Glasnik S.E.D. 40/3,4 2000, stran 81
poročila OBZORJA STROKE

Drugi članki ali sestavki/i.25
Zvezda Delak Koželj
POROČILO DELOVNE SKUPINE ZA ETNOLOŠKO KONSERVATORSTVO PRI SLOVENSKEM ETNOLOŠKEM DRUŠTVU OD 7. 4.1999 DO 23. 5.2000
Etnologi konservatorji se že osmo leto sestajamo na rednih delovnih srečanjih. Petkrat smo se srečali na območju regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, kamor smo povabili tudi tamkajšnje kustose etnologe, in petkrat na Upravi RS za kulturno dediščino.
izpeljali smo tridnevno strokovno ekskurzijo na Madžarsko, z ogledi muzejev na prostem v Szenni in Szentednreju. Obiskali smo tudi območje, varovano »in situ«, v Santodpuszti in Neprajzi Muesum v Budimpešti.
Na delovnih srečanjih obravnavamo izvedbo skupnih nalog in rešujemo sprotne probleme. Ogledamo si izvedene in načrtovane obnovitvene posege na objektih ter območjih etnološke dediščine oziroma se seznanjamo s tamkajšnjo varstveno problematiko. Tako smo reševali sprotne probleme pri delu pri Zbirnem registru dediščine, poleg izvajanja novega varstvenega zakona, financiranja (na primer vsebine razpisnih obrazcev in meril za pridobitev državnih proračunskih sredstev) do ugotavljanja metod in postopkov varstva etnološke dediščine na podlagi prostorskega planiranja.
Največji obseg dela smo posvetili izdelavi meril vrednotenja in same izbire objektov in območij, ki jih bo Uprava RS za kulturno dediščino predlagala vladi za razglasitev za etnološke spomenike oziroma območja državnega pomena.
V obravnavanem obdobju smo zaokrožili naslednja metodološka gradiva, nastala na osnovi vzorčnih elaboratov zavodov in debat v skupini:
-	»Izhodišča za načrtovanje, izvedbo in delovanje projekta Mreža RMNP»;
-	»Izhodišča za pripravo posebnih strokovnih podlag za izdelavo ureditvenih načrtov na nivoju najpomembnejše etnološke dediščine - urbanističnih spomenikov«;
-	»izhodišča za obnovitvene posege na etnoloških spomenikih«. Trenutno poteka delo pri evidenci dveh ogroženih tipov nepremične etnološke dediščine - sušilnic in der, opredelitev varstvenih režimov ¡n poenotenje terenskih obrazcev.
1'oscben projekt je tudi ponovna obuditev strokovnega sodelovanja slovenskih in hrvaških etnologov kon ser vato rje v. Po dveh srečanjih v Ozlju in Rogatcu smo oblikovali okvirni program sodelovanja, predviden v obliki vsakoletnih strokovnih posvetov s šestimi problemskimi sklopi, in tisk zbornika.
Cilj strokovnega povezovanja, ki si ga prizadevamo vnesti v program meddržavnega kulturnega sodelovanja, bi bil poleg izmenjave strokovnih izkušenj izboljšanje kakovosti našega strokovnega dela in Posredno tudi izboljšanje vloge etnologov v družbenem razvoju
sploh.
Ob predstavitvi tega projekta bi predlagali v razmislek občnemu zboru našo pobudo po oživitvi ustvarjalnega sodelovanja slovenskih in hrvaških etnologov na ravni obeh etnoloških društev. Dne 9. 5. 2000 sta bili na slovesnosti Slovenskega konservatorskega društva v Narodni Galeriji podeljeni Steletovi priznanji za leto 1999 članoma SED Jelki Salicky in Vladimirju Knificu.
Drugi članki ali sestavki/1.25
Nina Zdolšek
ETNOLOŠKA DELAVNICA MUZE] NA PROSTEM ROGATEC 2000
Delavnica je potekala od 24, do 29. junija. Deset študentov in dijakov je v treh skupinah pod vodstvom mentorjev raziskovalo stavbno dediščino zgornjega Obsotelja, kamnarsko obrt in tipe pivskega posodja na območju občine Rogatec. Tovrstno raziskovanje v organizaciji Muzeja novejše zgodovine Celje v Muzeju na prostem Rogatec sega že v leti 1994 in 1995. Vodja letošnje, tretje delavnice je bil prof. zgodovine Tone Kregar, kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Vsebina raziskovanj je bila vsekakor zanimiva in aktualna, saj vključuje načrtovana širitev muzeja, potrjena z ureditvenim načrtom leta 1998. postavitev domačije malega kmeta, sušilnico za sadje in lan, vinsko klet in kamnarsko bajto kot delavnico. Postavitev slednje načrtujejo že to jesen. Pridobiti ustrezno gradivo za turistično promocijo v obliki turističnega spominka pa je namen raziskave o tipičnih oblikah pivskega posodja.
Skupino za etnološko konservatorstvo je vodila etnologinja Tanja Hohnec z Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Celje.
lnventarizacija predmetov, foto: Tanja R. Šega
Podrobno fotodokumentacijo in opis enot so opravili za stavbe s seznama dediščine, izdelanega na ZVKND Celje. Območje raziskovanja so razširili še v smeri proti Zetalam in delu občine Rogaška Slatina (Vonarje, Sv. Ema). Na terenu je bilo evidentiranih 25 enot stavbne dediščine. Poleg zunanje podobe stavbe SO bili pozorni na razporeditev stavb v prostoru, notranjo opremo in namembnost zemljišč nkrog domačije. Ocenili so, da je raziskanega