£03 rske ! 3 narodne i po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta i krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo. in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 24. oktobra 19G2 jfcjft/A'A'1A AAA' A m Politični oddelek. m i l^-f • \mX f Üt-« Li- wX, ■l ^. UL. ti ^ XA r JU Ol«, ^Lj w^-' v-1 W-X. y 1 ^ f \JLj _ «JS. . i-l ► ',-JP • ^ X. v^L v, J • v,,* • '...L ■ *JP _ «JL j i 1 Proračun za leto 1903. Zopet se bliža država oni dobi. ko je gospodovala nemška centralistična stranka. Minister Duna-jewski je s pomočjo desnice uredil državne finance. njim se je začela era sijajnih proračunov, znatnih proračunskih prebitkov in velikih blagajničnih preostankov. Oni teden državnem zboru predloženi proračun za leto 1903. svedoči, da je ta era potekla. Za prihodnje leto predloženi proračun ima tak značaj, da je očividno, da se ravnovesje ohranilo z največjimi težavami in še samo formelno. Pro- za najvišji računski dvor 474.760 kron, za penzijski etat 66,538.403 krone, za podpore 19,052.110 kron, za obrestovanje državnega dolga 859,207.624 K, za upravo državnega dolga 1,677.026 kron. Skupna potrebščina znaša torej 1.726,225 436 in sicer za 37,108 573 kron več, kakor je znašala v proračunu za tekoče leto. Skupno pokritje znaša 1.726,643.283 kron. Pre- bitka je torej toliko, kakor smo zgoraj navedli, a mogoče je bilo, izkazati ta prebitek vsled porabe blagajničnih prebitkov in drugih izrednih pripomočkov. Ko bi se to ne bilo storilo, bi bil proračun izkazal fakti če n primanjkljaj. minila. — i t** k1 le. torej i »w račun izkazuje sicer prebitka 417 827 kron, a da se je ta prebitek mogel izkazati, je bil finančni minister Proračunski prirastek znaša dobrih 37 milijonov, prisiljen, porabiti izredne rezerve, gotove stroške pa oziroma, če se upošteva preliminar za melijoracijski hoče pokriti s posojili. Potrebščina, ki jo izkazuje proračun, znaša: za cesarski dvor 11300 000 kron za 2,000.000 odstotka vse potrebščine znašajoči prirastek nič po- kron več ko lani. za kabinetno pisarno 180.835 kron, za državni zbor 2 802 800 kron, zaklad, dobrih 41 milijonov. To je normalno, ugodnih gospodarskih razmerah bi se ta, komaj 21/ za sodišče 50 724 kron, sebno ne čutil. Toda pri nas so gospodarske razmere neugodne in naš proračun nima niti toliko ekspen-zivne moči, da bi tak prirastek prenesel. Finančni minister dr. Böhm-Bawerk se je koncem kron, za ministrski svet in upravno sodišče 3 214 358 svojega ekspozšja v tem oziru kaj značilno izrekel. Minister je rekel, da je po njegovi sodbi bolje, ako za skupne potrebščine po kvotnem ključu (za se za ohranitev ravnovesja v proračun porabijo taka armado itd.) 270,758 600 kron, za ministrstvo notranjih del 70,309 061 kron, za domobransko ministrstvo 62,165.906 kron, izredna sredstva, kakor so blagajnični prebitki, kakor da se ravnovesje sploh ne ohrani. in za letošnje leto. jih sploh kron, za naučno in bogočastno ministrstvo 81 326 562 ni pričakovati. Leta 1867. zna za finančno ministrstvo 280,777.759 kron, za trgovinsko ministrstvo 134,310 860 kron, za železniško ministrstvo 243 388 810 kron, za poljedelsko ministrstvo 46.362.547 kron, za justično ministrstvo 72,326.691 kron, š^li 60 milijonov in^sedaj je noma porabljena in neugodno svota papol- starije obuja veliko skrbi, če bo ravnovesje v proračunu sploh mogoče ohraniti. To je jedro ministrovih vzdihovanj. Minister je danes vse drugačnih nazorov, kakor je bil pred pol- St -an 422 Letnik LX drugim letom, ko je dejal, da država sicer ni dobro nujnemu predlogu odrekla nujnost. Da je bilo za te razprave veliko krika in vifca in vse polno najgrših psovk, to je pri današnjih dunajskih parlamentarnih razmerah umevno vsa- rejena, pa tudi ni apoplektiška. Avstrijske investicije> ki naj bi povzdignile gospodarstvo, niso rodile čutnega uspeha, industrija nima posebnih naročil, delavstvo je jako revno in vsled tega trpi davčna moč. komur, se njimi peča. Drugi nujni predlog pa so stavili poslanci Ofner, dr. Vasilko in dr. Straucher, da se razveljavi sklep disciplinarnega senata pri Lvovskem nadsodišču, vsled Naravno je, da čuti to tudi proračun, a vzlic temu katerega je bil odpuščen iz službe rumunski poslanec dr. Lupu zaradi njegove brošure naperjene proti nekaterim visokim uradnikom pri bukovinski deželni vladi, ter proti nekaterim buko-vinskim deželnim poslancem. Dr. Lupu je bil namreč brez vsake pokojnine postavljen na cesto, ne da bi se poprej vprašala poslanska zbornica, katere član je dr. Lupu, ali se sme ni razumeti, zakaj je minister tako vesel, da se mu je posrečilo, ohraniti računsko ravnovesje. Proračun, ki mora poseči po prebitku že davno minulih let, da ohrani ravnovesje, v takem proračunu dejanski ni več ravnovesja mej dohodki in mej izdatki, tak pro- proti njemu postopati. Ker tako postopanje nasprotuje določbam račun izkazuje faktičen deficit, naj že številke govore, kar hočejo. Ali je bil tak razvoj proračuna neizogiben, o tem ne mislimo govoriti; zdi se nam, da ni bil neizogiben. 16 temeljnega državnega zakona, kar so poslanci dr. Stran3ky, Ofner in dr. Menger jasno dokazali, je zbornica nujnost tega predloga soglasno sprejela, ter ga izročila ustavnemu odseku, da v 8 dneh zbornici o njem poroča. S tem je bila seja končana. ogrskem parlamentu se vrsti napad za Ogrska. napadom na Avstrijo in na cesarja. Tem napadom dajeta največ povoda kvotna svota in pa nagodba. Poslanec Beöthy Politični pregled. je rekel, da ne more zapopasti, kako da mogoče naprtiti Notranji položaj J0 Ogrski tako veliko breme, kakoršno je kvotna svota, ki meni imel postal tako kritičen, da stranke nič, tebi nič, le tako z jednim navadnim lističem. Tu že ne govore več o razpustu poslanske zbornice, nego v mislih cesarski avtograf. Dalje je očital vladarski hiši, da se na razpust že pripravljajo. ČeLi in Nemci so vladni jezikovni načrt odklonili. Čehi ista preveč naklonjena Avstriji. Rekel je, da se nagodba se pripravljajo na obstrukcijo ne more sklepati z Avstrijo, ker tam diktirajo zgolj biro in so začeli tako energično nastopati proti vladi, da ta že krati. Očital Avstriji nehvaležnost do Ogrske, zato ker misli na razpust poslanske zbornice. Ministrski predsednik poslednja priborila ustavo. Da, da, ogrska nesramnost po- Körber je neki izjavil, da počaka do konca meseca novembra, staja vedno večja. kako bo delal parlament Če do tedaj ne naätanejo normalne razmere, hoče državni zbor razpustiti. Računajoč s to eventual-nöstjo. so češke stranke sklenile mej seboj kartel, da pri prihodnjih volitvah ne bodo druga proti drugi agitirale in druga proti drugi postavile kandidatov, nego se med seboj podpirale. vlada z razpustom državnega Na Balkanu. Dopisnik dunajske „Neue freie Presse" je imel z nekim uglednim članom Cončevega macedonskega odbora razgovor, v katerem je slednji pojasnjeval položaj v Macedoniji. izvajanj tega člana macedonskega odbora na- tem je zagotovljeno, da zbora ne dosegla uspeha. Odstop pravosodnega ministra. vesti nam je sledeče važnejše točke: Sedanje gibanje v Macedoniji je postalo mnogo večje, nego se je namerjalo početkom. V soboto je Početkom se je mislilo napraviti veliko demonstracijo, so- dunajski uradni list priobčil cesarjevi lastnoročni pismi 8 ka- sebno nasproti Rusiji, ki skuša zapostavljati macedonsko vpra- šanje. Sedanje gibanje, da se že po tem močno razlikuje od terima se je oficijalno razglasilo, da je pravosodni minister običajnih nemirov, ker je pod vodstvom izkušenih višjih častnikov, in ravno vsled tega se je demonstracija prelevila v Spens-Boden, veliki neprijatelj Slovanov, odstopil, in da je njega ministrski predsednik Körber prevzel začasno pravosodnega ministrstva. Körber mesto vodstvo poslal višjesodnim predsednikom in višjim državnim pravd-nikom okrožnico, v kateri je naznanil vse polno najlepših u staj o Tudi število ustašev je mnogo večje, nego običajno, tem povodom fcer je namreč to organizirana akcija in ker se ne postopa tja v en dan Vseh ustašev, ki so iz taktičnih ozirov porazdeljeni na male čete, je preko 3000. ?r so pa te Čete v zvezi besedi. Utiša te besede niso napravile, kes so ljudje že vajeni, z vrhovnim vodstvom in med seboj, je voditeljem možno o da Körber vse drugače govori in vse drugače dela. potrebi združiti več teh čet na skupno akcijo. Polkovnik Jankov Državni zbor. cije v državnem zboru V prejšnjih letih so bile interpela- je nameraval zasesti jedno večjih sel ali mest, na pr. Monastir, bolj redke in tudi zaradi tega bolj in odstaviti tamošnje konzule, ter prisiliti tako velesile do po- važne, ker je vlada skoraj na vsako interpelacijo odgovorila, sredovanja. Macedonski odbor ima jako dobro organizirano Danes pa se število interpelacij v državnem zboru tako poročevanje z bojišča in doznaja hitro vse važne vesti. Zadnje nagromadilo, da vlada skoraj na tretjino interpelacij niti ne z bojišča došle vesti pravijo, da je ustaška četa pod povelj- odgovori. Ker pa hočejo nekateri poslanci, da se vlada vender- ništvom stotnika Stojanova blizu Srbina napadla in uničila izjavi o raznih dogodkih, kateri se jim zdijo važni, po- 120 turških vojakov. Vas Djumaja je po ustaših blokirana; namen, izdatnejšega sredstva. Bašibozuki so pomorili tam množico Bolgarov; vasi Melnik, svoj prijeli so se, da dosežejo To sredstvo so pa ravno nujni predlogi, kateri morajo poslovniku priti na vrsto pred vsako točko dnevnega reda tako je bilo v državnem zboru tudi ta teden v vsaki V po In Petrič in Porot so v plamenu, ustaši so odvzeli Turkom pri Djumaji tri topove in dosegli v soteski Kresna več velikih uspehov. Naj se zgodi kar hoče (je doial član macedonskega seji bi imela priti po dnevnem redu kot prva točka, odbora), sedanje gibanje dokazuje dovolj, da macedonski odbor seji razprava o dr. Körberju izjavi glede stališča, katero zavzema lahko vsak vlada nasproti rešitvi češkonemškega jezikovnega vprašanja, upoštevati čas in povzroči ustajo v Macedoniji, da treba ta fakt storiti konec sedanjim neznosnim razmeram v Ali, ker sta bila tu dva nujna predloga, morala se ta Macedoniji. Sarafova macedonski odbor pa dosledno odreka razprava preložiti na drugo sejo. Nujna predloga pa sta bila sedanjemu gibanju vsako važnost in trdi, da so vse vesti o in sicer: prvi poslancev Voglerja in Schumeierja, naperjen ustaji izmišljene. Dalje še pa gre v tem Turčija in njo proti dunajskemu magistratu in nižjeavstrijskemu namestništvu židovsko časopisje, ki prestavlja macedonske U3taše kakor na-zaradi volilnih imenikov, katere ni hotel dunajski magistrat vadne roparje, ki preganjajo Turke in Grke, jih more in jim dati tiskati ter jih razdeliti med volilce. Ker ni taka . zahteva ropajo njih last. Listi, ki se ne sramujejo prinašati tako podlih dunajskih liberalcev v postavi utemeljena, je zbornica temu poročil, so izgubili zadnjo sled poštenosti, ali pa je niso še Letnik LX. NOVICE Stran 423. nikoli imeli. Bolgarska raja Ali si človek more misliti bolj tiči v tolovaj, in Turek — mučenik! in iz Kanade, ali tudi to bi ne bilo zadostovalo, da gorostasne perfidnosti, nego trditvi ?! Kdor ima le količkaj soli v glavi, moral se smejati taki trditvi, da ni stvar tako grozno žalostna. je štrajk le še nekaj , dnij trajal. Franciji traja štrajk v vseh departementih, Novo srbsko ministrstvo. Novo srbsko ministr- stvo je sestavljeno tako-le: Predsedništvo in javna dela: bivši koder se koplje premog. Dosedaj se ni mir še nikjer kalil, vender vlada velik strah, ker groze rudarji, da minister za javna dela Peter Velimirovič (radikalec); vnanje uđero v premogokope in jih razrušijo, da razbijejo minister, podpolkovnik Vaso Antonie (ne- stroje in sploh vse pokončajo. Prefekt v Pas de Calais pravi, da je doživel že več štrajkov, a takega, ka- stvari: bivši vojni utralen) ; notranje stvari: Velimir Todorović (radikalec); finance : univerzitetni profesor Milan Radovanovic (radikalec); pravosodje: 1 • v • bivši delstvo pravosodni minister Aron Nincić (naprednjak); polje- koršen je sedanji, da še ni bilo. V tem okraju štrajka bivši minister za poljedelstvo dr. Jurij Nikolic (radi- nad 50 000 delavcev okraju Bassin de Loire štrajka kaleč); vojsko: general Milovan Pavlović (neutralen); nauk: odstotkov vseh delavcev. Delavski kolovodje po-profesor Milenko Marković. Pravec vnanje politike novega ka- zivljajo na mir in na vstrajnost, da se zabrani dovoz bineta, se bo naslanjal na dosedanjo večino, ni določen. Vladna politika sicer ne bo odločno rueofilska, kakor je bila pod Vuicevim vodstvom, ali tudi protiruska ne bo, kakor bila, ako bi bila obveljala kombinacija generala Cincar-Mar-kovića. In kombinacija Cincar-Markovic je bila že toliko kolikor premoga iz drugih krajev. Štrajk v Švici je trajal teden dni in je provzročil obilo škode. vzrokih teh ogromnih štrajkov se čujejo raz- gotova. Ali odličnjaki, katere je bil kralj pozval k sebi iz vse dežele na posvetovanje, so se izrekli za fuzijo zmernih radi-kalcev in naprednjakov. Sprememba, sosebno lična mnenja. Vodja francoskih socijalistov Jaures se je izvršila, se zrcali v dveh vsporednih momentih: na mesto odločnega rusofila dr. Vuića je prevzel vodstvo brezbarvni podpolkovnik Vaso Antonie, in dr. Vuič je odklonil ponujani mu portfelj piše v svojem organu „Petit r6publique ftanno, kaknr zgodnje kakoršnega so na prostem pridelane, pa ravno zaradi zelje ali zgodnji ohrovt. Koleraba se na na ta način njih zgodnjcsti se cenijo ter drago plačujejo, veliko ne da zgodaj pridelovati, kajti njene sadike zime ne dražj a 5 kakor pozneje na prostem pridelane, dasi so prestanejo. te veliko boljšega ukusa. Kako prav bi bilo, če bi se naši Vipavci, Gori- No, manj premožen človek si siljene zelenjadi čani, Istrijani in tržaški okoličani lotili pridelovanja pač ne more privoščiti, vsaj pogostokrat ne, zato si takih zgodnjih kuhinjskih ali zelenjadnih rastlin. Še pa želi na prostem pridelano kar najprej mogoče do- lepši denar bi lahko zanje dobivali, kakor ga dobivajo biti na mizo. Med zelenjadne rastline, ki se v gospo vrli Brici že zdaj za svoj zgodnji ledrik, grah in skih in v mestnih vrtih redno vsako leto pridelujejo krompir. R Dolenc. ali silijo v gorkih lehah. spada odločno tudi zgodnje zelje ali zgodnji kapus. Zgodnje zelje se pa more neprimerno bolj zgodaj pridelovati kakor ga po navadnem načinu pri nas na prostem pridelujejo, če se prideluje Kmetijske raznoterosti. »Apno v kmetijstvu« je naslcv knjižici, jo je ravnokar izdala c kr kmetijski družba kranjska kot II zvezek po prezimljenih sadikah S ponmčjo prezimljenih sadik kmetijske knjižnice Knjižnica, ki jo je jako poljudno in slovenskim razmeram primerno spisal družbeni tajniški pristav gosp Frančišek Štupar, je danianes za vsakega umnega kmetovalca neobhodno potreben ktžipot. kako z apnom pomnožiti pridelke, kajti šele v najnovejšem Ča?u so kmetij ki učenjaki prideluje se pa zgodnje zelje takole: Koncem avgusta, pričetkom septembra Vipavi, na Goriškem, v Istri še celo zadnje dni v sep- tembra se vseje seme prav zgodnje vrste zelja, v zvezi z umnimi praktičnimi kmetovalci dognali veliko važ- kakor ivanskega zelja, zgodnjega podolgoglavnega dunajskega zelja ali zgodnjega erfurtskega itd. na obsenčene lešice. Kakor hitro se rastlinice dobro pre križajo, to je, kakor hitro nastavijo h kličnim listom prva dva prava listka, se prav na gosto začasno pre- zvezek stane s poštnino vred 40 vinarjev. nost apna za rast kmetijskih rastlin. Knjižica se dobiva pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani po 30 vinarjev, in sicer s poštnino vred. — Pri kmetijske knjižnice „Gnoj in gnojenje trebno o gnojeßju, s posebnim ozirom na umetna gnojila Prvi priliki opozarjamo na I zvezek 14 kjer brati vse po- sade na bolj pusto, vsekakor pa prav preksolnčno lešico Presade se tako, di pride na vsakih 5 cm v čveterokotu ena rastlinica Tako gosto začasno presajanje se v vrtnarstvu imenuje pikiranje rastlin. Kadar pikirane rastline dosežejo velikost ravno bujno pa stori na ta pravšnih sadik, se jim mora zabraniti dalnje razvijanje, dalnja bujna rast. To se Ob Donavi. (Dalje) Nista se trudila zastonj. Sreča se jima je nakrat zasmehljala. Kakor je jim ob suhem vremenu nič ne priliva, ob deževnem Ludovik prej dolgo časa čakal na napredovanje, tako način, da se ali vnovič prepikirajo, ali pa se puste, da trpe primerno sušo, kar se s tem doseže, da se pa da se s čim pokrijejo, tako da jih dež ne more sedaj hitro lezel navzgor po uradniški lestvici. namočiti. Izkratka, s takimi rastlinami se mora tako malo letih povspel se je do davkarja in potem je šlo Letnik LX. NOVICE Stran 425. hitro navzgor. Toda ne samo njemu, tudi njej se je Mej tem peljala jih je gospa Šletova v posest- smejala sreča. Mala trgovina zaslula je v kratkem nico. Opravičila je svojega moža, ki je odsoten v ob zbog svoje solidnosti in v kratkih letih pridobila si činskih zadevah. je Helena lepega imetja. Kupila sta si malo hišico in v njej živela mirno in veselo, ves trud posvečujoč mali Helenici. Obil sad poplačal je njiju trud; Helena razvijala se je krasno in postalo lepo, živahno dekle, z eno besedo prava Dunajčanka. * * # » poljubivši jej roke, „kako mi f Milostljiva", spregovori moč zahvaliti se vaši prijaznosti. Vi ne veste kako milo to vpliva na me. Popolnoma neznanem o tem velikem mestu, hrepenečem po domu, odprete mi vi vrata vaše gostoljubne hiše. Ne vsprejmete me kot navadnega gosta, kot sina vsprejeli ste me Gospod Josip, vi mi preveč laskate. Rada bi vas sprejela sina, toda Papa že prihaja", zakliče v istem trenotju He- materi, ki je hotela a 0 9 svoji lena, kakor da bi vstregla v tej zadevi prekiniti govor. „Helena! poglej je-li vse urejeno za kosilo. Gospod Josip, vi ste danes naš gost, nikake odklonbe, kajti razžalili bi me". n Ako je tako, potem se moram udati. Hotel sem napraviti samo poset da ustrežem Vašem lju beznjivem povabilu in da gospici Heleni povem, da jej popoludne narišem napise na nje risarska dela". Mej tem dospel je Ludovik, pozdravil gospoda Josipa z dostojnim poklonom, svojo soprogo in hčerko s poljubi. Podali so se potem vsi skupno v obednico. Poglejmo nekoliko nazaj. Ko je Josip odšel od Lavre, napajala so ga sladka čutila prve ljubezni. Ponosen je bil na njo, kakor kak vojskovod na svoje trofeje. Nekoliko dni je imel še pred svojim odpotovanjem. Urejeval je z materjo svoje stvari, da ve, kaj ima vse s sabo. Poslušal je dobre nauke skrbne matere, ter jih utisnil globoko v razburjeno mehko srce svoje. Ko se tako mirno pogovarjata, potrka nekdo na vrata, „Prosto!* zakliče Josip in kdo vstopi k njega velikem začudenji v sobo? Lavra s svojim očetom njej Srce vstrepetalo mu je in najrajši bi bil skočil in jo objel, toda razum premagal je nad ljubeznijo. Dostojno pozdravil je oba. Le v pogledu in pritisku rok označil je Lavri svoja čutila. Prišla sva", povzame gospod Pretner besedo, naših prijateljev. Odpotujeva o 0 da se posloviva od namreč z Lavro za nekaj časa. Kako je bilo Josipu pri srcu, si lahko mislimo. Teh malo dnij je imel še užiti prosto in jih hotel posvetiti Lavri in sedaj odpotuje ona. Jej li ni bilo moč pregovoriti očeta za nekaj dni Jej je zabava nad ljubezen. Te in jednake misli porajale so v nje govern srcu. Ko jej gospod Pretner zagotovil, da mu je 0 jako žal, da se ne more posloviti prijatelju in razkril potovanja namene, poslovila sta se, želeč Josipu velike sreče. Oprostiti morate prijateljica, da tako hitro odi-deva, toda voz naju čaka zdolaj in ako ne dospeva pravočasno na vlak, pretrgane so nama ugodne zveze". Spremila sta jih k vozu. Po stopnjicah nudila se je Josipu prilika, spregovoriti še z Lavro samo. Mati in Pretner bila sta namreč spredaj. n Lavra, ali moraš odpotovati. Ni mogoče to potolažiti za teh nekaj dnij, katere sem jaz še tu a prosečim glasom govoril je te besede: „Josip, mi li ne privoščite zabave. Me hočete že sedaj ukovati v vaše spone. To vender ni od vas mogoče. Vi ste toraj tudi trinog0. Liki ostremu meču rezale so te besede v njega srcu. On trinog, ne, to je preveč. r Lavra, vi me ne ljubite, ako zamorete govoriti tako trdo z menoj. Li zaslužim". 0 Bog mi je priča, da vas ljubim, toda a 0 Bogom, torej gospica Lavra", dejal je Josip, kajti dospela sta k vozu. „Srečno pot, ne zabite me popolnoma". Te besede izrekel je Josip s popolno navadnim glasom, le skrbno, vešče oko bi zamoglo videti bridkost v njih. „Na svidenje v kratkem gospod Josip. Ne stra- šite se dela". » Sluga pokorni, gospod Pretner". Mej tem nategnil voznik vajeti in voz od- drdral je po prašni poti. Ko je mati že odšla notri stal je Josip še nekoliko časa ob vratih m nepremično, sanjavo zrl za vozom, dokler ga mu ni skril zadnji ovinek. ' Bridko mu je bilo pri srcu. Bilo mu je, kakor da se je odpeljala z Lavro vred tudi sreča ljubezni. In ni se motil. Nekaj dni potem najdemo že našega junaka na Dunaju. Vstopil je v trgovsko šolo. Kmalu pridobil si je s svojim prikupnim vedenjem prijateljstvo tovarišev. svojo marljivostjo in ukaželjnostjo priljubil se je kmalu predstojnikom. Po domu se mu je sprva nekoliko tožilo, toda to mu je kmalu prešlo, kajti bil je človek, ki se hitro privadi tujim razmeram. Le misel na Lavro mu je vedno rojila po glavi in ga vznemirjala. Na trgovskem plesu seznanil se je z rodbino gospoda M. > kjer smo ga zapustili prej * * * NOVICE Letnik LX. Mej tem, ko je Josip dvoril krasni Heleni, dolgo Ako se podamo na Dunaj, ga najdemo delujo časila se je Lavra prav pošteno doma. Dasi je bila čega še v vedno isti prodajalnici ali holjše rečeno, še vedno živahna in zgovorna, opažalo se je, da se trgovski hiši. Zaupanje, katero si je že sprva pridobil, sili in da so njene misli popolnoma drugod. Ko se je vrnila s potovanja, čakala je dan za se je še vedno bolj množilo, kolikor bolj vadil stroki. se pri dnevom poročila Josipa. Toda zaman. Vsako jutro tekala je naproti poštnem slu. toda ko je dobila vedno zanikalen odgovor, ali semtertja pismo kake prijateljice, na katero je že davno zabila, je opustila slednjič še to navado. Doma sedevala je zamišljena na vrtiču v lopi, ter zrla nepremično v jedno smer proti tržiču Ašah, Bila je ravno nedelja. Hitrim korakom stopal je zopet Josip po schönbrunski cesti. V desni roki nesel je nekaj v tenak papir zavitega in ako je radovedni solnčni žarek smuknil pri mali odprtnici v zavitek, napajal ga je čarni vonj lepih cvetlic in divil se je krasnemu šopku. Komu je neki namenjen? Zopet se ustavi Josip pred vrtičem. Železna kakor bi pričakovala čolna od nasprotnega brega, vratica odpro se sama ob sebi in pred njim stoji kateri jej ponese miljenca. Koralni ustni nabrali sta željnim pogledom Helena. se jej večkrat, kakor bi hotela sedaj in sedaj podati ljubezni vroč poljub, toda tisti, kateremu bi bil namenjen, bival je daleč od tod. Ko se je zopet zavedla, zresnil se jej je obraz in večkrat porosila se jej je » Klanjam se Vam gospica a » Kako krasno od Vas gospod Josip in celo šopek zame, to je proti Vaši navadi". „Da, res je to, toda, človek se da večkrat premotiti. Ko sem hitel semkaj, ustavil me je korak demantno bliščeča solzica v čarnem očesci. Drugikrat P*ed veliko žalozbo vrtnarja. Ogledoval sem si lepih zrla je zopet žarnim pogledom v prihodnjost. In uprav takrat bila je razposajena in nad mero zgovorna in vesela. Sprva pobledela so jej nekoliko rožna lica, toda čas je dober zdravnik. Poprej krasen cvet, razvila se je Lavra v krasno rožo in da bi sedaj gledal Josip nje čarni stas, gotovo bi mu ne bila težka izbira mej koketno živahno Dunajčanko in njo. Vesele združbe, katere je vabil gospod Pretner, cvetk in slednjič sklenil prisvojiti si mal šopek, toda brez vsakega namena. In sedaj nudi se mi krasna prilika, podati Vam bratski dara. Kdor bi videl takrat v notranje Heleni, videl bi v njenem srcu, kako se borite ljubezen in grda ljubo- sumnost, ni netiva. takem boju poezija vedno gine, ako jej Dasi je Josip občeval že nad leto v rodbini, vender ni črhnil nikdar besede o ljubezni. In kaj bi so pomogle mnogo k temu, da je Lavra mnogokrat zabila na Josipa in se v krogu znancev in prijateljev zabavala in veselila. srcu je. Laskavec ni bil in čutil ni znal hliniti. njegovem kraljevala je samo Lavra, da si je ni videl že nad dve leti. Heleni bil je jako naklonjen, ljubil družbo zahajal je tudi sin pivovarnarja Koha Milan. Zal in zabaven mladenič. Dolgo in dolgo se smukal okolo Lavre, toda s početka zaman, kajti podoba Josipova bila jej je še vedno živo pred očmi in jej polnila srce. Toda videli bodemo, da se ni trudil žensko srce, kako Ti prevarjaš samo sebe! Ni čuda, da si še dandanes učenjakom uganka. Lavrin oče je vse to početje Milanovo zelo po- je živahno bitje, toda kakor ljubi brat sestro. Helenina mati öäkcils je radovedno trenotka, zaman. strani gledal. Kot praktičnemu očetu ugajal mu je bolj sin bogatega trgovca Šleta, kakor sin, dasi ne po svoji krivdi obubožanega pivovarnarja. Tudi skrival ni svoje mržnje do njega Bil preveč odkritosrčen človek. Sploh je pa to navada bogatinov, da revnejšim kažejo ali predbacivajo svoje premoženje. Bahatost bi se to lahko imenovalo. Dasi kaže ta o velikem pomanjkanju razuma in takta, vender jo je najti in pri najolikanejših in modrejših slojih človeštva. In da je bil gospod Pretner do cela kedaj da jej razkrije sedaj dvajsetletni mladenič ljubezen do hčere. Veselila se je, ko je videla, kako zaupno kramljata med sabo in zibala se je že v najslajših upih. Videla je, kako globoko so že pognale kali ljubezni v srcu njene hčere, nasprotno nadejala se je pri Josipu. Toda zvedeno oko gospe Helene se je motilo. Ravno danes bila je nekam razburjena. Danes sklenila je zvedeti, kaj da misli in namerava mladenič. Nesrečni trenutek, da bi ga ne bilo nikdar, o koliko bi žrtvovala zanj. Josip vstopil kot domačin v sobo. Poklonil olikan mož, o tem niti ni dvomiti. Imel je le to slabo navado, da se je pošopiril rad časih s svojim imetjem, da s tem koga žali ali žaliti more, ki ga pozna, še mislil ni. se Jej je> poljubivši jej, kakor je bila njegova navada, galantno roko. Hčerka mudila se je nekoliko v sobi, toda kmalu je odšla, da poišče risarij in skic, katere jej je vedno napisa val Josip z okroglo, umetno pisavo, v kateri je bil pravi strokovnjak. Ko je Helena odšla, pričela je mati govoriti o različnih nepomembnih stvareh. Kmalu pa je presu-kala govorico. * * * » Nekdaj, gospod Josip, izrazili ste se, kako bi Minulo je dve leti po odhodu Josipa. Vam bilo prijetno stanovati tu pri nas. Ako ste sedaj še istega mišljenja gospod Josip, na razpolago Vam Letnik LX. Stran 427. je kabinet na desno v prvem nadstropju. Kako bi meni s tem ugajali, ni moč mi je povedati". ljubeznjivo od Vas milostljiva, toda ne Preteče podraženje premoga V premogovnem n Jako morem si kaj, odkloniti mi je Vaše ponudbe. Kjer revirju severoameriške dižave „Pennsylvania" je nastal štrajk, katerega se udeležuje 150 tisoč delavcev. Ta štrajk je pro-vzročil jako občutno pomanjkanje premoga in utegne imeti ne-preračunljive posledice ne samo za severno Ameriko, marveč sem sedaj, zadovoljen sem, store mi vse, fesar za- tudi za Evropo, tembolj, ker delavci tudi v več francoskih htevam in brez povoda odsloviti se dobrim ljudem, bi ne bilo po mojih načelih". Dobro čutil je Josip, k»ko da žali nehote s temi besedami dobro gospo premogovnih revijih štrajkajo. Severna Amerika je vsled štraika primorana, dobivati premog z Angleškega, med tem, ko si mora Francoska pomagati s premogom iz sosednih držav, iz Nemčije in iz Avstrije. Podraženie utegne biti tako, kakor še Heleno. Težko bilo mu je pri srcu toda ni si vedel nikoli ter prekosi v tem oziru še leto 1899 Tam kjer ni pomagati. Gospe Helene obraz pobledel je. Skrbna mati naravnih premogovnih zakladov, bo taka kalamiteta zelo neprijetno vplivala; tam, kjer so pa premogovni zakladi, ki po- borila se je v notranjem. Vse tlelo je v njoj toda čivajo, so pa ta isti krivi, jih ne razkrijejo in takih pod- jetij e samo ne podpirajo, marveč še otežujejo Pri nas na premagala se je in skušala je, navidezno mirna osvo- Kranjskem ne bi imeli trepetati pred takimi kalamitetami, jiti si z zadnjim drznim naskokom zaželj^no. (Dalje Q ledi). «* m cm ä #£> ■m w w w Novice. kajti tu imamo v raznih delih dežele premoga v izobilju, da bi ne samo domače potrebščine lahko zalagali, marveč še lahko eksportirali. Kot prva serija glede premogovnih zakladov v tej deželi bodi navedeno premogovno polje pri Novem mestu, so tod močne o o w m * potem Dvor (Šentjanž) in Trebnje Če tudi plasti premoga, vender počivajo vsa dela kakor več podeljenih jamskih mir v kočevski okolici ter mnogo premogosledov ,ckoli Osebne vesti. Naučno ministrstvo )e ravnatelja umetno-obitnih šol v Ljubljani gosp Ivana Šubica in učitelja v Smartnem pri Ljubljani g. Konrada Črnologarja potrdilo Trebnjega, Mirne, Š^nt Janža, Črnomlja, na Notranjskem in na Gorenjskem, ter Čakajo podjetnikov in denarnikov, katerih za njih plačila ne čaka samo lep dobiček, marveč bi dobilo tudi mnogo delavstva prepotrebni vsakdanji kruh, oziroma bi kot konservatorja za umetniške in zgodovinske spomenike za bilo gmotno povzdignjeno vse naše gospodarstvo. Tedaj nadalnjih pet let Za poštarje prvega razreda so imenovani zdrami se, podjetni čut iu prepreči vsaj draginje bud u gospodje: Alojzij Schrey v Jesenicah, Fran Šusteršič v Črnomlju. Ivan UlepiČ v Mokronogu in Alojzij Škerl v Deželnozborske volitve na Koroškem. Kakor se čuje, so dosedanjega poslanca Grafe nauerja pregovorili, Starem trgu pri Rakeku; za poštarje, oziroma postarice dru da bo Z0Pet kandidiral v deželni zbor. Grafenauer kandidira zega razreda so imenovani Anton Berčon v Ljubljani, v okraja Pliberk-Železna kaplja, vikarij P o d g o r c Josip Pogačnik v Podnartu, Fran Prettner v Mojstrani Pa v okraiu Velikovec-Dobrlaves. in Friderik Lah v Zatičini ter gospodični Klementina Watzek — Razmere v goriški mestni bolnišnici morajo v Šmartnem pri Litiji in Evgenija Endlicher v Straži — biti res gorostasne, ker so jih morali vsi trije zdravniki. Pon- Poštni kontrolor v Trstu gosp Ivan Pogorelec je imenovan tani, Villat in Adlerstein opisati v listu „Popolo". V tem do- poštnim adjunktom. — Davčni kontrolor v Višnji gori gospod pisu prijemljejo ostro občinsko upravo. V občinskem svetu je Ivan B o bi k je ij v pokoj Promocija. Dne 18 t. m je bil na vseučilšču v Gradcu gospod Rihard J u g iz Solkana promoviran doktorjem vsega zdravilstva čestitamo! Poroke. Poročil se je c kr narski nadzornik v Novem mestu gospod Bohuslav Skalicky z gospico Olgo Dolenci V Metliki hčerko natelja kmetijske šole na Grmu se ie c. kr. Crešnj poročil gospod dr. Fran Cvetko, pristav podesta obsodil tako „nepravilno" postopanje zdravnikov ter je napovedal preiskavo zoper nje Vinska letina v Istri se sme imenovati letoj prav dobra ter se je nabralo 5,500.000 kg grozdja Tudi kvaliteta je izborna. Demisija svetovalca Rascovicha. „Edinost" po-zanesijivega vira dozuanjeno, da je mestui svotovalec podpredsednik tržaškega mestnega sveta, Rtscovich roča: in drugi krajnega sodišča z gospico Julijo J cu. Čestitamo ! učitelj v podal svojo demisijo. Govori se, da je Rascovich demisijoniral popol- Shod v Kostanjevici. Za minolo nedeljo je kato a liško narodna stranka sklicala shod v Kostanj Krek , na katerem Shod se niti naj bi bila govorila dr. Šusteršič in dr otvoriti ni mogel, ker so narodno-napredni volilci z obstrukciji prav po vzgledu katoliških poslancev v deželnem zboru onemo gočili vsako zborovanje. radi tega, ker so ga o volitvi prvega poipredsednika noma prezirali. KamoristiČni listi taje to stvar, ker upajo, d vse lepo popravijo med seboj. Da se pa demisija še ni (fici-jalno prijavila, je krivo to, da je Rascovich pismo, s katerim naznanja svoj izstop iz mestnega sveta, naslovil osebno na pa je sedaj odsoten in se pismo župana dr. Sandrinellija, še ni odprlo. Zaplenjen oklic. Akademična oblast dunajskega Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug Pra- vseučilišča je zaplenila oklic akademiČnega društva „Slovenije" vila tej zvezi je deželna vlada z razpisom z dne 23 m m Slovenski arhitekt Josip Plečnik priredi ves štev 19 048 potrdila Ker se je po zveznih pravil aranžma prihodnje razstave dunajske „Secesije". Slovenski ar- silo zadostno število obrtnih zadrug k pristopu, je priprav odbor sklenil, da se vrši ustanovni hitekt uživa na Dunaju največji ugled želeti pa bilo, da shod v zveze dne in decembra v Ljublj se pokaže s svojimi deli tudi pred svojimi rojaki Poleg Pleč-Objednem je odbor vse obrtne zadruge nika je na Dunaju veleugleden arhitekt tudi naš rojak gospod na Kranjskem pozval, da do doe 10. novembra t naznanijo F ab i a ni. svoj pristop in da pošlj pisnik občnega zoora, imenik vseh Vseslovanska razstava v Peterburgu. Kakor zadružnih Članov in naČelstva, da mu bode mogoče, prav zvoljenih zastopnikov ter udov zadružnega znano, prirede Rusi leta 1904 v Peterburgu splošno vseslo- vse potrebno ukre- vansko razstavo, (umetniško, obrtno, kmetijsko itd) „Russkij niti in obvestiti k pristopu naznanjene zadruge in izvoljene kružok" je sklenil na svojem občnem zboru 15 t m., da delegate z natančnim sporedom ustanovnega shoda prevzame vsa posredovanja med Rusijo in slovenskimi društvi Stran 428. Letnik LX. ter posameznimi podjetniki, ki se nameravajo razstave udeležiti. Oficijalno se seveda društvo te razstave ne more udeležiti. — Zavraten umor. V torek dne 21. t. m. ob pol 10. uri dopoludne je ustrelil v Žabjeku pri Ptuju zidar Ignacij Panko posestnico Barbaro Kolarič iz Kicarja. Barbara Kolarič, ki je imela v samskem stanu ljubavno razmerje s Pankom, se je spomladi omožila z drugim fantom, a ta nezvestoba je Panka tako pekla in jezila, da je svojo prejšnjo ljubimko na najsurovejši način obrekoval ter ji z ustreljenjem grozil. Zavoljo vednega žaljenja in žuganja je Kolarič zidarja Panka tožila, dotična obravnava se je imela dne 21. t. m. pri sod-niji v Ptuju vršiti. Panko ni prišel k obravnavi, ampak je pričakoval v grmovju skrit vračajočo se Kolarič. Skočivši izza grma.zgrabil je nič hudega slutečo za roko ter jo ustrelil v srce. W-.U .l — Poboj pri žganju. Dne 12. t m. so pili fantje žganje v Eavnth pri So rich Nasledek popivanja je bil kreg in potem pretep. Pri tem je 251etni fant, vulgo Žnidarjev iz Podlomka, sunil z nožem 221etnega Janeza Urba z Ravnega. Prerezal mu je na roki jedno glavnih žil, da je v kratkem času umrl med potom. Žnidarjev se je sam javil sodišču. Taki so nasledki nesrečnega žganjepitja. j — Novi bankovci. Dne 20. t. m. so izšli novi ban-bovci po sto kron. Dolgi bodo 165 mm, visoki pa 110 mm. Napis je napravljen v osmih jezikih. Zajedno je finančno ministrstvo odredilo, da avstro-ogrska banka po 31. oktobru 1. 1910 ni več dolžna sprejemati in zamenjati bankovcev po sto goldinarjev. — Igla v srcu. Na Dunaju je umrl deček vsled otekline na boku. Padel ie namreč pred poldrugim letom na ledu, in že takrat se mu je naredila na levem boku bula, katero so zdravniki odstranili. Toda Čez nekaj Časa se je bula iznova pokazala, in dasi so se zdravniki za dečka jako pobrigali, je vender umri. Pri sekciranju so dobili zdravniki v srcu 3 cm dolgo in precej močno iglo; kako je prišla ta igla v srce, ni bilo možno dognati, a bfičas se je takrat, koj.e. deček-na ledu padel, premaknila, ter je dosegla srce, vsled česar je deček W-.TWI ^BBBBPP^ - f -*] — - ------- Z PL"'I ^^^^^^^ ~ n « huj \ H* m^m c . i , M umrl. — Petleten fantič je ustrelil na svojo mater. V vasi Malo Poričje pri Nahodu na Češkem se je igral 51eten deček mesarja Seidla z nabasanim samokresom, ki si ga je kupil njegov starejši brat. Nakrat se je sprožil samokres in dečkova mati, v nogo težko ranjena, se je zgrudila na tla. — Košutova sestra umrla. V Budimpešti je umrla sestra Ludovika Košuta, Lujiza Ruttkay, roj. Košut. Bila je 87 let stara. Rojena je bila 1. 1815 v Satoraja Ujhelju in je bila udova po poštarju Rattkay. Umrla je povsodi spremljala svojega brata Ludovika, ko je le ta živel v inozemstvu. — Beštija v človeku. V Alberti Irszi so dobili morilko 781etnega stotnika v pokoju, Kolomann Horvatha, njegovo oskrbnico Julijano Ando. Priznala je svoj Sin ter izpovedala, da je vzela ves denar in vrednostne papirje. Skoraj vse je dala morilka nekemu svojemu sorodniku za pogrebne stroške, umrl mu je namreč otrok. Poleg tega pa je izpovedala tudi, da je umorila preteklo leto desetletno deklico. Izvabila jo je s semnja v vipograd ter ji je tam odsekala glavo. Na vprašanje, zakaj je umorila otroka, je odgovorila, da je imela pri tem veselje in užitek. — Papež Leon XIII. je dal škofu Lacroixu v Mon- tiersu (Tarantaise) navodila glede vedenja duhovnikov v politiki. Škof je ta navodila ponovil v svojem pastirskem pismu, v katerem so tudi naslednji stavki: Duhovnikova dolžnost je, skrbeti za duše vernikov, zato mora stati duhovnik izven strank in nad njimi. Kot državljan ima pravico in dolžnost, glasovati za onega volilnega kandidata, katerega smatra sposobnim in pri- pravnim, najbolje zastopati vero in domovino. Izkušnja uči opetovano, da se duhovnik izpostavlja slabemu povraČanju in maščevalnosti, ako zlorablja svoj upliv za kako politično stranko. Zato stori najboljše, ako se ne obesi na nobeno parlamentarnih strank. Po volitvi se. duhovnik ne sme prištevati niti k zma-galcem, niti k premagancem. Za vse farne otroke mora ostati ljubljeni in češčeni dušni pastir, katerega poiščejo radi v žalostnih urah, mili oče,, ki tolaži žalujoče, zvesti prijatelj, ki je pripravljen vedno, pomagati vsakomur. S tem bo upliv duhovnikov vedno le rasel Z največjo skrbnostjo naj se duhovniki izogibljejo zlorabljenju priŽnice proti komurkoli. Najmanjše namigavanje na boj strank bi se moglo tolmačiti napačno, napraviti duhovniku sovražnice ter nakopati sitnosti celo pri posvetnih oblastvih. Seveda se mora duhovnik izogibati najstrožje tudi vsaki zlorabi izpovednice ter v njej nikdar ne sme izrabljati svojega upliva. Onih, ki so po svojem prepričanju volili drugače kakor duhovnik, ne sme izpodvednik kaznovati na nikak način ali kazati jim svojo nevoljo. Tudi pri političnih listih ne sme sodelovati duhovnik, niti pod pseudonimom. Ako kak list napade duhovnika, naj ne odgovarja, ne da bi prej vprašal svojega škofa. Duhovniški Časti nasprotuje, širiti bojevite liste ter agitirati za politične kandidate!" — Dvoje detet, a jeden sam želodec. V neki mali vasici v Karniji je 30. septembra t. 1 neka ženska rodila dvojčke. Dvojčka sta imela skupen želodec. Živela sta samo jedno uro. — Kako se množijo Poljaki v Nemčiji ? Za dokaz, kako brezuspešno je prizadevanje pruske vlade, da iztrebi poljski narod iz Prusije, služijo najbolje sledeče številke: V vestfalskem ozemlju je bilo pri ljudskem štetju 3. dec 1861 samo 16 Poljakov. Mej tem pa se je začelo orjaško razvijati v onih krajih premogarstvo, kar je imelo za nasledek, da so se začeli Poljaki, kot najboljši rudniški delavci, v masah naseljevati v onih krajih. Na ljudskem štetju 1. 1890 so našteli že 30.290 Poljakov (moških, žensk in otrok). Leta 1893 pa je rudniško podjetništvo jednega samega okraja (Ruhrgebiet) preštelo svoje delavce ter naštelo pri tem 17.919 poljskih rudarjev, takov da je znašalo število tam naseljenih Poljakov z ženami in otroci 54.000 oseb. Leta 1897 je bilo zopet ljudsko štetje, zdaj pa je bilo že 34 861 rudarjev, a skupno z družinami 112.000 Poljakov. Pol leta pozneje se je odstotek povzdignil že od 18 na 25. Leta 1900 je znašal odstotek že 33-9 t. j. od vseh 204.000 rudarjev 69.379 Poljakov. Od tega Časa se je število delavcev pomnožilo še za 40.000 glav,, mej katerimi je velik del Poljakov Danes se trdi z gotovostjo, da se nahaja v teh krajih že 75 000 rudarjev poljske narodnosti. Ta masa reprezentuje skupno z ženami in otroci najmanj število od 300.000 Poljakov. Pa tudi na drugih podjetjih je okoli 30.000 delavcev poljske narodnosti. Vseh Poljakov skupaj na Vestfalskem bode torej okroglo število 350.000 oseb. In vsi ti Slovani sestavljajo v „pristno" nemški državi pravcato državo v državi in kar je za velike politike v Berolinu najhuje, je dejstvo, da Poljaki, veliki in mali, glasno govorijo-med seboj v materinem jeziku ter da jim tega nikdo zabraniti ne more. — Duh zemlje. Znano je, da zemlja po dežju ali ob volhkem vremenu izpuhteva neki jako prijeten močen, po koreninah dišeč duh Mr Clauke Nattal trdi, da so vzrok tega duha posebne bakterije, ki jih ne more učiniti niti največja suša, ki pa takoj ožive, osveže ter diše, kadar pride mokrota do njih. . — Aligatorji — žrtva mode. V zadnjih desetih letih so prišli v žensko modo mošnjički, torbice in biležaice iz ali-gatorjeve kože. Popraševanje po teh predmetih je bilo toliko, da so to žival, ki je živela v Južni Ameriki v nenavadni obilici, skoraj po vsem iztrebili. In to je razumljivo, ako se pomisli da je samo ena tvrdka v Novem Orleanu potrebovala na leto- Letnik LX. NOVICE % Stran 429. pol milijona aligatorjevih kož. Sedaj ni niti za zoologične vrte več mogoče dobiti odrastlega aligatorja. — Srbski listi. Politično časopisje v Srbiji se jako množi, večinoma zaradi raznih strank, ki se med seboj pobivajo. V Belgradu samem izhaja zdaj 17 dnevnikov. Zadnja dva, ki sta začela izhajati letos, sta „Dan" in „Glas Srbije". — Patrijotičen pes. Neki voznik pariškega omnibusa ima psa po imenu „Lulu", ki ima svoje trdne „politične nazore". Ako mu zapove gospodar: „Allons, Lulu! skoči za Francosko!" tedaj začne pes navdušeno skakati čez plotove. Ako mu pa veli: „Allons, Lulu! skoči na Nemčijo", tedaj pa obsedi pes na zadnjih nogah ter zre s strašnim zaničevanjem na desno in levo. — Živa pokopana. V Dolcedu pri Porto Mauricio je našlo orožništvo 301etno žensko, Rozo Orego, zaprto v hlevu, docela nago in polivinjeno, po vsem telesu polno oteklin in bul. Nesrečnico so imeli oče in bratje že 3 leta v hlevu, kjer se je živila z blatom. Roza je podedovala po materi veliko premoŽenje, oče in bratje pa ničesar. Zato so jo zaprli. 781et-nega starca in brate so zaprli. — Ločitev zakona. V Združenih državah imajo več ločenih zakonov, kakor v v§eh evropskih deželah skupaj. Seveda je v tej deželi petdeset milijonov ljudi, ki se ne spoznavajo k nobeni veri V starem svetu je sicer tudi veliko never-nikov, toda državne postave izvirajo že iz krščanskih Časov in le prepovedujejo ali vsaj omejujejo ločitve zakonov. Tam je pa postalo že nekaj navadnega, da se ljudje ženijo. Zadnje čase je prišlo v združenih državah dvajset tisoč zakonskih ločitev na leto in to število narašča od dne do dne. — Telesne hibe velikih mož. Narava ni vselej radodarna pri razdeljevanju darov duha in teles. Zanimivo je piše neki angleški list — da so malodane vsi angleški literati imeli kako telesno napako. Shakespeare je šepal na desno, Byron na levo nogo Milton je bil slep, Pope grbast, Swift popolnoma spačen. Slovita zgodovinarja Humer in Giblon sta bila jako grdih obrazov. — Požrtvovalna soproga. Nek pisar berolinske gledališke agenture si je na vso moč prizadeval, ustanoviti samostojno gledališko agenturo, a za to mu je nedostajalo denarja. Te dni je skočila v vodo njegova žena. Pri utopljenki so našli pismo, v katerem naznanja, da se je utopila, da bo mogel mož s pomočjo, njene zavarovalnine ustanoviti gledališko agenturo. — Smrt psom in mačkam! V Clevelandu je zdravstveni nadzornik dr. Friedrick izdal povelje, katero bode za pse in mačke usodepolno. Zdravnik je namreč ukazal, da morajo pobiti vse pse in mačke onih rodbin, katerih člani so oboleli za kozami, ker so te živali raznašalci bolezni. V Clevelandu je obolelo nad 3000 oseb za kozami. — Zaljubil se je — v nos. Pred kratkim časom je umrl v Londonu bogat prijatelj gledališča ter je zapustil vse svoje premoženje neki igralki. Oporoka se je glasila: „Prosim miss B ovo, naj sprejme vse moje premoženje, dasi je ono v primeri z onimi čustvi, ki jih je izzvalo opazovanje njenega Čudavrednega nosa, jako neznatno". Ta originalni obtoževatelj nosa je zapustil celo pesem, v koji je opeval napustek igral-čnega obraza. Miss je oporoko sprejela. — Tri zlate poroke v eni rodbini so obhajali nedavno v mali francoski vasi Berrien trije bratje Guemerji. Možje so staii 82, 78 in 70 let, njih žene 80, 79 in 72 let. Stari zakonski pari so jako zdravi ter so se še „junaško" vedli pri slavnostni pojedini, ki se jo je udeležila tudi samična sestra ženinov, ki jih že tudi šteje 81 let. Pri pojedini je bilo 23 sinov, a potem že cela kopica pravnukov. — Umirajo lakote. Iz Amerike se poroča: Indijanski rod Navajo v Arizoni, ki šteje 20.000 mož, žena in otrok, umira od lakote. Ako vlada ali občinstvo v obilni meri ne po- maga, nastane med temi Indijanci strašna beda in gotovo jih večina gladu pogine Vedna suša in neploiovitost njihove dežele sta jih spravili v tako žalosten položaj. To je pojasnilo preiskovalca in potnega učitelja Fred J. Manson-a iz San Francisco, ki se je baš vrnil s šesttedenskega bivanja med Navajos, Meque in Publos. — Čudno tekmovanje Champion valčka. Američan Allan W. Biggin je plesal celih 25 ur 33 minut in 10 sekund valček. Stavil je, da prekosi svojega pianista, češ. da tisti ne premore mu tako dolgo igrati, kakor bo on plesal. Stavo je plesalec izgubil. — Geniji majhne postave. Med velikim številom genijev, ki niso dosegli niti srednje mere, navaja Arndt: Aleksandra Velikega, Friderika II. Hohenštavca, Karola XII. švedskega, princa Evgena Savojskega, izbornega kneza Friderika I. pruskega, Friderika II., Zietena in Napoleona I. Zelo majhne postave so bili: Kant, Voltaire, Wieland, Ibsen, Schuman, K. M. Weber, Rikard, Wagner, Meissonier in Menzel. — Pes z dinamitom. Neki George Nehon iz Scall Siding v Pensilvaniji imel je hudega psa, katerega mu je bilo zapovedano ubiti. Zvabil je psa v gozd, kjer mu je privezal na vrat dva kosa dinamita, na katera je pritrdil dolgo užigalno vrvico in zažgal. Tekel je potem hitro preč, in o groza, psa je bil pozabil privezati in pes mu je sledil z enako hitrostjo. Dospcvši do hiše, planil je hitro v sobo in vrata zaloputnil. Pes se je zavlekel med tem pod hišo skozi neko luknjo, med tem pa je Nehon zbežal z družino skozi druga vrata na piano. V nekoliko sekundah po tem slišati je bilo grozen pok, in pes in hiša bila sta v kose raznesena. Nehon je na prostem Boga hvalil, da je še o pravem času ušel iz hiše. — Vpliv narave. Neki Anglež je ujel mladega galeba, morsko ptico, ter ga odnesel na svoj dom v Notingam, kjer se je galeb kmalu privadil. V vrtu je hodil za svojim gospodarjem ter je bil docela zadovoljen v tem kraju. Nekox, mu je ponudil gospodar morsko ribo, prvikrat od tistega časa, odkar so ga vlovili. Hlastno jo je požrl, a takoj je vzletel ter izginil proti morju, ne da bi se vrnil več. Okus in duh morske ribe, s kojim se redijo galebi, sta obudila v njem brezdvomno in-stinktut k naravnemu njegovemu življenju in galeb se je vrnil k prirojenemu svojemu stanovališču —' k morju. — Tovarna za bankovce. V Lizaboni so prišli na sled celi tovarni, ki se je bavila s ponarejanjem portugiških in drugih bankovcev. Voditelja so zaprli. — Premeten urednik. V nfkem mestecu v Severni Ameriki je začel nedavno izdajati neki podjeten domačin nov časopis. Da bi se prikupil prebivalstvu ter si pridobil naročnikov, pisal je v prvi številki zelo oster članek zoper igralce, katerih je bilo veliko v onem kraju. Drugo jutro, ko je urednik sedel pri svojem delu v uredništvu, vstopi neki mož tamnega pogleda z gorjačo v roki ter vpraša, ali je on urednik. Prekanjeni urednik odgovori: „Ne, urednik je ravnokar šel ven, takoj ga grem poklicat, le sedite ter čitajte kak list". — Spodaj na stopnicah ga sreča drug, ravno tako hud človek z gorjačo ter vpraša, ali je urednik zgoraj. „O da, na svojem stolu sedi ter čita časopise", odgovori pravi urednik. Robati tujec zakolne ter hiti po stopnicah v uredništvo ter naskoči bralca brez vsake besede z gorjačo. Nastal je ljut tepež, mlatila sta se toliko časa z gorjačami, da je vrgel prvi zadnjega po stopnjicah. Spodaj zbrana množica ga je sprejela s klici: „Kako vam je, gospod urednik?" In list je dobil mnogo novih naročnikov. — Umor v novijorški sramotni hiši. Te dni je bil v Novem Jorku umorjen tovarnar strojev, Benjamin Krafft. Bil je ponoči v nekem razupitem „salonu", kjer se zbirajo vlačugarice, razna sodrga in mladi razuzdanei. Poslovodja je tovarnarja z opojno pijačo upijanil in omamil, ga vlekel v klet, mu tam odsekal glavo potem pa hotel truplo sežgati. Prej mu je vzel 50 dolarjev. Natakar pa je poslovodjo policiji Stran 430. NOVICE ovadil. Policija je vdrla v „salon", šla v klet ter našla ondi pekoče se truplo Glava je skoraj že čisto zgorela in truplo je bilo močno obžgano. Dognalo se je, da je bil poslovodj „salona" bivši ropar in tat je prišel šele nedavno iz ječe Pomorili kristijane Brzojavno poročilo. Neki čas-niški agenturi iz Pekinga pravi, da so tamošnji katoličani zvedeli, da so boksarji v pokrajini Sze-Chuen pomorili od 300 do 1000 spreobrnjencev. Policijska morala. V bitje, katero je namreč na Bolivar St. ple vel a r sloinost andu Je policaj Presser aretiral dostojnost in moralo. Nedavno gospodično Risie Keller, katera je po njegovem mnenju svoje krilo previsoko vzdignila in radovednemu občinstvu pokazala svoje male nožice. V Raport na postaji je policaj vknjižil: „Jetnica je na Bolivar St voje krilo " A gospodična je jokaje zatrdila, da je krilo vzdignila radi blata. Policaj baje ni dobil — medalje! CD Jgt Loterijske srečke. V Lincu dne 18. oktobra t. 1. V Trstu dne 18. oktobra t. V Pragi dne o oktobra t. 1 14 ) 61, 70, 32, 21, 27. 74, 52, 43, 81. 3, 26, 47, 74. Ravnokar izšla v zalogi J. Blasnlkovih naslednikov v Ljubljani Velika In Mala rž Tržne cene. V Ljubljani dne 24 oktobra 1902. Pšenica K 7 50 , ječmen K 6-30 h, oves K 6 50 h, ajda K 6-50 b, turšica K 7 — h, leča K 8- - h, fižol K 10 proso Vse cene veljajo za 50 kilogramov. h za navadno leto ki ima 865 dni i A i Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti s prodaj o postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher, 10) Deutsche Gasse 8 Budapest. W Blasjiikova tiskarna v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. i ♦ ♦ in » fSP** J. Blasnikova „Telika Pratika * Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že čez Sto let je torej edino 9 prava 9 starodavna „Pra tika", katero je toliko let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega Pratika" ima na prvi strani stanu Ta » podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Teliko Pratiko" vsako drugo zavrnite, kot nepravo. Odgovorni urednik Bajko Pirkovič Tisk in založba Blasnikovi nasledniki