Za Ameriko
celoletno
polletno
Četrtletno
8 dolar. 4 dolarja
2 dolsria
teb leto pol leta čctri leta ta mesec
.‘tifcl l!«l OOM ;ajo
Ino »o oakazBici
ža inozemstvo
celo leto . ..Ki Pul «'* • . . . „ 2 S*‘r> 'en . . .„ l ta mesec ....
• se {»računajo p« iccem s>reMo>o Ib <<eet visok :ci 55 mm iiiok fcfosto ta CDfci«’ ‘4 K ta veikr*> tsoputst.
Uredni?vvo Telel< §te
Izhaja vsak dan zjutraj
Fosemezna številka velja 1-60 K
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgo' vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirejo. — -	Rokopisi	se	ne vračajo.	'
v Ljutijam, frančiškansko ulica žtev. 6/1. |čo. — UpravniStvo je na Marijinem trgu žtev. 8. Teleion etev. 44.	-
19. štev.	.	V	Ljubljani,	sobota	22.	januarja	1921,	Postala«	p«*,«,	iy.	leto.
Določitev meje nad Mariborom.
Maribor. 21. jan. (Izvirno poročilo.) Definitivna razmejitev odseka štajerske meje od Sv. Duha do Murr se ie izvršila na podlagi sporazuma. ki so jo dosegel med našo in avstrijsko delegacijo razmejitvene komisije. Obse,g ozemlja, kj ga odstopi, oziroma prevzame ena ali druga država, se približno izenačuje. Razen majhnega števila slovenskih posestnikov, ki so v odstopa-nem ozemlju pomešani med pretežno večino Ncmcev. se more reči. da se ie naši delegaciji večinoma posrečilo. očuvati naše narodnostno posestno stanje. Nova meja zaokrožuje dosedanjo administrativno mejo, ki ie mestoma v vijugastem poteku Segala v okraje mariborskega okrajnega glavarstva. Tehnična dela na vsel novo določeni črti se pričnejo že jutri v soboto. — Glede mejnega odseka od Sv. Lovrenca do Sv. Duha jc položaj neizpreine-njen. ker se pariška konferenca veleposlanikov šc ni izrekla o vprašanju razvodnice, zaradi katere ji ie bila zadeva predložena v rešitev.
UDU. Maribor, 21. jan. Na da-
Radičev delegat kon-
Beograd, 21. Jan, (Izvirno poročilo.} Snoil bi Imel odpotovati v Zagreb delegat Hrvatske seliačke republikanske Mranke, dr. Basariček, ostal pa Je v Beogradu, kjer f° *««el danes dopoldne -sestanek s predsednikom koustituante dr. Ribarjem. Sestanek 8e ie vršil ob 11. dopoldne v konstltuantl. Udeležila sta se ga poleg dr. Ribarja tudi podpredsednik Miloš Čoslč Ln tajnik Vojislav Janjič. Dr. Basariček Je gospodom predložiti resolucije Radičeve saljač. stran* le In Je dostavil, da poslancem hrvatske seljačke republikanske stranke ul mogoče priti v Beograd, dokler sc ne Izprcaienl poslovnik In zlasti določba o prisegi. Prcdsed-diV dr. Ribar Je odgovoril,, da ntorelo pri-*ečl tudi poslanci seljačke stranke, kakor 80 prisegli vsi dosedanji poslanci, ker le na (a način se more obdržati današnje stanje v državi. Prisegli so socialisti In republl-Itancl, torej bi to lahko tudi storili poslanci hrvatsbe republikansko seljačke stranke. S
našnji seji razmejitvene komisije, se je odobril predlog, ki sta ga stavili naša in avstrijska delegacija giede meie v odseku Sv. Dul) do reke Mure. V zmislu tega dogovora bo tekla meja nastopno: Od Sv. Duha v vzhodni smeri južno od Smir.cn-bergerjevih ribnikov v dolino Ra-dovičevega potoka, tako da pripade približno pol občine Veliki Beč Jugoslaviji. Odtod se nadaljuje meja zapadno od Jurskega vrha ter sledi Kaniincrievemu potoku, tako da pripade ta približno ena tretjina katastralnc občine Pesnica in kata-stralna občina Vrhovce Avstriji. — Nato se nadaljuje meja približno 2 kilometra po sedanji administrativni meji med okrajnima glavarstvoma Maribor in Lipnica do Kote 472 južno od Rač, vsled česar pripadejo severni del občine Sičnik.’-Slatinski del in Slatina Avstriji. Od vrha 472 daiie je v splošnem ostala y, yeltavi prejšnja meja med okrajnima glavarstvoma Lipnica in Maribor ter se izvšilc le malenkostne iz gospo-darskili ozirov potrebne izpre-membe.	,
pri predsedniku nte.
prisego ni omejeno delovanje poslanca, ker ga Itak «It! Imuniteta. Dr. Ribar ]e svetoval dr. Basaričku, naj njegovi tovariši pri-dejo v Beograd hi se aktivno udeležujejo dela- feonsfHffarrte tir tzpremiembe poslovnika, kakor to delajo ostalo stranke. Le. na ta način bo mogoče delo za dobrobit države, zlasti glede likvidacije stanja v zasedenem ozemlju domovine, ker Italijani nočejo zapustiti Dalmacije, opirajoč se pri tem na današnje razmere. — Poslanci Radičevo hrvatske seljačke republikanske stranke naj pridejo v Beograd in naj sodelujejo na procvit« driave,
Beograd, 21. lan. (Izvirno poročila) Danes dopoldne je posotll de’egat Radičev« hrvatske republikanske seljačke stranke mlnlstrskga predsednika Pašiča In ministra Priblčeviča. Jutri posetl ie nekatere politike, nakar odide v Zagreb, da poroča svoji stranki o svojih konferencah v Beograd«!.
Nasprotja med zemljoradniki.
Beograd. 21. jan. (Izvirno poročilo.) Zemljoradničkj klub je na današnji seji razpravljal o situaciji, ki !e nastala vsled sklepa glavnega odbora, naj stranka ne vstopi v vlado. V klubu ie prišlo do ostrega nasprotja. Ena skupina, ki pa je, kakor se zdi v manjšini, zahteva, da se drži poslaniškj klub sklepov glavnega odbora in ostane izven vlade. K večjemu jo more podpirati v nstavjiih vprašanjih in od slučaja do slučaja tndj v drugih zadevali, kj odgovarjajo težnjam zemljo-radniške stranke. Druga skupina, ki
obsega predvsem Bosance hi Slovence. zagovarja aktivno sodelovanje na vladi, češ da je edino na ta način mogoče uspešno delo za kmetske sloje.
Do odločitve na današnji seji ni prišlo. Vendar pa je skoraj gotovo, da bo poslaniškj klub zemljoradni-kov kljub sklepu glavnega odbora nadaljeval svoia pogajanja s Paši-čen\ Iz njihovih vrst se zatrjuje, da je nasprotje v klubu le taktičnega značaja in da ne bo kalilo enotnosti kluba, še mani pa stranke.
Pocestni boji na Reki.
Milan. 21. jan. (Izvirno poročilo.) Strankarski boji na Rekj se po-ostrujejo. V novj meščanski bram-bj so odkrili zaroto naperjeno proti 6edanji vladi in Jo zatrli. Zarotniki so pripravljali puč. Nameravali so se polastiti mesta. Polovica druge
k e. vdreti v zbornico in prijeti nekaj pristašev Zanelle. Uporniki so se le malo časa branili, potem pa pobegnili. Veliko reških prebivalcev je nato vdrlo v vladno patačo in protestirajo proti pomanjkanju reda v mestu. — Reški župan Gl-
tro Ko » is	*	^viwu	i^uu v iuvaiu. — netivi župan ur
nri^S°Va	..meščanske brambe je	gante	je zaradi teh dogodkov od-
L	V	ponočnem boju	stopil.	Mesto so zasedli oddelki laki so jo	škili	karabinjerjev, ki so vzposta-
vili red.
Incsčanski brambi. na so ji ojačile vladne čete in nekateri legi onarn. posrečilo, premagati uporni
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA
Beograd, 21. jan. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne le imel sejo demokratski klub. Razpravljali so o reviziji poslovnika ustavotvome skupščine. Jutrj se seja nadaljuje. Na dnevnem redu je med dr. tudi vprašanje zasedbe mesta finančnega ministra, za katero prihajata še vedno v poštev dva kandidata: Voja Marinkovič In Kosta Koma-nudi.	"	'	v
SINDIKALNE ORGANIZACIJE DOVOLJENE.
v< Beograd, 21. Jan. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne je bila v ministrstvu za notranje stvari konfe-r?1?ca. Predsednikov vseh političnih oblasti, na kateri se ie dosegel sporazum v vseh vprašanjih. Sporazumeli so se tudi. da se dovolijo sindikalne organizacije, toda pod pogojem, da se podvržejo nadzorstvu državnih oblasti.
JUGOSLOVANSKI KLUB ZAPUSTI KONSTITUANTO?
Beograd, 21. Jan. (Izvirno poročilo.) Iz krogov Jugoslovanskega in Narodnega kluba se doznava. da presojata oba kluba 'politični položaj zelo pesimistično. Med njunimi člani !>revladuje mnenje, da bosta morala kluba rcsignlrati na nadalj-no sodelovanje v konstituanti. ako bo sedanja vlada preprečila spremembo poslovnika. Kluba bosta v tem slučaju .pred narodom odklonila vsako odgovornost za vsiljeno centralistično, ustavo.
DR. TRUMBIČ SE PRIDRUŽI SOCIJ ALISTOM ?
LDU Beograd. 21. Jan. „Prav-da“ doznava iz krogov poslancev socialno - demokratičnega kluba, da sc bo dr. Triunbič v vprašanju ustave držal socialistično - republikanskega bloka in da bo vstopil v ustavotvorni odbor kot kandidat na njihovi listi.
UKREPI ZOPER PROTIDRŽAVNE ELEMENTE.
LDU. Beograd, 21. januarja. Na konferenci zastopnikov političniii oblastev, ki se f<j vršila v ministrstvu za notranje stvari iti na kateri so razpravljali o ukrepih, kj so potrebni zoper protidržaVne elemente, je med delegati dpšlo do popolnega sporazuma na ptkllagl vladne objave. Olede delavskih sindikatov mislijo delegati, da naj se dovolijo samo oni. ki so organizirani na čisto gospodarski podlagi. Da se ne' bi dogodilo, da bi biii tl sindikati v bodoče centrale komunistične propagande. se predlaga, da bi politična oblastva v bodeče nadzorovala te institucije. — Rezultati konference, ki jo je imel minister za notranje stvari s poslanci iz južne Srbije glede pobijanja razbcjtiištva v .teh krajih, so se poslali ministrskemu svetu v odobrenjc. V poštnem ministrstvu ie bila konferenca, na kateri so pretresali vprašanje o vzpostavi telefonskih zvez med vsemi orožniškimi postajami v južni Srbiji, ki so bile dosedaj popolnoma’ izolirane. Sklenili so. da se od telefonskega materiiala, kj bo te dni dospel v Beograd, oddalo v to svr-lio potrebno število aparatov.
VOJVODA MIŠIC NA MRTVAŠKEM ODRU.
LDU. Beograd, 21. Januarja. Včeraj ob 11. so telo vojvode Mišiča v paradni uniformi v Oficirskem domu položili na oder. Častniki generalnega štaba stražijo oder. Krsta je pokrita z neštevilnimj venci. Na noge in položen velik venec presto-' lonaslcdnika-rcgcnta Aleksandra. — Med venci je tudi plošča z zlato palmo ovita s francosko trobojnico, na kateri le v francoščini z zlatimi črkami napisano »Francija vojvodi Mišiču". To je priznanje, ki ga daje Francija velikemu vojvodi. Včeraj popoldne ob 16 je posetil truplo pokojnika regent Aleksander, za niim pa člani vlade, diplomatski zbor in mnogoštevilno občinstvo. Pogreb bo jutri v soboto ob 10.
LDU Beograd, 21. jan. Danes je prebivalstvo iz zasedenih krajev Sloveniie in l_stre poslalo venec za pokojnega vojvodo Zivojina Mišiča. Venec je imel nastopni napis: „Svojemu .v0]'70**? — ncosvobojena llrvatska in Slavonija. Istra in Slovenija !“
LDU Beograd. 21. jan. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o pogrebu vojvode Mišiča. Sklenilo se je. da sc pokojni vojvoda pokoplje ob državnih stroških Država bo skrbela za njegovo obitelj. kakor tudi za družino pokojnega ministra Stojanoviča.
PREBIVALSTVO VELIKE PRAGE.
Praga. 21. Jan. (Izvirno poročilo.) Po ljudskem štetln z dne 30. decembra 1920 ima Velika Praga 728.321 prebivalcev, med niim! 12.518 vojaških oseb.
Težaven položaj v Beograda.
Parlamentarna situacija v Beogradu Je Se vedno skrajno težavna. Pašlču se dose-daj še ni posrečilo razširiti radikalno demokratske koalicije. Brezuspešna so ostala pogajanja z muslimani, a tudi razgovor! z zemljoradniki so že vedno na mrtvi točki Radlčevcl In komunisti, pod sedanjimi razmerami tudi Jugoslovanski In narodni klub, za vladno večino ne pridejo v poštev.
Poročila o poteki* pogajanja so več ali manj tendcncijozna, zato nejasna. Ravno tako tudi ona o motivih, ki odločajo o stališču posameznih klubov. Tudi tukaj igra glavno vlogo zakulisna, osebna politika,- ki se skriva za programe Iti- načela. Zato je politična prognoza skrajno težavna.
Zakaj ne gredo v vlado muslimani? Njihove stvarne zahteve je Pašlč skoraj v cc-loti akceptirali Da bi jih pridobili za sebe, so radikalci vztrajali na tem, da jim Izročo demokrati ministrstvo t a agrarno relormo. Kljub temu so se pogajanja razbila.
Zemljoradniki so postavili svojih znaalb dvajset točk. Radikalci in demokrati so pristali menda na vse. Kljub temu pogajanja ne morejo naprej. Pravih vzrokov ne vemo. Vstopa v vlado Se upira predvsem grupa strankinega voditelja Avramovlča, ki Je dali) tudi inlcijativo za skllcanjc glavnega odbora pravzaprav Se uiti ne konstituirane stranke. Zedinili so se pač v enotnem klubu poslanci vseh agrarnih strank razim Radičeve, ni pa še popolnoma Izvedemo ujedi-ajenfe strank samih. Zato tudi sklep glavnega odbora cima tl^te avtoritete, ki bi jo moral sicer Imeti, In poslanski klub bo, kot
vso ka/e kljub sklepu nadaljeval svoja pogajanja s Pašičcm,
Negotovo Je, kaj store Radlčevcl. Na znani zagrebški skupščini so se zakleli ra hi vatsko republiko in se odrekli konstltu« antl, v Beograd pa pošiljajo odposlanca ra odposlancem, da konlerira z vlado ln strankami In Studirc možnost njihovega sodelovanja v ustavotvorni skupščini Zdi se. ds tečejo voditelji Izhoda iz zagate, v katero 80 se spravili sami s svojim demagošklnt hujskanjem kmetskih množic. Njihovo stališče Ja tem lažje, ker sl gotovi krogi v Beogradu prihoda Radlčevcev prav tdc no žele In zato nimajo interesa, da bi jim ga olajšali.
Zagonetna je politika Stojana Protlča Kljub njegovemu odporu proti PaSIČevl po-litlki je skoraj Izključeno, da bi mogel iti res tako dalof, kakor napoveduje lederall-stlčoo In avtonomistično časopisje. Zato to nemogočo eventualno Protičevo ministrstvo na bistveno drugačni podlagi, kakor je Pa-šlčevo.
Strankarska konstelacija, ki so jo rodila volitve, onemogoča ustavno vlado brez ene Obeh glavnih strank, demokratov In radikalcev. To tudi v slučaju, da pridejo v konstl-(uanto Radlčevcl Sami radikalci In demokrati pa so prešibki, da bt se mogli trajno vzdržati. Edini Izhod iz krize Je v kompromisu, na katerega se bodo morale prej ali slej zediniti vse stranke, ki jim je res na | tem, da se Jugoslavija konsolidira. Srednja j pot med centralizmom ln federalizmom ja I mogoča la bi tudi najbolje odgovarjala da« našnjim razmeram in potrebam.
DEMisijA Češkega ministra ZA TRGOVINO.
, Pfasra. 21. Jan. (Izvirno poročilo.) Češkoslovaški minister za trgovino dr. Hotowetz Je odstopil. Ze v sbboto ie predložil svojo deinl-sijo. ki pa ni bila sprejeta. • Sedaj je, kakor poroča „Vetikov", odstopil drugič. Vzrok njegove demisije tiči v njegovem ncsoglasiu s parlamentarnimi strankami v vprašanju : nakupa sladkorja in moke.
NEMŠKI POSLANCI NA ČEŠKOSLOVAŠKIM OBTOŽENI VELEIZDAJE.
Praga. 21. jan. (Izvirno poročilo.) .,Češko Slovo** poroča, da je višje deželno sodišče v Brnu zahtevalo izročitev nemških poslancev dr. Primerja, Matznerja in dr. Be-rana. ker so obtoženi veleizdaje in motenja javnega miru.
RAZKOL MED ITALIJANSKIMI SOCIJALISTI.
Milan. 21. Jan. (Izvirno poročilo.) Na kongresu socialistične stranke v Livornu je bilo glede nove orientacije stranke oddanih glasov: za enotno strujo Scrratija 81.028, za radikalno komunistično smer Bombaccija 57.990 in za zmerno koncentracijsko skupino Turatija 17.202 glasova. Komunistična smer Bombaccija. ki Je dobila nepričakovano mnogo glasov. Je naznanila, da izstopi iz stranke in ustanovi posebno komunistično stranko.
BOJ ZA KIJEV.
LDU Pariz, 20. Jan. »Union Rttsse« poro Ja, da se je po vesteh ilzvostU« posrečilo ruskim četam zopet osvoboditi Kijev, ki so ga bili zasedli ustaiki kmetje.
PROGRAM BRIANDOVE VLADE.
LDU Pariz, 20. Jan. Nova francoska vlada Je podala Izjavo glede zunanje ln notranje politike. Izjava pravi med drugim: Francoska republika bo stremela za tem, da Nemčija zadosti svojim dolžnostim In ob-vezuostlm, da se razoroži. V ruske zadeve se ne bo vtikala, ne more pa dovoliti; da bi sovjetske čete prestopale meje svojih Ozemelj ln napadale francoske zaveznike. Avstrijo ter ostale nasledstveno države bo pri gospodarski obnovi Franclja podpirala. — Na znotraj bo vlada nastopala samo proil tistim elementom, ki hočejo družba Izpremenitl z nasilnimi sredstvi. Radi potrebne obrambo Francija svota volaške sit« ne bo skrčila.
MEDNARODNA KONFERENCA O JUŽNI ŽELEZNICI.
LDU Dunaj, 21. jan. Listi javljajo, da le uprava južne železnice naznanila, da la Jugoslovanska vlada pristala na dogovor in da te vslod tega skliče konferenca, ki bo razpravljala o provlzornem režimu dne S. februarja na Dunaj. S tem Je dana južni le. leznlcl možnost, da doseže provizorično ureditev svojih stvari,
VELIK POŽAR NA DUNAJSKEM KOLO.
DVORU.
Dunaj, 21. jan. (Izvirno poročilo.) Sno-čl Jo na heiligcnstadtskcm kolodvoru izbruhnil velik požar, ki fe povzročil več milijonov Škode. Ogenj so zanetile Iskre lokomotive.
BORZNA IN TR2NA POROČILA,
21. Januarja.
Valute In devize.
Zagreb: Berlin 238—250, Italija S28 —S32, London 580—555, New York 147— 149, Pariz 950, 955, Praga 190—192, Švica 2300—2350. Valute. Ameriški dolarji 14625 —147-50, avstrijske krono 20—21, carski rublji 80, češkoslovaške krone 168—175, francoski Iranki 880—915, napoleondorji 480 —485, nemške marke 226—228, romunski leji 194—205, souvereignl 240, Italijanske lire 515—517, turške lire 510.
Beograd: Ameriški dolarji 35.50-. 35.75, francoski franki 225—230, Italijansko liro 129—130, romunski lell 99.25—99.75, bolgarski levi 41—42, nemške marke 55— 65.50, avstrijske krone 5.70—6, napnleoul 120.50—121.50.
Dunaj:	Ameriški dolarji 748—752,
nemške marke 1218.50-1224.50, angl. Inntl 2820—2S40, francoski franki 4890—4930, Italijanske lire 2595—2615, fusoslovanskl dinarji 1934—1954, poljske marke marke 83— 85. švicarski Iranki 11.700 — 11.750, češko, slovaške marke 933.50—939.50, madžarsko krone 128.75—130.75.
Praga: Jugoslovanski dinarji 200, nemško marke 123.75, švicarski Iranki |213, 50, italijanske lire 273, francoski Iranki 505. 50; angleški luntl 293, ameriški doiarll 77.50,
Curlh: Berlin 10,35, Ncw York 639, London 24.08, Pariz 41. 75, Milan 22.65, Praga 8.30, Budimpešta 1.10, Zagreb 4, Varša« va 0.65, DuuaJ 1.271/*, avstrijske žigosan« krone 0.95.
Efekti.
Zagreb: Banka za Primorje 1000—1 1030, Jadranska banka 1750—1775. Jusosto-venska banka 595—600, Ljubljanska Uredit, na banka 910—940, Prva hrvatska fttedio-■»Ica 9250—9350, Rij«čka pučka banka 503
f Loka Svetec.
Stari borci padajo, pokošen! od smrti. V petek zjutraj je v Litiji ugasnilo življenje najstarejšemu našemu narodnemu prvoboritelju — Luki Svetcu.
Pokojnikovo življenje je bilo burno, toda za ves slovenski narod plcdonosno. Svetec je bil med očeti slovenskega narodnega probujenja. Med prvimi se ie začel boriti za zedinjeno Slovenijo. Stal ie ob rami bratoma Vunjakoma ter postal takorekoč pijonir naše narodne misli.
Slovensko politično življenje se ie začelo šele razcvitati. ko ie stopil vani Luka Svetec z razumom in srcem. Svetec je oče prvega vseslovenskega programa. Za zedinjenje vseh Slovencev in združitev vseh Jugoslovanov je dela! do zadnjega
Politiki se je posvetil že v svoji mladosti. Od leta 1863 do 1895 je bil deželni poslanec. 1867. in 1871. leta pa le zastopal Slovenijo tudi v državnem zboru. Po niegovih lastnih besedah ie potrebovala ideja združenja vseh južnih slovanskih plemen v eno celoto velikega sklepa, odvažnosti in dela. To idejo le smatral za zdravo in edino pravo in s srčnostjo, previdnostjo In delavnostjo je premagal vse zapreke na poti. ki ga Je vodila k nalvišjemu cilju.
S tem pa Svetčevo življenje še ni izčrpano. Bil le tudi inieiiator za ustanovitev družbe sv. Cirila In Metoda. Svetčeva obrambna Ideja se ie sijajno obnesla. Družba sv. Cirila in Metoda je postala središče naše narodne obrambe in le s svojim delom rešila sto in sto slovenskih otrok, ki bi jih sicer naši sovražniki potujčili.
Rojen le bil Luka Svetec 8. ok- i tobra 1826. v Podgorju o< 1 Kamniku. Od leta 1864. do 1866. ie bil v sodni službi, najprej na Kranjskem, potem pa na Hrvalskem pod tririo-škim Rauchoyim sistemom. Od leta 1866. do 1869. Je služboval pri mestnem magistratu v Ljubljani, pozne-le Da ie prestopil k notarijatu ter postal najprej notar v Idriji, od leta 1872. naprel pa v Litiji. Tukaj fe bnel tudi svoj lastni doin in nadvse vzorno rodbinsko življenje.
Starešine našega naroda polagoma izumiralo. Lani ie umrl Miha Vošnlak. letos Luka Svetec. Zdi se, kakor da hoče življenje samo nadomestiti starp sile z mlajšimi močmi. Ali tudi te moči bodo ohranile svoje predhodnike v najboljšem spominu in lih bodo častile tako. kakor se častijo redki bi veliki možje, ki so sprem ljalf hi stregli narodu na poti od prebujenosti do samostojnega življenja. ___________
Poslovniški odbor.
Beograd. 20. lan.
Danes dopoldne se ie vršila tretia sela odbora za iznrememho poslovnika. Pri členu 10. le Dredla?al poslanec Moskovljevič izpremembo. predlagano od zemlioradničkeea kluba, da nal se zmanšaio olače funkcionarjem in dnevnice poslancem, tako da dobiva predsednik ustavotvornc skupščine mesečno doklado 1200 dž-nartev. podpredsednik na 900 dinar-tev a talniki no 600 dinariev. Poslanci nal dobivalo t>o 100 dinarjev na dan. Člani, ki izostanek) več kot 15 dni radi zasebnih zadev nai ne dobe za svoio nadalino odsotnost dnevnic. Po živahni dolei debati le bil končno sprelet pjsdloe da nai dobiva predsednik skupščine oo 2000 dinariev dodatkov nodnredsednšk oo 1500 iVnarlev. tainiki oo 600 dinar-
iev mesečno, dnevnice poslancev pa nal znašalo o o 120 dinarjev na dan.
Člen 14. se ie na predlog predsednika Vukševiča v tem zmislu. da obstoia 6 skupščinskih odborov. In sicer ustavni, verifikacijski, načelnikov nariamentarn'h skupin, administrativni. imunitetni ter odbor za Pro.šnie in pritožbe. Clen 15. le bil sprete* z predlogom posl. Brkiča, naj odbor načelnikov parlamentarnih skupin šteie samo 6 članov in ne 10. Čleti 16 ie b:l sprelet no predlogu posl. Andreia Staniča, da morelo na-i mesto odsotnih članov ustavnega od-i bora sodelovati v odboru poslanci I iste kand:datne liste. Istotako ie bil snreief nredtng nosi. Jukiniča. da so skleni odbora veliavrti če so spreleti z več:no glasov V slučaiu enakega števila glasov le predlog odklonien. Člen 56. ie bil sprelet z izpremembo. da zadosf"te za nodnis predloga 10 pr slancev in ne 20.
Razun navedenih so bili vsi ostali členi do vključno 59. sprejeti ne-i spremenjeni. večinoma brez debate, i Pri členu 60.. ki govori o internelaci-j lah se ie razprava prekinila, ker vlada še ni zavzela stališča glede teca verašania. Seia odbora se le končala oh 13.30 ter se bo prihodnja vršila lutrl
Po poštnem štrajku v Avstriji.
Po dolgotrajnih pogajanjih se Je vladi • posrečilo doseči konec štrajka poštnih nameščencev, katerim so se pridružili tudi uslužbenci brzojava in telefona. S tem na šP ni rečeno, da le v vrstah državnih nameščencev zavjgdai mir in da bo nastopil tako	težko	pričakovani
red. Javna tajnost je. da Se vodi med sedanjo vlado in med pregnanimi socljalnlml demokrat bol na življenje in smrt za nadvlado v državi cncifalna	demr’	ic odločena vstrajati	v tem	boju proti
krščanskim socijalistom do skrajnosti. Vsepovsod gleda, kako bi krščanskim socijalistom	izpodrezala
korenine, ki 11 dajejo hnne. da lahko živi in se razvija. Antanta le to igro med obema strankama že spoznala in treba Ji le v čast priznati, da se na vse kriplje trudi, kako bi podprla avtoriteto vlade.
Na renaraclisko komisijo Je napravil pred par dnevi najslabši utis pohod okoiu sto članov nove bram-be. ki so v uniformi in z godbo šli oo Ringu In zaničevalno klicali proti vladi. Nič boljšega utiša ni napravil na člane iste komisije štrajk poštnih in telefonskih nameščencev. Dunaj le bil en dan od zunanjega sveta odrezan in niti članom tujih misli ni bilo mogoče občevati z njihovimi vladami. Zvezni kancelar dr. Mayer Je storil vse. kar je bilo v njegovi moči. da bi ta neugodni utis popravil in upati je, da bodo tuje vlade Avstritl ta dogodek oprostile in da ne bodo ustavile premogovnih pošiljatev In surovin, ki so za obstoj avstrijske republike živil epskega pomena.	R.	W.
čisto milima!« — 2e med Dotio domov me le dohitela straža. Pri zasli-ševaniu ie kričal neki častnik: »Win-discher Hund! IiochverrSter! Fflhrt tim in den Hof und schisst ihn nie-der!« (Slovenski oes! Izdaialec! Pe-HPe ga na dvorišče ter va ustrelite!)
Odpeljali so me vkleienega v Gradec. V garniziiskih zaporih nas io soreiel nadprofos s pozdravi: »svj-r*:« osi« itd. ter nri tem nekemu Pollaku olitm'1 v obraz. Obsodili so mo m dve leti leče. ki sem io presta! v vo?a.ški kaznilnici v Mollersdorfu.
Danes se sDominiarn na te žalostne doeoclke. ker se mi zdi da le slovenska iavnost že nonoinoina pozabila rta nemčurske rablie. ki so zapirali. obešali in streliali slovanske žrtve. Dopušča se. da nrav isti elementi očitno nastonalo nroti naši mladi državi. za kojo smo toliko trpeli. Ali naša država trma zakonov nrotl iz-daialcent domovine? Ali ne zaslužilo vsjai isto. kakor le doletelo nas leta 1914.. ko lavno kričiio: »Proč z Jugoslavijo IDol s Petrom!« i. dr. Proti takim elementom hi se moralo nastopiti s posebno strogimi zakoni le Oijfem dosežemo red in mir v državi. Kdor krši lavni red nal se izžene iz Jugoslavije. Vsaka nopustHivost te zločin nad državo. Pri dosegi cillev na se nal upoštevalo vsi tisti nravi in navdušeni Jugoslovani, ki so od !eta 1914. toliko trpeli.
Razna poročila.
Ali naj bo naše trpljenje zaman?
Zaeoric ob Savt Bilo te 26. lulila 1914. ko le vsak zaveden Slovenec stisnil pest pred lenaki. ki v* ozuaniali mobilizacijo Avstrile oroti našim bratoni Srbom. Za netpčurle pa le bil to višek vese-lia ker za nle te prišel čas maščevani!* Ril sem med nrvimi žrtvami. V Dretvru z nekim nernčuriem sem za-kJV;?t »Živela Srbiial Avstriia bo še
Beležke.
Eah (po naše voda).
— eat) piše na vse pretege. piše 54 letnemu očancu slovenskih „caj-teng“ ob koncu januarja 1921 to. kar ie bivši predsednik francoske republike Pomcarfi o Grški in Bolgarski napisal v ..Revue des deux mondes'* začetkom decembra 1920 (glel ..Jugoslavijo" od 18. dec. 1920). Poleg tega pa dodaja še tolažbo za Slovence o reviziji koroškega plebiscita.
Veselilo bi nas. če bi se pojavil uvodnik — eafta n. pr. v ..Tempsu".
lutro in orožniki
Pod tem naslovom piše veraišnjl »Novi čas«:
»Jutro« glasilo slovenskih centralistov in bankiriev. bi se rado razširilo s nomočio oborožene sile. ki »o nredstavllaio orožniki. V rokah imamo okrožnico, namenjeno orožnikom k? Io le raznoslala unrava »Jutra« Io ki se elasi: »Dravi tovariš! Ker spadamo k voiaštvu. se orožrrki ne moremo organizirati kakor civilni stanovi. Vendar t>a moramo skrbeti za to. da naldeto naši interesi vplivne nrilatelie. ki nas hočelo nodnirati v stanovskih in osebnih zadevah. Nui-no potrebujemo ugleden vnliven organ na katerega se moremo obrniti vedno in brez vse skrbi, vsem tovarišem nrinoročarno. da si naroče »Jutro«. s katerim imamo dogovor, oa nas bo vedno podpiralo. Vrhu tega le »Jutro« politično m gospodarsko haiboliše informiran' in obenem nai-ceneii dnevnik vse Slovenile in Jugoslavije. (Mesečno 15 K. letno 180 kron.) Uprava »Jutra« oošlle vsakemu orožniku list celo leto zasloni, ako pri drugih nabere in tmošlie deset celoletnih naročnin Odličnim spoštovanjem uprava »Jutra«. Tovariškim pozdravom Skupina orožniških zaupnikov." Tako uprava .Jutra4 in njeni .orožniški zaupniki*. Vprašanje pa fe. kaj bodo rekli temu orož-n:ki k? moraio na oodlavi »JtUrov-skih« centralističnih naklepov iz domovine v Macedoniio. v Črno enro. v Albanijo in druve take kraie. Kie nai šir'io »Jutro« orožniki pregnanci?
Vojvoda Mišic.
Umrli vojvoda Zivojin Mišič je bil eden največjih vojaških talentov našega naroda. Svojo vojaško kari-jero je začel v vojni akademiji, ki se ;e imenovala tedaj srbska artilerijska šola. Od leta 1876.. ko ie bil imenovan za podporočnika, »e polagoma stalno napredoval. Bij Je v srbsko bolgarski vojni kot častnik, pozneje pa ie postal profesor strategije v višji vojni šoli. Lahko se trdi, da ic bil vojvoda Mišič predstavnik najvažnejšega vojaškega predmeta v srbski vojski in da so vsi poznejši srbski generalštabu; oficirji bili njegovi učenci. Pečal se !e mnogo tudi z vojaško književnostjo.
ška ofenziva proti avstrijskemu generalu Potioreku. smo pisali že včeraj Toda Mišičeve zasluge s to t ofenzivo, ki ie Potioreka popolnoma ! porazila, še niso izčrpane. Pozneje, : ko so nastopili za srbsko vojsko i težki dnevi, ie bil vojvoda Mišič oni. ki ie moral kriti umikanje srb-j ske vojske skozi divjo Albanijo. Ta borba z zloglasnim generalom Ko-veszem ga je telesno tako oslabila, da je moral po umiku srbske vojske oditi v Italijo, kjer- le skušal popraviti svoje zrahljano zdravje.
Dolgo časa je srbska vojska samo oddaleč hrepenela po svoji domovini. Na Krfu sP-ie reorganizirala in pripravljala na vojaški pohod v zasedene ookrajine. Po izvršeni re-
Razkpl v talljanskl socialistični stran.
ki Soslallstičnl občinski avoti provinc ide Bologna, so radi razkola v stranki, kJ |e nastat na kongresu v Livornu, sklenili podati ostavko.
Zopet poHtlčn! poboj v lialllt Socialistični občinski zastop v mestu Castellamare je trne mestnega trga (spremenit v »Spar-takusov trg«. Proti tetnu se ie vršila pr>-tostna manifestacija, pri kateri so ic motne hišo streljali Iz revolverjev tn Jc bil en karabiner ranjen. Nastal le pretep, v kate-rm je bito več oseb ubitih Id ranjenih.
Socializacija zdravstva na Ruskem. Ia Moskvo poročajo:	Ljudsko poverjeništvo
•za narodno zdravilo Je Izdalo naredbo, k) prepoveduje Izvrševanje zasebno zdravniške prakse In odreja socializacijo celokupnega zdravstva.
Proti nemškim delavcem na Franco-stom. Kakor poroča »Deutsche Allgomelne Zeltung«, ie kongres za francosko stavbno obrt, ki ie zbran v Parizu, sklenil protest proti temu, da bi sc pri obnovi porabljaš! I nemški delavci, nemški .Inženirji In nemška | podjetja.
ministrstva financ v Zagrebu, Llubtiani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu ter gene-! raina direkcija državnih dolgov v Beogra-
Gospodarstvo.
EKONOMSKA KRIZA V ZEDINJE- rok" Podložene v popis m žigosanje, le Nlfl DRŽAVAH.	!	bančni minister odredit, da s« te obvez-
nice smejo žigosati Se do vštetega 15.
Amerika, dežela dnlaria in boua- marca W21 To J8 zaUnjl rak> ki se (ie b0
stva. lei si ua Evrooeiec predstavila veC podal;5al popisavank ta žto>sari]a Ic v samah se nahate v težkih go- botlo vr5ile v twn roku sairMJ dell>>,aclte spodarskth krčih.
Vsled nakopičenega blaga m valute, ki le v orimer 7 evropsko ko-losalno visoka ie nastalo nnmanika- | du. V imenu delegacije ministrstva financ ne dela. ker od Amerike nihče nc j v Ljubiiatu bo vr&n ta ix>sei d^v&m urad more redno kunovatl do sedaniem kurzu dolarla Ameriški kapitalizem, ki te hntel 'zrahifi izmozgano F.vro-d.i ter il diktirati cene po svoii volii na milost !n nemilost fe dnsnsl do točke, kier se začema nonseus. gospodarska blaznost!
Že v Ameriki sami le mnogo or-eani/acM vseh slniev ki so se obvezale. da ne bodo kupovale do laki ceni nlkakeea blaga Po Nev/vorku in Wash ing tonu hodiito visoki uradniki in odlične osebe v zakrpanih ohiekah in ponošenem obuvalu.
Druee države z valuto, ki le blizu pooolni ničit, si oa itak niso mogle dobavljati iz. Amerike.
Tako imamo danes v Ameriki oo-ntanikanle kuncev in preobilico delavcev brez nosla
Podietia propadalo bankeroti se množe — samo .v novembru Uh ie bilo 1085. a v samem drugem tedne decembra 337!
Plavži orenehavaio z delom, število tovarn za tekstilno industrijo Je padlo za 40^, bombaža ie v zalogah 1.300.000 bal več kakor lani.
Velike tovarne delaio samo do pet dni na teden, nekatere celo samo no štiri 50% rodietii ie v veliki meri cdnusflo svoie delavstvo.
Iz tega sledi da ie čas ogromnih verlžniškth dobičkov tn niL v krat-
kem SC ho začelo oonuiati b!ai’0 V J obrtniške zveze za vso luzoslavllo. konkurenci. In skraini čas ie že za to.
za mesto Ljubljana. Poživljam vse naše državljane, ki jvojih obveznic predvojnHi posojil bivše Avstrije ta Ogrske doslej še niso predložili v popis ta žigosanje, da Jih v gor! navedenem roku osebno ali pismeno predložc davčnemu uradu za mesto v Ljubljani, ki jim bo obveznice popisal ta žigosano vrnil. Pisni ime vloge Je kolkovadl s kolkom za 2 dlnara,
+ Bistra, kovinska tn lesna industrija d. x o. z. Na n oko našo notico, češ, da It to podjetje v tujih rokah, se nam porača. da Je to domača tvrdka, katere lastrilto so tuji družabniki In steor ing. tg. tl cm hi (r. Rus), Slovenska Eskomptna banka tn dr. Juro Adlešlč, odvetnik v Ljubljani. Zapo-slonih Ima sicer nekaj Nemcev, ki pa so strokovno Izvežbane osebe, kakršnih pri nas uiti na opotovanc toserate ni bilo mogoče dobiti.
+ Prevzemanje avstrijske živino zn 8rl'Uo. Na zadnji seji gospodarslto-fliuučnc-ga komiteja ministrov le bilo sklenjeno nc predlog ratfllstra za kmetijstvo dr. Volizar-fa Jankoviča, da se pri a-vstrij. vladi urglra radi čimprejšnje dobave živine, Id nam lo mora Avstrija po mirovni pogodbi Izročiti. KomsHa strokovnjakov, določena prevzetje živine, le snoči odpotovala na Dunaj.
+ Obrtniška konferenca. V Beogradu se je v sredo pričela konferenca obrtnikov tz vse države. Naioga te konlercnce 'le, ustvariti podlago za oživotvorjenic sploStic
Na
Leta 1903. je bil Mišič umirov- j organizaciji in po prihodu srbskih
ljen. Leta 1908., ko se ie položaj radi aneksije Bosne in Hercegovine poostril, pa je bil reaktiviran in pri-delten vojvodi Putniku v glavnem stanu. Sodeloval je v balkanskih vojnah, v katerih je dosegel velike uspehe. Znana bitka ob Bregalnid Je njegovo delo.
Da le Mišičevo delo tudi rudtil-
čet na Solunsko fronto se je vojvoda Mišič zopet aktivno lotil svoje naloge in le začel napadati sovražne postojanke. Ta MiŠičeva ofenziva je končala z zavzetjem Bitolja. ki so ga armade centralnih sil izgubile za vedno.
Mišičev vojaški uspeh pri Bito* Uu Je vzbudil v krogih antante naji
večio pozornost. Angleški kralj je zmagovalca odlikoval z naj večjim odlikovanjem v angleški vojski.
1. junija 1918.. ko so se začele priprave za veliko ofenzivo na solunski fronti, le Mišič postal načelnik štaba vrhovnega poveljstva. Peljal ie srbsko vojsko tako odločno v boj. da je po porazu bolgarske vojske v 50 dneh očistil vse zasedeno ozemlje Srbije, in zmagoslavni polki so koncem oktobra prekoračili Savo, Donavo in Drino ter tudi tu napravili robstvu Jugoslovanov konec.
Vojvoda Mišič je bil kot človek dobrotljiv in prijazen. Položaj je presojal vedno z globokim spoznanjem in z optimizmom. Njegovo strateško obzorje je bilo zslo široko. Kot vojskovodja Je bil prvovrsten talent. Svojo vero v uspeh srbskega orožja pa je znal vliti tudi podrejenim častnikom in vojakom, katere ie oduševljal toliko časa, dokler niso bili o dobrem izidu svoje naloge tako prepričani, da so šli zanio v boj ter ji izv oje vali nailepSi uspeh« c*..
v AVSTRIJSKA VALUTA.
Ncorcstano nadanle kurza avstrif-ske krone, ki ie noti ra la meseca ma-ia m. 1. v Curihu še 4.95 in ki stoli sedal 0.90 do 1. ie Dovod živahnih raz- tobačna ^ tovarna, ki bo natvedja tc stroko
pravliani v avstrijskem časooisiu o sredstvih ki naj bi pomogla zboljša-
Icorcferenco je došlo znatno število obrtnikov, da manifesUrajo težnje svojega stanu.
+ Zgradba voiike tobačne tovarne. Iz Beoprada poročajo, da je vprašanje o zgradbi velike tobačne tovarne definitivna rešeno. V Smederevu se zgradi moderna
nin avstriiske valute.
Tako predlaga narodni svetnik E. Kraft v oraški »Tacesoošti«. nai se
v Jugoslaviji.
+ Pozor ribičll Dne 28. t. m. ob pot 21. se vrši v hotelu Uniona, (rožnata soba) ustanovni občni zbor slovenskega ribar-skega društva v Ljubljani. Kedor se.zanims
uvede nov denar, novi bankovci- ki i 29 t'ilK>'°v. naj se udeleži občnega zbora t» nai bi bjli zavarovani pred državnim pristopi k društvu kot član.
Urili vari tem. Podlaga za te nove ban- + Pomanjkanje fcohsa postaja pri nas, krvee nal hi bile blagovne menice. ! zlasti na Hrvatskm, zelo občutno. Nemčtia Država bi Dreiemala v obliki dav- ! nani ga ne more dostavljati, velike na Čekov delež na prometu z novim de- šk»slovaškem naročene In deloma ie pla-nariem iil bi tudi plačevala poiago- | čane množine Šo niso dospele. Naša tndu-
ma del svoiih izdatkov s tem novim denariem. Tako bi star denar Dostopno izginil iz prometa. V 15—20 letih bi se mogla izvršiti končna re-eulacHa valute.
V »Retehsoosti« zastopa dr Richard nasnrotno stališče ter oravr da bi se morala najprej s pomočjo inozemskih kreditov spraviti produk-ci-a v tir ter vzpostaviti ravnotežie v državnem eosnodastvu. Še-le potem bi se moglo začeti z izdajanjem novega de»iaria.
Dr. Schwarzwa!d, ministerijalni svetnik v zveznem finančnem m'm-strstvu. le na mnenta. da se sedania avstrilska krona preveč nodceniuie. Ako se primeria število avstriskili bankovcev ki so v prometu, s številom nemških bankovcev, se mora Priznati, da le kurz marke no 10 K previsok. Vsekakor bi bilo za bistveno zhollšanie tečaia krone potrebno, da nreneha nadalnie natiskovanie mmkovccv Sicer na meni dr. Sehwarzwald. se v zadniem času vedno boli utriuie tavno mnenic v smislu, da le treba Avstrilo izdatnejšo nodnreti. ali na i; dovoliti nrikllu-čenie k NemčKi. V obeh slučatih bi se ki sr z krone brezdvomno takoi zboli-M.
t
+ Popis In žlfiosanlo obveznic predvojnih posolil. Ker se nahaja v rokah na-5ifc državljanov Se veliko StevHo obveznic predvojnih posojil blvSe Avstrije ta Ogrske. ki te kateregakoli vzroka niso bUe ob
strlja sl mora pomagat! sedaj samo z ono malo množino kolesa, ki ga Izdelujejo v na. SI drdavL
*
— Izvoz koaopnlne Iz Italijo dovolfen.-Italijanska vlada namerava dovolili Izvoz kanopnine iz Italije.
+ Sladkorna industrija v Bolgariji. Doslej se je prldoloval v Bolgariji sladkor iz pese, sedaj Da se deiajo poskusi že tudi z nasadi sladkornega trsa. Leta 1913. js bilo nasejanlh s sladkorno peso približno 4300 hektarje’/, leta 1920. pa okoli 9400 j hoktarjev. Leta 1913. se le pridelalo 67.600 ton sladkorne pese, leta 1919. P3 129.577 ton. Leta 1913. se le dobilo 7352 ton, leta 1919. pa 11-861 ton rafiniranega sladkorja. Uvoz sladkorja Je znašal lota 1913. 23.155 , tOD. leta 1920. pa do 1. avgusta le 2500 ton. Dočltn se je pced vojno uvažal sladkor lz Avstrije in Nemčije, le leta 1918.
. prihajal skoraj ves sladkor lz Češkoslovaške. Cena rafiniranega sladkorja Je bila pred svetovno vojno od 69 centimov do Ii I franka kg, danes pa znaša 23 levov za kg,
’ kar je okrog 40 jugoslovanskih kron, to-rejj do 30 kron cenejši kot pri nas.
+ Novo ležišče premoga na Češkem. Pri vrtanju artrzljskcga vodnjaka pri cik krami v Llbavl pri Pragi so našli v globočini 949 m 160 cm debelo plast premoga najboljše kakovosti.
+ Brezposelnost na Japonskem. »AJge-mcen liandclsbladet« coni število brezposelni na Japonskem na 100.000. Ta šlcvfio se bo pa še povečalo za 35.000, ko se bodo meseca februarja zatvorile tvomlco za svb k>, kakor se sedaj naznanja,
.'UHMOTI
Dnevne vesti
— Z izrednega obč-jega zbora društva Jugoslovanskih novinarjev.
Na izred. občnem zboru društva Jugoslovanskih novinarlev se le sklenilo da se tnOritfo vsi listi strogo ogibati osebnih naoadov in žalitev članov uredništev drugih, tudi. oolltično nasoiotnih listov. — Obenem se ie sklenilo, da Diaznuielo uredništva vseh listov nastnone dneve: 1. mat. Vidov dan 28. tnniia in oraznik uiedi-nienia 1. decembra. Oba skleoa sta 7.a vse člane društva obvezna. — Zlasti na nrvi skif d onozai iamo vse naše doni«urke. s Drošnio nai va uva-žuiei'o v svojih donisili
— Novo stanovanjsko naredbo pripravlja deželna vlada na podlagi izkušenj stanovanjske politike v zadnjih letih. Naredba bo obsegala dva dela; prvi bo reguliral vporabo že obstoječih stanovanj, drugi bo vseboval določbe, ki nai omogočijo čim hitrejšo in čim obsežnejšo zgradbo novih, ker le z novimi zgradbami bo mogoče resnično od-pomoči stanovanjski bedi. Tudi nova naredba bo prevzela princip znane Gosarjeve naredbe. da je moralna dožnost velikih podjetij skrbeti za to. da svoje obrate in svoje nastavljene^ po možnosti nadomeste v lastnih zgradbah. To načelo je pod Gosarjem odreklo te za to. ker 90 pri izvedbi premalo upoštevali faktične razmere, deloma tudi. ker so bili v veliki meri odločilni strankarski motivi. Po dobljenih izkušnjah ho vsebovala spremenjena naredba določila, kj bodo pritegnila podjetja v okviru možnosti k sodelovanju pri gradbi’novih stanovanj. Prispevati pa bodo morali tudi oni. ki imajo večja stanovanja, kakor so upravičeni, pri čemur bo tudi ta pravica omejena. Hišni posestniki bedo dobili večji vpliv na oddajo stanovanj:	postopno bodo lahko v okvirju naredbe povišali stanarino. Obvezni letni prispevki podjetij in Imetnikov velikih stanovanj bodo tvorili skupno z obljubljeno državno podporo garanci^ki fond za kredit, ki bo omogočil gradbo novih stanovanj. Podrobna določila še niso fiksirana; na socilalnemu poverjeništvu se vrše posvetovanja s prizadetimi krogi, tako da bo naredba kolikor mogoče ustrezala vsem upravičenim zahtevam.
— Kolki so dosoeli! Delevaciia fi-mmčnpva ministrstva v Liubliani snoroča. da le zonet nreiela večio množino kolkov.
— PonlsovanJe liudl In živine sc prične oo vsei državi z 28. tamiar-iem. Vladne odredbe vsebuieio odločbo da se vs' določeni nonisovalci. Id bi se ne odzvali svoji dolžnosti ka-r.guieV) z globo do 200 d:nariev ali do 3 mesecev zanora ter da oioraio povrniti vsp strnškp naknadnega do Disa
— Občlnshe volitve v Sloveniji.
M‘nistrski svet ie odobril oredtoe. da se nrioravi raznis občinskih vobtev v Slovenrii na oodlaei volilnih imenikov za konstituantn
— Klnb komunističnih poslancev Izjavlja da vesti o izstopu posameznih poslancev in drugih strankinih voditeljev ne odgovarjajo resnici. Tozadevna časopisna poročila so t)Ha neutemeljena.
— Ponarejeni tlsoč-dinarskj bankovci so se nolavili te dni na Hrvat-skem Ponareieni na so tako slabo, da se dnin 7 lahkoto ločiti od nravih
—Iz krogov užitninskib uslužbencev V Sloveniji ni slabše plačanega stanu, kakor so užitnlnski uslužbenci. Za paševanla Šuštaršiča ]e bil vsak uslužbenec primoran kloniti tilnik pred vsakim kaplanom in mežnarjem, ako ni hotel Izgubiti sluf.be. Po prevratu so pričakovati voč pravičnosti, a so sc tudi varali. Deželne korporacije b službenim osobjem so se Izročile državni upravi, le užitnlnski uslužbenci so bili izvzeti Z novim letom 1920 }e prevzela dr Sava užitninske urade In uslužbence, a le pogojno proti 14dnevnl odpovedi, dokler se ne uredi pragmatika. Namesto pragmatike ra le prišel odlok finančne delegacije, ki združuje užitninske uslužbence s finančno t0 pa le do starosti 40. leta. Sta-
.. 'f',P?boncl kanejo na svojih n estih
svsnr1 odiK,vcdi- Tare)«
?°x	službovanju	raztrgani	In
lačni z rod..!naml vreči na cesto. Kje Ie
demokratizem tn pravičnost?
— Vojaško - taksni obvezanci sc opozarjajo. da se morajo dotlej, da preneha JrtoJčuost vplačevanja vojaške takse, vsako leto v mesecu januarju zglasiti v občini Svojega bivališča, (v Ljubljani na magistratu, Oalctova hiša, II. nadstropje).
— Osebna vest. Voditelj poverjeništva *a uk In bogočastje dr. Skoberne je Imenovan za dvornega svetnika.
— Državne ceste v ljubljanski okolici so v skrajno zanikrnem stanju, da se je
kmetje ne bodo mogli v mesto, potem bodo že sami prišli ceste čistit. Z navažanjem gramoza se tudi čudno gospodari Kmečki vozniki bi navozili 5 m* dnevno za 225 K, toda nadzornik vzame drž°vn! avto, kjer velja samo bencin 1400 K na dan, k tema pa še pride plača ta doklada šoferju najmanj 200 K, da pripelje ie 12 m’, ki veljalo potemtakem 1600 K.	j
— Neredna pošta. Na pošlo v Trebnje j ni prišel dne 20. t. m. noben časopis, ker se je vsa pošta nekam zapeljala proti Karlovcu.
— Nevaren ropar. Poročali smo že, da je ljubljanska policija prijela Andreja Petana 1t Planine, ki le ukradel v \Vindisch-grSlzovi žagi za 20.000 lir gonilnih lermc-nov. Pclan pa ni samo nevaren tat, temuč tudi ropar. Orožulštvo v Cerknici ga le že dalje časa zasledovalo zaradi večkratnih ropov in velikih tatvin Pri njem so dobili 16.000 K gotovine, 2 zlati zapestni uri, 1 zlat prstan, 2 para novih gamaš. 2 para novih čcvllcv In nabasan revolver. Zlatnina brezdvomno tahaja od ropov. Tudi se Je dognalo, da le ukradel nekemu posestniku pitanega vola.
— Nepravega 80 napadli. 19. L m. se Je vračal Janez Kralj, tovarniški delavec Iz Ihana ob 9. zvečer proti domu Ko le šel Po vasi Zaboršt, ga le nenadoma napadla tolpa Pautnv ter ga le nekdo sunil z nožem v levo ramo. V tom pa je eden iantov zapazil, da niso naleteli na pravega, ta Je zakričal: »Pusti ga. saj ni ta pravil« Nato le tolpa v temi Izginila, ne da bi Krati mogel Loga izmed fantov spoznati.
— Nesreča v rudniku. Pristov Leopold In Ivan Rozman sta bila zaposlena pri tacanju rude na Zirovnlškl planini. — V ta namen imajo iskopan že približno 250 m dolg rov. Dne 20. t m. sta šla omenjena delavca zjutraj na delo v rov. S seboz sta Imela navadne karbidne svetilke. Ko sta prišla že globoko v rov, so se vsled proste luči vneli podzemski plini In oba sta bila naenkrat v plamenu. Ponesrečenca, ki ita močno obžzana po glavah in rokah, so proueHall na Jesenice, kjer ilh le zdravnik za silo obvezal ta nato odposlal v ljubljansko bolnico.
Uuhliana.
— Dravska divizija nam poroča, da odpade vsled sntrtl vojvode Mišič za danes napovedana oficirska zabava v oficirskem domu.
— Viški Sokol Ima redni občni zbor prihodnjo nedeljo dr.e 23. t. m. ob 9. dop. v Sokolskem domu.
—. Za carinskega posredovalen v Ljubljani jo Imenovan carinski revizor Aai-| ton Grom.
— Odbor Jugoslov. napr. akad. dru-I Stva »Jadran«, Narodni dom, je sklenil, da
ne bo pod nobenimi pogoji tn nikomur oddajal svoje tajniške sobe v uporabo za garderobo ali podobno. To v vednost vsem prirediteljem plesov ali zabavnih večerov, da se prihranijo brezpredmetne prošnjo. — Odbor.
— Prijateljski sestanek somišljenikov NSS krajevne organizacije Seto - Moste se vrši danes v soboto zvečer v gostilni pri »Pečarju«.	k
— Rodbinska žalolgra. Ivan Vrhunc, 36 let star, rojen v Prašah pri Maučlcah le s svojo ženo Emilijo obiskal dne 20. t. m. v hotelu Tivoli plesno veselico ljubljanskih btvoščkov. Ko s«ta zakonska proti jutru prišla domu na Sv. Petra cesti št. 53. ie Emilija ustrelila svojega moža z revolverlem v glavo, da le bil tako) mrtev. Svoi zločin Je sama razglasila pri sosedih, ki »o poklicali policijo. Ubogi trtie otroci so sedaj sirote, ker je oče mrtev, mati pa v zaporu. Vzrok strašnega delanja le ljubosumnost.
— Ker ni Imela zob. Vdova po kurjaču Južne žel, ki jc služil 26 let, le dobila miloščine mesečnih — 13 K. Ker ta svofa no zadostuje niti za en dan le prosila za primerno službo pri železnici, toda zdravnik io le zavrnil, ker nima zob. Ogorčeno ie žena odgovorila: »Saj ne bom delala z zobmi tomuč z rokami!« A tiho le še pripomnila: Ko t>i bila mlada, bi me tudi brez zob sproieil«
— Zatekel *e le lep pes, čuvaj. Poizve s« v kavarni Prešeren.
Maribor.
-S "k narav>nost nesreč. Nadzornik Gašparl rle baJe IzJavJLda kadar bo toliko Mata. da
= Žalne zastave vihrajo vsled smrti vojvode Mišiča z vseh državnih. občinskih in vojaških zgradb v mestu. Obe Riedaiišči sta včeraj In danes odpovedali predstave. Pri pogrebu bo zastopal ijubliansko mestno občino načelnik v notranjem ministrstvu dr. BaJtič.
—• Sokolski Savez se udeiežl po de-pu-tacfjl pogreba Luke Svetca. Bratie, ki se hočejo pogreba tudi udeležit!, se mu lahko pridružijo. Skupen odhod iz Ljubljane v nedeljo popoldne ob 2, Pogreb se vrši v Litiji ob polu 4.
— LjuMjarrakl župan dr. Ivan Tavčar !c predlagan za visoko odlikovanje.
— 101 letna Ljubljančanka. V hiralnici Sv. Jožefa se nahaja Ljubljančanka Klementina Bostelo, ki Je U. t. m. Izpolnila svolc 101 loto. Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar se je Je pri tej priliki spomnil in 1! poslal svoje čestitke s šopkom cvctla In okrepčili. Županove darove JI le Izročit neki mestni uradnik v družbi dveh uradnic. Uboga ženka ie bila darov zeto voseia. Starka le še vedno dobro ohranjena ta Je še vedno veselega humorja. Na poziv navzoče usml-tlenfee le pred županovim odposlanstvom zapela par pesmic. Na opazko, kako da se ni poročila, je » šaljivo gesto obliznila prste obeh rok ter pripomnila: »Ko bi le kateri prišel«. Zupanovo odposlanstvo J! le morajo obljubiti, da Io kmalu pride še obiskat.
— Opozarjamo ponovno na Javni telovadni nastop ženskega telovadnega krožka Sokola L, kt se vrši danes, 22. t ra. ob pol
8. zvečer v »Unionu« Po telovadbi ples Kdor hoče priskočiti društvu v pomoč, da sl člmprej zgradi svoj lastni dom, pohiti danes zvečer v »Union«! Zdravo!
— Umetniška noč. Dne 31 t. ra. priredi ljubljanski pododbor Udniženja gledaliških Igralcev v vseh prostorih Narodnega doma II. umetniško uoč. Opremo Izdelujejo Dolinar, Oasparl, Kregar, Skružny, prof. Santei, Sternen, Podrokar in Vavpotič. Faraonsko stopnjišče. Velika dvorana, rezervirana za ples (err.pirc-stil). Mala dvorana v indijskem stilu za bar. Stranski prostori: budoar za dame, kadilnica, igralnica. Sokolova dvorana z narodnimi paviljoni, za prosto zabavo. Pri plesu »vira orkester dravske divizije, v Sokolovi dvorani pa oporni orkester (koncertne točke) ta kabaret. Umetniška loterija bo obsegala dele naših najboljših umetnikov. Prcnotacijc za vstopnice se sprejemajo vsak dan od 2— 6 v pisarn! Udružcaja »lod. igraiicev SHS, Dramsko gledališče.
-- Opozarjamo na današnjo prireditev »Ljubij. proštov, gasil, ta rešev. dr.« k! bo nudila občinstvu mirne ta 'dostojne zabave. Začetek ob 8. url. Vstopnina 20 fcreo, za tov. iz okolice 10 K. Vstopnice imajo tekočo številko la bo v odmoru žrebanje. Do-tlčnik, katerega vstopnica ima izžrebano številko, dobi lep nov gramofon, ki ga le darovala tvrdka Rasberger,
Opcija Nemcev za Avstrijo. V mestu Mariboru tn v okraju le doslej za Avstrijo optiralo okrog 40 oseb. Med njimi se nahajajo: rodbina vinocržca Pugelj«, arhitekt
Frlodrlger. odvetnik Mravlagg itd. Drugi so večinoma bivši avstrijski častniki,
V soboto vsi v Narodni dom na koroški večer, prirojen za r.evnc koroške di-lUfce!
Občni zbor uradniške menze. Na zadnjem občnem zboru uradniške menze je bil ta&oljen skoro ves prelšnjl odbor. Hramarl-nsf se le zvišala na 18 K dnevno.
Gostilna pri ‘Črnem orlu«. Ker odhaja restavrater »Črnega orla« na Grajskem trgu. Tscharre, v Gradec, bi bilo potrebno poskrbeti, da ta gostilna, ki |e znana po svoji Kerstocku injsvečenl sobi. preide * slovenske roke Ako bi pa skušal last n-.k hiše, mlinarski milijonar Franz, delati tež-koče, naj se naše oblasti enkrat posl užilo metod, ki so na Koroškem običaine proti našem« narodu. Zahtevamo, da gostilna »Črni oral« postane slovenska gostilna, ali pa da se sploh odpravi ta Balt hov tempelj.
Maturo na drž. učiteljišču le 17. t. m napravil gimnazijski maturant Ernest Franc, sedaj šolski voditelj na KaplJL Komisiji je predsedoval višji šolski nadzorntk dr. Leop4d Poljanec.
Sestanek viničarjev. Kakor nam poročajo, s« vrši v nedeljo 23. t. m. ob 9. v dvorani Narodnega doma v Mariboru sestanek viničarjev Iz mariborskega olkr<R-)a, da se ustanovi viničarska organizacija na podlagi programa Nar soc. stranke.
CeSie.
O celjskem mestnem preračunu. Proračunski odsek gerentskega sosveta celjske-ga le v svojih šestih sejah zaključil svoje delovanje. Ker sc čujetfo o sedanjem gospodarstvu razne kritike. J« potrebno neka) pojasnil. Pred prevratom )e bilo celjsko mestno gospodarstvo popolnoma zavoženo Sedanja občinska uprava je prevzela po preobratu sledečo bilanco: aktiva 8.424.433 K 33 v, pasiva: 6.867-344 K 59 v, vrednost 1,5231578.35 K, gotovine 33.51039 K. - K temu moramo prišbtl šc trlmilljonsko voj-ik, posolilo, ki )e sedal “roo "a obresUh narastlo za 800.000 K Drugi Izdatki so *c skoro podeseterili, tako Je soda) obveznv sti okroglo 10.000.000 K. Da je občinsko gospodarstvo treba sanirati, Je umljivo. V s-od tega se ie sklenilo prodati vse mestne hiše iu objekte tla ** bodo z izkupičkom kri-li dolgovi, katerih obresti grozijo uničid mestno gospodarstvo. Da so prejšnji mestni nemški mogofcI «wavfli mesto e brezvestnim podpisovanjem vojnih posojil skoro nu rob propada, le lasno Zato naj vtika g obe ;:d n v n »Clllier Zettime« svoj nos tja v čas pred prevratom ta noj ne čveka o sedanjem slabem gospodarstvu.
Krasno zimsko vreme imamo seda'. Nekatero grmičevje po vrlih v mestu le pričelo poganjati popke. To se vidi lahko pri takozv. »Elscnhofu* na Kralja Petra cesti.
Pot ob Savinji proti »Gozdni restavraciji« se nahaja v jako slabem stanju. Na nekaterih mestih se naravnost udira proti vodi tako, da Je za pasante posebno ponoči nevarnost, da se prevrnejo v vodo. Isto-tako Jo ograja ob mati v pomanjkljivem
stanju. Naj bi 6e ti nedostatkl spravili v redi
Hudobnost celjskih nomškrtarjev. Naši nemškutarji trosijo poleg drugih ncostiova-nlh govoric po mestu proti slovenski upravi tudi to. da je prejšnj' nemški občinski zastop pustil 1 ta pol milijona kron gotovine j v blagajni. Nasproti tem govoricam se kon-statira, da je bila mestna blagajna skoro prazna, pač pa so Izvrstni nemški gospodarji zapustili blizu 10 milijonov K dolga.
Prodajo mestnih hiš so sklenil! v eal tadtriih sej mestnega sosveta. Nemci seda) v svojem glasilu zopet kritizirajo ta sklep.
V pojasnilo sledeči podatki:	Vse	mestne
hiše nesejo letno okrog 50.000 K naiemnlne. Toliko dobi mostna občina obresti, če proda le eno desetino svojih hiš. Grofija n pr. vrže najemnine 6000 K letno, razna popravila pa znašajo na isti letno 7000 K. Ce bo tudi do novi naredbl najemnina znašala nekoliko več, vendar mesto vseid tega ni upravičeno biti še dalje lastnik neštetih hiš ta reaiitet. katere so Nemci svoj čas pokupili samo vsied tega. da niso prišle v slovenske roke.
Ljudje po mestu govorilo, da se včaklh vorižnikom zapleni kako blago, katero prejme potem Gospodarski urad in se nato sprašujejo, kam potem pride blago. Ali ne bi gospod vodja okrajnega glavarstva to stvar enkrat pojasnil lavnostl, da ne bo mogoče popolnoma neosnovanih govoric?!
Petrolejski rezervarjl trgovske zadruge »Sloga« v Celju. Prvi rezorvar kt betona »c dogotovljei. popolnoma. Drugega, katerega so prvotno tudi nameravali graditi iz betona, zgradilo tz železnih sten. Z gradnjo prlčnelo. ko nastopi ugodno vreme.
Novi poslovodja celjske mestno elektrarne g. Mlhorka ie te dni nastopil svojo službo. Km priznan strokovnjak bo podjetje gotovo dobro vodS ter odpravil tudi razne n e rednosti, o katerih se Je že toliko govorilo in pisalo po časopisju.
Občni zbor Celjskega Sokola se vrši v nedello 23. t. tn. ob 10. url v društveni telovadnici.
Mestno glodniiščo v Celju. V torek 25. t- m. se vrši v našem gledališč« premije« Strindbergove žalolgre v 3 delanjih »Oče« Za dtjaški dom v Celju je podaril g. dr. Vladimir MogilnickiJ v St. Jurfu ob Juž. M. v spomin na umerlejra sina Romana, drugošolca gimnazije, 1000 K.
ZA OROŽNIKE,
Časopisi so razglasili, da dobe marljiv! orožniki za novoletno dariio po 150 dinarjev. Vse kaže, da Je bila ta obljuba ie na papirju, podana le za uspešni nastop proti komunistom. Sedaj, Lo so komunisti vrženi In niso — vsaj po mnenju gotovih krog iv — več nevarni državi, je tudi obljuba, pozabljena. Sploh se zadnje čase opaža, da se s prozornim namenom mesece ta mesece popre) razbobna po časopisih vsak neznatni denarni priboljšek orožniškemu moštvu, dučlm se ogromne dnevnice in doklade orožniškim častnikom kar na tihoma ta takoj izplačajo. Na potovanju dobi ka-Vetar. 50 dinarjev, major ta podpolkovnik 70 din., polkovnik pa 80 dta. dnevno. Moštvo pa, ki mora na potovanju res fizično trpeti ter ie v neprestani nevarnosti pred lopovi, pa dobi le 4 dinarčke na dan. a šo te le tedal, alto Je najmanj 4 kilometre U svojega okoliša.
Ravno tako kakor pji uradnikih bi bila potrebna revizija tudi pri orožniških častnilkih, kjer je mnogo nepotrebnih lludL Posle, id Jih le popre) izvrstno vodli okrajni stražmušter, ima seda) kapetan. Ce bo šlo to tako naprej, bodo kmalu tudi vaške postaje vodili častniki.
Tudi gospodarstvo pri oroiništvu bi bilo treba revidirati. Namesto, da bi se nakazal postajam mesečni denar po nakaznici, kar bi veljalo državo 20 vta, mor« vsakokrat iti on mož osebno po denar, za kar dobi dnevnice 16 K, vožnja po železnici pa tudi velja 50 do 60 K. Tudi kurlril, ki se vozijo vsak mesec po večkrat s sla-žbcntnt! In zasebnimi dopisi v Beograd, močno obremenjujejo državo, ker bi lahko vse opravU« pošta.
Šport in turistika.
Smuška tura. Ljubljanski smučarski klub priredi v nedeljo. 23. L m. smuško turo Iz Planine Sv. Križ naa Jesenicami čez sodlo Rožčico 1594 tn na Dovje. Odhod Iz Ljubljane v soboto z vočernim vlakom.
Sankališče na Bled«, bo v nedeljo 2X t tn. prirejeno in odprto.
Zaradi smrtJ vojvoda Mišiča ostav.eta obe ljubljanski gledališči zaprti; tudi vče-l rajšajl predstavi »ta odpadli.
Mali oglasi.
Proda se:
HlSA enonadstropna
z 6 sobami, senčnatim vrtoin, nekaj njiv ter celoletnim gospodarskim poslopjem pol vre oddaljena od železniške postaje, pripravno za trgovino In vsako	obrt,	se	proda.	Naslov pove uprava Jugoslavije.	131
OVAS, KORUZA l pa?,u1j na vagone doblje sc oz najpolnjlje ejene kod M. Dimič, Zagreb, Turišlčeva ulica 24. Telefon 19—16.	133
BEGUNCU
Posestva od 4—400 oralov z živino, gostilna, hotel, trgovina z zemljiščem, grajščtaa z 40 oralov zemlje,	žago	na	turbino	pri
Celin, vtla, trgovska	hiša,	Mie s« prodajo
potom oisame nepremičnin, Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.	133
PRODA SE PO NIZKI CENI:
1 nova orehova, I hrastova ta 1 češnjeva spalnica. Poizve se pri Pa vej Kosec, Mengeš 50.	134
Proda se:
akumulator 8 V 1 A z zravon spadajočo 10 svečno svetilko. Ruhmkorfov aparat 10 mm, kompleten Teslatransformator, cevi za svetlobne efekte ter 2 stekleni »teni. Vprašati je v Florjanski ulici 17/11.	110
PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalo! »troj znamke »The Courier«, vpraša In ugleda se v upravi »Jugoslavije«.	2461
KLAVIRJE, planine ta harmonije na obroke prodaja ta IzposoluJe Alfonz Breznik, največja zaloga vseh glasbil, muzikali) ta strun. Ljubljana.
Kongresni trg 15
se:
KUPIM TAKOJ
stare a dobro ohranjene Stalaž« ta pudtae za špecerijsko trgovino pod »Trgovino« na upravo ».Jugoslavija«.	125
FOTOGRAFSKI ATELJE v Sloveniji se vzame v najem, eventualno kupi Ponudbe pod »Fotograf« na upraval-
štvo »Jugoslavije«.	^0
MOSTNA TEMNICA na uteže, nova ali že rabljena, a dobra ohranjona se kupi. Cenjene ponudbe pod šifro »Tehtnica« na upravo »Jusoslaviie«
KUPUJEM KROMPIR lep, zdrav, vsako množino, postavljen v vagon. Ponudbe pod »Trgovec« na upravo »Jugoslavije«.	113
TRGOVSKI POMOČNIK,
Slovenec, 27 let star, slovenskega ta nemškega Jezika zmožen, manufakturne, špe-cer Uske' tet žeieamtaskc stroke vešč,
premetilU službo t l. marcem če mogoč* tudi prej. Cenjen* ponudbe pod »Mariin in vesten 1177« na upTavnlitvo Jugoslavije.	103
SLUŽBO OSKRBNIKA Išče ablturijcnt »lov. kmetijske šole. Cenjen« ponudb« na opravo »Jugoslavije« pod »Oskrbnik«.	113
Hl-APEC
pošten, a znesi j Iv se takoj sprejme k večjo« mn posestvu blizu Ljubljane, ki bi pomagal oskrbovali. Pismene ponudbo na upravo
»Jugoslavije«.	US
DVA USNJARSKA POMOČNIKA
sprejme takoj Avgust Trpine ml., usnjar v Kamniku.	120
Razno:
PETROLEJSKE VRČE T, ali brez zabojev kupuje po naj višjih cenah Hrovat fit Komp., Ljubljana.	127
KDO HOČF vzeti za svojo dve let) staro deklico. Kie 80 po Izv« v upravi Jugoslavije.	123
4000 K NAGRADE dobi kdor preskrbi v mestu ali okolici prl-prosto stanovanje 2 sobi ta 1 kuhinjo. P1* nudbe na upravništvo lista pod »nagrada 4000«.	124
DAM V NAJEM Mote! Triglav na Jesenicah na več let. 1 medeni lokaj za gostilno ta kavarno, 1 kuhinjo, 1 klet ta dve sobe za stanovanje za 750 dinarjev mesečno. Plačati vnaprej. Poizve se Istotam v hotelu.	138
REZANJE DRV 7. MOTORNO ŽAGO L. lleršič, Ahaoljcva cesta 10 (Tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev.)	126
ZAMENJAM HIŠO V MARIBORU
s 4 sobami, kuhinjo, pralno kuhinjo Ui velikim vrtom za malo posestvo kje na deželi blizu železnice. Hiša J« 5 minut oddaljena od koroškega kolodvora ta J® pripravna ta vpokojcnca Itd. ter ic pa krasnem kraju. Več se poizve pri Josip Turinu, St 11) v Slov. goricah.	113
RESNA ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič 27 let star, pletar vojni Invalid Zdi Huma v »vrlio ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok sta.ro do 30 let. ki bi imela vsa) nekaj lastnega premoženja. L* resne ponudbe na upravo lista pod »Pomlad«.	1?»
VDOVA 33 LET STARA z enim otrokom, želi se tem potom seznaniti z dobro situiranim gospodom vsak* stroke, tudi železniškim uradnikom, V svr« !jo poznejše ženitve. Biti mora dobrosrčnega značaja, In ki ne gleda samo na bo« gastvo, ampak na pridne roke. Prosi se za sliko proti povrnitvi. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbo pod »Savica« na upravo fist*	123
mirni
Izredno ugodna prilika
Koristilo Vam bo,
ce se pri vprašanjih in naročiiihfsklicujetc* na oglase v »JUGOSLAVIJI44!
 ■-	  •	‘S—
oblastveno poverjeni stavbni lnžener
LJUBLJANA,
llilSei jeva ulica Uev. 7.
Spedje). glarteno podt<Hje za bolonak«, ielezobetomk« In vodne-»fcradboi
Izraba vodnih sil.
spreten in popolnoma samostojen se sprejme takoj. Plača po dogovoru. — Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosta. — Samci imajo prednost. — Po nudbo in referenco na.
Htnrl trat Atev. S.
Trgovina s manufukturniro blagom in' oblekami domačega izdelka priporoča po ■i.tižnnlh con;iI)i
V Somboru in Splitu
trgovina z ielesnlno Valvazorjev trg št. 7
(nasproti križanslte cerkve.)
Kuj*,re»>. Prcnitloil^evu ni. 20, Telefon fil. 17-7».
Izdelovatelj usnjatih
dokolenic (gamaš)
linbliana Zg. SiSka St 41
RUDOLF PEVEC, trgovec v MOZIRJU
je otvorila s 1. januarjem 1.1.
je otvoril svojo podružnico v BEŠKEM SREMU, v bližini Beo. grada in -.Novisada ter bode v položa ju najc eneje in najkulant-nejo postreči culo Slovenijo s pšenico, konuo, ječmenom, ovsom, moko vsakovrstno slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim vse najceneje po dnevni ceni.
Naročila se naj direktno posiliajo na tvrdko RUDOLF PEVEC v BEŠKI SREM. — Naslovi:Pevec, Beška-Srem.
Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem zamogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. — Ob enem se bode tamkaj prodajalo deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
2139	Rudolf Pevec.
Prvovrstne
Zadružna gospodarska banka d. d.
v Ljubljani, Dunajska cesta 38,1. nadst
za 11 vil je, krojaio In čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele IrI®« ol|e itd. za vsakovrstne Šivalno stroje po ugodni ceni priporoča
IGN. VOK, Ljubljana Sodna ul.ca št. 7. ■■■■■■■■■nnninnnnnnnnnnnn
/d0tSS3miB
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Uubliani.
Odgovorni urednik Anton Pesek.
M, Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman (Daijs.)
-S čim vam nostrežem. mojster?« ic vneto vprašala krčmarica, noža-bivši malone ves svoi strah.
»Ta zlatnik fe vaš « te odtrovoril Lorenzo. »Želim na od vas samo nekih noiasnll «
»Kar novcite.« ie deiala Leonarda ter nograbila zlatnik.
»Ali poznate ženo. ki ie oravkar stonMn v to hišo? Kie živi no navadi? Vnoštevaite da imam v Ženu še več rumenfakov: vedite na tudi da se lehko nrenričam in maščuiem. ako mc nalaž.ete ali kal zamolčite.«
»To vem.« ie rekla gostilničarka tčr nrehledela. »sal te znano da ste čarovnik N*č ne zaunam. da se ne bi vznremcnil ta vaš zlatnik do večera v oelie. suho listie ali celo v kos gov-na: tako se ie zgodilo že marsikomu ki 1e bil vzel denor od satanovih ood-tožnikov «
Lorenzo sc ie znničliivo nasmehnil:
»Vzemite nož In zarežite s konico križ v zlatnik. Ako ic novec oeklen-ska goliufiia. ne bo Drenesel tetra«.
Oosna Leonarda le natrlo uboga-en in zlatnik ie ostal v nieno veliko radost zlatnik. Povabila ie zeliščarla k mizi. sedla mu nasproti ter zbrbliala s nomirienioi srcem:
»Vedite da ie že mesec dni. kar te nrlšla ubožica Drvič k meni. Jokala le/ da Magdalena nod svetim križem ni motrla huie. in vse. kar sem snra-vila iz nie le bilo to da so ii ugrabili
ncer fn se zdal ne tina več doniov. ker se boli da tudi nie ne bi. oustili 'nri miru.. Rekla ie. da nal io kličem za Violetlo in da soleh nima drugega imena...«
Lorenzo ie maial z glavo. Te oo-drohnosti so se ulemale z vsem kar ie vedel on.
»Uboga sosna.« ie novzela Leoparda. » ie nlakula tako milo da sem fj sklenila nonuditi zavetie čenrav ie b!la ^omalepa brez denarla in sem no nlenih zmedenih besedah takoi sno-vnala. da ie blazna. Nastanila sem io zirorai v nriiazni sobici, kamor li vsak dan prinašam vse česar notre-bitie. Vsako iutro ob isti uri se odnra-v' z doma rekoč da nolde v Louvre pritožit se kraliu in orosit nietrovega usmilienia: toda vme se vedno žalostna in notrta. Kdo ie ne vem. — (lotovo mora biti visoka dama. Povedali oa moram, da ie ne mislim nič več dolpo trneti v hiši zakai maii troški zanjo so zdavnai večji, nego le vredna malenkost katero mi >e dala na račun.« Tista malenkost ie bila v resnici krasna zlata verižica in gospa Leonarda io le bila šiloma vzela v zastava »Sal veste, da nisem bogata: živeti moramo vsi.«
~ »Dobro«, ie rekel Lorenzo. *In to te vse. kar veste?«
»Tako mi Devica in vseh . svetnikov«.
»Prav. Poslušaitc me zdai. Obdržite nesrečnico eri sebi dokler vam 5? sajna volrna izkazovati čast svoie navzočnosti. Vse trošk<> prevzamem iaz. In kakor noide kam. oošliite za nio služabnika, ki io bo varoval in pazil nanlo da ne zaide. Vedite, da >e dama visokega štanti in se vam
obeta za vašo skrb botrata nagrada«.
»Sa> na to sem se že zanašala od kraiao ie rekla eosoa Leonarda sama eri sebi.
In lela ie zatrievat/ svoio vda: n.ist na vse verielne in neverletne načine. Lorenzo na se ie natrlo no-slovil. stisrivši ii snet zlatnik, ki ca Leonarda ni več preizkušala z zna-meniem križa.
Ko ie nrišel zdiščar domov, se ie Plchoko znmis1;l -..
»Hči ie v Leonorinlh rokah. Mati g‘ne od žalosti. Vitez de Capestantr. ki bi lih edini lehko varoval s svoio nravli!čno hrabrostio. le tudi ietnik. Oče sedi v Bastilii. Zgoli nesreče, ki sem Jaz niih začetm vzrok? Kako tc-da' da se ie v tnoiem srcu nenadoma zbudilo usmilienie in trdna volia rešiti lih? Ali ztroll zato. ker se le tudi voivodittia Angoulfimska usmilila tnpne v Orleansu in me rešila? —
M!
IGO GRUDEN
mm kiiu
' uim,muhi ms.
Ne! Potemtakem deluie še druga vo-•?a izven mene In mogočnejša od mote. ter me sili nonraviti zlo. ki sem ga zakrivil v Orleansu? Kakšna ie ta volia? Čiirava ie? Neznana usoda me ie storla rešiteiia Oizele in Cane-siau^a. To dobro čutim, ie glavni dogodek malega živllema. In nrav ta usoda me sili. da nai iih rešim vse: zato. samo zato ie odvedlo danes vojvodinjo AngoulOmsko mimo mojega nr3<ra! Kako nai l:h rešim? To te vnrašnnie. I.eonori sern veenii dovolj strahu, da se ne bo upala dotek-niti Qizel:nega in vitezovega živ-l.enia. Toda kako nai iih osvobodim?
Ta hip ie potrkalo na vrata no tistem oosebnem načinu s katerim so se naznanlali nekateri . niegovih — skrivnostnih oiliemavcev. Šel ic. odklenil in se zavzel: nred niim »e stala markiza d’Ancre! Kakor no navadi ii ie ponudil mislaniač in čakal, da začne sama eovortti...
Leonorin obraz ie bil čudno iznre-menlcn. Muka. ki so io izražale nle-pove trudno č>te - guba ki se ie dolbla v bledo četo. trnki smebliai k' •ie nregibal ustnice — vse to 'e nri-čalo o novih težkih doživliarh
»Kai neki hoče snet od mene?« ie nremišlial Lorenzo. »In kako nai vplivam nanio da dosežem Oizeliuo in vitezovo nrosto^t?«/
»Lorenzo.« ie »^nreuovorila tedai Leonora. »zadela me ie huda nesreča: Gizela'in nustolovcc. ki sem iih že imela v 'svo'5 oblasti, sta mi ušla.«
Pritlikavec se le ugriznil v ust-n‘ce do krvi	■>	■	•- '
»Svobodna sta! Svobodna!« ie zavrisnil z neizmerno radosjlo. »Rešena sta!«
----- ------------..—    —- rr
Toda nlegov kameniti obraz n! kazal niti začudenla. Leonora ki ga > ponovno opazovala, ie zmaiala z g?avo.
»Kakor vidim, te mola novica ne oreseneča?* ie rekla osunlo.
»Ne madame«. ie odvrnil Lorenzo. »Vedel sem da vam morata uiti*.
črno Leonoriuo oko se ie zasvetilo Niena rnka ie nehote sesrla no o->daln ki va le uosjla vedno za našo m
»Kako si moeel vedeti?« ie zav-nila. »In če si vedel zakai me nisi obvestil?«
»Stvarnega nisem vedel inč. madame. Vedel sem le to. da storite v svoiem duševnem staniu trotovo kako nenrevidnost. Videl sem vas nri-f'ravlieno zv!lač’tl zooei ukaze višiili sil ?n zato sem h V. nrimoran sklenatl. ih se vam nonesreči* Ropa n> moči varati brez kazni madame!«
Leonora >e nrehledela Neizreklii* vo sfrmenie io ie obšlo snričo teua novega dokaza Lorenzove učenosti.
*Hh « ie zamrmrala »resnica iet Lorenzo. dobri moi l^orenzo odkoA imaš ta dar nrerokovania? Res ie. hotela sem nrevarit’ usodo Ti sj bil rekel, da mora samo k rali ukazati Oizeliuo »n Canestanvrovo usmrtitev. Nisi na rekel: kraliica Kaineda ne?«
»Ne madame: »kralrca nisem delal In vi ste se noslužili Mariie de N’idic's?«
»Bog me »e udaril zato. Lorenzo!*
»Povette. kako se ie zeodila nesreča? Morda io lehko še popravimo «
(Dalje prih.)