v naglici v času te vojne. V zadnjih 3 mesecih je bilo izdanih v okraju 2,248 poročnih dovoljenj. Ob istem času je bilo pa vloženih 1,744 prošenj za razporoko Dve operaciji Mrs. Frances Hegler iz Eu-clida se je morala podvreči dvema operacijama v Huron Rd. bolnišnici. Prvo je prestala 23. aprila, drugo pa 5. maja. V soboto pride pa že najbrže domov. Maša za 30 dnevnico V soboto ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Elizabeth Bijek ob priliki 30 | dnevnice njene smrti. Rusija je praznovala zmago v sredo Dočim sta Amerika in Anglija praznovali zmago nad Nemčijo v torek, je Stalin določil praznovanje za Rusijo v sredo. Tudi narodu je naznanil zmago nad Nemčijo 10 ur pozneje, kot sta to storila, predsednik Truman in premier Churchill. Stalin je ukazal, da se na Rdečem trgu izstreli po 30 salv iz 1000 topov v proslavo zmage. Rusiji sta se pridružili tudi Jugoslavija in Romunija. Jugoslovanska vlada je določila narodno prazno-\ vanje za sredo, enako tudi romunska vlada z izjavo, da hočeta praznovati ta veliki dogodek isti dan kot njiju mogočna zaveznica Sovjetska Unija. -o- Papež pozivlje na pravičen in trajen mir po vojni Vatican City, 9. maja. — Papež Pij XII. je danes govoril na radiu 8 minut. Tekom govora je izjavil, da stoji pred evropskim kontinentom ogromen problem in težkoče. Prosil je Boga, naj razsvetli zavezniške voditelje, da bodo prinesli svetu mir, postavljen na enakosti vse'h narodov, močnih in slabotnih. zaprtega v Berchtesgadenu, odkoder so ga rešili letalci. Hitlerja je videl zadnjič 22. aprila v Berlinu. Po njegovem mnenju je Hitler umrl na 27. ali 28. aprila. Obenem ž njim so dobili Ame-rikanci v roke tudi njegovo žen0 in otroka, 6 letno deklico. Feldmaršal Kesselring je bil zadnji nemški poveljnik zapad-ne fronte. Bil je poslan tje iz Italije, da je nadomestil feld-i maršala von Rundstedta, ki gav je že prej prijela 7. armada. j V ameriških rokah je tudi general von Epp, guverner Bava-j rije, ki je bil eden začetnih pri-1 stašev Hitlerja. t Goering je star 51 let in nekoč ga je bil Hitler določil za svojega naslednika. V zadnjih dneh Nemčije je pa padel pri Hitlerju v nemilost. Prej je imel v, Rajhu najvišje pozicije. Goering se je pripeljal v svo-, ji limuzini do glavnega stana, generala Stacka, ki poveljuje Policijske ure ni več! 36. diviziji, ž njim je bil polkovnik Brauchitsch, sin feld-maršala Brauchitscha. Goering je bil videti dobre volje in zadovoljen, da je v ameriških rokah. Naročal je novim varuhom, naj ga le dobro straži-jo. Prvo, kar je Goering vprašal, je bilo po jedi, ker da je zelo lačen. Znan je ko zelo ješč človek, kar i priča tudi njegov "Vojna je vzbudila vsepovsod sumnjo, sovraštvo in neslogo. Ako hoče torej svet zopet zadobiti mir, je potrebno, da izgine sovraštvo, na njegovo mesto pa"naj stopi resnica in usmiljenje," je izjavil papež. "Ako hočemo zgraditi trajen mir, mora biti zgrajen na razumevanju, pravičnosti in zaupanju," je končal govor. -_o-— Dar za begunce Neimenovana oseba je izročila v našem uradu $15.00 za slovenske begunce v Rimu. Prav lepa hvala. obilni život. Goering dobro razume angleško, govoriti pa ne more gladko. --—o-— Lausche ne bo imenoval naslednika sodniku Hullu Guverner Lausche .je pozval odvetniško zbornico, naj mu pove, če bi ne bilo pametno, da se zmanjša število mestnih sodnikov od 14 na 13. Tako bi guvernerju ne bilo treba imenovati naslednika umrlemu mestnemu sodniku Bradley Hullu. Lausche smatra, da ni dovolj dela na mestni sodni j i za 14 sodnikov. Fina posteljnina Norwood Appliance & Furniture ima v zalogi fino posteljnino, ki jo priporoča rojakom v nakup, dokler je zaloga še velika. Petnajsta obletnica V soboto ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Gregorja Vidmar v spomin 15. obletnice njegove smrti. Četrta obletnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Franka. Malečkar v spomin 4. obletnice njegove smrti. Danes je velik praznik Katoliška Cerkev obhaja danes Vnebohod, ki je velik zapovedan praznik. Za 4. obletnico V petek ob 7:15 bo darovana vcerkvi sv. Vida maša za pokojno Margaret Yartz v spomin 4. obletnice njene smrti. Oltarno dr. sv. Vida Nocoj po pobožnosti ima važno sejo Oltarno društvo fare sv. Vida. Vse članice naj se gotovo udeleže. CIVILISTI BODO DOBILI KMALU VEČ KOLES Washington. — Po 1. junija se bo zvišala produkcija avtnih koles za civiliste, naznanja urad za vojno produkcijo. S zmago v Evropi se bodo zahteve armade po kolesih izdatno zmanjšale. Materiala za izdelovanje avtnih koles bo 1. junija toliko na razpolago, da se bo lahko izdelalo za civiliste še enkrat toliko avtnih koles kot dozdaj. -o-- Pattonova armada je prizadjala sovražniku ogromne izgube Pariz. — General Patton je s svojo 3. armado prizadjal Nemcem 530,700 izgub v moštvu od 1. avgusta lanskega leta, ko je stopil v akcijo v Evropi. V tem številu izgub je 144,500 ubitih in 386,200 ranjenih. Pattonova armada je bila največja na svetu po uradni izjavi. Sestojala je iz 18 divizij in štirih armadnih korov, skupaj okrog 500,000 mož. Patton je od lanskega avgusta razbil Nemcem 2366 tankov, več kot še enkrat toliko kot jih je izgubil sam. -o- Glavni naciji v Norveški gredo v smrt Oslo, Norveška. — Joseph Terboven, nemški komisar za Norveškin general Rediess, poveljnik sturm truperjev, sta se ustrelila. Vidkum Kvizling in pristaši njegove vlade so bili vrženi v ječo. -o- Prevzem trgovine Joseph in Frances Simončič sta prevzele delikatnesno trgovino od Anthonya Uss na 6502 Superior Ave. Priporočata se rojakom. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Mr. in Mrs. Frank Pucel, 17921. Delavan Rd. sta bila obveščana, da je njun sin, mornar Frank Pucel, zdaj uradno proglašen mrtvim. Pogrešan je bil na Atlantiku od začetka lanskega leta. Bil je star 21 let in se je vpisal k trgovski mornarici v septembru 1943. V novembru je bil poslan na morje. Graduiral je iz Collinwood višje šole. »s na » Sgt. Emil Štefaneic, sin Mr. in Mrs. Stefan Stefančič iz 898 Rudyard Rd. se nahaja zdaj pri 15. letalski armadi v Italiji. Dobil je odlikovanje višnjevega srca in pa letalsko medaijo. Piše domov, da redno prejema Ameriško Domovino, ki mu prinaša mnogo razvedrila. Iz Nemčije piše Pfc. Joseph Makse svoji materi, Mrs. Juliji Makše, 997 E. 63. St., da je zdrav, pa da 'se čuti, da bo kmalu konec. Sestal se je z več hrvatskimi in srbskimi vojaki, ki so veseli, da bodo odšli kmalu domov. Ampak Slovenca pa ni •videl nobenega. , Tudi z Rusi se i je sestal in se še precej dobro pogovoril žnjimi po "naše." Dostavlja, da bo srečen, če bo prišel po tej vojni domov in da mu ne bo treba še nad Japonce. IN M IK Mr. in Mrs. Rudolf Kenik, 8908 Union Ave. sta prejela od vojnega urada obvestilo, da je bil njun sin Pfc. John ranjen v bojih nekje na Pacifiku. On fe» »u V petek ob 9:30 bo darovana v cerkvi sv. Stanislava, 3649 E. 65. St. žalna sv. maša za pokojnega vojaka Pvt. Fred. M. Sinur, ki je padel v Franciji na 6. januarja. Prej je bil poročan med pogrešanimi na isti dan. V armado je šel 31. marca 1944, preko morja je bil poslan lanskega novembra. Prej je bil uposlen pri Aluminum Co. Ob smrti je bil star 25 let. Tukaj zapušča soprogo Leono, 3 leta staro hčerko Barbaro, očeta, sestro Mary Wilson ter brata Sgt. Ignatiusa v Franciji in Roberta. Naj mladi junak pokojno spi v daljni tuji zemlji, preostalim naše sožalje. Produkcija, racioniranje in kontrola cen ostane pa pod vladno kontrolo do zmage nad Japonci. Civilisti dobe najbrže več gazolina. Washington, 9, maja. — Vojni mobilizator Fred Vinson je odpravil policijsko uro o polnoči za gostilne in druge javne prostore. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Obenem je pa izjavil, da ostane vojna produkcija, racioniranje in kontrola nad cenami še nadalje v vladnih rokah, do zmage nad Japonci. Dovoljene so zopet konjske in pasje dirke. Vlada bo dovolila dovolj materiala, ki ni potreben za vojno na Pacifiku, da se napravi nekaj novih avtomobilov v prihodnih šestih do devetih mesecih. Vinson misli, da bodo dobili civilisti v kratkem nekaj več ga zolina. Ne vidi pa ob tem času možnosti, da bi se izboljšal položaj živil. Tudi davki se ne bodo znižali pred koncem vojne z Japonci. Rekel je, da mornarica ne bo demobilizirala pred koncem vojne na Pacifiku, armada bo pa odpustila vse moštvo, ki ne bo potrebno za vojno z Japonci. V prihodnjih 12 mesecih bo armada odpustila do 1,300,000 vojakov. Vinson je izrekel priznanje ameriškemu narodu, ki ni ponorel ob vesteh, da je konec vojne v Evropi. Amerikanci se dobro zavedajo, da imajo pred seboj še dobršen kos težke poti, predno se bodo morali oddahniti. Glede konca vojne z Japonci, ni rekel nič. Izjavil pa je, da nismo še zadeli na glavno silo Japonske. Rekel je, da morajo ostati cene pod vladno kontrolo, cla se prepreči inflacija zdaj ali pa takoj po končani vojni. Kar se tiče gazolina je Vinson izjavil, da ga bo po njegovi sodbi na razpolago zdaj od 100,-000 do 200,000 več sodov na dan za civilno prebivalstvo, To je pp-sledica zmage v Evropi. S tem se bo lahko dalo nekaj več gazolina onim, ki imajo "A" gazo-linske karte in morda tudi onim, ki imajo "B," če dokažejo, da ga več potrebujejo. Vinson misli, da bo v prihodnjih šestih do devetih mesecih nekaj več novih avtov na trgu. Toda predno jih bo dovolj za vse zahteve, bo pa preteklo najmanj tri leta, je rekel. Povedal je tudi, da ob koncu prihodnjih 12 mesecev ne bo odslovljenih od dela več kot dva milijona in pol delavcev radi pomanjkanja vojnih naročil. V nekaterih krajih jih bo odslovljenih več, v drugih bo pa še vedno pomanjkanje delovne sile, je izjavil vojni mobilizator. Restrikcija glede transporta-cije mora biti še vedno v veljavi za nedoločen čas, je rekel. Glede živil za civilno prebi-valdtvo ni nobenega izgleda še za izboljšanje. Armada bo še vedno, zahtevala svojo količino, poleg tega pride pa še relif za evropske dežele. Vinson priporoča, da se davki ne znižajo vsaj toliko časa, da bo konec vojne z Japonci. -;—o-:— Ameriške čete iz Italije na Pacifiku Rim. — General McNarney, poveljnik ameriških čet v Sredozemlju, je povedal, da je bilo nekaj ameriških čet že odposlanih iz Italije direktno na Pacifik za boj proti Japoncem. RUSI VZKLIKAJO AMERIKANCEM V ZAHVALO Moskva. — Ko je premier Stalin naznanil zmago nad Nemčijo, se je zbrala pred poslopjem ameriškega poslaništva velika množica naroda, ki je navdušeno vzklikala; "Dolgo naj živi Amerika! Dolgo naj živi spomin na dobri ameriški narod!" Takih oVacij Amerikanci še niso bili deležni v Rusiji. Ko so prišli ameriški uradniki iz poslaništva, so jih Rusi objemali, jih trepljali po hrbtu in dvigali na rame ter nosili okrog po trgu. -o-- Rdeči križ ne bo več nabiral kri v Clevelandu Urad Rdečega križa v Clevelandu naznanja, da po 19. maju ne bo več nabiral kri za krvno plazmo. S končano vojno v Evropi so se zmanjšale potrebe krvne plazme za armado od 90,000 na 45,000 pintov na teden. Cleveland je eden izmed 19 mest, ki bodo nehala nabirati kri za armado. Od novembra 1941 je dal Cleveland bojni sili 492,000 pintov krvi. Takih, ki so dali kri več kot osemkrat, je 3,540. Chicago je edino mesto v notranjosti dežele, kjer bodo še naprej nabirali kri. Druga mesta so pa ob zapadnem ali vzhodnem obrežju, kot Los Angeles, San Francisco, Oakland, Portland, San Diego, New York, Brooklyn, Boston, Philadelphia in Washington. Zadnji dan za davke Okrajni blagajnik Boyle naznanja, da je danes zadnji dan za plačilo davkov na posestva. Kdor jih ne more danes plačati osebno, ji'h lahko še pošlje po pošti. Od jutri naprej bo treba pa plačati gotov odstotek, kazni. Zaroka Na 29. aprila se je zaročila Mary Luzar, najmlajša hči dobro poznane Lužarjeve družine iz 1035 E. 69 St. Zaročenec je William Parilo, sin hrvatskih staršev iz 2810 E. 120 St. DR. HANS FRANK JE V AMERIŠKIH ROKAH ZDAJ Dr. Hans Frank, ki je bil nemški guVerner nad Poljsko in ki ga smatrajo za enega prvih nazijskih kriminalcev, je padel -v roke 7. ameriški armadi. Predno so ga prijeli, si je prereza! žile na rokah. Toda življenje so mu rešili ameriški zdravniki, vsaj začasno. Ko so preiskovali njegovo hišo, so našli za $50,000,000 vr «1-nosti raznih umetnin, ki jih je naropal po Poljskem. j lz ognjenika ima včasih j temperaturo, da se J ^ potem, ko je ležala "oleto, lahko speče steak. * * * 1 »LeČem trgLl v Moskvi so zmago' armade streljali ; Oni teden je ime- j armada toliko zmag, da 1 i ,neh izstrelili iz topov 'salv. ' \ * * * j | k&nane r°di sadež v j , 5 50 do 150 banan v 1 '(|)]ta daljnem vzhodu pa ^'!iraJo drevo, ki rodi Cdež. Toda ta banana | moška roka in tri e"e imajo eno dovolj. i v * * * ; ij s° izumili zadnje čase s«1" %fm°rnice P013613110 na~ ' 0 Se dvigne mornar ik^ i,,niCe do 1,000 čevljev \ da lahko opazuje *lL m°rju. Naprava je tj ® Po sistemu helicop- L etala, ki se dvignejo Ij vzrak. 'h * * * i s I . brcali ameriški vo-. , j.^iJa 1944 na ladje v 'V C °bil vsak v roke za-iSe] ki ga je smel , CnaladjL v pismu £t|l>< i,(| al Eisenhower na-% ■ 0 niso več manevri, A1 % e to dan invazije na 'tic. ' jj , * * * r^T'S -Gwalior> Mfe i JfT> h 3e trenda najdražji f tudi zelo poraben, Mf44^aka igračka" Ves J,, avlJen iz srebra in Woka električno silo. jlf'ki r°e Jedilne mize, pri >k>ja s svojimi Vr* va vleče 12voz' 5V i let ima'i° v in jj. leto v oktobru po-.J' Mi' Je velik narodni J" iJ foi 9 t3an namreč me-Nila> od katere »n V|>eč ga Egipta. Reka fl'VlV VSako leto narasti k°VVr a- Ko voda od" F Pa Sebo;i polno b!ata' i«c' jji*|?ij0 ^mljo rodovitno, i" '<-](/ &airu in že na-®Vl\ če bo prešto- Mv • rvS(7av«iški kor upo-/|Jt „ 'frontah poseben sflVl:%H terim določijo, ^/jXtev ali ne. Ta in-/ rC^je gibanje sr-v«VfCfe določiti nobe- X I 1 » I' k' - * jMot za avijati- : P V^I -WvI V South Bend' fXf?* vsebuje bese-KNili NaPisjedolg Jt I 'ih in obstoji iz so nasa- f0f,e JlX^tavljajo črke. ; iJC?u J'e bila P°" 1 fy °Jna avtonomna v«anja Dušan ! <■ a jugoslovan-V^iške in novo-^Al ^ajo Trst v po- P 11 in i vl&de pa še ^ 1 ' U(Ji ne kdo vse "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HKnderson 0628 Cleveland j. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto <6.50. Za Cleveland, do Do&tl. celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta M.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta «2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta »2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: Dnlted States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 tor 6 months. V. 8. and Canada, $2.00 for 8 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. BESEDA IZ NARODA j T Našim slovenskim materam Entered as second-class matter January 5th. 1800, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878. No. 108 Thurs. May 10, 1945 Hitlerjev novi red se je prekucnil Hitlerjev novi red, ki naj bi bil v veljavi najmanj en tisoč let, leži strt v prahu, pomandran in izmaličen, da ga nobena sila na svetu ne bo mogla več sestaviti skupaj. Z zmago zaveznikov v Evropi, to se pravi — s totalno zmago, je konec strahovlade nacijev, ki so šli na pohod, da zavojujejo najprej Evropo, potem pa še ostali svet. Pet let, osem mesecev in šest dni je vzelo zaveznike, da so štrli nemškega zmaja. Strašen je bil ta boj in zmagovalec stoji na porušeni Evropi. Nemčija, ki je ropala in požigala po Evropi, morila in divjala, je končno občutila isto tudi na svoji koži, morda še bolj kot dežele, katere je poprej sama rušila. Mizerija, ki so jo nosile nemške horde v podjarmljene dežele, je zdaj obiskala tudi Nemčijo. Teror, ki ga je širil "novi r£d" po Evropi, je zadel z vso silo tudi Rajh, ki je tisti novi red rodil. Preveč napeti lok je počil in z vso silo udaril strelca v nos. Zmaga, ki so jo dosegli zavezniki nad Nemčijo, se lahko imenuje največja v zgodovini sveta. Noben narod v zgodovini ni bil na bojni poljani še tako strahovito tepen, kot je zdaj nemški. Toda nemški narod ne bo dobil, ne bi smel dobiti nobenega usmiljenega srca, ki bi ž njim sočustvoval. Kajti nihče ni hotel nemškemu narodu skriviti niti lasu na glavi, nihče mu ni silil čez mejo, nihče mu ni stregel po življenju. Nemški narod je bil, ki se je oborožil in šel za Hitlerjem in njegovimi oprodami na roparski pohod po Evropi, na vzhod in zapad, na sever in jug; noseč s seboj plamenico in meč. Narodi so ječali in umirali pod trdo peto nemškega škornja in že je izgledalo, da ni nikogar, ki bi si upal na nemškega zmaja. Hitler je dobro vedel, da ni svet oborožen in da bo lahko ropal in moril po svoji volji. Te\da ukanil se je. Sicer se je smejal, ko so mu rekli, da se bo dvignila Amerika nanj. "Amerikanci?" je rekel prezirljivo, "mehkužneži in zaspanci, ki jim ni drugega mar kot dolar, pa ki nimajo nobene armade? Bah!" Toda prav ta "mehkužni ameriški narod" je bil, ki je nemškemu gadu izruval strupene zobe in mu stri ostudno glavo. Prej ko se je Hitler zavedel, je že imela ta Amerika na nogah 11,000,-000 močno armado, ki jo je v čudovito naglem času trenirala, obenem pa oborožila vse narode, ki so bili pripravljeni pogledati Hitlerju v žrelo. i Ko je v Ameriki vojna industrija zavrtela kolesje, ko so začele prve ladje voziti zaveznikom potrebščine, je Nemčija že vedela, da je izgubljena. Toda naciji so jo imeli v pesteh in ji niso pustili odnehati. Naciji so vedeli, da so izgubljeni, toda kot zver nagnana v kot, so grizli okrog sebe. Izgubljeno igro so hoteli igrati k-ar najdlje mogoče. Dobro vedoč, kaj jih čaka na koncu, so hoteli ta konec kar največ mogoče podaljšati. S seboj v brezdno je hotel potegniti in je tudi potegnil ves nemški narod, a zaveznikom istočasno delati kar največ ovir in drago zmago. Z našega vidika je prav tako, da se Nemčija ni podala prej kot se je. Če bi se bila podala prej, ko so bili zapadni zavezniki, recimo še v Franciji, bi bila zdaj cela in ne bi nikdar okusila vojnega gorja kot ga je. Morda bo ra.vno to, kar je Nemčija doživela zadnje dneve vojne, dobra šola za bodoče nemške generacije, da si ne bodo upale zopet na vojni pohod. Nemški narod, ki je tako ubogljivo sledil Hitlerju in njegovim generalom, dokler so zmagovali po Evropi, je zdaj okusil tudi sam vso grozoto vojne. Nemški narod šele zdaj ve, kaj vojna pomeni in kaj prinese. Dokler so se nemške armade borile samo na tujih bojiščih, ni narod doma vedel, kaj morajo prestajati narodi pred njih hordami. Od časa Napoleona že ni bilo vojne na nemških tleh in takratna vojna je bila prava otročarija v primeri z današnjo. Takrat sta se sprijeli dve armadi kje na kaki gmajni in se tam tepli, dočim so bili ostali kraji nedotaknjeni. Današnja vojna je pa zavela preko vsega Rajha in rušila pred seboj vse, . da ni kamen na kamenu ostal. Ko je sedanji nemški zunanji minister, grof Krosigke, povedal narodu, da je vrhovno poveljstvo sklenilo kapitulacijo vse nemške bojne sile, je pozival narod, naj to sprejme ter začne takoj z novim delom za novo Nemčijo. To so besede nemškega junkerja, na katere morajo biti zavezniki pozorni. Ali so začeli nemški junkerji že zdaj postavljati temelje za novo Nemčio, da bo v doglednem času zopet uda-rila na roparski pohod? Naj že misli nemški junker tako ali tako, njegove misli bodo brez pomena, če bodo združeni narodi na pažnji in ze-dinjeni. Od njih je odvisno, če bodo zgradili bodoči mir na takih bazah, da ne bo mogla Nemčija nikdar več ponoviti tega, kar je začela leta 1939. Ta mir ne sme biti zgrajen na taki podlagi, kot je bil v Monakovem, ko so se državniki tresli precfbesnečim Hitlerjem ter mu v strahu dali vse, kar je zahteval. Če bi bil takrat kdo sunil Hitlerja v nos, pa bi ne bilo druge svetovne vojne. Toda če bodo demokracije dale to, kar so vzele! enemu v roke drugemu, to ne bo prineslo trajnega miru. Kupujte vojne bonde! Prav lepa navada v Ameriki je, da je druga nedelja v mesecu maju posvečena našim materam. Saj je tudi prav tako. Kdor ima količkaj srca, ljubi in spoštuje svojo mater. Tudi četrta božja zapoved pravi: spoštuj svojega očeta in mater ,da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. Na Materinski dan prihodnjo nedeljo bodo naše misli pohitele čez širno morje tja k župni cerkvi na pokopališče, kjer spi blago srce naše dobre in ljubljene mamice. Po kratki molitvici bomo lahko vzdih-nili; blagor ti moja dobra ma mica, ko ti ni treba gledati te ga strašnega gorja, ki je prišlo nad tvoj rod, ko so hudobni voditelji nacizma in fašizma hoteli zasužnjiti ves svet. V tretjem stoletju po Kri stusu je vladal v Rimu krvoločni cesar Dioklecian. Dal je u-kaz, da vsakdo, kdor je kristi-jan in se brani darovati poganskim bogovom, naj se ga kaznuje s smrtjo. Bila je mati zato-žena, da je kristijana. Pripeljali so jo pred prefekta (sodnik) z obtožbo, da je kristijana. Pri sebi je imela leto starega sin«. Ko na prigovarjanje sodnika ni hotela darovati bogovom, jo je obsodil, da rabel odreže glavo njenemu sinu, katerega je morala sama držati pri obglavljenju. Ni padla v nezavest, pač pa je pogumno rekla: mojega sina si umoril, a njegovo dušo pa si poslal k Bogu, sedaj še mene umori, kajti tudi moj dom je v nebesih ne na tem svetu . . . Vidite drage matere, katere ste tako nesrečne, da ste izgubile svoje sinove, ta rimska mati je bila pogumna. Tudi v sedanjih časih se je bil pojavil drugi Dioklecian v osebi krvolo-ka Hitlerja, kateri je zanetil to srtašno klanje. Vaši sinovi so naši rešitelji. Vaši sinovi so štrli glavo strašnemu zmaju— nacizmu in fašizmu, poteptali so sovražnika v bo umiril in zopet pošteno živel. Večna slava našim junakom! Naši rešitelji ste, rešitelji vsega sveta. Brez boja ni zmage in brfez žrtev ni koristi. Za. vse žrtve, katere ste doprinesle v tej strašni vojni bomo imeli korosti vsi v tem, da bo svet zopet živel v miru in nam ne bo treba biti v večnem strahu, da bi sovražnik udri v naše domove. Sedaj pa še nekaj za može in fante. V nedeljo 29. aprila je bilo na seji zveze društev Najsvetejšega Imepa v Collin-woodu priporočano, da bi vsa iruštva Najsvetejšega Imena tmela v nedeljo 13. maja skupno sveto obhajilo, katerega naj bi darovali našim padlim sinovom v vojni. To bo gotovo najdražje darilo našim žalostnim materam. Zato možje in fantje, člani društva Najsv. Imena, ki boste v nedeljo prosti, da vam ne bo treba iti na./delo, pristopite v nedeljo k skupnemu obhajilu in ga darujte za naše padle sinove. Pridite k mizi Gospodovi tudi tisti fantje in možje, ki niste člani društva Najsvetejšega Imena. Spomnimo se tako vsi skupaj naših junakov, saj drugega itak ne moremo storiti kot moliti zanje in da jih priporočamo v božje varstvo. Prosimo Vsemogočnega ,da vse na,še fante, ki so še na bojnih poljanah, da jih še nadalje čuva in varuje vsega hudega ter zdrave pripelje v naročje ljubečim materam. Vem, da bo za naše matere najbolj srečen in vesel dan, ko bodo zopet videle poleg sebe svojega sina zdravega. Katere pa boste ali ste ža darovale svoje sinove domovini, pa bodite pogumne in močne, kot opisana rimska mati. Zavedajte se, da ste ve, ki sta darovale domovini svoje sinove, žrtvovale največ, več kot mi ostali vsi skupaj. Vedite, da je širom sveta na tisoče mater, ki so še bolj nesrečne kot ve tukaj v Ameriki, kajti premnogim niso pomorili samo sinov, ampak tudi hčere, ali pa so jih odpeljali v sužnost, kar je skoro gotovo v mnogih slučajih še hujše kot smrt. Odpeljali ali pomorili so jim m'ože in nje pa prepodo-li z'doma, katerega so jim požgali in premoženje zaplenili, da so ostale matere same brez svojih dragih in brez sredstev. Žalostno, a je resnično. Pozdrav vsem slovenskim materam s tolažbo, da se vojna bliža koncu in da se bodo vaši sinovi kmalu vrnili vam v naročje. Jacob Resnik. Ob 35 letnici zakona Radost in veselje sta segla v srce matere in očeta v Benčar-jevi hiši tam gori na 1205 F-177. cesti, ko sta predzadnjo nedeljo, 29. aprila, slišala voščila, ki so jima jih poslali njiju sinovi, hči, sin.ahe, vnuki dn vnukinje potom slovenskega radio programa. Presenečenje je bilo veliko posebno še zato, ker slavijenca, Mr. in Mrs. Štefan Benčar o tem niti sanjala nista. Toda s temi dopoladnskimi čestitkami na slovenskem ra dio-programu slavnost še ni bila končana. Opoldne so jima sinovi, sinahe in hči, seveda pomočjo Mr. in Mrs. Sernel, ki sta oče in mati soproge starej šega Benčarjevega sina, pripe ljali kar na dom vsega kar je potreba in se spodobi za na mizo ob taki slovesnosti in seveda tudi vsega, kar je neobhodno potrebno, da napravi druščino zadovoljno-in veselo. Gostje smo bili sami domači in smo se tudi zabavali kot je pač mogoče v sedanjem vojnem prah. Svet se 1 času tako, da sta bila slavljen-ca prav zadovoljna in vesela. Kg smo večino, tistih telesnih dobrot pospravili, je prišel čas, da smo se poslovili želeč slavij encema še srečnih in zadovoljnih let v njiju zakonskem življenju. Slavij enca sta oba doma iz Okolice Kanala pri Gorici. Mr. Benčar je iz vasi Kambreška, fara Ročinj, Mrs. Benčar pa iz vasi Kosi, ki tudi spada v faro Ročinj. Bog vaju živi še mnogo let zdrava in zadovoljna. Lawrence Bandi. --o—i-- Vabilo na veselico članice podružnice št. 41 Slovenske ženske zveze prav vljudno vabijo vse članice in prijatelje na proslavo petnajstletnice obstanka naše podružnice, katero bomo praznovale v nedeljo 13. maja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Podan bo zelo zanimiv in pester program tudi v proslav vo Materinskega dne. Zato so še posebno vabljene matere, da pridejo. Pričetek programa točno ob pol sedmih zv. Po programu pa bo igrala Va-dnalova godba poskočne valčke in polke za stare in mlade, da se bo vsak lahko pošteno naplesal. Poleg tega pa bo poskrbljeno tudi za razne telesne dobrote tega sveta, da ne bo nihče ne lačen in ne žejen. Kaj bo vse na programu pa ne bom povedala, boste že sami videli. Rečem samo toliko, da bo res luštno. Na svidenje^ v nedeljo, Mary Coprich.i, Baragov zbor—materam Že zopet je pred nami lepi majniški praznik, tako zvani Materinski dan in sicer v nedeljo 13. maja. Po vsej Ameriki bodo ljudje praznovali ta pomembni dan. Tako bodo pokazale ljubezen do svojih mater tudi dekleta Baragovega zbora pri fa-ri sv. Vida. To je že njih stari običaj, da proslavljajo matere na ta dan s posebnim programom —, petjem itd. V ta namen priredijo v nedeljo večer, 13. maja ob osmih zvečer ta pomembni program. Najprej bo pozdravil matere duhovni vodja zbora, Father Baraga, nato pa sledijo dekla-macije, razne pesmi posameznikov, v dvospevih, trospevih kot tudi celotnega zbora. Sodeloval bo tudi priljubljeni ra-dio-kvartet. Na violino bo spremljal zbor Mr. Frank Marinček, veteran te vojne. Poleg vsega tega pa bomo imeli tudi skupno petje, ples in pa okusen prigrizek, ki vam ga bodo servirale prijazne članice zbora. Vstopnice so že v predpro-daji pri vseh članicah Baragovega zbora. Za rezerviranje miz pa pokličite HE 6481, da si tako zagotovite sedež v dvorani. Na svidenje, mamice! Odbor. -o- Pismo iz Francije Mr. John Unetič, 1134 E. 76. St., je prejel pismo od svoje sestre Alojzije Knez, ki živi s svojo družino v Franciji. Pismo se glasi: Turquegnieux. 3. 3. 45. Dragi brat! Zelo nas je razveselila novica, da se lahko zopet pismeno kaj pogovorimo. Od doma ne dobimo nič pošte, ker jih ni več tam, kajti Krška dolina je bila vsa izgnana. Tukaj so vedno ameriški vojaki, eni odidejo pa drugi pridejo. Pri nas sta prenočevala dva oficirja, le škoda, da se nismo mogli nič pogovoriti z njima. So pa to zelo dobri ljudje. Tudi nas so bili pregnali od tukaj, vrnili smo se zopet po 18 mesecih in dobili vse prazno. Tukaj vlada jako veliko pomanjkanje vsega. Sin Rudy, ki je bil star 18 let, je umrl tragične smrti. Če je rao goče tudi vaš sin pri vojakih, mi pošljite naslov. Prejmite srčne pozdrave od nas vseh. Alojzija Knez, Alexandre Dreux 10 Turquegnieux. M. et M. France. -o- Velikemu človekoljubu v spomin Enumclaw, Wash. — Naslednje vrstice poklanjam v spomin velikemu človekoljubu, pokojnemu predsedniku Franklin Delano' Rooseveltu. Ni moj namen in ne bom sedaj popisavala njegovih velikih del, ki jih je on naredil za nas v tej deželi, ko je delal za ves svet do svoje prerane smrti. Ker ga je gospa Josephine Erjavec tako lepo opisala v svojem dopisu v Ameriški Domovini, se jaz popolnoma strinjam z njo. Dodam pa še to, če bi imele vse dežele na svetu take može za predsednike ali cesarje, bi ne bilo več vojska. On ni gledal, da bi samo grabil, ljudi ubijal in ropal, on je delal za boljše življenje vseh ljudi. Zakaj? Zato ,ker je imenoval Boga za porpoč. Vedel je, da sam človek nima prave moči za pravično vladanje ljudstva, in da mu mora Bog pomagat. Kakšni pa so drugi vladarji, ker so brez Boga v svojem srcu — gledajo samo na to, da bi ljudi zasužnjili, samo, da se jim dobro godi. Oni mislijo, da je zmaga samo v tem, če se veliko ljudi pobije. Zato pa bo- če verjamete al' pa ne tuiuuuiiuiaaH Drugo jutro so ata zgodaj vstali, še predno je bila družina pokonci. Kar na tiho so opra-vli, zadeli pihavnik na ramo in jo ubrali nazaj v Pretržje, da bodo povlekli Herblana iz vic. Herblanka bo imela veliko žeh-to, so si mislili Kranjč ata in se do vsi tisti sedaj vojsko izgubili, kar daj Bog in da bi bilo s tem človeštvo rešeno teh krvi lačnih barbarjev. Ravno te dni se vrši v San Franciscu konferenca, kjer gotovo pogrešajo Roosevelta, kajti njegovi računi in načrti so šli z njim v prerani grob. Dal Bog, da bi tudi ti možje sedaj napravili svoje zaključke po Rooseveltovem načrtu, da bi res sklenili večni mir na svetu. Drugih posebnih novic ni pri nas. Hotela sem le izraziti tudi svoje mnenje, ko mnogokrat slišim ljudi zabavljati nad pokojnim predsednikom Roossveltom. Kaj takega jaz tako težko slišim, da ne morem molčati k takemu zabavljanju. Seveda, največ zabavljajo taki, ki se štejejo k republikancem in pa taki, ki nimajo dosti izobrazbe in ne vedo, kaj je prav in kaj ni prav. Samo da zabavljajo, pa mislijo da se postavijo. Seveda svobodni so . Ameriška Domovina mi tudi zato ugaja, ker nam tako odkrito pove, kaj počenjajo v starem kraju partizani z našim ubogim ljudstvom. Nekaj pa zapiše, da meni ni po volji in sicer, da $o Rusi krivi te vojne,, čeprav svet ve, da so le Nemci krivi te vojne. Tisti, ki tako piše je mogoče kaj s Hitlerjem v žlahti, ali ima morda Nemko za ženo, da se malo potegne za Nemce. Seveda, vsaka glava ima svojo pamet in v tej deželi smo pa svobodni, vsak lahko zapiše ali govori po svoje. Pokojnemu predsedniku Franklin Delano Rooseveltu pa večna slava,! Mrs. J. Logar. -o-— Materinski dan Mati — beseda sladka, prepolna miline v sreči in boli. Sladka, ko se sklanjaš nad zi-beljo svojega nebogljivčka, prepolna miline, ko tvoja roka boža utrujeno glavico spečega otroka. Mati, kdo more ppi-sati tvoje tajne, kdo jih razume, ko drhtiš v pričakovanju in ljubezni, ko te kliče tvoj otrok v brezskrbni sreči. A ko se utrgajo dnevi bolesti, ko pade križ trpljenja na tvoje uboge rame— mati, ta krat vstane v tebi vsa tvoja moč. Močna si, da braniš svo je dete, nič te ne ustavi na tvoji poti, nič ne premaga tvoje moči, neustrašeno hitiš za svojim ciljem. Mati, kako ubogi in mali bi bili brez tvoje lju bežni. Tvoja ljubezen je ka kor sonce, ki nas oživlja in nam daje opore za težke ure življenja. Lažje je trpljenje, manjša je bol ob tebi, mati. Božajoče so tvoje besede, resnično sočutje sije iz tvojih oči. In ko ugasnejo te tvoje skrbne oči, ko se črna zemlja zgrne nad tvojim truplom — o mati — takrat ni več umevanja in nič več ljubezni za tvoje otroke. S teboj leži pokopana ljubezen in'sreča. Ali kdor pa še sanja o njej, milo zajoče prevaran. O'hrani naj vas Bog, da bi zdrave in vesele dočakale še mnogo Materinskih dni. Tončka Jevnik. -o—- — Najdaljši odstavek v svetem pismu je 118. psalm, ki obsega 176 verzov. veselo zasmejali ob ® ko bo ropotalo po 11 ( cuhinji. Pa saj ne bo vič niti zadnjič, so 211 iaglo ubirali pot ia čim prej rešijo PrlJ stiske. Ko so bili že blizu si je Herblan s tako ^ gal proti nebesom, roko na usta in zavpi'1- "°-h0j!" • A "O-hoj!" se je glas gori z višav v sinFj "Kje pa si?" vprj^ prav so čisto natanko da je hrabri lovec. Tukajle sem Mezal "t šiček, da bi pogleda' " Kje te je pa Poštajn® bi liko časa? Pa ne, $ ustrašil tiste živali kje tam okrog?" bl previdni Herblan. "Je ne vidim! B* ^ že za devetimi gora^1 \p() di, bova stopila za * ^ "Doli, mislim, da &0. p prišel, ampak za'1^« jih računih že ne la." )5teti Bilo je precej l1 nanj, da si P°„ jen pod mojo smreko. ^j Herblan, ki Je u :e/l sepotipal gle pri sebi. > | vse skupaj ^ ^fl za premšiU^^l vil, ker marcih ^ m ogledovati, K ^ .*<*» šla do mene rej I Obrnil sem * J< domov P« Kf gi P^li "Aha, mene^. /A stil tukaj, da ^^ j[ toliko čas«- (j jtfi^ft Lep svetnik 3;M "I, saj sem < J^ noma varen I s pJjft -j bi bil r^ J vnikom P0L „ j»< "Se reče, »VJ res ne ^lo j^e"' |js Herblan P° M šljevanju- j^/f, "No, kako >n> J v tako lei" ^ "O to so P' ,.fiii|v'm rije. imzs^ j0 Jl pri sebi, da s zik." . z(lelft. Jm "Se mi J^v^f, ben, zato gf^ L slivovke. N* > »nvei. kako J I ZAPISNIK seje JPO-SS,ki se je vršila 9. marca 1945 v prostorih SNPJ v Chicagu, 111. li?" "Morda je storil kako nepremišljenost." "Kaj neki! Saj ni otrok!" "Malo je treba. Včasih le pol besede." "Grofu se je pokadilo pod nos, to je." Tedaj sta stopila iz cerkve grof in grofica. Kmetje so se jima molče umaknili in z mračnimi pogledi, brez običajnega spoštovanja stali ob strani. Grof se je delal, kakor da jih ne vidi, le grofica Katarina jih je ošinila z očmi. Nagnila se je k možu in mu nekaj rekla. Ta je skomizgnil z rameni. »Nekaj mož je hotelo precej oditi. "Možje!" je zaklical Tomaž Kragulj. "Ostanite.! Kam se vam tako mudi? Nekaj se moramo pogovoriti." Kmete je nekoliko zmedlo. Bili so do dna duše ogorčeni, a obenem tudi preplašeni. Ako bi jim Tomaž Kragulj ne bil zaklical ,naj ostanejo, bi bili tudi najpogumnejši odšli v krčmo in zabavljali do večera. Tedaj pa si tudi plašljivci niso upali oditi. Zgrnili so se okoli Tomaža Kragulja, ta pa jc stopil na nizek zid. "Slišali ste," je spregovoril z grmečim glasom, "da so nam zaprli Jerneja Mavriča." "Vemo, to že vemo!" "Kaj je storil, da so ga vrgli v temnico? Isto hudodeU sivo kot vsakteri izmed nas: poganjal se je za svojo pravico. Po deželi je hodil, pobiral puntarski davek, potem je odšel do vlade v Gradec, od katere je prinesel pismo za grofa. Pred mašo je stopil v graščino, da bi ga oddal . . . Zdaj je jasno . . ." Kragulj je poudarjal bfese-de s stisnjenimi pestmi, glas se mu je tresel od ogorčenja. Sedaj ko so ga vsi napeto poslušali, vlekli besede na uho, se je v resnici čutil vodja. To ga je opajalo in mu vlivalo še večjega poguma. Trdil je, kar mu je bilo že prvi hip prišlo na misel, da hoče grof pismo zatajiti in pogaziti njihovo pravico. Besede so poslušalce vnele, rasla sta jim jeza in duh upora, da so se srdito ogledovali, bili so vsak trenutek pripravljeni na boj. Birič Pasjanoga je bil pristopil in prisluhnil. Opazili so ga. 'Kaj pa ti vlečeš na ušesa?" se je nekdo obregnil obenj. "Proč, gnida!" "S-saj t-tu ni t-tvoje," je za-jecljal birič. "Moje ali tvoje, boš že zvedel!" "Kaj jeclja? Brcnite ga proč!" Eden izmed kmetov, za to pripraven dolgin, ga je brcnil s tako silo, da se je revež opo-tekel in mu je sulica zletela po 'tleh. Kmetje so se zasmejali. "B-boste ž-že v-videli," je birič zagrozil in se podvizal v vas. Nekateri so hoteli za njim. "Pustite ga, možje!" se je oglasil Tomaž Kragulj. "Te uši se pač ne bomo bali." "Grofu bo vse Jiesel na nos." "Nič ne de. Saj mu bomo morali tako tudi mi povedati. To in še kaj drugega. Nismo otroci, ne mevže, da bi z nami počenjali ko s cunjo, možje smo. Vsi veste, da smo hoteli doseči pravico mirno, brez nasilja. Ali ni res?" "Da, tako je! Saj vemo." "Z betom po betici,!" je zakričal Leban. "Ali nisem rekel, da s samim'mijavkanjem ničesar ne bomo opravili?" "Takrat je bila ena pesem, zdaj je pa druga," reče Rutar. (Dalje prihodnji«. (Nadaljevanje) Te vrste formo sem dne 10. januarja izpolnil in poslal tudi bratu blagajniku z naročilom, da jo podpiše in nato pošlje na pristojno mesto v Washington, D. C., kar sem uver-jen, da je brat tudi napravil. Od vrhovnega direktorja "The President's War Relief Control Boarda" James Bruno-ta, sem dne 3. t. m. prejel brzojavko naslednje vsebine: "War Relief Control Board yesterday ordered immediate suspension of all Campaigns for used clothing by registered relief agencies, except those collaborating with United National clothing collection or by specific Board exemption. Board urges your full cooperation with National Committee for successful United collection in April. Full order follows by mail." V pismu, ki sem ga prejel dne 5. t. m. se naznanja, da je bil Mr. Henry J. Kaiser od imenovanega odbora imenovan kot načelnik United National Clothing Collection Committee. Pod njegovim nadzorstvom se bo tekom meseca aprila vršffa kampanja širom Amerike za zbiranje obleke za vsled vojne prizadete narode. Kot je iz pisma razvidno, bo nabrana obleka in drugo po večini razdeljeno, potom UNRRA. Zbiranje obleke v določenem času je posameznim relifnim organizacijam prepovedano, ra-zun če se nabrano pošlje United National Clothing Collection Committee, ali ako ekseku-tivni odbor President's War Relief Control Boarda drugače odloči in tako zbiranje odobri. Dalje poroča br. Zalar o izidu volitev, Jo, je,..koliko se je organizacij in podrejenih podružnic udeležilo glasovanja in koliko ne. Obširneje o tem poroča pozneje. Poročilo tajnika se vzanie na znanje. Br. Grdina vpraša br. Zalar-ja, če je dobil kako naznanilo od tajnika Slovenske moške zveze? Br. Zalar pravi, da je dobil naznanilo od Vincenta H. Lauterja, gl. tajnika SMZ., da je njih zastopnik pri JPO-SS Jože Grdina; naznanila glede izida volitev ni prejel. Br. Grdina pravi, da kar se tiče tega, bo on uradno poročal, kadar pride nanj vrsta, da poroča kot drugi odborniki. Poroča br. Leo Jurjevec kot blagajnik JPO-SS. Poročilo je v glavnem v številkah ter se glasi: Jugoslav Relief Committee, Slovene Section, February 1945. Balance as of January 31, 1945 ..........$81,210.26 Feb. 6—Louis Champa, treas. br. 6____ 150.00 Feb. 13—Pvt. Joseph Brecelj, Camp Roberts, Calif....... 15.00 Feb. 17—Anton Ker- mel, Omak, Wash. 15.00 Feb. 17—Frank Ma-rolt, Palisade, Colo. 23.00 Total as of Feb. 25, 1945 ............$81,413.2G Expenses to date...; 25.112.00 Net balance as of Feb. 25, 1945. ..... .$56.101.26 United States War Savings, Series "F" Present Value $54,-139.65. Maturity Value $70,225.00 Poročilo blagajnika se vzame na znanje. Janko N. Rogelj, direktor publicitete, nima kaj poročati: ravno tako nima kaj poročati John Gornik. Poroča sestra Josephine Za-krajšek. Njeno poročilo se glasi: Cenjeni navzoči: — Moje poročilo bo največ posegalo v delo, ki ga vršimo Progresivne Slovenke v Clevelandu. Nabrale smo že 17,000 funtov obleke in čez 2,000 funtov jestvin, katere smo odposlale v skladišče v New York. Denar, ki smo ga nabrale od naših prijateljev in znancev za zdravniške potrebščine in instrumente za takojšnjo odpošiljatev, znaša $7,500, kar je bilo že tudi odposlano na WRFASSD za nakup potrebščin. Z nabiranjem in odpošilja-njem obleke je mnogo več dela kot bi ga kdo pričakoval, zato pa zaslužijo veliko priznanje vse tiste članice, ki tako pridno vršijo to narodno dolžnost. Dokler narod v domovini potrebuje pomoč, smo Progresivne Slovenke pripravljene storiti vse, kar je v naši mo. či, da pomagamo olajšati trpljenje. Kadar pride zadeva radi združitve JPO-SS z WRFASSD na dnevni red, se bom še oglasila. Poročilo sestre Zakrajšek se vzame na znanje. Poroča Jože Grdina, ki je prvič na seji odbora JPO-SS. Doslej sta zastopala SMZ br. Be-nevol in zatem br. Cesnik. Zastopstvo pri JPO-SS je prevzel na minuli konvenciji Slovenske možke zveze, ki se je vršila septembra 1944. Poroča, da je njih gl. odbor na svoji polletni seji, ki se je vršila v januarju 1945, soglasno sklenil, da naš JPO-SS ostane kot do sedaj in se nikamor ne pridruži ali združi, pač pa naj ostane samostojna organizacija še naprej in denar, ki je bil nabran in se ga še zbira, naj gre v tisti namen, za katerega je bil zbran, to je: za Slovence. Nadzorstvo čez ta nabrani denar ima odbor JPO-SS, ki skrbi, da pride v roke pomoči potrebnim Slovencem v stari domovini. To je, kar se tiče poročila od strani SMZ, ako bo potrebno, bo še posegel v razpravo pozneje.—Poročilo se vzame na znanje. (Dalje prihodnjič.) Sobo išče Pečlar išče sobo in kuhinjo brez pohištva. Kdor ima kaj pripravnega naj pusti naslov v uradu tega lista. (113) DELO DOBIJO DELO DOBIJO Pred, dvajsetimi leti. — Levi na sliki je lastnik trgovine Harry S. Truman, sedanji naš predsednik; il najrajši zajokal.' 29. , d« JjL'.*1 sta gnala Jerneja, Ice- ' jye zdavnaj izginila, ko bi ra° i^iun še vedno stal na li Prvem trenutku ni vi- B°gV™|v] gre dalJe> ali ti_ •atfi- JjL* Vasi- Bil je boječ člo- I * JC-ldnosti J'e zmeraJ tu: la^lfiil f" Gibanju se je bil Je tudi njega 1>e" e I HaSVeta.' ki ga je bil iz~ I 2nesli so bili novico o o#ftjl (inU ~~ kakor da je ob 5]i ob fjl^eVu srečal strahove. [tiag®1 Al6 2a cerkev, saj se po- il jeP^iti^.^volj zgodaj uma- ?»fie Čil 36 r°ke- tiiJe za vrati in se z II ,očmi oziral okoli i !Sdal ie Jurija Ko- rre 11 viit Ves zaverovan gle-ie^J molil. Že se je a do njega, ko je parttel sebe Tomaža Kra- pi'^; Ka je povlekel za tela- e^ja Mavriča so 'i pr'ti.! „ ) mi ni razumel. V V°dpeljlali? Kam?" ^ df™ la '— med dvema t i", ji I ' Bržkone v temni- za^ofij ?oš?1el$SoUJ5e je nategnil ob- k°'i lat za trenutek za-; b'!e 0I<1 0 je stresnil z gla- epl'iC:1RfeVeč Pil?" ■nff'''TŽa'a nisem pijan. Sre- " D* 'IK' še Poklical me je. da M bil Z »e je zagle-ikl # IV J'e 2 grofico kle-oltarjem. Vi-e 0-£°.Je vstopil, zamu-:eS>;CSe- Zdajjeskle-l?. J/^ molil, brezizraz- ie ^•> K?am Predse. Ob- Uše ^ H , tfd' negiben ~ V0 e tokrat potrje-tV CVe besede. ,bj+ "'J ^ r je Stopilo v grlo, \ °dhrkal. Kakor 1 ^ $ V Pravico ter iz W ŽCprl ,Jerneja? :,! < °emi Jurija Ko- !on*t!,t V°iim težkim tele- ji v^V njega in mu V'v Mr'11 »a uho. Kobal d'a i'eSi ^ X0nutek kot okame-^uJe gledal v oltar, Me^V v vi novica le počasi cin« . 't V ^^ i Po mašL" io^j" NvSh Ilovico' a je se t° , Hijena, pregrenka, /V lejrtrtzm V biniso mogli ver-aa Siie potrjeval Kra- si, J ^ obraz. Raz- K?8tal° je nemir-^ p/ * šepetanje. \ ^Vf Jnil in strogo a jd ' V 4ta. Kaj se go- K? yudjevveli- i te V' pred cerkvijo, p!',- ' Kdo je to po- K, 'u'U9 j i\i kdo Potegnil." ^ Povedal," je -t 'Žr., • itl »aj Potr- ^ J ^t del"' / <• •jasno- Si" u (»i fliK- \ , !ce več dvomil. ) ie 1 »a bili zaprl- J; Nace Bevk i •1 " 5 Pravica do ; življenja V najem stanovanje Odda se v najem 5 sob s kopalnico, spodaj. Vprašajte ha 6521 St. Clair Ave. EN 8380. __(x) Stanovanje v najem V najem se da 5 sob in kopalnica; vzame se odrasle ljudi. Naslov izveste, v uradu tega lista. (108) Hiša v najem V najem se da hiša v lepi slovenski naselbini. Odda se eni ali dvema družinama. Prednost imajo rojaki iz newburške okolice. V hiši so vse udobnosti. Vzame se družino ali družine s prav majhnimi otroci, ki so še v plenicah, ali pa ki že delajo. Naslov izveste v uradu tega lista. (108) FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, viuo, žganje in dober prigrizek. Be priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj vih ljudi je ležalo b krovom, vihar in val' mili enega od obeh ve borov, velik val je mornarja, parni koti1 kmalu razleteli, ko . voda nanje. (Dalje prihodn: šestdeset njegovih vojakov 'in trije častniki: Randall, Barclay in Pearson. Izpolnil je svojo nalogo, čeprav je bila težka. Zdaj, ko se je vračal in je v daljavi že videl indijsko obalo, se mu je zdelo, kakor da se budi iz težkega sna. Spomnil se je vseh nevarnosti, skozi katere je šel v teh sedmih tednih, ko so njegovi ljudje tolikokrat brez strahu zrli smrti v oči. "Victoria" med nevihto! . . . Kakor lupina je ladja skakala po valovih, ko jih je neko noč ujel vihar. Veliko njego- Služabniki so odnesli njegovo in se vrnite v Kalkuto, potem prtljago na voz, ki je že čakal pa v Chukoti! Ali vam je to zunaj. jasno?" Sir Benjamin Warrenton je "Popolnoma jasno, sire, in še enkrat potiho stopil v spal- storil bom vse, da se s svojim nico. Obstal je na pragu. Ni se oddelkom čimprej vrnem v hotel približati postelji, da ne' Kalkuto." bi zbudil žene. Neslišno je za- "Prepričan sem, da bom z va-prl vrati in odšel v svojo sobo. mi zadovoljen! Srečno pot in Tam se je preoblekel in hitro na svidenje!" stopil ven. Guverner mu je stisnil roko. Ko je sedel na voz, je izza ob- Vickers je v njegovem pogledu zorja vstajalo sonce, krvavo, zapazil milobo, ki se je le redko. veliko in okrolo. kdaj v teh hladnih, sivih očeh. Warrenton je zapovedal ko- Nato se je Geoffrey oclpe-čijažu, voz je krenil dalje. Ijal v vilo polkovnika Camp-Slovo. bella, ki je moral naslednji Geoffrey se je kmalu zbudil, 'dan na svoje novo službeno rae-Spal je komaj dve ali tri ure. sto, da prevzame poveljstvo Zdaj je bil mirnejši, skoraj- nad trdnjavo Chukotijem. da docela miren. Kadar se je Campbell ga je že pričako-pripravljal na kako reč, zlasti val. Stal je v veži in mu je stopa na tako nevarno pot, kakor pil naproti, ko ga je zagledal, je bila sedanja, je lahko ohra- Položil mu je roko na ramo in nil hladno kri in je imel živce mu toplo dejal: čisto v oblasti. i "Želim vam veliko sreče in Ob desetih se je olasil pri pa, da se čimprej vrnete." guvernerju Macefieldu. j "Prišel sem, da vam zbogom Njegov oddelek se je bil že1—je dejal Vickers. vkrcal na bojno ladjo "Victo-j "Meni? Samo meni?" se je rio," ki bi opoldne morala na-[smehljal Campbell, prej. ' Tudi Vickers se je nasmehnil. Guverner ga je sprejel v svo- "No . . . vsej rodbini . . . ji delovni sobi. Vam in . . . Elizabeti." "Dragi Vickers, mislim, da ni "Ona je v svoji sobi, a bo ta-treba, da bi vam ponavljal na-,koj prišla." / vodila, ki sem vam jih dal vče-| Obrnil se je do indijske stre-raj. Čimprej nakupite konje žnice, ki je sedela v kotu ve- Spomenik. — Slavna ki-parica Jo Davidson je izdelala kip najbolj priljubljenega vojnega porocevqica Ernie Pyle-a, ki je nedavno padel na bojišču na otoku Okinaioa. Soho bodo postavili v poslopju University of Indiana. | 6502 Superior Ave. JTiiiiniMriiiiniiiiiiiniiiMMiiMMiiiiiMiirHiiiintHimmimniilJiii "Tako je to vojaško žvilje-nje, Komaj se tj Sfeea nasmehne, te že pošljejo nekam daleč in te ločijo od tistih, ki jih imaš najrajši. No, pa ti si vojakova hči in veš, da to mora tako biti. Toda samo pomisli, kako bova srečna, ko se spet vrnem v Chukoti!" "Da, .Geoffrey," je komaj slišno zašepetalo dekle. "Dva meseca — t o bo naglo preteklo . . ." "Da, Geoffrey," je ponovila Elizabeta, ki se je še vedno borila s svojimi občutki in iskala lepih besedi za slovo, ki bi ji pomagale, da bi bila z njim ljubezniva, a da bi ga vendarle ne varala in se mu lagala. "Vse bo dobro, ko se vrneš!" To je bilo vse, kar mu je mogla reči. Pri tem pa je mislila na Perry j a. V isti mah pa jo je bilo sram neodločnosti in čustev, ki so se ji budila do onega drugega človeka. Geoffrey se je nagnil bliže k nji: > "Ti se pa ta čas pripravi! Poročila se bova, takoj ko se vrnem!" Ni mu odgovorila, samo solze so se ji vlile po bledem obrazu. • Geoffrey jo je nežno objel. "A zdaj zbogom, draga moja!" Poljubil jo je na čelo. Potem pa,, kakor da se je nečesa domislil, si je z roko potegnil čez čelo in dejal: "Da, zares! Še nekaj sem ti hotel reči . . Elizabeta ga je boječe pogledala, ker je slutila, da bo nekaj o njej in o Perryu. "Vem, da je smešno, toda rad bi ti povedal, preden grem na pot. Danes je bil po plesu Perry pri meni . . . Rad te ima . . . Saj si ga gotovo že toliko spoznala, da veš, da je malce nagel! ... A bojim se, da je to svojo lubezen vzel zares . . . Razjezil sme se nanj, ker je bil tako otročji. Zdaj mi je pa žal, da sem ga kregal. Ko se vrnem, bom govoril z njim. Žal mi je fanta in ne bi rad, da bi Na sliki je videti dva Grka, ki sta bila suženska delavca v Nemčiji, oče in njegov 16 letni sin, si pri ugašajočem ognju grejeta premrle ude. Poleg njiju je ameriški Sgt. Steven P. Soupus iz Chicaga, kateremu ^pripovedujeta o svojem trpljenju v času, triletnega suženstva v Nemčiji. Oproščena sta bila in še na stotine drugih, ko so tiste kraje v Nemčiji zasedle ameriške čete. I rande in snažila velik pladenj. I "Pokličite gospodično!" j Ko je strežnica odšla, je j Campbell dejal Vickersu: "Izvršiti boste morali težko in odgovorno nalogo!" "Zavedam se nevarnosti in odgovornosti, polkovnik, toda upam, da bom vse izvršil,- ka-jkor se spodobi." "Kakor sem vam že dejal, sem vas predložil za to pot, ker nisem vedel za nikogar, ki bi bil za t o primernejši kakor vi." "Hvala vam!" Ta čas se je prikazala Elizabeta. Bila je vsa v belem. Danes je tudi ona bila dosti mirnejša. Nihče ne bi mogel opaziti na njej, da to noč ni zatisni-la očesa. "Geoffrey!" je vzkliknila tako prisrčno, da se je mladi častnik ves raznežil. "Elizabeta!" je dejal tiho in glas mu je pri tem malce po-drhteval od razburjenja. "Nočem vaju motiti, otroka," je rekel Campbell. "Najbrž si imata še marsikaj povedati. Geoffrey, jaz moram zdaj k guvernerju. Ne bom mogel priti v luko. Torej še enkrat — veliko sreče in zbogom!" Campbell mu je stisnil roko, ki jo je Geoffrey nekaj časa trdno podržal v svoji roki, kakor da mu je s tem hotel nekaj reči. Campbell je uganil njegove misli in mu še čvrsteje stisnil roko. Vedel je, kaj je menil Vickers; naj pazi na Elizabeto . . . Elizabeta je s sklonjeno glavo stala pred njim in ni vedela, kaj naj mu reče. Iskala je pravih besedi, ker mu je ob slovesu hotela povedati samo nekaj lepega. Tudi Vickers je bil malce razburjen. Ni vedel, ali bi ji pravil o razgovoru, ki ga je imel s svojim bratom, ali kaj bil užaljen." Zdaj, ko je Elizabeta videla, kako gleda Geoffrey na to ljubezen svojega brata, je še manj mogla govoriti o svojih spre- : menjenih čustvih. Čutila je, da mora Geoffreya pomiriti. "Geoffrey, bodi brez skrbi! Ne bom več govorila s Perryem. Jutri potujem z očetom v Chukoti, Perry pa je zdaj dodeljen siru Warrentonu v Lohari. Ne bova se več videla in Perry bo brž pozabil." Geoffreyu je zdja prišlo na misel, da je Elizabeta bila morda o vsem obveščena in da se je morda res malce zaljubila v njegovega brata. "Dragi, povej . . ." Elizabeta si je otrla solze in je rekla čisto tiho: "Geoffrey, obljubljam ti, da se ne bom nikoli .dobila s Perryem." In sama sebi se je začudila, ko je slišala svoj glas in te svoje besede. Pogledala je Geoffreya. On jo je gledal nežno in s skrbjo v očeh. "Da," si je rekla, "dobro sem naredila, da sem rekla to. In to obljubo bom držala! V teh dveh mesecih se morda še vse lahko preobrne na dobro." In nasmehnila se je. "Zbogom, dragi! In bodi brez skrbi! Tvoja nevesta sem!" Vickers jo je poljubil, potem pa se je naglo obrnil in odšel s hitrimi koraki. Človek, ki se ne boji smrti Geoffrey je na tej poti prebil clevet tednov. Z njim je bilo M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN M < Fina posteljnina - v, * i Imamo veliko zalogo POSTELJ, samice 111 ? | MODROCE vseh vrst, ravno tako tudi močne FE^' dite in si izberite iz lepe zaloge. NORWOOD APPLIANCE & FURNfl^ I 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK, lastnik xzrxzxxxxzxxzxxxxxxxxiiTTTTiTixxxxTXZXXXX**^ |gj IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII"11"" NAZNANILO J : . jm Prijateljem naznanjava, da sva prevzela o° jj Uss* dobro poznano DELIKATESNO TRGOVINO | 6502 Superior Ave. ( Se toplo priporočava vsem prejšnjim in 110 j i jemalcem za obilen obisk. j 'i JOSEPH in FRANCES SIMONA' 6502 Superior Ave. ^^ I Poskodovalni kovinski drobci ■ [ UJETI I K po komaj 1150 miljah povprečne vožnje 1 ■ _ ,...,.«>• - ^^^•»'sttr.rirs- srs B K A'^R 1 ® ~ :rl II i odstranitev V.- . • 1 • ZSTJZ. „., »a iS. -s" II Od rings, pistone in va&em *ear »1- ,okvar, M Cilindre pred re- TRANS- 3U" Ak° " DIFFE- "OvrS.no. rn»Vl(. u JL Ma- I odstranite, ere- vse vrste razn'" m ' CRA^ ^^ ■•plug" MISSION dO zopet in zo- RENTIAL telav 8o posle- ■ CASE 'J*. W1 Bk0zi bear- aica direktne ob- I ■ ujame » * inB8 ter režejo in . rabe bearingov. /1, ^f te povzročitelje I " praskajo ter po- raoe u m K težav. | vzročijo draga WT ^ popravila. m ^^^gPQS* *> Hi _ mt _ "" ... Nova iznajdba vojne je zdaj tu j ^^^^^ za zaižilo vašega avtomobila M/f Wf Zdaj na razpolago z Sohio "ALL-OUT" POMLADNO SPECIALITETO Magnetičen "Plug" uporabljajo v armadi in morna- čisti "zimo"—vam da bolje zaščiten, bolje delujoč • rici za zaščito' letal, tankov, trukov in druge opreme avtomobil. Ko boste premenjali olje in drugo za —ker pomaga preprečevati izrabo in poškodbe—ter pomlad, vzemite Sohio "All-Out" in poskrbite za ' jih pomaga obdržati dalje v obratu. dodatno zaščito Sohio Magnetic Plugs—ki so po- j&^djl '■;■ In zdaj, ko potrebuje vaš starajoči se avto vsako unčo ceni, tako da se jih lahko nabavi za vsak avtomobil. /g 8 posebne zaščite, ki jo more dobiti—prinaša Sohio ta Sohio "All-Out" Specialiteta— C m iFmPj i } čudoviti Lisle Magnetic "plug" VAM! On nadome- _ ..... m . „ ... J . „., MIT** S šča navadne odvajalne "plugs" v crankcase in gear * Izusti motor—odstrani nesnago, drobce ogljika f* #, / V I l ■ases Ne bo se izrabil _ magnetična sila je za- ^r0^liiV0 navlako~8 SOHIOTONE MOTOR ^Atj/Z 7 jamčena, dokler bo trajal vaš avto. S pomočjo fa- CLEAN-OU r. , ( , možne Sohio "All-Out" pomladne specialitete je os- • Vam da varno, gotovo lubrikacijo, ki jo potem talo tisoč starih ohijskih avtomobilov v prometu. Iz- nadomestite s pravilnim poletnim SOHIO MOTOR Posebna cena 33* vsak (reg. cena 65*) > °LJEM' , ! posebnim 3. letnim "All-Out Special." 'J™* loHIo'" gIar6 L^UbTiQAN? OLjT' i '4 BOMB AWAY- By Jerry Costello—Knickcrbockcr News, Albany, N. Y.