LJUBLJANA 2000
Bodo na Škofljici le spali ali bo tudi industrija?
Škofljica oziroma področje, ki ga pokriva krajeviii urad Škofljica je doživelo v zadnjih desetih letih silovit razvoj. Po stopnji prirastka prebivalstva je hitreje rasla kot Skofljica le Brezovica in mestni del občinc Vič-Rudnik. Ce bo Škofljica rasla tudi v naslednjih letih s takšnim tempom bo konec tega tisočletja že pravcato mesto, večje kot marsikalcro današnje občinsko središče v Sloveniji. Leta 1961 je stela Škbfljica 1769 prebivalcev. V letih
. do 1971 je naraščala, vendar skromno, saj je bila blizu Ljubljane pa obenem le še toliko daleč, da ledaj še ni bila tako zanimiva za poselitev kot je to postala kasneje. V obdobju po letu 1971 pa je na področju Škofljice nastal pravcati gradbeni boom. Delno je prišlo do tega zaradi izdelave zazidalnih načrtov in pa zaradi odločitve kje bodo tekle ceste, tako da je bilo jasno kje bo mogoče zidati. Tretji vzrok pa je v tem, da je Škofljica z razvojem prometnih zvez in z večanjem Ljubljane ter z vsesploš-nim drugim razvojem postala praktično že del Ljubljane,
• vendar še vedno na njenem pragu in torej delno v zelenju. To je povzročilo množično priseljevanje in od leta 1971, ko je štela Škofljica 1839 prebivalcev je njih število naraslo do lani na 2520. Prej se je Škofljica
^v povečala v 10 letih za slabe štiri odstotke po številu ljudi,
potem pa v naslednjih desetih letih za več kot 37 odstot-kov in končno, če primerjamo današnje stanje s položa-jem pred 20 leti lahko ugotovimo, da je Škofljica danes skoraj polovico večja kot je bila takrat.
Če bo Škofljica naraščala po dvajsetletnem poprečju bo leta 2000 štela 3590 Ijudi, če bo pa naraščala po poprečju zadnjih desetih let pa bo Škofljancev v drugem tisočletju že kar 4386.
Bo Škofljica celo enkrat večja?
Še hitreje kot prebivalstvo je na Škofljici naraščalo število gospodinjslev, kar kaže na poviševanje življenj-skega standarda. Tako je bilo pred 10 leti na Škofljici 515 gospodinjstev, lani pa že 772. To povečanje za polovico v desetih letih pomeni izreden razmah gradnje in boljše življenjske razmere Škofljancev, saj živi očitno manj družin v enem gospodinjstvu. Če bo število gospo-dinjstev tako raslo tudi v naslednjih letih, potem bo v drugo tisočletje stopila Škofljica s 1529 gospodinjstvi.
Število stanovanj je v zadnjih desetih letih naraslo na Škofljici s 478 na 709. S takšnim tempom pa se verjetno Škofljica v naslednjih Ietih le ne bo več razvijala, saj je površin za zidavo seveda manj, ker so že pozidane v zadnjem desetletju.
Načrotovalci razvoja Ljubljane tako ocenjujejo, da tudi leta 2010 Škofljica ne bi štela kaj več prebivalcev kot 5000. V to naj bi bilo všteto tako še dodatno priselje-vanje in zidanje, kjer je še mogoče kot tudi naravni prirastek. Nekatere inačice kot na primer sever ali de-koncentracija pa celo predvidevata, da Škofljica tudi leta 2010 ne bi štela več kot 3000 ljudi. To je seveda dokaj nerealno predvidevanje, saj bi že naravni prirastek glede na sedanje število prebivalcev znesel več novih prebival-cev in že sam pogled na Škofljico in okolico že zadostuje, da vidimo kako rastejo še številne hiše in bo torej prebi-valstva le več. Po usmerjeni inačici bi bilo leta 2000 na Škofljici 4000 prebivalcev, kai je še dokaj realno, če bi se zidanje precej upočasnilo. Stabilizacijski ukrepi govorijo v prid takšnemu razmišljanju, da bo vsaj nekaj časa razvoj upočasnjen.
Možnost številnih delovnih mest
Sedaj je Škofljica 44-tina Ijubljanske regije, ta odsto-tek pa bi po inačici sever ali dekoncentracija ceio upadel. Po drugih inačicah pa bi delež Škofljice v prebivalstvu Ijubljanske regije lahko narasel celo na skoraj 0,59 od-stotka in to niti ni malo, saj je treba upoštevati, da bodo napredovali tudi drugi. Škofljica pa bi delež povečevala, torej bi rasla precej hitreje kot drugi.
Dandanes je na Škofljici zaposleno 476 ljudi. Vse inačice načrtujejo povečanje. Najskromnejše povečanje do leta 2010 predlaga inačica sever, po kateri bi bilo takrat zaposlenih na Skoljici 565. Po inačici jug pa bi jih bi!o skoraj trikrat toliko, to je 1642, torej bi bila Škoflji-ca pravo delovno središče. Takšne različice so razumlji-ve, saj različne inačice tudi različno načrtujejo postavlja-nje novih tovarn in s tem možnosti novih delovnih mest zelo različno ocenjujejo.
Na Škofljici se lahko tako zgodi, da bo Ieta 2010 delež zaposlenih tega kraja v regiji znašal 0,3B5 odstotka, medtem ko je danes 0,15 in takšen porast bi nastal kljub
rasti dmgih. Po inačicah sever in dekoncentradja pa bi delež Škofjice upadel v primerjavi z danes. če bi se število delovnih mest tako znatno povečalo, potem bi Škofljica ne bila več spalno naselje kar je sedaj, temveč bi se število delovnih mest približalo stopnji naseljenosti. To pomeni po svoje prednost zaradi tega, ker bi bili ljudje bližje delovnemu mestu in odpade izguba časa zaradi voženj na delo in odpadejo transportni stroški, zmanjša se obremenitev cest in železnice itd., po drugi strani pa to pomeni seveda ropot in tudi slabši zrak, če bi se razvijala industrija.
Dilema: Mir ali bližnje delo
Na Školjici pa računajo, da naj bi delovna mesta rasla predvsem v bazičnih dejavnostih, torej industriji. V tej panogi dela sedaj na Škofljici 262 ljudi od 476 zaposle-nih. Potem pa bi po inačici jug delalo v bazičnih dejavno-stih kar tisoč ljudi več, torej 1262. Po drugih inačicah pa število zaposlenih v baziaii dejavnosti ne bi kaj dosti naraščalo, mogoče za največ sto delovnih mest ali pa še manj. V tem primeru bi delež Škofljice v regiji ostal v bistvu nespremenjen, če pa bo obveljala inačica jug pa bi se delež Škofljice v regiji povečal kar za štirikrat.
V primeru inačice spalnih nasebj bi bilo enkiat več zaposlenih kot je sedaj Škofljancev v servisnih dejavno-stih regionalnega značaja, tako da bi jih bilo man j kot 70. Po skoraj vseh inačicah pa bo leta 2010 na Skofljici praktično enaka število delovnih mest v servisnih dejav-nostih lokalnega značaja pa bi se v vseh primerih podvo-jilo, po nekaterih inačicah (koncentracija in jug pa celo potrojilo in doseglo 170 delovnih mest.
Škofljanci bodo morali pri razvoju torej izoirati med mirom spalnega naselja in dolgo in drago vožnjo na delo in med delno industrializiranim krajem in delovnim me-stom pred nosom in manjšimi stroški. Odločitev je seve-da njihova in stvar presoje tudi.
MILOVAN DIMITRIČ