NARODA List slovenskih delavcev^y Ameriki. i Hm largest Slorerian Daily u the United States. bsoed every day except Sunday« and legal Holidays, 73,000 Readers. ' TELKFOH: GHelsea 3-1242 Intend m Beoond Glass Matter September 21, 1903, at the Post Offiee at Mew York, H. Y„ nder Art of Oongreea of March 3. 1879. TKLETON: OHebea «-1241 No. 225. - Stev. 225. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 25, 1937—SOBOTA, 25. SEPTEMBRA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. CANKAJSEK ZAHTEVA POSREDOVANJE AMERIKE zdr. države so dolžne pomagati, ker jih silijo k temu razne pogodbe Japonci ao bil ustavljen pr Paotingu. — Kitajci i-majo nove aeroplane neznanega izdelka. — Po mnenju kitajskega vrhovnega poveljnika ameriški protest ne zadostuje. — Ce Amerika ne nastopi, bo pogodba med devetimi državami brez veljave. Španski republikanci v ofenzivi mussolini je pripravljen na kompromis Obljubil je, da ne bo več pošiljal vojaštva n a Špansko. — halija bo stopila v sredozemsko patrolo. LONDON, Anglija. 24. sop. — Vstal svarila in zahteve Anglije in Francije, da mora najprej odpoklicati prosto u NANKING, Kitajska, 24. septembra.—Vrhovni poveljnik kitajske armade Cankajšek, ki jc obenem kitajski ministrski predsednik, je rekel danes, da so Združene države po raznih pogodbah dolžne pomagati Kitajski v njenem boju proti japonskemu napadalcu. — Povsem pravilno je, — je izjavil, — ker je Amerika protestirala proti japonskim zračnim napadom, toda to je vse premalo. Za nedolžne civili ste bi se morala bolj odločno zavzeti. — Odgovornost Amerike v sedanjem japon-bko-kitajskem sporu je dosti večja kot je bila kdaj prej, — je izvajal Cankajšek, — kajti pod pokroviteljstvom Amerike se je svoječasno vršila razo-rožitvena konferenca v Washingtonu, pod njenim pokroviteljstvom je bila sklenjena pogodba med devetimi velesilami in Amerika je dala po svetovni vojni pobudo za ustanovitev Lige narodov. — Kitajska se ne bori danes samo za svojo neodvisnost, pač pa tudi za pogodbo med devetimi silami in za obstoj Lige narodov. Vsledtega je dolžnost Združenih držav pomagati Kitajski v njenem boju. Pogodba med devetimi silami je bila podpisana v Washingtonu leta 1922. Podpisale so jo poleg Združenih držav Anglija, Francija, Italija in Nizozemska, Portugalska, Belgija, Japonska in Kitajska. KANTON. Kitajska, 24. sep. — Včeraj so Japonci z zraka bombardirali Kanton. Ubitih je bilo nad 3000 ljudi ni neznano število ranjenih. Kanton je na več krajih v plamenih, zlasti pa zelo gosto naseljeno predmestje Tungšan. V razvalinah Anglija celo npa, da bo mogla so vladna poslopja, okolica železniške postaje in lc- Mussolhiija pridobiti, da od- tal šč l»OKHce italijansko vojaštvo iz Japonski letalci so metali bombe na mestno prebivalstvo, ki je begalo po ulicah. Tisoče ljudi je zbežalo v angleško posest Honkong in v notranjost dežele. Velika zmešnjava vlada vsepovsod. Kanton ima nad en milijon prebivalcev ter je za Sanghajem največje trgovsko mesto na Kitajskem. Japonski letalci so prihajali v skupinah ter so letali nad mestom sem ter tja, kot bi orali njivo, ter so vrgli mnogo bomb, predno so dospeli kitajski aeroplani. NANKING, Kitajska, 24. septembra. — Bro-dovje "skrivnostnih" aeroplanov je dospelo v I cilj je važen, ne metode' To stališče zastopa pred-sed. Roosevelt na • svojem potovanju proti Za-padu. — V državi Ne-braski ni govoril. NA PREDSEDNIKOVEM sestanek v m0nak0vem Mussolini in Hitler bosta razpravljala o šestih važnih točkah. — Mussolini ima dve stvari posebno pri srcu. LONDON, Anglija, 24. sep. VLAKU, 24. sep. — Predsed-|— Iz zanesljivega vira se je iz-nik Roosevelt, ki se vozi proti vedelo, da bosta Hitler in Mus- paeifični obali, je govoril na lotili postajali v državi lowi. V vsakem svojem govoru jc voljee iz Španske, predno je I odločno poudarjal, da mu niso mogoče zojH't pričeti s pogajanji glede Sredozemlja, je Benito Mussolini, da doseže kompromis, obljubil, da ne bo več pošiljal vojaštva na i>omoč španskim fašistom. To obljubo je dal italijanski vnanji minister grof (ialeazza Ciano angleškemu nadomestnemu poslaniku v Rimu. Sli-čno je tudi obljubil italijanski |K)slanik Bova Scopa francoskemu vnanjemu ministru Yvo-nu Delbosu v Ženevi. Delbosovo svarilo je postavilo Mussolinija v slično težavno defenzivno stališče, kot tedaj, ko ni hotel j>oslati delegate? na konferenco v Nyon. Ker je Delhos zagrozil, da bo Francija odprla svojo mejo proti Španski in bo pomagala španskim republikancem, ako Italija ne preneha pošiljati vojakov na Špansko, se je Mussolini podal in je ponudil kompromis. London goji veliko upanje, da Im mogoče priti z Italijo do sporazuma in bo Italija prevzela svojo vlogo v patru-liranju Sredozemskega morja. solini razpravljala v Monako-vem o šestih zelo važnih zadevah : o Španski, o protikomuni-stični resoluciji, o Avstriji, o mar metode, ampak da jc zanj izjavi v prilog madžarski oko - nemške obrambne ra. Šele v Che> enne, Wyo., se, zveze. je pojavil na platformi in spregovoril par besed. Iz Wvominga prihaja demokratski senator Mahonev, ki je odločen nasprotnik predsednikove predlagane reforme najvišjega sodišča. V Marshalltown v državi lowi je imel predsednik na svojem dosedanjem potovanju nadaljši govor. Dejal je, da je eden njegovih glavnih ciljev stabilizacija cen za farmske pridelke ter dostavil, da se to lahko zgodi, ne da bi šla vlada bankrot. Francoski in angleški diplomatski krogi so uverjeni, da si Mussolini iskreno želi, da bi dobil angleško priznanje italijanskega cesarstva, da mu bo tem lažje vladati Vzhodno Afriko. Mussolini ima zelo težavno vladne čete napadajo na štirih frontah MADRID, španska, 24. septembra. — Vladne čete-so na štirih frontah pričele močno ofenzivo. Katalonska armada je nepričakovno pričela napadati v provinci Huesci v severni Španski, kjer so nasprotujoči si vojaki več mesecev počivali ter so celo, kot pravijo nekatera poročila, med seboj igrali kvarte. so Na jugozapadu Španski republikanci pričeli prodirati v provinco Badajoz ter ogrožajo fašistom zvezo med Sevi-Ijo in severno Špansko. Asturski rudarji so z vso silo zopet pričeli oblegati Ovie-do. Četrto ofenzivo pa so pričeli republikanci v vzhodni Španski ter pritiskajo na Saragos-so, ki je glavno fašistično oporišče med Madridom in Barcelono. Kot pravi neko poročilo Associated Press, je vladna arti- st al išče, kajti odločiti mora-Jerija obstreljevala Toledo, 50 med dvemi stvarmi, ki sta mu mi]j južno Q(, Madrida in je najbolj pri srcu, katerih pa ni razstreii|a veliko fašistično ČUDNAJKRAVA KEARNEY, Nebr., 24. sep. — Delos Wilkins ima kravo, ki ima navade, kakoršnih nima nobena druga krava. Pije bri-njevec s krožnika na mizi, kadi pipo, pleše, leže zaspi in smrči. pokliče italijan Španske. Mussolini je tudi po svojem poslaniku Bova Scopa v Švici obljubil, da 1k> poslal na koufereueo mornariških strokovnjakov v Pariz svoje zastopnike. Ta konferenca se bo pričela v pondeljek in njena naloga bo, da nvonsko pogodbo premeni tako. da bo mogla tudi Italija stopiti v mornari-ško patrolo v Sredozemlju UČENEC USTRELIL UČITELJICO mogoče izvršiti, namreč: pri znanje italijanskega cesarstva v Abesiniji in zmago za šjJan-ske fašiste. Uradni krogi so sedaj prepričani, ko Italija ne bo več pošiljala vojaštva na Špansko, da bo Mussolini celo iz »Španske odpoklical svoje vojake, samo, da bo od Anglije prejel priznanje Abesinije in se ne bo oziral na to, kdo bo zmagal na Španskem. TVRDKA BATA KUPUJE MESTA TOLEDO, Ohio, 24. sep. — 1 2 let stari Robert Snyder je streljal na 5!> let staro učite- DVA CARSKA GENERALA IZGINILA PARIZ, Francija, 24. sep. ki . u •* . i • * • ji— Kakor pred 7 leti gene- Nanking in je odbilo večji japonski zračni napad. I ra, Alek,au(ler Kovtiepov, ta- Kitajci so zjutraj in dopoldne preiskusili več [ko je tudi sedaj skrivnostno izginil iz Pariza general Ev-gen Miller, ki je bil načelnik ruskih belih veteranov. Kmalu nato, ko je izginil general Miller, je tudi popolnoma izginil general Skoblin, ki je nekdaj poveljeval nekemu polku generala Kornilova. novih aeroplanov, ki so neznanega izdelka. Znano pa je, da je na Kitajskem mnogo ameriških letalcev, med katerimi je tudi William Leland Andrus, ki je rekel. "Tukaj nas je mnogo več, kot pa kdo misli. Nas odgovor na svarilo japonske cesarske vlade je: — Vrag vas vzemi! Japonsko časopisje prosim, da to ponatisne.'* TIENCIN, Kitajsk^, 24. septembra. — V svojem prodiranju ob Peiping-Hankov železnici proti jugu ao dospeli Japonci pred Paoting, glavno mesto province Hope j. Truplo pokojnega Ivana Adamiča leži v hiši 18 Rock Rose Avenue, Forest Hills, L. I. Pogreb bo v ponedeljek ob dveh popoldne na Evergreen pokopališču. — ljico June M apes in jo je nevarno ranil, nato pa je revolver nameril še na sebe. Snyder je prišel olb pol treh v šolski urad ter je prosil ravnateljico, da mu dovoli, da vi-let stflro učenko. Učitelji^mu pravi, da naj počaka do konca šole. 'Jo bom pa sam dobil," je rekel Snyder, nakar se je učiteljica ustrašila ter šla proti vratom. Predno pa je prišla iz sobe, je na njo ustrelil, nato pa je še sam sebi pognal kroglo v glavo. Oba se nahajata v bolnišnici. Učiteljica je nevarno ranjena. deček pa samo lahko. municijsko skladišče. Pri tem je bil težko ranjen fašistični poveljnik na tej fronti J ose Varela. Fašisti so v ofenzivi samo na severu, kjer ena armada prodira od vzhoda, druga pa od juga proti Gijonu. Vojaški opazovalci napovedujejo še >lolgo vojno, ki se bo vlekla še čez celo zimo. Ker fašistične armade, razun na severu. ne kažejo nikjer posebne živahnosti, je to znamenje, da sc general Franco pripravlja HENDAYE, Francija, 23. septembra. — Fašistične čete, ki prodirajo proti Gijonu, so utrdile svoje pridobljene postojanke ter se pripravljajo na napad na Rivadesello, Cangas •••••••••••• U Tort m «* im ITJ00 8b pallet* ...........................|t.S( Km iMHWtro M M|t teto ffjOO St pol lita....................«UQ hm i >iplM t n r«* UmMn Order W I di jrrm* bUcllAS* » pritWaJc)«. Dmr u) m blacoroll krtjt urotetkw, proda«, da m al. d« hitre J« najdemo naaloralka. Jmrir HLOD Narod«1' Ufcaj* raakl du nede)] la premikov "OLA8 NAKOOA". 21« W. 18th Street. New T«i Telephone: CHelaea 3—1242 m N. I. sssl. Iz Slovenije PO UBOJU V GOSTILNA SAMOMOR V ZAPORU bijo, kjer je lahko uobil službo kot gozdarski inžeujer v Bajini Baati. Kmalu po izbruhu svetovne vojne pa je za- V neposredni ljutomerski o- ™enial civilno službo z vojaško, kolici je spet prišlo do žalost-! ^ePrav rezervni oficir, se ni vr-nega, krvavega obračuna, kiinil v A^ri.i°> marveč je stopil kot dpbrovoljec v srbsko anna- NEZAPOSLENOST Če bi obveljal predsednikov predlog, bi se vršilo po vsej deželi štetje nezaposlenih. Uradniki bi hodili od hiše do hiše, od doma do doma — kot hodijo vsakih deset let ob času ljudskega štetja — ter hi ugotovili, koliko ljudi je brez dela, ki bi lahke in radi delali, pa se jim ne posreči dobiti prilike za zaslužek. To se pa ni zgodilo. Pravijo, da bi bili stroški preveliki. Vlada ne bo imela torej nobene prave podlage, na kateri bi se uspešno lotila zmanjševanja števila nezaposlenih. In ker nima natančnih seznamov, ne more ugovarjati trditvam, ki se od dne do dno pojavljajo, da so ljudje po svoji lastni krivdi brez dela in da vlada ibrez potrebe trosi denar za relief. S tako trditvijo se je nedavno pojavila Ameriška trgovska zbornica, ki skuša prepričati javnost, da je v deželi komaj priča, koliko uničujočega stru pa lahko prilije ljudskemu življenju alkohol, če človek ni vajen mere in reda. V gostilni Antona Puoonije v Stročji vasi so se zbrali kmečki fantje, mod njimi tudi 27-let-ni posestnikov sin Andrej Pevec iz Stročje vasi in 22-letni delavec Anton Korošec. Bili so zidane volje, videlo so prepevali, na lepem pa je prišlo do zdražbe med Korošcem in teptalo družbo. Fantje so ga za&li pehati čez prag, a Korošec se je branil in je še skozi napol priprta vrata Pevca narahlo sunil z nožem. A ta bod-ljal se mu je zdel še premalo, do na strani katere se je boril izredno hrabro in junaško tako, da je dosegel kmalu čin poročnika. Leta 1915 pa so ga težko ranjenega, potem ko je dobil 13 ran s sabljo — od teh 7 na glavi — ujeli Bolgari in ga pozneje na zahtevo avstrijskih vojaških oblasti, ki so izvohale, da je Gosar avstrijski državljani, izročili avstrijskemu 'vojaškemu sodišču v Beogradu. Devet mesecev je presedel v garnizijskem zaporu, potem pa je stopil preti sodnika. Pravijo, da se je med sodniki, ki so sodili slovenskemu oficirju, našel tudi mož, ki mu še ni bilo ostaJ je pred hišo in je skušal okam™elo srce. Da bi rešil ob-za vsako cono vdreti nazaj. |toženo<*1' Inu položil na jezik Fantje v veži, ki jim je po- odgovor: magal tudi gostilničar, so krop- 'GLAS NARODA" i j pošiljamo v staro do- i f movino. Kdor ga ho- 4 j| če naročiti za svoje j| j sorodnike ali prijate- i f Ije, to lahko stori. — 4 ^ Naročnina za s t a r i p i kraj stane $7. — V ^ f Italijo lista ne poši-1 ^ljamo. -p ko tiščali vrata, a Korošec je bil dovolj močan, da jih je nazadnje snel in z nožem v roki planil v hišo. ca naravnost sesedel na klop in se zgradil v mlaki krvi pod mizo. V nsfkaj minutah je izkrvavel. Korošec — Kaj ne, da so vas Srbi prisilili stopiti v njihovo armado, kakor vse druge? Gosar pa jie odgovoril krat-Zabodel je Pev- ko: — Ne, prostovoljno sem v srce, da se jej vWopil. S tem je bil podpisal obsodbo. Sodišče ga je kot veloizda- . , , .. .. . .jalca obsodilo na smrt in 10. pa je bil kakor divu, grozi ie, e i - mi«- • i -i i. i -______ v v • i februar,ia 191 < je bil ustreljen da mora pasti še eden, in le Z: , .w , . , v. . v , i na dvorišču boosrraiske srarni- najvecjo težavo so ga nazad-' •• , • * V • • , • • ... , . , . ' /ajske jeee. L mrl p izredno iu-.... , , , , . , .. . ,n.le pripravili do tega, da je v. pet milijonov ljudi broz dela ter da je mod njimi najmanj dva I okJšoI domov ' I »V ..... ..... ------- XT • . I Živela svoboda! Živela Ju- Na- domu so ga poiskali oroz-' i •• . , • v v,. ' , . . igoslavija! — so bile njegove i iki. Aasli so i^a, ko ie po kr- , - . , , . • •zadnje besede, potem pa se jei v .Telškovo in pol milijona takih, ki sploh nočejo delati ali so pa za delo nesposobni. mesto moških in žensk, ki so na reliefnem seznamu. Med 100 takimi moškimi in ženskami jih je 44, ki splon nikdar v svojem življenju niso delali za kakšnega delodajalca. Poleg tega jih je med njimi 17, ki so stari nad sedemdeset let, 82 jih je pa, ki niso nikdar imeli na banki naloženega denarja. In v isti sapi se Trgovska zbornica povzpenja do trditve: — Naša preiskava dokazuje, da je med nezaposlenim: le pričel odstotek industrijskih delavcev. Večino tvorijo ljudje, ki nočejo ali ne morejo delati. Domneva, da bi stroj spravljal delavca ofc kruh, je torej neutemeljena. To so navidez precej prepričevalni zaključki, ki jih niti vlada ne more ovreči in sicer zato ne, ker nima na razpolago zadostnih protidokazov, ki bi jih lahko dobila edinole s pomočjo natančnega in temeljitega štetja nezaposlenih. r—--—--—= z dvema tovarišema, ki sedita! za manjše kazni. Eden izmed njiju je imel britev s seboj, pa mu jo je Koro&c na tihem izmaknil in si prerezal žile na vratu. Xjegova tovariša sta STRELJATA S KARA- ra se obeta Stari Loki pomembna manifestacija. CIGANA VLOMILCA takoj priklicala ječarja in brž so poslali po zdravnika, da mu rano. govorila: 44Žejna sva iii bi rada pila." Sin se je raZhudil, češ, da je vhod v gostilno spredaj, in ju je nagnal. Tedaj sta ga neznanca napadla z latami, in ga podrla na tla Ko se je nato sklonil do kolesa po pum-po, s kamero se je hotel napadalcev ubraniti, je eden od njiju Ustrelil nanj z vojaško ka-rabinko, ki jo je imel pri sebi. Pr. strel i 1 je mlademu Tkaucu o/he nogi. Oddal je nanj še dva strela, ki pa sta na srečo zgrešila. 13LETNA DEKLICA JE SLA POD VLAK V bližini železnišike postaje Prj gorskega se je pripetil tragičen dogodek. V trenutku, ko je prihajal iz Slovenske Bistrice proti Pragerskemu tovorni vlak je skočila.pod vlakova kolesa neka deklica. Lokomotiva jo je zgrabila in vrgla ob železniški nasip, kjer je obležala m zavestna v mlaki krvi. Ljudje, ki otoma pa je skopuh rekel: Hodža, mlad si še in mnogo denarja si boš še lahko pri-islužil. Veš kaj. dal ti bom sa-jmo devet zlatov. Nasredin je bil zadovoljen. do naonkjrat potegnil iz žepa; " ......— —j— satmoki1 s in se ustrelil v levo Ko Svta Pnsla d°vv?lse.' skT°" stran prsi. Prestrašeno dekle je kriknilo, na ulico pa je tudi takoj, prihitol tovarniški vratar, ki je. videč mladeniča v krvi na tleli, nemudoma telefoniral reševalni postaji. Reševalci so obupamea takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali in je že izven nevarnosti Predsednik Roosevelt BINKO •V Uigončrh pri Slovenski! LOČENI ŽENI NE DA MIRU času je Korošec"izkrvavel...... Tkaučeva gostilna, kamor iz-j ^fizar Ivan Brdavs iz Xo- zašije zevajočo rano. A po ..... moč je bila zaman, v kratkem ?ftricl ^ ob cestl zuaDa Denarne pošiljatve raiiriiuiiiuiciiiiiituniinirjulraimliD njTfui: r: rr;; rt;: u i**Trm nifiurmiHi nuttn nmitcui ehx y.; iti i ,!i .iiifLuiiiiii iiiikiittiiti^irniu ii*iii! ■ ififfiifiMaCmtiiuiitiiij ■L.iwu 'wimifiCLWte:n!fr.i!-i iTliffilCTmfTI DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU TJDVOflUTUO lalLH _ Dta. m t m - Dh. m $11.66 _ Dta. 6M _ Din. 1«M _ Dta. ' THAUM U 6 LN Ur V66 $ UM - Ur Mi t S6.M-----lir 6M S 67,M------Ur 1M6 6U2.M--------Ur MM 61616*---Ur 66M KER 8e cen k sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali dqu kpbtiU vatjUi tnoakor kot tgaraj lirah d«T«lJaJcaM fte bodisi v dinvjili «U pofek Izplačila v ameriških dolarjih ^ U >tafll« 6 6u— morate posUU____________J 5.76 m— - 44 __________________I1&66 - - ___________ " • ..................-..{21- - " ........................I41.S6 6M^— - - ___________________46LU Prejemnik dobi ▼ sta rem kmja izpUčUo r dolarjih. MWNA NAKAHLA IXVRdOJEMO PO CA|UJ| URTVf U PRISTOJBINO«^ •, • SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 44Gla. Naroda'' Of WBT IMk 8TSEET IVAN GOSAR DOBI SPOMINSKO PLOSCO Doibrili 20 let je minilo, rwl- zahajajo. Te dni sta se prikradla tja okrog polnoči dva jx)vsem nezaaeljena gosta. In prav malo je manjkalo, da nista povzročila smrti mladega , m i i . i gostilničarje\iega sina Milana, kar .ie ugasnilo bogato ni dra- Vlomilca sta nameravala vdreti gocenoziviš nje inz. Ivana Go- v k|et> kjer ^ se imde,jala sana, Starolocana in vojnega bil p]Hna Ravnokar sta dobrovolpca, ki mu odkrijejo se pripravila? da vI(>niita vrat prihodnji mesec spominsko plo- ko ju je zmotil domači sin ki k« na njegovem domu V zgo- se j(? pri , ja, ,s kolesolll (lo. dovnni borbe za svobodo zavze- mov Slovengke Bi,strio kjor ma ime Ivana Oosarja posebno us,už})0n? feot sodnii uradnjk častno mesto. Ko ju ^ pred k]etjo> na Ko>t zaveden nacionalist je zadnji strani hiše in ju \7>ra-zapustil A%"strijo in odšel v Sr- Šal, kaj tam iščeta, sta mu od- letniki in domačini prav radi j trail jskega je bil obtoži m, da je 23. maja ponoči vdrl v hišo svoje žene, od katere je že 12 let ločen. Začel jo je zmerjati in jo hotel napasti, pa se mu je umaknila in,.se zaklenila-v sobo. Brdavs je zato napadel njeno mater, ki je v strahu skočila skozi okno in zbežala po pomoč k soisefdovim. Brdavs je na dolgo in široko razkladal, da mu žena še dolguje nekaj denarja in da je prišel po denar, žena pa je pripovedovala, da je vse plačala in da jo mož dostikrat nadleguje, čeprav sta ločena. Oba sta začela pred sodnikom prati umazano za- KONFERENCA GOVERNERJEV V ATLANTIC CITY, N. J. mm NEW YORK, N. L "j .v. .. ■ POŠILJATELJE OPOZARJAMO, ■r, kajti taks tapMUft m vOUtee)* Ur V Atlantic City je nedavno sestalo 19 governerjev, da razpravljajo o splošnih problemih. Z leve na desno so: — Hoffman iz New Jersey, Hoey iz North Caroline, Cone iz Floride, Blood iz Utah, Townsend iz Indiane, Perry iz Virginije, Alfred,i* Texasa, Johnson Iz South Caroline in Cochran iz Nebraske. Zadaj stoje: Bivši governer Floride Hardee, bivši governed Wilson iz Vermonta, governer MoMullen iz Delaware, 'Murphy iz New Hampshire, Win-^ ship iz Puerto Btco, Stark is l(iaBoarit:Miller iz Wyominga, Barrow iz &(&ine, Cross iz Conn., in Aiken iz Vermont. puh že toliko odžčipnil od Na-sredinovega zaslužka, da bi inu bilo treba plačati samo še en zlat. Pa se je skopuhu še to zdelo preveč in je rekel: "Če mi pustiš tudi ta zlat, ti povem tri zlate nauke." Nasredin je pokimal. Skopuh je rekel: "Moj prvi nauk je: če ti kdo reče, da je bolje stradati, kot imeti poln želodec, mu nikar ne verjemi. Moj drugi nauk je: če ti kdo reče, da je siromaštva več vredno kot bogastvo, mu nikar ne verjemi. Moj tretji nauk je: če ti kdo reče, da je bolje hoditi peš, kot jezditi konja, mu nikar ne' verjemi." Nasredin Hodža je medtem stopal po stopnicah navzgor. Ko je prišel do vrha, je rekel: "Gospod, tudi jaz vam povem zlat nauk. Če bi vam kdo rekel, da v tej košari ni nobena stvar razbita, mu nikdar ne verjemite!" ~ Na te besede je Nasredin Hodža vrgel košaro s porcelanasto posodo po stopnicah nav-Izdol in jo odkuril, kar so mu dale noge. r^p Zgovoren petelin kikirika že v jajcu. Policist je ustavil neprevi-ki se je v sredo podal proti Za- dnega avtomobilih, padu. Nasprotniki mu očita- — ^ tistim, kar vem o av-jo, da skuša na tem potova-1 tomobilu, — je avtomobilist li ju pridobiti ljudstvo za re-1 drzno protestiral, — bi lahko formo najvišjega sodišča. j napolnil celo knjigo. j — Že dobro. Z menoj, — ga je pozval policist. — S tistim, česar ne veš o avtomobilu, bi lahko napolnil cel špital. Če hoče Bog nekoga kaznovati, mu razveže jezik. Pri zdravniški ordinaciji: "Vaš tur na hrbtu sicer ni nevaren, toda na noben naoin ga ne smete izpustiti izpred oči . . Angleški filizof Barker vidi človeka v letu 4937 kot pravo strašilo. Čez 3000 let človek sploh ne bo več imel zob, ker jih ne bo rabil. Vso hrano bo imel v pilulah, ki se bodo v listih takoj raztopile. Narava pa pusti vsak nepotreben organ okrniti, da imajo drugi organi več moči. Zato bodo imeli ljudje čez 3000 let velike in plešaste glave. Čemu bi potrebovali lase, ko bodo pa nosili ob lepem in slabem vremenu na glavah posebne vremenu pri-lagodene klobuke? Namestu normalnih nog s petimi prsti bo imel človek na nogi samo en prst, ki bo pa seveda večji, ker bo nosil težo vsega telesa. Čez 3000 let bo Človek sploh enostavnejši. Imel bo manj reber in tudi prsti na rokah bodo brez nohtov. Čez 3000 let bodo vsi ljudje kratkovidni. . — To bi se spogledala, kaj ne, ipoja draga prijateljica, če bi se po 3000 letiji zopet srečala!.. , :; . .. . . V NAPRODAJ KOVAČNICA z vso opremo in orodjem. Prodati moram, da uredim zapuščinsko zadevo. Za pojasnila in podrobnosti pišite na: Mrs. JOHN ZAKELJ, Albert via Wilkesbarre, Pa. (2x) " OL A 8 mmr—^—T. NARODA99 New York, Saturday, September 25, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN VS'Ji. AI1UA1L. ZUSČENKO; MEDICINSKA ZGODBA Ladi k o rečeni, da sem v«e svoje življenje preklinjal šarlatane in njim podobne zdravniške masače. Zdaj 6«m pa njihov največji zagovornik. Primerijo se je namreč nekaj čudovitega, v oči bijočega. Tikoj bodi povefdano, da so vsi zdravniki odklonili lečenje te deklice. Z rokami so mahali, če«, vrag vedi, za kaj gre tu. Tu si medicin« ne ve pomagati.! 2daj se je pa ozrl preprost inotž brez srednješolske rzobraz.! be — v duši morda največji fa-lot — s svojimi očmi na deklico, malo je pomislil, kako in kaj, pa vam y bilo takoj konec težke bolezni, deklica je bila zdrava. Povedati vam morami, kako je bilo s tivto deklico. Mala deklica je bila, stara komaj trinajst let. Otroci so jo zastrašili. Odšla jc bila z doma po svojih opravkih. O--troci so se pa hoteli pošaliti in zastraisiti jo, kakor je že njihova navada; pa so vrgli na njo crknjeno mačko. Deklica se je tako prestrašila, da je izgubila dar govora. Po silnem strahu ni mogla vim" govoriti. Mrmrala je sicer nekaj, toda nobene beaede ni mogla spraviti iz ust. Celo jesti ni več prosila. Xna roditelja pa nista bila napredna — korakala nista na čelu revolucije. Bila sta siromašna obrtnika. Izdelovala sta trakove za čevlje. A deklica jc roditeljema pomagala. Z nekakšnim kolesom. Zdaj pa naenkrat ne more več sukati kolesa in dar govora je izgubila. T;iko sta torej roditelja pripeljala svojega otroka k tistemu Mpecijalistu. Pojasnila sta mu kako in kaj. In zdravnik je dejal: : — TakaJe je ta stvar: Vajina mala je izgubila dar govora, ker se je hudo prestrašila. Jaz pa pravim: kaj pa, ko bi jo še enkrat zastrašili. Morda bi pa znova spregovorila? človeški organizenn zasluži splošno občudovanje. Zdravniki in celo razni profesorji imajo težko nalogo, ker morajo ugotavljati kako in kaj in kakšni procesi sa razvijajo v človeškem telesu. Jaz se tafcorekoč v celoti strinjam z njimi in vam niti ne morem pokazati, kje ima človek jetra in kje vranico. Ta jo ima tu, oni morda tam. Ta ima bolna čreva, oni je morda izgubil dar govora, čeprav se i vso moč z brisačo od zadaj po mu jezik v redu premika. Tre-]glavi. Deklica je kriknila od ba je samo najti pravi vzroki strahu in poskočila. vfcsega tega in ga pregnati s knepelcem. In v tam je moja moč in moj nauk. Jaz pridem vzroku do dna in odstranim ga s koreninami vred. Roditelja sta se seveda ustrašila in ga prosila, naj nikar ne pretepe deklice s krepelcem /Zdravnik je pa d* jai: — Kaj vama pride na misel. Saj je ne bom pretepal s krepelcem. Vzamem recimo debelo brisačo, jiosadim vašo malo tu sem in naj tako sedi dobre tri minute. Potemi pa stopim tiho za vrata in jo udarim s to brisačo. Morda jo bo to lztrez- In pomislite — spregovorila je. Govorila je in govorila, da nikoli tega. In domov je hote- Coofcson je m ^ ti la. Mamice se je oprijemala. , o/lan ti OT*ml i im me i'1i rv\. ob zori so ga z rikšo že prepeljali v koncesijo. Cooksono-va služabnika sta dobila svoj delež in sta se vrnila kot bogataša k svojim sorodnikom. DELAVSKI VODITELJI NA PACIFIKU Toda po pravici povedano — na zunaj je bila še bolj nemirna in gledati je jela kakor da se ji je zmešalo. — Povejte nama, ali ne more zaradi tej?a zblazneti! — ©ta vprašala roditelja. — Tega vama ne morem povedati, je ogovoril zdravnik. — Moja naloga je bila vrniti j' dar govora. In to se je tud; zgodilo. Xi mi pa nič do va- dne eden najvplivnejših poslovnih ljudi v Tieneinu. NOV POVELJNIK JAPONSKE VOJSKE NA KITAJSKEM. Kakor poročajo iz Tokia, je bil general grof Terauči, vojni minister v zadnjem kabinetu Hirote, imenovan za novega vrhovnega poveljnika japonske armade na Kitajskem. S tem nilo, morda se močno prestraši jinih trdi rabljev, ker mi je vjimenovanjem, se zdi, hočejo Jain jaz računam na to, da ji bo večje veselje videti podobne tako vrnjen dar govora. .uspehe. Potem je pa vzel iz omaro Roditelja ista mu dala tri kocasto brisačo, posadil je rublje in odšla, deklico, kamor je bilo treba,.1 In d klica je res govorila, in odšel. - Ra^nm jo je bil sicer nekoliko Cez nekaj minut se ji je pojznrustil, postala je bila malce prstih približal in jo udaril na»bebast«, govorila je pa gladko. v TIENCINSKI ZAKLAD. naj Tiencina zakopal v starem vodnjaku velik zaklad. Vang je obiskal svojo mater in se vrnil pozno ponoči peš v mesto. Pri tej priliki je bil ptiea skrivnostnega dogodka: Zagle Mesto Tiencin je v zvezi s kitajsko-japonski mi z m e d a m i Knova v središču svetovnega zanimanja. Tencin je kot ena glavnih kitajskih luk pri vseh ' jJ^Kiaii^oTd^oma" sTuSb-sporih, pogodbah, morilskih ^ fc. sta 1>otopila sod v aferah ,n celo pri zgodbah o,^. ^ nametala ^ zakladih, ki na kitajski obali; tem kamenje nanj. ponci pospešiti akcijo proti kitajskemu odporu. General Terauči je eden najmogočnejših vojaških veljakov na Japonskem. Sam sin visokega vojaškega dostojanstvenika, maršala Teraučija, ki je organiziral japonsko vojsko ter je postal leta 1910 guverner Koreje, ima v vladajočih krogih odločilen vpliv. Teranfei je bil tisti udarnik, ki je po vojaškem puču leta 1936 očistil japonsko vojsko nezanesljivih elementov On je tudi neposredni kri Mednarodna organizacija razvažalcev je imenovala poseben odbor, ki se bo skušal sporazumeti s pristaniškimi delavci, katera organizacija naj .jih zastopa. Z leve na desuo so: Charles Real iz Oaklanda, Dave Beck iz Seattlea, F. Brewster iz Seattlea. Zadaj stoje: J. McLaughlin iz San Francisca, H. I)ail iz Los Angelesa, J. Carter iz Oaklanda, Joe Carsey iz »San Franeisca in A. E. Rosser iz Portlanda. po tisoč frankov in jih začeli ja, se je te vojne udeleževal na metati iz svojega vozila. Prese- j Francovi strani. Se pred krat-nečeni zasledovalci so se usta- kim je bil v fcian Sebastianu. Ko vili in so na avtomobil ista ]>o-zabili. Vsak je poskusil, da bi ujel kakšnega jurija. Med tem ko se je neznanec čedalje bolj oddaljeval, je lahko opazoval s »-«prezirljivim nasmehom, kako i ' iso se začeli njegovi zasledo-vec padca Hi rot o ve vlade, ki valci tepsti za njegov denar, .p zaradi nesoglasja s parla-l meutom morala odstopiti. ~ niso miki, imel veliko vlogo. Cookson se je z obema do-Saj je tu ono lanied glavnih ( ^^ ^ b(A.ta moRala kakor središč za čaj, ki ga preko te, trpj>b< To je bi|o v njuno lastno točke prevažajo na sever in na koris^ kajti nekoliko dni po-soverozapad, a tudi nz.111 bom- . so pot,wlili oba kalija, baz prevažajo preko Tiencma ^. gta Klan^j tuto no6 p0ma-po reki navzgor 111 vedolz oba-; j z bodalom v hrfctu iz rele. V tem kraju se torej pogos- -fce TW dni pozneje so nasli toma nakopiči mnogo denarja. ^ KianRgo umorjenega. Brž-Belci in pnpradniki rumenega j kf>n(, ^ jp UIlwri) h maščeva-piemena kuipeajo tu premoze-' k.lk^,n sonxhlik Gbeh ku-nje. j lijev. Meti belimi milijonarji, ki še j Cooksou je p(>tein svojima .lanes živijo v tiencinski >\°>H služabnikoma obljubil velik cesiji je neki J. Cookson ki si ^ zaklada ^ SQ ^ zraeniH, je svoje bogastvo pridobil na <]a ^^ ponoči k staremu nenavaden način. Wm1 seje VO(Injakll Treiba jP bilo de-narečja, ki ga govore Kitajci v m % ^ 0pre2ll06tjo, kajti ni-Tkmciiru. Tako. je nekega dne s(> m .. ^^ da.U ni prisluškoval laliko pogovora o-*>eh svojih bojev, Vanga in jFena, ki sta si pripovedovala jzgodfbo o bogatem iaposojeval-cu denarja Kiangši, ki je bil I na samotnem mestu daleč zu- ta ali oni od umorjenih kulijev povedal svojim 'sorodnikom kaj o zakladu. Posrečilo pa se je, da so sod z zlatom izvlekli brez težav in DENAR PREPRIČUJE TUDI LJUDSKO JUSTICO. Xa Rivieri se je neki avtomobilih z originalnim domisle-Mom rešil, da ga ljudje niso lhičali. Ta domislek, pa je bil tako drag, da bo težko dobil 1 i^osnemalea. Krasen osebni avtomobil je drevil z največjo biv.ino proti Xici. Ljudje so prestrašeni j skakali v stran. Neki kolesari pa se ni mogel pravočasno u-l makniti. Vozilo ga vrglo na I tla, ,kjer je obležal težiko po-j škodovan in nezavesten. Po tej nesreči afvtomobilist I ni Obstal, kakor bi bila njegova dolžnost, temveč je brzino se pospešil, da bi ušel. Ljudje, ki so to opazovali, so bili 0-gorčeni. Z avtomobili in motornimi kolesi so ga začeli zasledovati. Razdalja med zasledovalci in bežeči m avtomobilom je postajala čedalje manj-; sa. Videti je bilo, da ga bodo I kmalu dohiteli. j Tedaj je avtom obi list izvlekel i? žepa zavitek bankovcev DEDIČ MILIJONOV V ŠPANSKI VOJNI. Angleški' vojne ladje iščejo |»o severno-španskem vodovju je po radiu zvedel, da so fran-covci zavzeli Santander, se je dvignil s svojim letalom, da bi se udeležil svečanosti zmage. OBISK foriflskega letalca Ruperta Bel-|ta,0 y )V(hl pristaio v Gijonn, V uredništvu nas je obiskal Mr. Peter Kapsh, sin znanega newyorskega rojaka. Mr. Kapsh, ki biva 11a 133-20 „.v .... . H4th Street, Woodhaven, L. I., Brezzicna vest pa je bihi ma o y Y . { zast ik Well. preuranjena in - — pristal v Santandr ličniki ujeli. L'kazali so mu, naj odpelje 11 kega znanega politika v (ii-jon, ker bi ga drugače ustrelili. Španski politik je sedel z nabitim samokresom za Vel-villeov sedež in letalo se je dvignilo. Domnevajo, ■» <" Preko tisoč vzvodov do zdaj prodanih! V stoterih slovenskih dompvih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo 3e vi. Slike so iz vseh delov Sloveni* je in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — * n Bohinjsko jeiero KNJIGARNA "GLAS NARODA" I ( 216 WEST 18th STREET, NEW YORK * Dobili smo iz starega kraja povo zalogo! STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju ■ platnenimi pregibi ............7-60 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija—-30 Dravska Banovina........... .30 CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV veliki mali .. .40 .40 .15 NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Vfi^««, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentneky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming ............-26 Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 NaraOlsn je prilotiti denar, hodi A t gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali S centa. Ce poiUete gotovino, irekomandl-rajte pismo. KNJIGARNA *GL£S NARODA" 216 W. 18 Strast Haw York, V. COUBERTINOVO SRCE. Xcmiklna smrt pobudnika modemih olimpijskih ii?er, ha-rona' Pierrea do Conbcrtiaa. je zbudila po vsem svetu velik oklmev. Njegovo truplo so pokopali nedavno v lastnem irro-bu mesta Lozano, kjer je de Couhertin živel in deloval vh* nego dve desetletji. Njeirovo sreo pa bodo v žari prepeljali v Grčijo in ga pokopali kot ri Carlisleu na Antg-leškem, je zavutil, da je lijegcA' trnek ujel nekaj težkega. Menil je, da bo velika riba in je potegnil. Na trnku pa je visel na mesto ribe — li.šp z dragulji. Kakor j je pokazala preiskava, gre za plen nekega vloma. Vlomilci 'so bili dragocenosti skrili v vo-i do, da bi jih odnesli ob primerni priliki. Slueaj pa jim je zdaj napravil ("rto eez račun. NAZNANILO Rojakom po Penns-ylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnik FRANK AHLIN Rojake prosimo, naj mn poskušajo ustreči pri nabiranju naroenine. Uprava Glas Naroda Važno za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, rta Je pooten v vseh stvareh. Vsled nafe dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila In todi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitre. «*to M «*• opno obrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vso, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje In sploh vse, kar Je sa potovanje potrebno V najhitrejšem času, in kar Je glavno, za najmanjšo stroške. Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker se dobi is Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY trpi najmanj en meoec. Pišite torej takoj za bresplašna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 16th Street New York, N. Y. wtwra itn -r wrrt • ' .............. . -a. SiLi'. - -. _____fci/i -.... .».i = . it UL18 W-AROVZn New York, Saturday, September 25, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY Iff U.8JA. fp I \ Rl MOREM TI RAZODETI... ROMAN IZ 2IVUENJA O E== <0 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. =3451 3 O Njene vlažne oei najprej pogledajo Reno ter slednjič ob-vise na Wernerjevih očeli. Brata seveda zopet skrbita za veselo razpoloženje in ko okoli štirih odideta, je bilo sklenjeno, da bo Werner takoj, ko kaj izve od svojega prijatelja, sporoči Gardi, Prej pa se IkkIo še videli v nedeljo pri oskrbnikov i poroki. Dogovorili se, tla se bodo že dopoldne sešli v cerkvi, kajti v to župnijo sta sjmdala Rauek in Burgverben. Ko brata odideta, pravi Garda: "Sedaj se mi je zopet kamen odvalil od srca. Kako dobre prijatelje imam, ki mi radi pomagajo!" Rena ji prikima. "Da, Garda, takih je malo." 01>e zopet greste na delo. Nedelja naglo pride in se takoj po zajtrku praznično o>b-Ječete. Z Gardinim majhnim avtomobilom pridete točno do cerkve, kamor so prihajali vsi, ki so spadali k Raneku in Burgverbenu. Ko pridete na stole, ki so bili določeni za Ranekove, že vidite Sassenova brata na njunih sedežih. Vstaneta in se ,;ima pri kloneta. Talko j nato pride tudi gosjKxla z Gosega in ko vsi posedejo, prikoraka poročni par, kateremu sledijo sorodniki do oltarja. Orgije prično z uvodom in množica poje koral. Werner Sasson ves čas ne 'more obrniti svojih oči od Gar-dine napol sklonjeno glavo, Klaus pa z ravno takim zanimanjem gleda Renin obraz. Zahvaljevali so se Bogu. da je vstvaril toliko lepega in dobrega. Tudi to jo molitev. Poroka stasitega oskrbnika in njegove lepe, plavolase neveste je bila izvršena s primemo slovesnostjo. Po poroki so se pričele čestitko, pri čemur so mladi baronesi Ranokovi dali p ret In ost. Obema srečnima novop/oročencema seže v roko in jima izpregovori nekaj prijaznih besed. Tudi Sasse-nova brata iskreno čestitata, nato pa stopi Werner na Gardi no tran ter ji tiho in ginjeno pravi: "Kako zavidam tema dvema človekoma. Zopet grenko 5n bridko občutim, da tudi nama ne more biti dodeljena taka Ali v resnici ni nobenega upanja? Ljuba, preljub-Jjena Garda, kako naj to prenesem?" Garda pogleda njegov bolestni obraz in njene oči vlažno '/are, okoli ustnic pa se ji raztegne bolestna poteza. "ljubi We ni or — usoda noče — morava biti hrabra." "Hraber? Rajše bi bil srečen kot pa hraber. Saj vendar ni mogoče misliti, da morava vsak hoditi po svoji' poti. ":o V(*,1ke." "Toda jaz vas ljubim — ljubim vas," sikne tiho skozi ustnice m njegove oči gore na njenem obrazu. „ . ft h Ha trdno prime njegovo roko, kot bi se j" morala dr-aati. In mu tako žalostno pogleda v obraz, da eWrner inisli, da mu bo počilo srce. "Zopet sem miren. Garda, oprostite mi, ako vas mučim," jo t uho prosi. Medtem so Ranokovi z Gosega čestitali poročenemu paru. Klaus pa so obrne k Reni. "Kako pa je kaj z najino zvezo, gospica Holl? Ali še niste iznašli, kaj naju bo vodilo dalje?" jo vpraša, kajti opazil je, kako se \\ erner in Garda trudita, kako bi obdržala tvoj mir. Tudi Rena je to opazila. "Vem samo, gospod Sassen, da na Gardi leži nekaj težkega, kar je izvedela šole malo preti svojim dvajsetim rojstnim Onem. Do tedaj je bila vesela, četudi se pni varstvom svojih sorodnikov ni počutila srečne. Do tedaj v njenem življenju n, bilo ničesar, kar bi jo moglo ovirati, da bi bila srečna mogoče imam slutnjo, kaj jo teži — samo mi ni an to Stamenkovič in Sinkovčeva po 15 let ječe. (Nadaljevanje.) oi rada ž njo govorila — toda — «e bolj ranila. O tem bi tudi z kdaj nemoteno mogla govoriti. Jia ženitovanju." Klaus jo živo pogleda. "Za tako priložnost bom že jaridern'" Rena naglo ter se obrne n iiardi, ki je ravno pristopila k njiima. Ranekovi z Gosema so bili opoldne povabljeni h Gardi na kosilo in povabila je tudi Sassenova brata, da kosita z njimi V em, da sta moja prijatelja, zato mi morate tudi pomagati moje sorodnike zabavati," pravi s trudnim nasmehom W erner se tiho prikloni, ker svojega razburjenja še vedno m premagal. Klaus pa pravi, da zopet zapelje na dobro voljo Oba obtoženkina sinova ki sta kakor Običajno v tem času spala v liiši, ko je bilo o-četovo življenje v nevarnosti, sta tudi izpovedala, da je tista nesrečna; lopata zjutraj pred u-Eodnim večerom izginila, zvečer pa se je nenadno spet pojavila na svojem starem mestu. Ko je sin Janko drugega dne po umoru prišel materi povedat, da je oče umorjen, se sploh ni vznemirila. Le mirno je rekla, da mu ona ni želela smrti. Umorjenca tudi ni šla pogledat. V preiskavi pred sodiščem pa je takoj izjavila, da nihče dragi Tli umoril njenega moža, kakor Stamenkovič. Tudi je takoj, čim se je Stamenkovič pojavil spet v Čabračali, sežgal;!' Vsa njegova pisma in je tudi trdila, da se z njim veeč sestala, odkar je poslednjič prišel k njej pod okno. Svojega moža je slikala kot nasilneža, pijanca in lenuha, ki jo je vedno pretepal. Vsi sosedje pa nasprotno trdo, da jo bil pokojnik trezen in delaven mož, ki jo celo mirno prenašal ženino nezvestobo in se je razburil šele tedaj, ko je ta postala le preo-čitna. Večkrat je tudi tožil, da so svoje žene boji, ker sluti, da se ga hoče iznebiti. Se dokaj mimo sta obtoženca pričakovala pričetka razprave. Le Katarini so je tu pa ta,m poznala majhna nervoz-nost med tem ko je državni tožilec dr. Fellrdier čital obtož-nieo. Občinstvo, kateremu je bil dejanski 'stan zločina še dobro v spominu, pa jo z veliko nestrpnostjo čakalo, kako se bo Rta obtoženca zagovarjala. Lopata, s katJf-ro je obtoženec pobil nesrečnega Šinkovca, je bila deležna veliko pozornosti in marsikdo so je vprašal, kako jo mogel Stamenkovič, ki jo zelo šibke postave in je bil videti precej neodločne narave, storiti tako strašno dejanje. Na-isprotno pa je bila videti Katarina zelo odločna. Na predsednikovo vprašanje ali so jo kaj domislil, kaj je napravil, je zatrjeval, da so groznega dejanja sploh ni zavedel, tudi ne, ko so je že peljal z vlakom v Zagreb. Le vos čas je nečesa pričakoval, ni pa vedel, kaj. Sele v petek, ko se je na vso zgodaj zjutraj prebudil, mu je prišlo vso na mistel in na^ pisal je pismo Katarini ter ji sporočil, da je prišel iz Pirota, da jo hudo bolan in da leži v bolnišnici. Dejansko pa je prišel iz "Ali ste vedeli, da boste u-bili Šinkovca, ko ste udarjali po njem?" "Nič nismm vedel." "Kako da ste vzdrževali razmerje v žensko, ki je bila co-lo starejša od vas in jo imel* dorasle otroke?" "Ona me je zavedla Že od 1. 1935 sem ji stalno dajal po 600 din, pitej pa že manjše zneske. Vsega skupaj 30.000 din." V Ali zahtevate, da yam denar yme?" "Vsekako." Tako je Stkmenkov:? ** glavnem spreunenil svoje izjave iz preiskave, katere so bile glavna podlaga za obtožbo njegove ljubice. Kakor je izhajalo iz njegovega današnjega zagovora, je bil njegov glavni namen s povratkom osebno doseči, da bi mlu Katarina vrnila; njegove izdatke, ki jih je imel s pre-zivljenjem in kupovanjem obleke zanjo. "Se čutite krivi?" se je nato obrnil predsednik h Katarini. 4'Ne," jo lagodno smehljaje se odgovorila Katarina, ki je ml ločno premagala prve trenot-ko nervoznosti. S tankim piska v iin glasom ki jo mestoma prehajal od zapeljivega kramljanja v kričavo odločnost, je nadaljevala: "Samo toliko som kriva, da som ga imela (Sta-menkoviča). On je mene spravil v nesrečo, ne pa jaz svojega moža in njega." Potem je v podrobnostih razložila svoj zakon s pokojnikom. Kakor pri vsakem rwlgovoru na predsednikovo vprašanje je tudi na vprašanje, ali je vzela moža iz simpatije in ljubezni, zategnila; svoj omalovažujoči: "Ah, kje neki! Jierof me je silil. Trpel ni on, pač pa jaz. Hiša je bila prezadolžena. Mnogo som delala in garala, nisem se zabavala. Že štirinajst dni po poroki me je pretepel." Obtožertka so je neprestano smehljala in neprestano ravnala svtoj robček na mizi pred sodniki, kakor bi no bila stala prod njimi i*xl hudo obtožbo. Kakor bi bila prijateljici razlagala nedolžne doživljaje. Povedala je, da je že od 1. 1928 zaklepala svojo sobo pred mo-žem, ker ji je očital, da je bolna. V dvorani se je med njenim zasliševanjem resnoba, ki je vladala še mod Stamenkoviče-vim zagovorom, polagoana začela prevračati v tragikomedi-jo. Občinstvu je obtoženka nudila pravi teater, ki je še bolj večal njeno samozavest v zagovora. Zagovor je postajal mestoma že skoro nesramno odkrit, da je moral predsednik o-pozarjati njo in groziti tudi občinstvu, da bo dal izprazniti dvorano. Odločno je zanikala, da bi bila ona.zalezovala Stamenkovi-ča, še manj da ga bi bila kdaj-koli nagovarjala, naj spravi moža s poti. Spoznala sta se. ko je iskal njihovo služkinjo. Ko pa je hotel njo poljubiti, medtem ko se je mož odstranil, ga je nagnala k njej, češ: "Saj si prišel k njej ne pa k meni!" Predsednik: "Ali ste ga vi na govarjali?" Na to vprašanje mu je gladko odgovorila: "Saj veste, da moški ženske nagovarjajo, ne pa ženske moških." "Nista si obljubila zvfusto-be?" Kakor se je ob vsaki priliki med nagovorom postavila na stališče, da zanjo kot poročeno ženo kaj takega nikako ni prišlo v pošte v, je tudi ob tej priliki dejala: "Kakšno zvestobo neki, saj sem imela moža!" V Zakaj ste toivj imeli Sta-menkoviča?" "Zakaj noki, če ne za spolne odnosa je." "Ali niste vedeli, da ,jc poročen in da tudi njemu to ni bilo dovoljeno?" "Nič nisem vedela, jh-a ga. po tem niisem spraševala." Priznala pa je, da se jo odpeljala za njim k svoji sestri v Pančevo, ko je šel na dopust, M»ž je za to izvedel. "Ali vas je zmerjal?" "Ah, saj veste da!" se je za-smegala. Ko je pravila o poskusu ločitve, ki ga je sauna pcfkrenila, je pritrdila sodniku: "Da, res je bila škoda, da sva se poglihala." KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA (Dalje prtkodfij&J DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ....................JM GODČEVSFI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena .89 Trda vez. Cena L— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 15.9 strani. Cena .... JM POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. Jt3 SANJSKA KNJIGA ........................ SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.............4« SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................M TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena ... 70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena io TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šalolgro M Vse naše"). 189 strani. Cena ........................ VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......LM ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA* '«• WE8T 1Mb STRUT NKW TORB. N. I. Zelo odločno pa je trdila, da Staimenkoviču dolguje kvečjemu TWO din. To da natančno ve. Nikdar da ji ni on kupoval oblek. "Sama sem si jo kupovala," in po kratkem premoru: 44Da, za njegov denar." Priznala je tudi, da je moral mož sam skrbeti za gospodinjstvo in tudi kuhati, ker ona ni hotela delati zaradi prepirov. V hiši da je bil vedno 'sunder', ker so se prepirali. Posebno, odkar so je spoznala s Stamen-kovičeim, ki mu je sledila tudi za dalje časa na njegovo novo službeno mesto, ko jo bil prestavljen. Pa se je vrnila, ker jo je nabil. Potem ji jo tudi pisal iz Pirota in jo vprašal, kdaj mitsli zapustiti svojega moža. Da bi mu čim učinko-riir.'fe odgovorila, je zadnjo nedeljo pred umorom popoldne poiskala neko žensko, kateri je naročila, naj napiše vroče ljubezensko pismo, pa tudi to, da so namerava končati, ker ji ni več obstanka pri možu. Pa tako naj napiše, da. bo dedca speklo. §o preden pa je tisto pismo, ki ga je potem prepisovala pozno v noč, moglo dohiteti Stamenkoviča, se je ta sam pojavil, ko je že legfe. Ni ga takoj spoznala, ker je bil v eivilli. Opravila se je in šla. kamor ji je naročil. V gozdu sta se potem pogovarjala in on jo je terjal za denar. Ker so je ves tresel in imel plave ustnice, si je mi'slila, da jo lačen. Zato se je vrnila domov in mu prinesla nekaj hrane in 500 din. Po tem sestanku ni več govorila z njim, ostala dva dneva, pivd umorom pa je spet delala in pomagala na domačiji. V torek popoldne se je poslednji z možem sprla, ker mu je čita-la, da je ukradel uro in 500 din, ki so ji ostali od tisočaka. Ker je zanikal, da bi vzel poleg ure, ki je bila tako njegova; tudi denar, mu je zagrozila, da mu bo pa kaj iz hleva prodala. Tako je govorila neprestano v lahkotnem tonu in prav nič ni pomagalo, da so jo sodniki ostro prijemali. Mir je v dvo rani med občinfetvom nastal šele, ko je predsednik proti poldnevu pričel zatsjiševati priče. A zabave še ni bilo konec, ker se je kot prva priča pojavila zelo zgovorna specialistka za ljubezenska pisma; Marija Pri. možičeva, ki ji je bilo naročeno, naj napise tisto pismo, ki "ibo dedca vžgalo." Ta je izpovedala, da sama ni mogla brati Stam enkovičevega pisma, ker srbščine ni raaftimek^zato je to opravila Katarina, da bi se ona bolje spoznala na to, kaj in kako naj odgovori. Ob Sta-menkovičevem stavku, naj se reši moža, in ob njenem vprašanju, kaj inisli storiti, je Katarina samo pomignila z rameni Pismo je bilo stilizirano zelo sladko, kakor pismo za- 1 jubljenega dekleta na mladega fanta. Medtem ko je bila ivatarina še zelo samozavestna pri pričevanju hlapca Jožeta Platiše, ki je trdil, da je tudi njega poskušala zapeljati, pa je positala malo bolj tiha, ko sta prišla na vrsto njen 23-letJni sin Janko, ki zdaj opravlja posestvo in njen drugi sin, 17-letni Mirko. Oba sta izpovedala, dai se jima nikdar ni zdelo, da bi uživala materino ljubezen. Nasprotno pa se je zanju brigal oče, ki je bil zelo delaven in jima je včasih dejal, da se z njimi in njih domačijo ne bo dobro končalo. Starejši Janko je nekoč prepodil Stamerikoviča iz materine spalnice in mu zagrozil, da ga bo ovadil. Ko je bil starejši sin pri vojakih, je mlajši po očetovem naročilu res nekoč napisal prijavo na orožni-ško postajo in ministrstvo. Za Jankov odnos do matere je bilo značilno, da jo je med priče-vaničm le redko imenoval besedo mater. "Ta" se je prepirala, 11 ta" je motala za njim sekiro, nože, bruse, kar jo pač imela pri roki. Ob 14 uri je nato predsednik senata prekinil razpravo, ki se je potom nadaljevala ob Ifi. V teku popoldanske razpravo je predsednik senata zaslišal še naslednje priče: Marijo Jo-j A„«iiania v ci.en.ourK lovčan, ki je hodila k Kinkovi- oktobra: 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen september: Berengnrla v Cherboorg Normandie v Havre J. oktobra: Itomu v (Jcnoa (]. oktobra: .Saturuia v Trst (Juwn Mary v Cherbourg 7. oktobra: lie de France v Havre S. oktobra: Bremen v Bremen !). oktobra: Conte (H Savola v Genoa 13. oktobra: Norinnndle v Havre Aqiiitnnia v Cberbour^h 15. oktobru: Europa v Bremen 10. oktobra: Rex v Genoa 20. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Si. oktobra: Vuleania v Trst Cbamplain v Havre 13!. oktobra: Bremen v Bremen 27. oktobra: .'{O. oktobra: Conte
  • na so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj našib rojakov naseljenlb. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN FKATIK*); ČE NE JIH PA ZA VAS NAROtE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE CALIFORNJ4: San Francisco, Jacob Uoibla •'OLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Sani« Walsenburg, AL J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupan««. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčl* J. Lukanicb Cicero. J. Fabian (Chicago, Cb ttv in Dllnola) Joliet, Mary Bamblch La Salle, J. Spellch Mascoutab, Frank Augastin North Chicago in Waukegap, thias Warfiek MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec ITCH IG AN: Detroit, L. Plank ar MINNESOTA: Chlsholm, Frank Qouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Oonie Gilbert, Louis Veaael Hibbing, Joha PovBe Virgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Paniaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick new YORK: Gowanda, Karl Uttte Falls. FimI OHIO: Barterton, Olereland, Anton Bobek, Chw, Kart- Iiocer, Jacob Rem I k John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KrynM Toungatown, Anton KlkeU »R'iJGON: Oregon City, Ore« J. Koblar I'KNNSTLVANIA: Bessemer, John Jernika Brougbton, Anton Ipavee Conemaugb, J. Brexsvee Coverdale in okolica, Bin. Ivana Rupnik Export, Lools SopaniH Farrel, Jerry Okorn Forest City, Blatb Kanda Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferench'^k Johnstown, John Polanti Krayn, Ant. Tauielj Luserne, Frank Ballocb Midway. John Žnst Pittsburgh in okolica, Philip ProfV "hOip Prtfar - IV 3teelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sdrifrer West Newton, Joeeph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, Wert AU1§, it. Sheboygan. Jaecvk Kak«: VTOMING: Bock Springs, Lenta Dlamondvllle, Joe RoUch Vsak to, katere Je preJeL