Obvestilo za imetnike iPhona Bodi vedno seznanjen s svežimi novicami na naši spletni strani. Prenesi iz Applove spletne trgovine brezplačno aplikacijo Primorski mobile in boš imel dostop do vseh objavljenih novic in fotografij na www. primorski.eu. Uporabljaj funkcijo JazReporter. Posnemi dogodek, o katerem želiš poročati in pošlji fotografijo direktno v uredništvo Primorskega dnevnika. APrimorski r dnevnik Polet čez robido in osat Dušan Udovič Naneslo je, da sem se kar nekaj let skoraj vsak dan peljal po državni cesti mimo goriškega letališča. Nekdanjega, je treba pristaviti, kajti spočetka me je skoraj dnevno prešinila vedno ista misel: kakšna žalost voziti mimo tistih opuščenih in zanemarjenih poslopij, ki sta jih že leta požirala robida in osat, da je bilo še komaj prepoznati sledove letališča, kjer so nekdaj zmogla pristati tudi srednje velika letala. Ta objekt, kjer sta davno tega uresničevala svojo pionirsko letalsko avanturo brata Rusjan, je izgledal zapisan neslavnemu koncu. Nekaj zamisli za njegovo ponovno ovrednotenje se je sicer od časa do časa pojavilo, a so vse obtičale, v glavnem zaradi šibkega finančnega zaledja. A v ozadju vedno isto in logično vprašanje: le kaj naj bi gospodarsko opešana Goriška počela z letališčem. Medtem ko so brez rezultata potekale pobude in razprave, so si še vedno prijetno travnato površino nekako prisvojili nedeljski rekreativci, podobno kot - seveda veliko večji in znamenitejši - berlinski Tempelhof. Nepričakovano je naposled vzniknila prava ideja, tista, ki bo letališču v povsem novih okoliščinah vrnila že skoraj odpisano prvotno namembnost. Zgodba o ajdovskem Pipistrelu je znana, o njej smo veliko pisali in, kot kaže, bomo še veliko, seveda z veseljem. Včeraj je bil za novo poglavje položen temeljni kamen. Dogodek je bil sicer napovedan za nekoliko poznejši datum, tako da je njegova an-ticipacija malo zadišala po goriškem volilnem golažu, a to je navsezadnje stranskega pomena. Zgodilo se je namreč nekaj, kar je za te kraje in trenutek, ki ga doživljamo, skoraj paradoks. Prav v času, ko podjetja zaradi kriznih razmer zapirajo kot po tekočem traku, doživlja goriško letališče svojo rehabilitacijo kot proizvodni center letal z visoko tehnologijo in velikim potencialom, o čemer zgovorno pričajo dosedanji rezultati Pi-pistrela. Še en dokaz, da ima propulzivno podjetje z globalno vizijo in sposobnostjo lastne tehnološke inovativno-sti prihodnost, kljub kriznim razmeram, ki vladajo pri nas in v svetu. Ajdovsko podjetje prinaša v Gorico za te čase dragoceno dozo optimizma in zgled, ki mu gre slediti. NEDELJA, 18. MARCA 2012 Št. 66 (20.389) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € RIM - Težavno dogovarjanje med vlado in socialnimi partnerji Monti: Reformo dela sprejeti do konca marca Sindikati CGIL, CISL in UIL skeptični, dogovor se oddaljuje SOVODNJE - Svečanost ob začetku gradnje Pipistrelove tovarne Temeljni kamen položen, leta 2014 prva Panthera SOVODNJE - Na sovodenj-skem delu goriškega letališča so včeraj položili temeljni kamen za novo tovarno, v kateri bo ajdovsko podjetje Pipistrel gradilo štirisedežna ul-tralahka letala Panthera. Tovarna bo predvidoma dograjena prihodnje leto, proizvodnja bo stekla v drugi polovici leta 2014, čeprav pri Pipistrelu že zdaj prejemajo naročila iz vsega sveta za svoja povsem nova letala. Med včerajšnjo svečanostjo je bilo poudarjeno, da Pipistrelova tovarna predstavlja zametek bodočega letalskega pola, od katerega pričakujejo, da bo prispeval k oživitvi goriškega industrijskega sektorja. Na 9. strani SMUČANJE Zgodovinski uspeh Tine Maze SCHLADMING - Slovenka Tina Maze si je po svoji tristoti tekmi v svetovnem pokalu zagotovila drugo mesto v skupnem seštevku pokala, kar je najboljši dosežek v zgodovini slovenskega alpskega smučanja, bronasto medaljo pa je osvojila v slalomskem seštevku, kjer je bila sicer do včerajšnje zadnje tekme, na kateri je pristala na 13. mestu, druga. Obenem ima Mazejeva še vedno možnost, da kot šele četrta v zgodovini preseže 1500 točk v sezoni, za ta podvig pa mora zmagati na današnjem sklepnem veleslalo- BOTAČ-BEKA - Dolina in Hrpelje-Kozina Odprta meja v duhu prijateljstva mu sezone. RIM - Reformo dela bomo spravili pod streho v sedmih dneh, je včeraj dopoldne napovedal predsednik vlade Mario Monti. Popoldne, potem ko je tajnica sindikata CGIL Susanna Camusso opozorila, da dogovor na temeljih, ki jih je zastavila vlada, ni mogoč, je Monti nekoliko podaljšal rok za sprejem reformnega zakona: do konca meseca. Sindikate pa je pozval: nekaj morate pač popustiti. A sindikalne organizacije niso tega mnenja. Tajnika drugi dveh osrednjih sindikatov, Luigi Angeletti, Uil, in Emmanuele Bonanni, Cisl, sta potegnila s Ca-mussovo: dogovor je še daleč. Na 26. strani Dela tržaških slikarjev na ogled v Ljubljani Na 3. strani Prosecco DOC: so bila zagotovila izpolnjena? Na 5.strani Boris Pahor gost muzeja železnice Na 6. strani Veliki in mali trgovci se dogovarjajo o urnikih Na 10. strani Na Tržiškem železnica že leta brez obnove Na 10. strani SlJ Glasbena matica virn G°r'ca | I Šolsko leto 2011/12 Z GLASBO V POMLAD 5. srečanje komornih skupin Glasbene matice Kulturni dom Sovodnje sreda, 21. marca 2012 ob 18. uri Oabipmi! Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »L'altra faccia del diavolo«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Quasi amici«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore«; 17.40 -20.40 »The Help«. (30 ur, začetek 26. marca); informacije: Ad formandum Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.org. Čestitke V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je še danes na ogled razstava likovnih del dvajsetega stoletja z naslovom »Od pejsaža do teritorija - Umetnost tolmači kraje«; vstop prost, ob 17. uri brezplačen vodeni ogled. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travniku 62) v Gorici je na ogled razstava del z mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2011« na Sinjem Vrhu; do 4. aprila od torka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.00. V RAZSTAVNIH PROSTORIH POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju je na ogled multimedijska razstava »Življenje drugih - Glasovi in pogledi krajev spomina in spominov na kraje«; vstop prost. M Izleti GLASBENA MATICA GORICA vabi na 5. srečanje komornih skupin z naslovom »Z glasbo v pomlad«. Nastop učencev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v sredo, 21. marca ob 18. uri. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 19. marca, ob 20.15 abonmajski koncert Novozelandskega godalnega kvarteta; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro. PRIMORSKA POJE: danes, 18. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopajo: ŽePZ Prem, ŽePZ Justin Kogoj Dolenja Trebuša, MePZ Ko-šana, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, Oktet Bori - Postojna, MePZ Jacobus Gallus - Trst. V večnamenskem centru v Jam-ljah v soboto, 31. marca, ob 20.30. Na sedežu društva Briški grič na Bukovju 6 v Števerjanu v petek, 20. aprila, ob 20.30. SNOVANJA 2012 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v torek, 20. marca, ob 20.30 koncert z naslovom »Glas, klavir & orkester« s podelitvijo štipendij. Nastopajo Bruno Mereu, klavir, Julija Kramar, sopran, Mirjam Pahor, mezzosopran, Nikolaj Pintar, bariton, Goran Ruzzier, bariton, Goriški mednarodni orkester Ar-satelier, Marco Feruglio, dirigent. H Šolske vesti JEZIKOVNI TEČAJI NA AD FORMAN-DUMU - na razpolago sta še prosta mesta za tečaja angleščine A2 (36 ur, začetek 19. marca) in slovenščina B1 □ Obvestila »NABIRKA ZA GROB PROF. BEKARJA« poteka pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje na računu št. IT 36 D 08532 12401 000000740425. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. DRUŠTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje na občni zbor volilnega značaja, ki bo na sedežu (Ul. Valentinis, 84 v Tržiču) v soboto, 31. marca, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. C Občina Sovodnje ob Soči in Založništvo tržaškega tiska Vas vabita na literarni klepet z Vilijem Prinčičem, avtorjem knjige o bratih Rusjan Vsinjo brezkončnost Občinska knjižnica Sovodnje ob Soči jutri, 19. marca 2012 ob 18. uri MILENA KOBAJEVA jih jutri 60 slavi. Obilo sreče in zdravja ji voščijo Zanevi vsi. V zasluženi pokoj pred nekaj meseci je šla, da lahko vnuka Jana v Štmaver obiskat bo prišla. SPDG prireja v nedeljo, 25. marca, izlet po Krasu; zbirališče pred gostilno Miljo pri Devetakih ob 9. uri, hoje bo približno tri ure, vodil bo Srečko (tel. 3355421420). GMD vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177) ali v Trstu (tel. 040365473) ali na naslovu mohorje-va@gmail.com. KRUT v Gorici obvešča, da so odprta vpisovanja za 10-dnevno letovanje na Mali Lošinj, ki bo od 21. junija do 1. julija; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.:00386-30339004 0 Prireditve KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z ZTT, Založbo Mladika in GMD vabi »Na kavo s knjigo« v četrtek, 22. marca, ob 10. uri. Ob prisotnosti avtorja bo Majda Ar-tač Sturman predstavila zbirko kratke proze Marka Sosiča »Iz zemlje in sanj«. KRUT v Gorici vabi v ponedeljek, 26. marca, ob 18. uri na predstavitveno konferenco delavnice spomina »Kako upočasniti umsko staranje« s specialistko klinične psihologije in nevropsihologije Vali G. Tretnjak in psihologinjo Jano Pečar; prijave in informacije na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. Prispevki Egon Nanut z družino daruje 30 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. Pogrebi JUTRI V RONKAH: 11.00, Guido Boscarol (iz Trsta) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Mario Berne v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.50, Natalia Forrese vd. Farne iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. ZAHVALA Vilko Nanut Iskreno se zahvaljujem ravnateljici, učnemu in neučnemu osebju zavoda Gregorčič-Trubar ter vsem ostalim za sočustvovanje ob izgubi mojega očeta. Nadja z družino Ravnateljica, dijaki, profesorji in neučno osebje zavoda Vega sočustvujemo s Tomažem Bratovichem ob izgubi dragega OČETA 12 Nedelja, 18. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / ŠTEVERJAN - Pri društvu F.B. Sedej proslavili kulturni praznik Poklon zemlji in slovenski besedi S filmom so se spomnili, kako se je meja zarezala v Brda Pri društvu F.B. Sedej v Števerjanu so slovenski kulturni praznik proslavili 8. marca na večeru z naslovom »Sveta si, zemlja«. Prireditev je povezovala Lučana Bu-dal, ki je spregovorila o navezanosti na rodno zemljo in slovensko besedo. Recitatorja Stefania Beretta in Nikolaj Pintar sta ob klavirski spremljavi Martine Valentinčič večer obogatila z recitacijo odlomkov iz knjig pesnikov in pisateljev. Udeleženci so tako prisluhnili besedam velikanov slovenske književnosti, kot sta Ivan Cankar in Oton Župančič, briških pesnikov Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta, pa tudi današnjih besednih ustvarjalcev Klavdije Vončina in Davida Bandlja. Budalova je v svojih uvodnih mislih poudarila pomen navezanosti na zemljo kot na prostor, kjer ljudi povezujejo jezik, kultura, način življenja. Poseben poudarek je bil namenjen trenutkom, ko človek razkrije, da je ogrožen, da mu sovražnik jemlje zemljo in svobodo. Dramatično izkuš- GORICA V službi človeka Pred sto leti je bil rojen msgr. Klinec Na današnji dan pred sto leti je bil v Vipolžah, ob vznožju Brd, rojen Rudolf Klinec, goriški duhovnik, nadškofijski kancler pod štirimi nadškofi, plodovit publicist in zgodovinar, zagovornik ekumenskega gibanja, cerkveni sodnik, predvsem pa narodno čuteč Slovenec, ki je za sabo pustil več knjig z zgodovinsko in domoznansko vsebino (Zgodovina Goriške nad-škofije, Zgodovina Goriške Mohorjeve družbe, Primorska duhovščina pod fašizmom itd.), številne članke v koledarjih, časopisju in zbornikih, predavanja o verskih in družbenih vprašanjih, pustil pa je tudi trajne sledi v ljudeh. Po izobrazbi je bil msgr. Klinec jurist. Preko trideset let in do svoje smrti leta 1977 je bil kancler goriške nadškofi-je ter dolgoletni sodnik cerkvenega sodišča v Gorici in Benetkah. Zaradi svojega položaja in ugleda je imel stike z vplivnimi osebnostmi svojega časa tako na cerkvenem, kulturnem in političnem področju. Bil je med duhovniki, ki so se pogajali z vrhovi Osvobodilne fronte na Primorskem, kot predstavnik slovenske duhovščine pa je bil leta 1946 zaslišan pred zavezniško razmejitveno komisijo. V morda najbolj trpkem obdobju za primorske Slovence je tedanje ideološke boje doživljal na lastni koži. V vsem povojnem času je bil s svojim strokovnim znanjem, kulturno odprtostjo in širino srca vsestransko angažiran v goriškem javnem življenju kot verski organizator in zagovornik slovenskih interesov. Kot nadškofijski kancler je odigral odločilno vlogo pri ustanovitvi slovenske duhovnije v Gorici in poskrbel je, da so Slovenci na Krminskem dobili versko središče pri Subidi. Zaznamoval je tudi Goriško Mohorjevo družbo, ki je med njegovim tajnikovanjem zasnovala svoje najbolj zahtevno delo - izdajanje Slovenskega primorskega biografskega leksikona. GMD se je njegovemu spominu poklonila leta 2010 z izdajo njegovih »Dnevniških zapisov 19431945«. Tudi iz njih diha Klinčeva osnovna drža: ni bil v službi ideologij, temveč človeka. Rudolf Klinec njo vojnega obdobja je ponazoril pogovor dveh kmetov iz dela »Izgnanci« Alojzija Resa: ko se morata odpraviti v izgnanstvo, začutita, kako težko je zapustiti kmetijo, s trudom obdelana polja in vinograde, domačo vas. Tudi Brici so imeli solze v očeh, ko so odhajali in za sabo gledali na razdejano zemljo, uklonjene vasi, porušene zvonike. Konec vojn pa Brdom in Goriški ni prinesel miru: prvi svetovni vojni je sledil mračni čas poskusov narodnega izničenja, po drugi vojni pa je meja razdelila slovenski prostor med dve državi. V programu števerjanskega večera je bila tudi projekcija filma »La terra degli ospiti - Zemlja gostov« mladega goriškega režiserja Marca Devetaka, ki je prizore posnel tudi na Valerišču. Filmska pripoved uprizarja življenje na kmetih v povojnem času, ko je bila skozi Goriško speljana meja s tedanjo Jugoslavijo. Ta je v mnogih primerih ločila kmeta od njegove zemlje, ki je postala dosegljiva samo skozi zastražene mejne prehode in ljudem, ki so imeli posebno dovoljenje - dvolastniški dokument. Meja pa ni razparala le zemljišč in kmečkih posestev, pretrgala je tudi prijateljske in sorodstvene vezi ter gospodarski pretok. Ljudem je jemala tudi življenja, saj je bil nelegalni prehod kaznovan s strelom; še danes nam ni dano vedeti, koliko prebežnikov je za vedno zakrila briška zemlja. Domačini pa so se vsekakor znašli, tudi s tihotapljenjem so pomagali svojcem in znancem onstran državne meje, kjer je primanjkovalo osnovnih dobrin. Po projekciji je režiser povedal, da je med pripravami za snemanje filma in iskanjem lokacij ob meji, spoznal veliko ljudi, ki so mu razkrili svoje spomine na tedanji čas. Mnogo je še namreč zgodb, ki bi jih bilo treba ohraniti v zgodovinskem spominu, preden tonejo v pozabo. Tok zgodovine je vendarle umaknil bodečo žico, čas je spremenil tudi ljudi: današnji človek se vse manj istoveti z zemljo - je zaključila Lučana Budal -, prepoznaven pa je po maternem jeziku, ki ni zgolj občevalno sredstvo, ampak je izraz posameznikove in narodove duše, izraz kulture in njenega bogastva. Govornica je še navedla dejstvo - kot izhaja iz raziskave inštituta Slori -, da se le 19 odstotkov dijakov prvega letnika goriških slovenskih višjih srednjih šol prepoznava za Slovence, kar razodeva veliko spremembo v demografski sliki naše narodne skupnosti. Večer v Sedejevem domu so sklenili z mislijo Ivana Cankarja: »Bogatejši so pač drugi jeziki, pravijo tudi, da so miloz-vočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo - ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje.« (sb) Lučana Budal nagovarja udeležence števerjanske prireditve bumbaca GRADIŠČE - Valvassori v Galeriji Spazzapan Upor in nelagodje do lepote zaradi zlaganosti sveta Umetnik je živopisano krilo predrl s puščico S postavitvijo kiparske instalacije »Oznanenja«, ki jo je Goričan Giorgio Valvassori izdelal leta 1981, so v Galeriji Spazzapan v Gradišču ob Soči začeli z novim nizom enomesečnih »mini razstav«, ki so fokusirane na predstavitev enega samega umetniškega dela in procesa njegovega nastajanja v razpre- VRH Športno in veselo Med četrtkovim večerom v centru Danica je bilo ponovno veselo in hrupno, saj je bil na vrsti drugi dogodek v okviru vrhovskega športnega meseca. Gornji in Dolnji Vrh sta se tokrat pomerila v malem nogometu. Igralci in navijači so bili napeti, vsak je pač tekmoval oziroma navijal za zmago svojega dela vasi, ne da bi pozabil, da sta na prvem mestu zabava in druženje, ne pa kreganje, kdo je najboljši. Nazadnje je točka šla tako spodnjemu kot zgornjemu delu vasi, saj so zmago slavili moški z Gornjega Vrha, po dolgem in napornem »boju« pa ženske iz dolnjega dela vasi. Končni izid je sedaj 11:5 za Dolnji Vrh. Sproščeno vzdušje se bo nadaljevalo jutri, 19. marca, ko bosta na vrsti odbojkarski tekmi, v četrtek, 22. marca, pa namizni tenis. V programu sta še 26. marca šah in 31. marca štafeta, ki bo zaključila športni mesec. (ca) danju risb in osnutkov, od prve zamisli do končne izvedbe. V posrečeni postavitvi, ki domiselno izkorišča prehodne prostore galerije od pritličja vse do drugega nadstropja, lahko sledimo postopnemu zorenju umetniškega klica, ki se je v Valvassorija, skoraj slučajno, zasadil med vožnjo z vlakom iz Gorice v Benetke, ko se je v kupeju zagledal v reprodukcijo freske Beata Angelica, renesančnega umetnika in dominikanca, s prizorom »Marijinega oznanenja«: pritegnila so ga živopisana angelova krila. Motiv je zatem obdeloval v risbah, v katerih je preverjal vse faze, od oblikovne in barvne skladnosti motiva do raznih variant nosilnega sistema inštalacije, ki je morala biti pritrjena na steno. V tem postopku je smiselno prilagajal tehniko in material, tako da risbam z dodelanimi, tehnično preciznimi detajli, stoji nasproti belina angelove peruti iz krhkega svilenega papirja. Vendar končno delo ne sega do lirične zamaknjenosti Beata Angelica, prej nasprotno. Valvassori je živopisano krilo predrl s puščico in s to gesto izpovedal svoj upor in nelagodje - kot sam pravi v priložnostni publikaciji - do lepote, ki ni več dosegljiva v zlaganosti in poželenju sodobnega sveta. Valvassorijevo »Oznanenje« bo na ogled le še danes, 18. marca. Ravno tako danes z začetkom ob 11. uri pa se bodo v prostorih galerije o kiparski instalaciji ter o percepciji in trženju sodobne umetnosti pogovarjali sam likovnik Giorgio Val-vassori, umetnostni kritik Denis Viva in galerist Valentino Turchetto iz Vidma. Saša Quinzi ŠTEVERJAN - Otroci iz vrtca in osnovne šole Radi obiskujejo knjižnico in se srečujejo z babico Majdo V števerjanskem vrtcu Kekec tudi letos potekata projekta »Babica pripoveduje« in »Rad berem«, ki se medsebojno prepletata in dopolnjujeta. Malčki redno zahajajo v občinsko knjižnico v spremstvu svojih vzgojiteljic. Petletni otroci jo obiskujejo enkrat mesečno, tri- in štiriletni otroci pa trikrat v teku celotnega šolskega leta. Kaj jim nudi knjižnica? Možnost, da se v zgodnjem otroštvu soočijo s knjižnim bogastvom, saj je knjižnica, kljub svoji majhnosti, kar bogato založena, saj števerjan-ska občina vsako leto namenja nekaj denarja nakupu novih knjig. Prijazna knjižničarka malim bralcem vsakič predstavi nekaj knjižic in jim jih da na razpolago, zato da si jih ogledajo, prelistajo in nato izberejo. Pred odhodom si lahko vsak otrok nekaj knjig izposodi in jih obdrži do naslednjega obiska. Obiski tako otrok iz vrtca kot iz osnovne šole oživljajo vaško knjižnico, kjer se seveda veselijo tudi odraslih občanov. V okviru projekta »Babica pripoveduje« pa je vaško šolo in knjižnico do danes že trikrat obiskala Majda Zavadlav, upokojena učiteljica in otrokom priljubljena pravljičarka in igralka, ki se zna s svojo čustvenostjo in radoživostjo približati otroškemu svetu. V telovadnici so se zbrali otroci števerjanskega vrtca in prvega leta osnovne šole ter prisluhnili babici Majdi, ki jim je s svojim igralskim talentom animirala različne pravljice. Učenci so sodelovali, plesali, se gibalno in ustno izražali. Skratka, ob poslušanju so se tudi pošteno razgibali in pozabavali. Po koncu pravljice so otroci iz vrtca odšli še na obisk vaške knjižnice, kjer jih je pričakalo novo srečanje s prijaznim svetom knjig. (sg) V družbi pravljičarke se vsakič pošteno razgibajo in pozabavajo GORICA Jutri mestno priznanje Edyju Reji V deželnem avditoriju v Ulici Roma bo jutri ob 16. uri svečanost, med katero bodo podelili dvanajsto nagrado mesta Gorica, ki jo bo v okviru praznovanja mestnih zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana prejel nogometni trener Edy Reja. Svečanost se bo začela s pozdravom nadškofa Dina De Antonija in župana Et-toreja Romolija. Sledil bo nastop goriškega kitarističnega orkestra, ki ga vodi Claudio Pio Liviero; zapela bo sopranistka Siriana Zanolla. Okrog 16.45 bodo izročili priznanje Reji, medtem ko bo nekdanji župan Antonio Scarano prejel posebno priznanje goriške občine. Slovesnost bodo sklenili kitaristi. Nagrado mesta Gorice so pred Rejo prejeli Zoran Mušič, Vittorio Peri, Tonino Zorzi, Michele Martina, Quirino Principe, Cecilia Seghizzi, Sergio Tavano, Paolo Maurensig, Bruna Muzzolini Tomasini, Ales-sandro Marangoni in Gianni Bisiach. Nedelja, 18. marca 2012 APrimorski r dnevnik nedeljske teme PO SREČANJU BERSANIJA, CASINIJA IN ALFANA Z MONTIJEM Montijeva vlada trdnejša, ugled strank pa blizu ničle Vojmir Tavčar 44.6: Tweet PierferdinandoCasini Pierfercfinanda ET^jl Siamo tutti qui! Nessuoa cfefezione! pic,twitter.corm/)V2S]i ■^P g) Nascondi 1a foto fomrtodaO Photobucket Zelo verjetno bo treba še veliko usklajevanja, preden bo dogovor dosežen, vendar po četrtkovem vrhu z voditelji treh strank, ki podpirajo vlado, se zdi pot premierja Maria Montija manj strma in manj posuta z ovirami. Morda je fotografija nasmejanih Angelina Alfana, Pierluigija Bersanija in Pierferdi-nanda Casinija, za katerimi z očetovskim nasmeškom stoji predsednik vlade Monti, ki jo je voditelj tretjega pola takoj po začetku četrtkovega srečanja objavil na tviterju, nekoliko preveč optimistična sinteza srečanja, vendar ni dvoma, da je po soočenju, ki se je zavleklo vse do prvih petkovih ur, vlada univerzitetnih profesorjev bolj trdno v sedlu. Usoda vlade doselj ni bila nikoli na nitki, ker je bilo vsem jasno, da ni nobene alternative in da bi bila za stranke, ki podpirajo vlado, morebitna politična kriza usodna. Napetost, ki se je zaostrila, potem ko je bil premier pred enim tednom prisiljen odpovedati sre- čanje na vrhu, ker je sekretar Ljudstva svobode Alfano napovedal, da se ga ne bo udeležil, pa je bila vsekakor dodatna ovira za predsednika vlade in njegove ministre, prav v času, ko s socialnimi partnerji usklajujejo reformo o trgu dela. Dodatne preglavice je premierju povzročala polemika med najmočnejšima partnerjema njegove nenavadne koalicije: Ljudstvom svobode na eni strani in Demokratsko stranko na drugi. Še zlasti se je v prejšnjem tednu iskrilo med Alfanom in Bersanijem, saj ni minil dan brez njunega besednega spora, vlada je bila kljub veliki večini pri glasovanju o nekaterih priporočilih v parlamentu nekajkrat poražena. V nekaj tednih se je nabralo toliko zamer, da je zaskrbelo tudi predsednika države Giorgia Napolitana, ki je takoj po obisku nemške kanclerke Angele Merkel v Rimu v sporočilu za javnost izpostavil sozvočje med vladama v Rimu in v Berlinu in poudaril ugled, ki ga Montijeva ekipa uživa v Evropi. Nato pa je med govorom v Bologni, kjer so mu podelili častni doktorski naziv, zopet poudaril pomen sedanje vlade in novega vzdušja s tvornejšim sodelovanjem med strankami. Teden dni po odpovedanem srečanju na vrhu se nihče od treh voditeljev sedanje večinske povezave ni mogel več izogniti soočenju s predsednikom vlade, čeprav so napetosti v strankah, ki so prispevale k zaostritvam minulih tednov, ostale nespremenjene. Večji spra-vljivosti pa je botrovala tudi zavest, da je Italija z novo vlado pridobila na ugledu in se je izognila finančni katastrofi, vendar težave, kot je izpostavil predsednik vlade, niso mimo. Škorenj je še vedno na prepihu, dovolj bi bilo nekaj nepremišljenih potez pa tudi samo manj odločnosti pri uveljavljanju reform, pa bi bila država zopet v zosu. Gospodarske in mednarodne razmere, prigovarjanje predsednika države, tudi šibkost strank, ki se zavedajo, da v tem času med ljudmi niso priljubljene, vse je prispevalo k temu, da so na četrtkovem srečanju na vrhu Monti, Al- fano, Bersani in Casini uskladili stališča. Pri tem je vsak od sogovornikov nekaj pridobil, nekaterim zahtevam pa se je moral odpovedati ali pa jih vsaj ne postaviti ulimativno. Tako je zlasti sekretarju Demokratske stranke Bersaniju odleglo ob ugotovitvi, da je reforma trga dela skoraj pod streho. To vprašanje, ki ga bo treba še doreči, saj je na nekatera nerešena vprašanja opozorila vsedrža-vna sekretarka sindikalne konfederacije CGIL Susanna Camusso, kar nekaj hude krvi pa je zaznati tudi med organizacijo malih in srednjih podjetij, ki ostalim sogovornikom očitajo, da so mnoge specifične probleme teh podjetij prezrli, je eno najzahtevnejših, s katerimi se spoprijema sedanja vlada, saj bi lahko povzročilo veliko socialne napetosti. Kaže, da se je Bersani tudi osebno angažiral, da bi pomagal preseči najbolj sporne točke, kako se bo zadeva iztekla pa bo jasno ta teden, saj je Monti sklical za torek srečanje s socialnimi partnerji. Če bo dogovor o reformi trga dela dosežen in ga bodo podprli vsi socialni partnerji, si bo Demokratska stranka lahko pripisala to dejstvo kot uspeh ali vsaj kot dejstvo, da se je izognila neuspehu. Prav tako se Bersani lahko pohvali, da je uveljavil nekaj pogledov svoje stranke v ukrepih za boj zoper korupcijo, metem ko je glavni Alfanov dosežek dejstvo, da je bilo vprašanje javne radijske in televizijske hiše Rai (ki je tako pri srcu predsedniku Ljudstva svobode Silviu Berlusconiju) dejansko odloženo. Sicer se je Alfano odpovedal tudi zahtevi, da bi morali biti sodniki civilno odgovorni za svoje morebitne napake, v zameno pa je dosegel, da bo vprašanje telefonskega prisluškovanja na seznamu problemov, ki se jih bo treba lotiti. Največji pa je bil po četrtkovem srečanju izkupiček predsednika vlade Montija,ki je že s problemi, ki jih je dal na dnevni red pogovora, izpostavil dejstvo, da ima vlada pravico ukvarjati se z vsemi vprašanji vključno s problemi medijev, pravosodja, televizijskih frekvenc in da njen delokrog ni omejen zgolj na gospodarsko politiko kot so poudarjali mnogi predstavniki Ljudstva svobode. Seveda maneverski prostor vlade ni neomejen, upoštevati mora pač dejstvo, da ima še vedno opravka s parlamentom, ki je z večino glasov odobril floskulo, da je Karima El Mahroug (bolj znana je kot Ruby Rubacuori) nečakinja pred nedavnim odstavljenega egiptovskega predsednika Mubaraka. Montiju je tudi uspelo nekoliko pomiriti duhove in omiliti polemiko med strankami, ki podpiranjo njegovo vlado, čeprav je predsedniku vlade najbrž jasno, da se bo v prihodnjih mesecih temperatura zopet dvignila zaradi upravnih volitev. V Ljudstvu svobode je živčnost zelo velika, saj javnomnenjske raziskave napovedujejo Berlusconijevi stranki poraz tudi zaradi razporoke s Severno ligo, ki bo nastopila sama. Mnogi komentatorji menijo, da bi Ljudstvo svobode lahko celo razpadlo, če bo volilna zaušnica zelo močna. Napeto pa je tudi v Demokratski stranki, kjer so veliko hude krvi povzročili izidi primarnih volitev, saj ni skoraj nikjer prodrl kandidat, ki ga je podpiralo vodstvo stranke. Dodaten glavobol pa povzročajo tudi škandali, v katere je vpletenih nemalo predstavnikov stranke (zadnji po vrsti je škandal, ki je izbruhnil v Bariju in oplazil tudi župana Micheleja Emiliana). Nekoliko mirneje je v tretjem polu. Pierferdinando Casini se skuša uveljaviti kot najbolj zvest in trden opornik Montijeve vlade in si prizadeva, da bi bila presežena sedanja pretežno bipolarna politična ureditev. V sredinski povezavi ima vidnejšo vlogo, od kar je predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini zopet potisnjen v ozadje, medtem ko se mora Francesco Rutelli sedaj ubadati predvsem s posledicami afere, v ka- tero je vpleten nekdanji blagajnik raz-puščene Marjetice Luigi Lusi. Vendar z vidika priljubljenosti se Casiniju ta izpostavljena zvestoba vladi ni preveč obrestovala. Javnomnenjske raziskave namreč jasno kažejo, da uživa sedanja vlada med ljudmi precejšen ugled, čeprav je vsem naložila kar krepko zategovanje pasu, medtem ko je ugled strank na najnižji ravni. Uveljavljeni Renato Mannheimer ocenjuje, da zaupanje v stranke ne presega 4 odstotkov. Nekateri drugi so nekoliko manj črnogledi, vendar v nobenem primeru zaupanje v stranke ne presega 10 odstotkov. Razmere močno spominjajo na čase izpred dvajsetih let, ko je razpadla prva republika in so se po vihri preiskave čiste roke dobesedno razblinile stranke, ki so imele nosilno vlogo v prvih 40 letih italijanske republike. Kot v prvi polovici devetdesetih let je nezaupanje v stranke izredno razširjeno, v javnomnenjskih preiskavah je zdaleč največ neodločenih, ki ne vedo, za koga bi danes volili. Vse pogostejši škandali, ki prihajajo na dan v teh dneh, pa tudi prezir, s katerim so se parlamentarci odzvali na poziv, naj tudi oni sami nekaj žrtvujejo za sanacijo države in naj znižajo svoje osebne dohodke, v očeh volilnih upravičencev niso dvignili ugleda strank. Pred 20 leti je politično praznino napolnil Silvio Berlusconi. Medijski mogotec je takrat znal pridobiti ljudi s svojo politično ponudbo, ki je izzvenela kot inovativna, konkretna, pozorna do potreb ljudi. Kam nas je tista navidezna inovativnost pripeljala je danes vsem pred očmi, saj so prisiljeni k zategovanju pasu, korupcija je še bolj razširjena, organiziran kriminal vrinja svoje tipalke v gospodarstvo. Z razliko od prve polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja pa danes ni videti nikogar, ki bi italijanskim volivcem ponudil nov pristop, spregovoril o reševanju konkretnih problemov, se izognil nejasnosti in nedorečenosti političnega žargona. Dosedanja italijanska desnica je v hudi krizi.Severna liga, ki je v veliki zadregi zaradi škandalov, doživlja kot travmo politični in tudi telesni zaton svojega voditelja Umberta Bossi-ja, vendar si ne more privoščiti zamenjave, ker bi se najbrž vnela bratomorna vojna med »polkovniki«, ki so si doslej odrezali svojo rezinico oblasti v senci strankinega ustanovitelja. Ljudstvo svobode je prav tako v veliki negotovosti, saj sekretar Alfano ni znal nakazati jasne smeri plovbe. Veliko nedorečenosti je tudi med sredinskimi silami, saj je Casini kot glavni cilj nakazal naj bi tudi v prihodnjem mandatu državo vodila vlada strokovnjakov, ki naj bi jo podprla podobna povezava kot podpira sedaj Montija. Na ta način Casini upa, da bo lahko presežena sedanja politična bipolarnost in bodo sredinci postopno zopet postali odločujoči jeziček na politični tehtnici. Veliko nejasnosti pa je tudi na levi, kjer Demokratska stranka še nima jasne identitete, predvsem pa nima jasnega projekta, ki bi ga lahko ponudila volivcem. Bremeni jo dvojnost ustanovnih strank Levih demokratov in Marjetice, od katerih vsaka vleče voz na svojo stran. Italijo vrednot Antonia Di Pietra kaj rado zanese v populistične prijeme, ki so tako značilnbi za njenega voditelja, ostale leve stranke so dokaj marginalne. Mario Monti sedaj zagotavlja italijanski ladjici sorazmerno mirno plovbo, vendar čez leto dni bo moral predati krmilo. Komu? V sedanjih razmerah je težko predvideti, kako se lahko stvari razpletejo ali zapletejo na italijanski politični sceni. Če pa si stranke ne bodo znale zopet pridobiti ugleda, če ne bodo znale ponuditi volivcem nekih tudi nekoliko vizionarskih projektov, bo italijanska demokracija vse bolj hroma in nevarno je, da začne usihati. 1 4 Nedelja, 18. marca 2012 NEDELJSKE TEME / POTUJOČI OTROCI šE Naša letošnja junakinja vzgojnega programa doktor Bolha Zuza je v volneni kapi na Barbini glavi odpotovala z babico v zmajsko mesto h r k z Ker smo si mi otroci tudi želeli potovanja nam je združenje staršev plačalo avtobus, ki je odpotoval iz šempolajskega trga v zgodjih jutranih urah. u ■ * iSt i t • 1 V autobusu smo se pogovarjali o zanimi-nivosti in posebnosti Ljubljane, o pripovedki grškega junaka Jazona, argonavtih in zlatem runu, kije po pomoti zgrešil smer namesto, da bi z ladjo Argo zaplul proti Črnem morju je zašel v Savo in nato v Ljubljanico. Med vožnjo smo prepevali pesmi, ki sta jih nam vzgojiteljici spesnili in uglasbili. Pripeljali smo se na Krekov trg pred Lutkovno gledališče, kjer smo si ogledali lutkovno predstavo "Kdo je Vidku sraj-čico napravil". '■j ■■ l JE L 1 J Po dolgem iskanju ga ž vili na Zmajski most, kj ste kipe zmajev Fridjev / NEDELJSKE TEME Nedelja, 18 . marca 2012 1 399 MPOLA Jestrpno smo čakali, kdaj se bomo z vzpe-ijačo pripeljali na Ljubljanski grad, kjer naj )i živel zmajček Fridi, saj smo to izvedeli iz :godbic in pripovedk. /I -l s 1 Hm! Pot nas je vodila preko Tromostovja do Prešernovega trga. Mogočno se je tu dvigal Prešernov kip z muzo. Poklonili smo mu lovorov venček, mu zapeli pesmico in pogledali v smer, kjer sega njegov pogled v hišo Wolfove ulice št. 6, kjer je bil kip Primičeve Julije. Ker so nam naši želodčki začeli kruliti smo se napotili na Cirilov Metodov trg, v staro gostilno "Sokol" z lepim železnim ptičem na vhodu in tu okusno obedovali. ^al nismo srečali, zato smo za-er smo videli začarane brona-e družine. Domov smo se vrnili v popoldanskih urah utrujeni a polni novih doživetij in spozanj. navduseni otroci šempolajskega vrtca in vzgojiteljici Tretiach Silva Terčon Andrejka 1 6 Nedelja, 18. marca 2012 NEDELJSKE TEME / OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE VIDEMSKE POKRAJINE Prodorno delovanje prinaša rezultate Pogled na polja v začetku Nadiških dolin, z nekoliko zasneženim Matajurjem v ozadju du Vabilo na srečanje o varnosti pri delu Kmečka zveza vabi svoje člane na srečanje, ki bo v ponedeljek, 19. marca ob 19. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah Na dnevnem redu bo izredno aktualna tema: Obveznosti kmetijskega podjetnika v zvezi z normami, ki zadevajo varnost pri delu. Predaval dr. Valentino Patussi, odgovoren za strukturo preventive in varnosti v delovnih okoljih pri Tržaškem podjetju za zdravstvene storitve. Tema je sicer članom zveze že znana, novost pa je v tem, da bodo kmetije z letošnjim letom podvržene na osnovi odloka 81/2008 natančnejšim kontrolam in strožjim kaznim pristojnih kontrolnih organov kot so Podjetje za zdravstvene storitve (ASS) ali Enota za preprečevanje ponaredb in zdravstvo (NAS-Nuc-leo antisofisticazioni e sanita). Vsled tega je potrebno, da se člani natančno in izčrpno seznanijo z obstoječo zakonodajo in jo dosledno spoštujejo in izvajajo na svojih gospodarstvih. Dodaten razlog za to je dejstvo, da so za kršitelje omejnenega odloka predvideni poleg adminstativ-nih glob tudi kazenski postopki. Svetovalna služba KZ V petek, 9. marca, je bil v Košonih pri Prapotnem v gostilni Al Ceppo občni zbor Kmečke zveze videmske pokrajine. Pomembnega srečanja se je udeležilo veliko število članov, ki so z zanimanjem sledili poročilu predsednika zveze Giuseppeja Specogne. Dobra udeležba na zasedanju je ponovno potrdila interes beneških kmetov, da so pod okriljem deželne Kmečke zveze združeni v svojo stanovsko organizacijo, s katero so v nekaj letih dosegli pomembne rezultate. Specogna je učinkovito prikazal gospodarsko in družbeno stanje v Nadi-ških in Terski dolini. Pri tem je podčrtal predvsem zaskrbljujoč padec števila prebivalcev vsled nepretrganega izseljevanja in povabil vse gospodarske in družbene dejavnike, da se zavzamejo za oživitev kmetijstva in turizma, ki sta ključnega pomena za gospodarski razvoj tega območja. Na predsednikova razmišljanja se je navezal tajnik zveze Stefano Predan, ki je v svojem posegu nanizal vrsto pobud, izvedenih v sodelovanju med kmetijskimi in turističnimi krajevnimi stvarnostmi. Med temi izstopata po uspešnosti Večerja na travniku, prirejena v Srednjem in Burjanka, prirejena v Bardu. Predan je v svojem izvajanju izrekal pomisleke na račun Lokalne akcijske skupine, katere članica je Kmečka zveza, ker ni v njenem upravnem odboru primernega predstavništva teritorija. Ob tem je izrazil potrebo, da novi upravitelj Gorske skupnosti sprejme ustrezne ukrepe. Predan je tudi podčrtal zavzetost Kmečke zveze za izvajanje čezmejnih in mednarodnih kmetijskih projektov, ki naj bi se udejanili v letu 2012. Glede bodočega delovanja zveze je predsednik Specogna napovedal projekt za obnovitev gojenja avtohtone sorte jablane Sevka v sodelovanju z videmsko univerzo. Na vrsto bodo prišle tudi druge pobude za ovrednotenje kostanjevih pridelkov in izdelkov. Med gosti je posegel tajnik Deželne kmečke zveze Edi Bukavec, ki je poudaril potrebo po specifični in usmerjeni kmetijski politiki za višinska območja. Zaustavil se je tudi pri enotnem občinskem davku (IMU), ki bo gospodarsko hudo prizadel kmetijske obrate, posebej pa višinske. S tem v zvezi je predsednik Specogna naslovil poziv na krajevne upravitelje, naj pri obdavčevanju kmečkih stavb aplicirajo najnižje količnike, ki jih predvideva zakon. Občni zbor je potrdil prodorno delovanje Kmečke zveze v videmski pokrajini za katero je značilna vse večja razširjenost in je sposobna nuditi čedalje kakovostnejše palete storitev, kar je omogočilo občuten porast števila članov. STROKOVNI NASVETI Pomladansko sejanje Magda Šturman Letošnja zima je bila res suha, s temperaturami več dni pod ničlo. Nenadna otoplitev v prejšnjih dneh bo povzročila prebujanje veliko rastlin, pa čeprav prave pomladi še ni. Zato moramo še posebno paziti, da ne bi morebitne pozne pozebe ogrožale naše rastline. Z nekaterimi opravili, kot je sejanje ali presajanje nekaterih rastlin, se ne smemo prenagliti. V naših krajih lahko namreč nastopijo pozne spomladanske pozebe celo do konca aprila. Če smo že jeseni zaorali in pokopali gnoj, kar je najbolje, v tem času zemljo le zrahljamo in zdrobimo. Če pa je še nismo obdelovali, moramo to storiti sedaj. Pred obdelovanjem dodamo zemlji zreli hlevski gnoj, idealno bi sicer bilo gnojiti že jeseni. Gnoj se v teku zime razkroji in izboljša strukturo ter zračnost tal. Približna količina hlevskega gnoja je 3 kg na kvadratni meter. Gnoj mora biti dobro zrel. Potresti ga moramo po vsej površini čim bolj homogeno, zdrobiti ga moramo na čim manjše delce. Tla orjemo približno 30-35 cm globoko. Lahko tudi obdelujemo z moto-kultivatorjem. Če pa imamo manjše površine, obdelujemo kar ročno. To storimo s pomočjo lopate, ki ima različno obliko, odvisno od značilnosti tal. V primeru težke, glinaste zemlje, izberemo lopato koničaste ali trikotne oblike. Taka lopata je tudi primerna za tla, ki imajo veliko kamenja. Če imamo v vrtu pirnico, izberemo vilasto lopato. V primeru težkih tal lahko dodamo tudi pesek ali šoto. Nato uredimo gredice. Po možnosti naj bodo slednje nekoliko dvignjene, da voda ne zastaja. Zemljo, v katero bomo sejali drobna semena, kot so solata, korenček ali peteršilj, mora biti še posebno dobro pripravljena. Korenček in peter-šilj počasi kalita, zato ju moramo že od vsega začetka redno zalivati in odstranjevati plevel. Pri skoraj vseh zelenjadnicah moramo upoštevati pravila kolobarjenja. Zelo važna je kakovost semen. Seme naj bo sveže, po možnosti ga sproti kupimo in lanskega semena raje ne uporabljamo. Večina semen zelenjadnic namreč izgubi kalivost po 3 - 4 letih. Če nam vseeno ostane kaj semena, ga za naslednje leto hranimo v zaprti, po možnosti kovinski škatli, v svežem in suhem prostoru. V prodaji dobimo semena različnih sort in tipov. Lahko na primer izbiramo med navadnimi in hibridnimi semeni. Zadnja so dražja in bolj primerna za poklicne vrtnarje. Proti koncu marca na prosto sejemo solato rezivko, korenček, peteršilj, špi-načo in druge zgodnje vrtnine. Pomladanske sorte solate, špinača in radič so dol-godnevne rastline. To pomeni, da gredo proti juniju, ko so dnevi najdaljši, rade v seme. Zato jih moramo sedaj čim prej sejati. Pri izbiri sort moramo vsekakor vedno upoštevati točen čas setve, ki je naveden na konfekciji. Korenček, peteršilj in zeleno sejemo po možnosti v vrste. Na ta način lažje redčimo, uničujemo plevel, rahljamo med vrstami in pozneje tudi lažje pobiramo. Za vse zelenjadnice velja, da ne sejemo pregosto. Globina semena ob setvi je zelo pomembna. Plitveje sejemo na primer pri težki, glinasti zemlji, bolj globoko pa pri bolj peščeni. Bolj zgodaj spomladi sejemo plitveje. Praviloma sejemo v globino, ki naj bo 2 do 3 krat dolžina semena. V glavnem sejemo drobna semena 0,5 do 2 cm globoko, debelejša pa 4 do 5 cm globoko. Komaj posejano površino pokrijemo z vrečevino ali s pajčevinastim vlaknom, da se površina nekoliko ogreje in da jo branimo pred nalivi. Zmerno in redno zalivamo. Vrečevino odkrijemo brž, ko seme vzkali in pride na dan. Tokrat pa moramo še bolj pozorno zalivati, da premočen curek vode ne bi odnesel drobnih semen. Od vsega začetka zatiramo plevel. Plodovke, kot so paradižnik, bučke, papriko in druge, pa v tem času sejemo le v notranje ogrevane prostore. Najbolj pogosto je, da kupimo sadike. To storimo pri nas šele konec aprila ali v začetku maja, odvisno tudi od lege (v bregu sadimo nekoliko prej). V slučaju, da so noči še hladne, ko smo jih že sadili (pod 12° C), jih pokrijemo s pajčevinastim vlaknom ali tunelom. Zelo praktična za sejanje je uporaba več prostornih zabojev iz plastike ali iz polistirena. Polistiren je toplejši, zato primernejši za čim hitrejšo kalitev. Pri vzgoji rastlinic je važen substrat. Lahko kupimo že pripravljeno namensko zemljo, ki je obenem tudi razkužena. Posejane lončke ali zaboje postavimo v nekoliko toplejši in osvetljen prostor. Rastlinice moramo zmerno zalivati, malo ali nič gnojiti, da ne rastejo prehitro. Veliko proizvajalcev veliko gnoji in zaliva sadike, da hitreje rastejo. Take rastline imajo šibak koreninski sistem, obenem so zelo podvržene boleznim in škodljivcem. Zato moramo tudi ob nakupu vedno izbirati ne prevelike rastline, da je nadzemski del rastline sorazmerno razvit s koreninami. Grah, česen in čebulo sadimo čim prej, če še nismo, saj zdržijo nižje temperature. Isto velja za krompir, ki ga, odvisno od sorte, posadimo že v drugi polovici marca v bregu, na kraški planoti pa nekoliko pozneje. V tem času ga naročimo ali kupimo, 2-3 tedne pred sajenjem pa ga silimo. KORISTNA NAVODILA OB KONCU ZIME Smotrno upravlj anj e vrtnih tal Ob koncu zime se začnejo dela na zelenjadnem vrtu. Pri tem je zelo pomembno, kako ravnamo z vrtnimi tlemi. Zato ne bo odveč, če podamo nekaj navodil za preprečevanje neželenih pojavov, ki občutno vplivajo na pridelek in s tem na uspeh našega vrtnarjenja. Utrujenost in izčrpanost tal Utrujenost in izčrpanost tal sta pojava, ki bi jih poljedelci, posebej zelenjadarji, morali poznati, saj se pogosto pojavljata na naših poljih, zlasti pa v zele-njadnih vrtovih. Žal pa temu ni vedno tako, zato jima bomo namenili svojo pozornost, predvsem v zvezi z obdelovanjem vrnih tal. Utrujenost tal O talni utrujenosti govorimo, kadar zemljo enostransko izkoriščamo. Takšen primer zasledimo na primer pri lobodnicah (blitva, špinača, vrtna pesa ipd). Če eno izmed teh kultur sadimo ali sejemo na isto mesto, rodi vedno manj. Že v tretjem letu zaporedne setve je pridelek količinsko in kakovostno tako močno prizadet, da truda ne povrne. To pa ne velja, vsaj ne v isti meri, za vse kulture, saj je znano, da na primer krompir lahko sadimo več let zapored, ne da bi se pridelek zmanjšal, seveda pod pogojem, da ga redno gnojimo, zlasti s kalijevimi gnojili. Iz navedenega lahko sklepamo, da utrujenost lo-bodnic, predvsem pese, ne moremo pripisati samo eno- stranskemu izkoriščanju tal, temveč zelo verjetno koreninskim izločkom, ki neugodno usmerjajo zelo veliko število biokemičnih procesov v tleh. Ti procesi zavirajo normalen razvoj nekaterih rastlin, posebej pa vrtnin. Med slednje spadajo poleg že omenjenih lobodnic tudi plo-dovke (jajčevci, paradižnik, kumare, bučke itd), pri katerih se ob zaporednem gojenju na istih površinah močno širijo glivična obolenja koreninskega sistema in vratu. Neuspehi pri pridelovanju določenih vrtnin torej ne nastanejo zaradi enostranskega izkoriščanja talnih hranilnih zalog, temveč so posledica mnogo bolj zapletenih procesov, ki so povezani z mikroorganizmi tal. Izčrpanost namreč lahko odpravimo z gnojem in gnojili, ne moremo pa z njimi odpraviti utrujenosti. Ta ima svoj izvor v življenjskem okolju korenin in nastane zaradi porušenega ravnotežja v talni biosferi. Zaradi napačnega in enostranskega izkoriščanja zemlje se lahko pretirano razmnožijo na primer gli-stice (Nematode), ki kot škodljivci ovirajo razvoj gojene rastline. Tak primer so vinogradi, kjer se že 100 ali več let ponavlja gojenje trte, kar je omogočilo visoko prisotnost nematod, ki povzročajo virusna obolenja, ker jih prenašajo iz okuženih trt na zdrave. Pogosto tudi glivice ovirajo pridelovanje zelenjave, kar velja, kot smo že omenili, predvsem za plodov-ke. Sem sodi na primer ovenelost kumar in paradižni- ka. Tudi vrtne jagode ne uspevajo, če jih več let zaporedoma gojimo na istem mestu. Tudi tega so ponavadi krive nematode. Če jagode uvrstimo v redni vrtni kolobar in jih izmenjamo z zelenjadnicami, preneha utrujenost. Kolobarjenje Edino učinkovito sredstvo za preprečevanje utrujenosti tal je kolobarjenje, vsled katerega zamenjujemo na istem rastišču iz leta v leto vrtnine. Izjema so le trajnice, ki ostanejo na rastišču več let (n.pr. špargelj) in jih zato izločimo iz rednega setvenega kolobarja. Kolobar je po trajanju lahko dveleten ali večleten, v odvisnosti od zaporedja gojenih kultur. Pri vrstenju niso vsa zaporedja enako primerna, zato se nekaterih izo-gibajmo, če hočemo doseči najvišje in najbolj kakovostne pridelke. Omenili bomo nekaj primerov možnih zaporedij, oziroma takih, ki se jim moramo izogibati. lobodnice (špinača, blitva, rdeča pesa) se med seboj ne prenašajo, zato morajo priti na isto mesto šele v tretjem ali četrtem letu; kapusnice (cvetača, zelje, ohrovt) naj ne sledijo križnicam; solata ni izbirčna, lahko sledi vsem kulturam, tudi sebi, zato je priljubljen vmesni pridelek, ki ovira le razvoj čebulnic (čebula, česen, dro-bujak itd), druge kulture pa le izjemoma; paradižnik uspeva za vsemi okopavinami, kar velja tudi za papriko in jajčevec; nobena od teh pa ne sme slediti sebi, če ne v razmiku treh let; kumare lahko sledijo vsem kulturam, vendar jih smemo gojiti na isti površini šele po treh letih; grah in čebula dobro uspevata za kapusnicami; korenček uspeva za vsemi okopavinami, z izjemo zelene; za zeleno je dober predhodnik špinača, za špinačo pa krompir; fižol kolnik prenaša samega sebe; tržaški radič rezivec ne sledi sam sebi; krompir lahko gojimo zaporedoma, če mu nudimo dovolj hranil; na izločini (površina, ki je izločena iz kolobarje-nja) gojimo trajne kulture (špargelj, rabarba-ra, artičoka, hren, komarček). Kot smo spoznali iz navedenega, je upravljanje zelenjadnega vrta dokaj zahtevno. Osnovna navodila, ki smo jih podali, pa nam bodo pomagala, da bomo lažje temu kos, pri čemer nam bodo seveda pomagale tudi izkušnje iz prejšnjih let. Če pa bo prišlo do napačnih izbir, ne pozabimo, da se učimo tudi iz napak. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB / NEDELJSKE TEME Kronika dvanajstletne zgodbe (zaenkrat še brez konca) Ob predložitvi vladnega osnutka za ratifikacijo Evropske listine za manjšinske jezike Bojan Brezigar Palača poslanske zbornice v Rimu Pred dobrim tednom dni nas je presenetila novica, da je italijanska vlada sprejela osnutek zakona za ratifikacijo Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Gre za pomemben dokument, eden izmed dveh dokumentov Sveta Evrope, ki zadevajo zaščito narodnih manjšin. Prvi dokument, okvirno konvencijo o zaščiti narodnih manjšin, je Italija ratificirala že pred več kot desetimi leti in njeno izvajanje poteka dokaj dobro; v kratkem naj bi odbor ministrov Sveta Evrope sprejel že tretje poročilo, ki bo, kot kaže, priznalo Italiji znaten napredek pri zaščiti manjšin. Z Evropsko listino pa so bile v Italiji vedno velike težave. Italijanska vlada je listino podpisala 27. junija 2000. Leta 1999, po odobritvi okvirnega zakona za zaščito jezikovnih manjšin, bolje poznanega kot zakona 482, je postopek za podpis listine takoj stekel. Prej si vlada listine ni upala podpisati, ker v Italiji še ni bilo osnovne zakonodaje, ki bi omogočala izvajanje tega pomembnega mednarodnega dokumenta, saj so pred zakonom 482 obstajala samo določila za zaščito nemške, francoske, slovenske in la-dinske manjšine. Prvi zakonski osnutki Prvi osnutek ratifikacijskega zakona je bil predložen 12. julija 2000 v poslanski zbornici; predstavili so ga poslanci manjšinskih strank, Luciano Caveri (Union Valdotaine), Siegrfied Brugger, Karl Zeller, Johan Georg Widmann (Sudtiroler Volkspartei) in Giuseppe Detomas (Ladins). Besedilo je sestavljalo pet členov. Prvi člen je pooblaščal predsednika republike, da ratificira listino, 2. člen je poudaril nujnost zas-ščiter manjšin na osnovi zakon482, s 3. Členom bi ustanovili državno posvetovalno telo jezikovnih manjšin, 4. člen je vseboval finančno postavko (100 milijonov lir letno), zadnji člen pa je vseboval rutinsko določilo, da zakon začne veljati dan po objavi v Uradnem listu. 12. decembra 2001 je osnutek s podobnim besedilom vložil poslanec Mario Brunetti, Albanec iz Kalabrije, izvoljen na listi levosredinske koalicije. Vseboval je štiri člene, prva dva popolnoma enaka Cave-rijevemu predlogu, naslednji člen je predlagal posvetovalno telo, ki bi ga sestavljalo 5 predstavnikov manjšin in v ta namen določalo 300 milijonov lir, sledila pa je običajna končna formula. Oba predloga sta vsebovala tudi seznam poglavij listine, ki naj bi jih Italija izvajala. V zakonodaj ni dobi, ki se je končala v aprilu 2001, ni bilo časa za odobritev teh besedil in parlament o tem ni niti začel razprave. Mandat 2001 - 2006 V zakonodajni dobi, ki se je začela maja 2001, je bilo vloženih pet zakonskih osnutkov. Štiri zakonske osnutke so vložili člani parlamenta, enega pa je predložila vlada: 9. oktobra 2001 so poslanci nemške, francoske in ladinske manjšine (Zeller, Brugger, Widmann, Detomas, Colle) predložili dokaj enostavno zakonsko besedilo, ki je vsebovalo samo štiri člene. V prvem členu je bilo običajno pooblastilo predsedniku republike, da ratificira listino, drugi člen je vseboval seznam zaščitenih jezikov, torej seznam, ki ga vsebuje že zakon 482, v 3. členu je bila finančna postavka (51.654 evrov letno, v vrednosti torej natanko 100 milijonov lir), sledila pa je končna postavka. Tu ni bilo nobene navezave na seznam poglavij, ki naj bi jih Italija izvajala. 13. februarja 2002 je zakonski osnutek vložilo 23 poslancev sredinske stranke UDC. To besedilo je vsebovalo 6 členov. Prvi člen je bil enak ostalim besedilom, drugi člen je povzemal predlog poslancev manjšin, 3. člen je pooblastil vlado, da sprejme ukrepe, ki so potrebni za koordinacijo dejavnosti v zvezi z izvajanjem listine, naslednji zakon je seznamu zakona 482 dodal dva jezika, gallo-italico in tabarchino, naslednji člen je vezal izbiro poglavij na besedilo zakona 482, zadnji člen pa je vseboval finančno postavko, 2,5 milijona evrov letno. 21. marca 2002 so zakonski osnutek predložili trije poslanci Severne lige in sicer Ce, Fontanini in Guido Rossi. Besedilo je bilo sestavljeno iz petih členov in je zelo podobno besedilu poslancev manjšinskih strank; edina sprememba je pooblastilo vladi, da sama določi poglavja listine, ki jih bo Italija izvajala. 7. junija 2002 pa je svoje besedilo predložil tudi poslanec stranke Naprej, Italija! Andrea Di Teodoro. Prva dva člena sta enaka prej navedenim besedilom, 3, člen pa je znatno razširjen in vsebuje predlog za ustanovitev stalnega posvetovalnega telesa, ki bi ga sestavljali predstavniki države, dežel in krajevnih uprav in naj bi se sestalo najmanj dvakrat letno. 4. člen je vseboval finančno postavko (51.654 evrov letno), 5. Člen pa običajno končno določilo. Tu je treba še poudariti, da nobeno od zgoraj navedenih besedil ni vsebovalo seznama členov, ki naj bi jih izvajali; to nalogo so predlagatelji prepuščali vladi oziroma Južni Tirolski in Dolini Aosta, ki imata za zaščito manjšin ustavna pooblastila. Vladni zakonski osnutek O predloženih besedilih sta na skupnem zasedanju razpravljali komisiji za ustavna vprašanja in za zunanje zadeve. Razprava se je začela 16. oktobra 2002 in za poročevalca sta bila določena Patrizia Paoletta Tangheroni in Pietro Fontanini. Na tistem zasedanju je podtajnik pri ministru za deželne zadeve Alberto Giorgio Gagliardi napovedal, da bo vlada predložila svoje zakonsko besedilo. Vlada je svoje besedilo predložila 15. Januarja 2003. Sestavljeno je bilo iz treh kratkih členov: pooblastilo predsedniku republike, da ratificira listino, vključitev listine v italijansko zakonodajo in določilo o začetku veljave. Tudi tu ni bilo seznama poglavij. Poslanci so na seji 7. aprila 2003 pozvali vlado, naj dopolni svoje zakonsko besedilo z neposredno povezavo na zakon 482 in z ustreznim seznamom jezikov in poglavij listine. Mesec dni kasneje je podtaj-nik Gagliardi sprejel predlog za navezavo na zakon 482, ni pa soglašal z vključitvijo seznama, češ da bi to pristojnost lahko prepustili vladi. Na isti seji so poslanci oblikovali manjšo delovno skupino z nalogo, da pripravi končno besedilo, ki naj bi ga v obravnavo predložili poslanski zbornici. O delu te skupine ni uradnih zapisnikov. Znano je le, da je ta skupina predložila svoj izdelek 30. julija 2003: to besedilo je bilo zelo skromno. Prva dva člena sta povzemala člene prejšnjih besedil, 3. člen je vseboval seznam jezikov, kot ga vsebuje zakon 482 in priložen je bil seznam poglavij, ki naj bi jih Italija izvajala, sledila je končna določba. Zakonsko besedilo ni vsebovalo nobene finančne postavke, Poslanska komisija je na zasedanjih 30. septembra in 8. oktobra potrdila besedilo; nato so ga posredovali za obvezno mnenje še petim poslanskim komisijam. Končno besedilo in izbira poglavij Besedilo, ki ga je odobrila komisija poslanske zbornice, je bilo sestavljeno iz petih členov in v prilogi je vsebovalo seznam poglavij, ki naj bi jih Italija izvajala. Poslanci torej niso sledili predlogu vlade, ampak so se odločili, da ta seznam vključijo v zakonsko besedilo. V 1. členu je običajno pooblastilo predsedniku republike, da ratificira listino, sledi določilo, ki listino vključuje v italijansko notranjo zakonodajo. 3. člen določa, da je ozemlje izvajanja listine ozemlje, na katerem se izvaja zakon 482, naslednji člen določa oblikovanje posvetovalnega odbora in prejšnjemu predlogu dodaja dva predstavnika manjšin: zadnji člen vsebuje običajno določilo o začetku veljave zakona. Medtem ko je besedilo ratifikacij-skega zakona zelo enostavno, je priloženi seznam poglavij, ki naj bi jih Italija izvajala, zelo kompleksen. Zaradi zgodovinskih razlogov namreč ni raven zaščite enaka za vse manjšine; na primer, kar zadeva predšolsko vzgojo, je bila za vse jezike predvidena najvišja raven (vzgoja v jeziku manjšine), medtem ko je za osnovne šole, za srednje šole in za poklicne šole najvišja raven predvidena samo za nemški in slovenski jezik, nekoliko nižja za francoski, še nižja za ladin-ski in najnižja za ostale jezike. Pač pa je bila za vse jezike predvidena možnost izobraževanja odraslih, izpopolnjevanja učiteljev in preverjanja znanja jezikov. Podobno odločitev so poslanci predlagali za vsa poglavja. Najvišja raven je bilo v vseh primerih namenjena nemški manjšini in v nekaterih primerih slovenski, francoski in ladinski. Za nekatere člene je za slovenski, francoski in ladinski jezik predvidena srednja raven, medtem ko je nižja raven namenjena ostalim jezikom. V zvezi s televizijskimi sporedi je treba omeniti določilo o posebnih televizijskih sporedih za nemški, slovenski, francoski in ladinski jezik s samostojnim televizijskim kanalom ter primerne ukrepe za vključitev drugih jezikov, med temu furlanščine, v televizijske sporede državne družbe RAI. Nedelja, 18 . marca 2012 1 7 Razprava v poslanski zbornici Poslanska zbornica je razpravi o tem zakonu namenila kar tri zasedanja. Razprava je potekala 13., 15. in 16. oktobra 2003. Razpravo sta uvedla poročevalca Fon-tanini in Paoletti Tangheronijeva,m ki sta predlagala odobritev zakona. Sicer pa je Fontanini že v prvem posegu izpostavil vprašanje televizijskih sporedov v furlanskem jeziku, ki je kasneje postalo osrednje vprašanje celotne razprave. Fontanini je dejal, da furlanščino govori 700.000 ljudi v deželi Furlaniji Julijski krajini in da ti ljudje potrebujejo poseben televizijski kanal v svojem jeziku, ne pa samo nekaj občasnih sporedov, kot je predvideval osnutek ratifika-cijskega zakona. V splošno razpravo sta posegla samo dva poslance; Južni Tirolec Zeller je dejal, da je prav, da država ratificira to pomembno listino in obžaloval, da je vlada pripravljena izvajati samo tisti del listine, ki ga država dejansko že izvaja. Poslanec Levih demokratov Maran pa je govoril o vlogi jezikovne raznolikosti v globaliziranem svetu in dejal, da je integracija možna samo če vsakdo lahko ohranja svoj del različnosti. Večina razprave je, kot rečeno, zadevala televizijske sporede v jezikih manjšin. Fontanini in Maran sta vztrajala pri zahtevi, da je treba dvigniti raven furlanskega in sardinskega jezika ter da je treba za ta jezika predvideti poseben televizijski kanal. Ob koncu razprave so se dogovorili za kompromisno rešitev: seznama poglavij niso spremenili, vendar so v zakon vključili nov člen, ki je določal, da bodo v dogovor med državo in družbo RAI vključili določilo o posebnih televizijskih kanalih za furlanski in sardinski jezik, če zaradi tega ne bo višjih stroškov za državo. V besedilo so vključili popravek, ki ga je predlagal poslanec Zeller in ki je določal, da ta ratifikacija ne bo vplivala na raven zaščite tistih manjšin, ki že sedaj uživajo višjo raven od tiste, ki jo določa ratifikacijska listina. Za tako popravljeno besedilo je glasoval 401 poslanec, štirje so bili proti. Razprava v senatu V senatni komisiji se je razprava začela 26. januarja 2006 z imenovanjem poročevalcev, senatorja Falcierja za komisijo za ustavna vprašanja in senatorja Miloša Budina za zunanjepolitično komisijo. Oba sta predlagala potrditev ratifikacijskega zakona. Tu pa so se zadeve zapletle, finančna komisija ni posredovala mnenja in tako je bil zakonski osnutek petkrat preložen, na šestem zasedanju 28. februarja 2006 pa ga je komisija predala senatni zbornici. Tu je treba opozoriti, da je poslanec Stiffoni (Lega Padana) zahteval vključitev venet-skega jezika v ratifikacijski zakon in zahteval, da besedilo pošljejo nazaj v komisijo. Večina je glasovala za njegov predlog in tako se je razprava končala. Budin si je do zadnjega dneva prizadeval, da bi senat ta zakon potrdil, vendar ob koncu zakonodajne dobe za to očitno ni bilo politične volje. Zakonodajna doba 2006 - 2008 Obstajalo je upanje, da bo levosre-dinska vlada predlagala senatu, da potrdi besedilo po hitrem postopku, ki ga zakon omogoča za tiste zakonske predloge, ki so bili že odobreni v eni veji parlamenta v prejšnji zakonodajni dobi. To se ni zgodilo, predvsem zaradi zapleta s televizijskimi sporedi v furlanskem jeziku. Ministrstvo za komunikacije je ugovarjalo, ker v zakonskem besedilo glede televizijskih sporedov v furlanščini in sardinščini ni bilo soglasja ministrstva in poudarilo, da je nesmiselno govoriti o novih televizijskih kanalih, če za to ni ustreznih finančnih sredstev. Tako je izbruhnil televizijski konflikt. Družba RAI je vztrajala, da programov v furlanščini ne bo zagotovila, če tega ne bo v ratifikacijskem zakonu, ministrstvo pa je bilo proti vključitvi postavke v ratifikacijski zakon. Tako je bilo vprašanje opuščeno, sicer pa je tista zakonodajna doba trajala samo dve leti in ratifikacija te listine očitno ni bila prioriteta. Tu se ta zgodba konča. Manjka zadnje poglavje, ki se začenja sedaj. Vlada je predložila svoje besedilo, enako, kot ga je pred leti odobrila poslanska zbornica, osnutke so vložili tudi poslanci in senatorji, med temi seveda parlamentarci manjšinskih strank in tudi senatorka Tamara Bla-žina. Upati je samo, da bo tokrat res zadnje poglavje in da se nam k temu ne bo treba vračati čez nekaj let z drugim nadaljevanjem te žalostne zgodbe. 1 18 Nedelja, 18. marca 2012 NEDELJSKE TEME / /me »Evian« poznamo danes kot oznako za francosko mineralno vodo. Ime izvira iz istoimenskega kraja (Evian-les-Bains) na južnem bregu Ženevskega ali Lemanskega jezera. Marca leta 1962 je bilo na jezeru veliko prometa. Vsak dan je jahta iz Lausanna v Evian ob diskretnem toda strogem vojaškem varovanju pripeljala delegacijo alžirske osvobodilne fronte (FLN - Front Liberation Nationale) na pogajanja s francosko vlado in se ob koncu dneva z njo vračala v Švico. Napad francoskih skrajnežev na potek pogovorov je bil vsekakor mogoč. Šlo je za usodo nadaljne francoske prisotnosti v Alžiriji. Za vojno ali mir. Ključen je bil 19. marec, ko sta obe strani podpisali dogovor o premirju. Po skoraj osmih letih gverile, požiganja vasi in polj, mučenja, bombardiranja z fos-fornimi bombami in pokolov se je zaključila ena zadnjih etap dekolo-nizacije Afrike. Francija se je izvlekla iz skrajno nečastnega obdobja, ki je doživelo svoj prvi pretres maja leta 1954 s ponižujočim vojaškim porazom v Vietnamu. Le nekaj mesecev zatem (1. novembra) je zagorelo v Alžiriji, ki je bila že preko sto let pod francosko oblastjo in v mnogo-čem že sestavni del Francije kot kolonija namenjena naseljevanju svojih subjektov. V več kot stoletju je bilo veliko uporov, ki po svojem obsegu spadajo v epska dejanja. Priseljenci (v zaključni fazi imenovani »pieds noirs«) so predstavljali velik gospodarski potencial. Razvili so intenzivno poljedeljstvo in popolnoma pregazili primitivno kmetovanje domačinov. S primerno prilagojenimi zakoni so si brez obzira prisvajali najboljšo zemljo. Vstaja se je začela z dolgo serijo atentatov in napadov na policijske postojanke. Francoska vlada je reagirala emotivno. Upor je razglasila za napad na Francijo in odgovorila z vojno napovedjo. Pri sklepu niso vzeli v poštev krivde lastne politike ali pravic Alžircev. Notranji minister je bil tedaj kasnejši francoski predsednik Mitterand. Presenetljivo so bili Francozi skoraj enotni glede zatrtja upora, medtem ko je bila alžirska stran v znatni meri deljena. Dokaj močna komunistična partija se v začetku ni vključila v operacije, so pa njeni pripadniki posamično pristopali v vrste in nekako kršili strankino disciplino. Nezaupanje FLN do KP je ostalo do konca in se podaljšalo v dobo samostojnosti. Težko razumljiva delitev je obstajala med številčno zelo močno alžirsko diasporo v Franciji. Politično zavedni Alžirci so pretežno verovali v MNA (Mouvement National Algerien), izrazito levičarske usmeritve. FLN jih je postopoma pridobil zase, delno s strahom pred terorističnimi atentati. Na francoskih tleh so v nekaj letih zabeležili več tisoč alžirskih žrtev bratomorne vojne, sicer pa so alžirski delavci v Franciji zbirali velike vsote denarja za nakup orožja. Nič bolje se ni godilo Alžircem na domačih tleh. Sam vodja vstaje Ahmed Ben Bella je odredil, da se fizično likvidirajo »interlocouteurs«, torej subjekti, ki so zagovarjali kompromis s Francozi, čeprav niso aktivno sodelovali kot kolaboranti. Ob likvidaciji teh posrednikov se je FLN znašala še nad njihovimi družinami in včasih nad sosedi, ki niso imeli nič skupnega z bolj spravnimi stališči. Vojna v Alžiriji je bila vseskozi zelo krvava. Francoska armada je ob največji intenzivnosti vojne razpolagala s skoraj 400 tisoči vojakov in 60 tisoči »harkijev« ali vojakov, ki so izhajali iz alžirskega prebivalstva. Kar tri tisoč je bilo pripadnikov gibanja OAS (Organisation de l' Armee Secrete) odločno fašističnega kova. Skrajneži so izvajali teroristične atentate proti alžirskemu civilnemu prebivalstvu in na francoskih tleh proti ustanovam in posameznikom, ki so vedno krepke-je zagovarjali umik iz Alžirije. Če so pripadniki OAS nastavljali bombe, so enote FLN včasih z največjo krutostjo prerezale vratove (degorgement) številnim rojakom ob najmanjšem sumu nelojalnosti. Veliko nasprotij je bilo med samimi politiki. Med Alžirci se je zgodilo nekaj nenadnih sprememb, ki so za marsikaterega izpostavljenega vo- » LA BATTAILLE D'ALGER « Mineva 50 let od konca francosko - alžirske vojne Bruno Križman \ Na fotografijah v smeri urinega kazalca: prizor iz filma La Battaglia di Algeri; francoski general Jacques Massu; alžirski uporniki; režiser Gillo Pontecorvo; aretacija Yacefa Saadija, vidnega voditelja FNL fl/t w Al JMV Ss y f f ^ ; f ran ditelja pomenile smrt. V francoskem taboru se je politika postopno nagibala h kompromisu, kar pa je izzivalo hude proteste, nerede in nasilje v Alžiriji. Urbano francosko prebivalstvo iz Alžira, Orana in Co-stantine se je balo za svoj izrazito privilegiran status. Lastniki poljedelskih površin, ki so bile v številnih primerih ogromne, so se bali za usodo svojega imetja. Čeprav se v literaturi kmetijska območja omenja kot lastnino, je bil ta pojem skozi vso fran-cosko-alžirsko sobivanje vprašljiv, kajti zemljo so Francozi domačinom enostavno odvzeli. Posebno obsežnih frontalnih vojaških spopadov v Alžiriji nikoli ni bilo. Borci FLN so bili v primerjavi s Francozi oboroženi primitivno. Močan udarec samozavesti kolonov so alžirski uporniki zadali 20. avgusta 1955, ko so istočasno napadli več na- selij na skrajnem severovzhodu in pobili nekaj preko 100 ljudi, med temi približno petino rojakov, ki so delali pri Francozih. Napade so izvajali izza meje s Tunizijo, kjer so imeli razmeroma varna zatočišča. Francozi so odgovorili brutalno in opustošili področja z alžirskim prebivalstvom. Uradno poročilo je govorilo o 1273 ubitih teroristih (hors-de-loi), FLN pa je objavil grozljivo številko 12500 ubitih. Po koncu vojne je francoska zgodovinarka navedla novo številko 7500 žrtev. Točno leto kasneje je politični vrh FLN postavil temelje bodoče ureditve samostojne države, izločil nekaj voditeljev in začrtal zelo ostro strategijo. Samo dva meseca kasneje pa doživel hladno prho. Letalo maroške letalske družbe so med potjo od Rabata v Tunis pre-stregli francoski lovci in ga prisilili k pristanku v Alžiru. Vohunska mreža je sporočila, da je bil na krovu vrhovni vodja upora Ben Bella in še štiri tesni sodelavci. Iz zapora so jih spustili komaj po koncu vojne. Na bojnih poljih se je sreča vedno bolj nasmihala Francozom. Njihov »bog vojne« je bil general Jacques Massu, poveljnik padalske brigade. V svoji karieri je bil zelo aktiven in uspešen kot »maquis« (partizan) v borbi proti nacistom. V Alžiriji se je izkazal s krutimi potezami, uvedel sistematično mučenje in v koncentracijska taborišča (znana kot strateška naselja) stlačil skoraj dva milijona Alžircev. Pod težo udarcev na podeželju se je upor preselil v mesta (La bataille d' Alger) in začel sejati teror. Francozi so odgovarjali milo za drago. Iz Francije ni bilo političnih znakov o kaki podpori vojaškim operacijam. Visoki oficirji v Alžiru so si zato omislili kar državni udar in enote padalcev so priletele v oporišče tujske legije na Korziki, da bi od tam svoje prevratne ukrepe uresničile še v Parizu, kjer je bil položaj na robu državljanske vojne. Politika se je tedaj spomnila na generala de Gaulla, neaktivnega že od leta 1946. Narodna skupščina ga je izvolila za predsednika. Nastopati je začela povsem nova strategija. De Gaulle je ob veliki podpori javnega mnenja, ki je nasprotovalo vojni, najprej pomiril položaj in začel nato klestiti prenevarne zahteve pučistov. Stekli so pogovori s FLN. Med drugim so predvidevali, da »pieds noirs« lahko ostanejo v Alžiriji za dobo treh let kot francoski državljani. Po poteku te dobe bi izbirali med alžirskim državljanstvom ali pa tam ostali kot francoski, vendar s statusom tujcev. Skoraj vsi so se v zelo kratkem času izselili v Francijo ali pa v druge fran-kofonske afriške države. O vojni v Alžiriji je nastalo veliko filmov. Napisali so nepregledno množico knjig in objavili politične analize za tisoče strani. Analitiki so si edini, da je najboljše delo film »La battaglia di Algeri« italijanskega režiserja Gilla Pontecorva. Film z zelo čustvenim pristopom obdela nastanek gverilskih celic, za katere je bila odločilna splošna stavka, ki jo je leta 1957 oklical FLN. General Massu je stavko sicer zatrl, slepo nasilje pa je v borce spremenilo ogromno večino Alžircev, medtem ko se je prej proti Francozom borila le manjšina. Film iz leta 1966 ima še eno zanimivost. V glavni vlogi je nastopal Saadi Yacef, ki je bil tudi sam prvi organizator atentatov, zased in sabotaž v glavnem mestu. V filmu je torej ponavljal to kar je med vstajo dejansko počenjal. Med uporom so Yacefa zajeli in je konec vojne dočakal v zaporu, pod grožnjo izvršitve smrtne obsodbe. V modernih časih je bil Ya-cef večkrat izvoljen v alžirski parlament, o vojni pa je napisal nekaj knjig. Aktiven udeleženec alžirske tragedije Mohamed Lebjaoui je tudi sam napisal svojo »Bataille d' Alger«. V njej posebno pozornost posveča političnim odnosom znotraj FLN. Delo Gilla Pontecorva je bilo v Franciji dolgo let prepovedano. Film, ki je v Italiji nosil naslov »Marcia o crepa« (hodi ali crkni) je predvsem opeval dejanja pripadnikov tujske legije. V glavni vlogi je nastopal sloviti Stewart Granger. Šlo je za izrazito akcijski film, za katerega je zelo učinkovit glasbeni leit motiv »Concerto disperato« sestavil italijanski trobentar Nini Rosso. Film so dali v promet leta 1964. V Franciji je izšlo nekaj knjig, ki so zagovarjale vojne operacije. Sam general Massu je zapisal svoje poglede (La vraie bataille d' Alger) na početje. Izšla je tudi knjiga »Main rouge«, kjer se avtor baha za poboje in atentate, ki jih je storil proti alžirskim gverilcem v Alžiriji in proti predstavnikom FLN v raznih evropskih državah. V Sloveniji je alžirsko vojno v knjigi »Alžirija v plamenih« predstavil Zdravko Pečar. Jugoslavija je bila brezkompromisna politična zaveznica FLN in iz nje je v Alžirijo potovalo veliko orožja. Alžirija je po koncu vojne uživala malo miru. Po vrnitvi Ben Belle na predsedniško mesto je tudi njega doletela odslovitev. Najbolj modro je državo vodil Huari Bumedien. Generacija, ki je nastopila po njegovi smrti, je socialne dosežke revolucije zapravila. Velike količine nafte in posebno plina so botrovale pojavu korupcije. Leta 1989 so ustavno ukinili enostrankarski sistem socialistične usmeritve. Na volitvah ob koncu leta 1991 je zmagala izrazito islamistična stranke FIS (Front islamique de salvation), proti kateri pa je Francija organizirala vojaški udar in sprožila državljansko vojno, med katero so se ponovili primeri nepojmljive krutosti. Materialno in človeško opustošena država se je na koncu sprijaznila z običajno tranzicijo, ki še traja. Volitve, ki tako ugajajo zahodu, se redno odvijajo, položaj pa se napenja. Kake arabske pomladi (upoštevajmo pa, da so Alžirci v veliki večini Berberi) še ni bilo, na alžirskih zidovih pa se pogosto pojavljajo napisi, ki v francoskem jeziku oznanjajo »bientot etat islami-que« (kmalu islamska republika). / NEDELJSKE TEME Nedelja, 18 . marca 2012 1 9 POMEMBNE, A NAM MALO ZNANE BENEČANKE Terezija Duš (Dush) s. Marija Hozana vidkinja matere božje (1845 - 1870) Lelja Rehar Sancin Na fotografiji levo kapela v Porčinju, desno spomenik Tereziji Duš, spodaj leseni kip prikazanja, ki se nahaja v kapeli ulturno društvo Ivan Trinko je leta 2010 izdalo v Čedadu zanimivo knjigo pripovedk, ki jih je preko deset let skrbno zbirala Bruna Balloch in vsako leto sproti objavljala v Mladi lipi, prilogi Trinkove-ga koledarja. Napisane so v subiškem narečju, ki ga je želela Bruna Balloch rešiti pozabe, saj se slovensko narečje v Terski dolini počasi izgublja. V tej knjigi je med legendami tudi Sveta Marij'ca na Porčinjo. Spomnim se, da sem o tem že nekaj brala. Torej zgodba ni izmišljena. Pred poldrugim stoletjem se je Mati božja prikazala desetletni Tereziji Duš iz Porčinja (Porzus), slovenskega gorskega zaselka v občini Ahten (Attimis). Zgodilo se je to celo tri leta pred Lurdom, ki je danes svetovno znana božja pot. Usoda Terezije in Bernardette Soubirous, francoske svetnice, je podobna. Tudi Terezijo so že v letu prikazovanja odpeljali iz rodnega kraja in razširili glas, da je nora. Nihče doma ni vedel, ne kje je ne kaj dela. Njena zgodba se je spremenila v legendo, dokler ni skoraj sto štirideset let pozneje, skoraj po čudežnem naključju, vzbudila splošnega zanimanja. Leta 2008 so v Porčinju odprli romarsko hišo, majhno kapelico pa so vaščani brez dovoljenja cerkvenih oblasti sezidali že sto let prej. Ljudje v tistih krajih so bili vedno globoko verni in so radi romali na božje poti, na Sv. Višarje, Staro goro pri Čedadu, na Barbano in Sv. goro pri Gorici. Le kdo bi se spomnil še na Porčinj? In prav tam, bogu za hrbtom, se je 11. septembra 1845 v Baluševi družini rodila Terezija, po domače Tarzinka Duš. Njen oče Bepi Duš in mati Katarina (Katina) Grimaz sta jo sprejela kot božji dar. Bila sta že osemnajst let poročena, pravi ljudsko izročilo, ko se jima je končno izpolnila želja po otroku. Mala Tarzinka je, kljub šibkemu zdravju, doma pridno pomagala materi in očetu. Zelo rada je hodila v cerkev k verskemu nauku in živela po njem. Zato je šla 8. septembra na rojstni dan Matere božje nerada v dolino pod vasjo nažet nekaj trave za domačo živino. Njena mati je namreč spregledala, da pride tisto leto Marijin praznik na soboto, torej potrebuje več krme. Ko se je Tarzinka pripravljala, da požanje nekaj trave, ji je nekdo vzel srp iz roke. Pogledala je navzgor in zagledala pred seboj lepo gospo, ki jo je nagovorila v domačem narečju: »Liepo ma če-čica, se ne diela tu nedejo. Uzomi samo dno pest traué an tié biti rat za uos dan. Reci usiend' se ma pieti an počiuati tu ne-dejo an de se nima beštemati. Uprašan usé judje ni delajo vilje an ni oservajo di-giune.« (G. Dush). Naročila je še, naj ljudje molijo rožni venec in ji izročila prgišče trave. Terezija se je bala materine jeze, a je kljub temu ubogala in šla domov. Materi je povedala o srečanju z lepo gospo in o njenem naročilu, mati pa jo je samo začudeno gledala. Glas o tem nenavadnem dogodku se je še isti dan razširil po vasi. Nekateri ljudje so se Tereziji posmehovali in ji svetovali, naj prosi lepo gospo za kakšno znamenje, da ji bodo verjeli. Ko je šla Terezija naslednji dan, bila je nedelja, s prijateljicami v cerkev, se ji je Marija spet prikazala in jo poklicala k sebi na oltar. Imela je čudovito z vrtnicami posuto obleko. Prijateljice niso videle ničesar, a so ji kljub temu prigovarjale, naj stopi k oltarju in si izprosi kakšno znamenje. In Marija jo je uslišala. Na hrbtno stran leve roke ji je vtisnila okoli tri centimetre velik križec, ki se je svetil kot čisto zlato. Terezka je vsa zamaknjena odšla iz cerkve proti domu. Pozneje je pripovedovala, da ni šla sama, ampak jo je na poti spremljala Mati božja. Vsi, ki so videli križec, lastnim očem niso mogli verjeti, da je to res božje znamenje. Hoteli so ga odstraniti z drgnjenjem, potem pa sprati z vodo, pa se jim to niti z milom ni posrečilo. Nasprotno, križec se je potem še bolj svetil. Za ta čudežni dogodek je izvedel tudi dekan čedajskega stolnega kapitlja Nicolo Tiossi. Prišel je v Porčinj, da bi izvedel kaj več. Terezija mu je povedala vse, kar je doživela, in to tako zavzeto in prepričljivo, da ji je visoki duhovnik verjel. Po ohranjenem ljudskem izročilu se je Marija prikazala Tereziji še tretjič in ji zaupala neko skrivnost, ki pa je deklica ni nikdar nikomur izdala. Vztrajno je ponavljala: »Se san use pozabila!« V letu prikazovanja Matere božje je po Porčinju in okolici pustošila epidemija kolere. Smrtonosni bolezni je že dva dni po čudežnem dogodku podlegel tudi domači župnik. Po pripovedi ljudi je Terezija takrat izgubila tudi očeta in mater. Imela je samo še mladoletnega strica, ki pa ni mogel skrbeti zanjo. Ker je zaradi žalosti zbolela, je prosil monsinjorja Tiossija naj jo odpelje v Viden. Tam jo je 21. junija 1856 oče Luigi Scrosoppi sprejel v zavod za sirote. V domači vasi se je ohranil živ spomin nanjo, na njeno videnje Svete Marije in priporočilo, naj vsi pridno molijo rožni venec. In ljudje so ga molili v dolini, na kraju, kjer je Mati božja požela prgišče trave. In prav na tistem kraju je vsako leto čudežno skopnel sneg dosti prej kot naokoli, potem pa je bilo tam vse leto vse v cvetju. Medtem ko se zgodba v Porčinju ustavi pri Terezijinem odhodu v Viden, se legenda v Subidu nadaljuje do njene smrti. Vse Terezijino življenje je popisano tudi v knjigi Sorgenti (Rim, 1992), v kateri so Sestre božje previdnosti (Suore della Provvidenza) iz Vidna ohranile spomin na prve redovnice tega reda. Med njimi je na drugem mestu Terezija Duš, poznejša redovnica Marija Hozana (Maria Ossana). Čeprav marsikje piše, da so življenjepisi v tej knjigi verodostojni, kmalu spoznamo, da niso zanesljivi. Med drugim piše, da je Marija vtisnila Tereziji križec na roko že ob prvem srečanju v dolini. Če hočemo popisati Terezijino življenjsko pot po odhodu od doma, moramo upoštevati tudi druga pričevanja. Tako izvemo, da je v Vidnu v zavodu za sirote pokroviteljsko skrbel zanjo oče Scrosoppi, osebno pa prednico mati Serafina, ki se je lahko pogovarjala z deklico v njenem domačem slovenskem narečju. Ker ni znala furlanskega jezika, se namreč ni mogla sporazumevati z drugimi gojenkami, pa tudi čudežnega križca ni nikomur pokazala, ker so ji to prepovedali. Po štirih letih šolanja v videnskem zavodu za sirote, ji je oče Scrosoppi poiskal službo pri verni družini, kjer je opravljala hišne posle. Vendar o teh štirih letih ni nobenih zanesljivih podatkov. Po nekaterih virih bi lahko celo sklepali, da je preživela tisti čas (od svojega 15. do 19. leta) v Čedadu. Izročilo pravi, da si je Terezija takrat želela vstopiti v samostan k Sestram božje previdnosti, kjer je bila še vedno prednica mati Serafina. Največja ovira je bilo njeno neznanje latinščine. Vroče je molila k Materi božji, naj ji pomaga. V življenjepisni knjigi redovnic (Sorgenti) piše, da se ji je takrat spet, že četrtič, prikazala Marija in jo potolažila: »Kar pojdi v samostan,« ji je rekla, »in ko bo treba brati in moliti po latinsko, boš znala tudi ti. V kapeli boš skupaj z drugimi brala, medtem ko zunaj ne boš več znala.« V začetku 1864. leta se je Terezija vrnila v Viden in prosila Scrosoppija za sprejem v noviciat. Oče Luigi jo je poslal najprej v Orzano, da bi si na podeželskem zraku malo okrepila, kar pa ji ni dosti koristilo. V noviciat je stopila šele 19. marca 1867. Najprej je bila v Krminu, kjer je v Mariji posvečeni cerkvi stal čudežni kip. Imela je velike vzgojiteljske sposobnosti, a zaradi šibkega zdravja ni mogla nadaljevati šolanja. Nadzirala je zunanje gojenke. Iz Krmina je odšla v Viden, kjer je 14. septembra 1868 sprejela redovni-ško obleko in dobila ime sestra Marija Hozana (Maria Ossana). Njena bolezen, pljučna tuberkuloza, je počasi, a vztrajno napredovala. Nekaj dni pred smrtjo je naredila redovne zaobljube. Križec na njeni roki je začel med boleznijo izgubljati svoj lesk in barvo. Postal je rdeč, po njeni smrti, 15. avgusta 1870 pa bel. Vse redovnice so šle mimo mrtve in poljubile križec. Dočakala ni niti 25 let. Pokopali so jo na videnskem pokopališču, kjer počivajo Sestre božje previdnosti. Vsa tista leta so se njeni sovaščani vsako nedeljo zbirali v dolini in molili rožni venec, meseca maja pa celo vsak dan. 1855. leta so brez dovoljenja cerkvenih oblasti sezidali v dolini majhno kapelo, iancono po furlansko. Bilo je naporno delo, saj so morali ves gradbeni material znositi na hrbtu. Leto pozneje so postavili v kapelico prvo sliko z upodobitvijo Marijinega prikazovanja z napisom: »Posvečujte praznike. Ne preklinjajte, spoštujte postne dni in svete večere.« Materi božji so rekli preprosto sveta Marija od sarpa, po furlansko pa Madona de sesule (del falcetto po italijansko). Največkrat pa kar sveta Marija od Jankone, Terezka pa je bila Balušica. Kadar so se odpravljali v dolino molit rožni venec so imeli navado reči: »Remo dou Jankonu.« Skoraj neverjetno se danes zdi, kako je mogoče, da je čudežno videnje desetletne Terezije Duš, ki se je skozi poldrugo stoletje ohranjalo samo v spominu prebivalcev majhnega slovenskega gorskega beneškega zaselka, več generacij pozneje, proti koncu 20. stoletja, kar naenkrat prodrlo v širni svet. Zanj se je začela zanimati tudi Cerkev, katere predstojniki so ob začetku čudežne zgodbe odpeljali deklico od doma neznano kam; da bi preprečili njene stike z zunanjim svetom, so ji celo prepovedali govoriti o njenih videnjih. Čudežni križec na njeni roki je vedno pokrival rokav. Začetki tega velikega preobrata v zanimanju za malo Tarzinko Duš nas popeljejo daleč od njene vasi, naravnost v Trst, ali še bolje v Ščedno, ki se je je po krivici prijelo ime Škedenj. Tja je pri- šel pred mnogimi leti za kaplana današnji župnik Carlo Emilio Gamberoni iz Vareseja. Zelo rad je organiziral romanja vernikov v razne Mariji posvečene kraje. Ko mu je prišla v roke diplomska naloga Rosanne Zof o božjih poteh v Furlaniji - Julijski krajini (izšla okt. 1991 v Gorici) se je poglobil v branje. Njegovo radovednost je vzbudila predvsem majhna kapela v Porčinju, posvečena Materi božji od sarpa, ki se je prikazala mali Tereziji Duš. Marijino sporočilo, naj ljudje ne delajo ob nedeljah, ampak naj posvetijo ta dan Bogu, se je bistveno razlikovalo od drugih podobnih naročil. Takoj se je odpravil v Por-činj in obiskal kapelo, kjer pa ni bilo nikogar, le sveča je gorela pred oltarjem. V vaški cerkvi je potem našel v molitev zatopljeno ženo in jo prosil za podatke o Terezki in njenem videnju Matere božje. Izvedel je mnogo več, kot je pričakoval. Čudežnemu križcu na Terezijini roki sicer ni verjel, kljub temu pa se je odpeljal v Viden k Sestram božje previdnosti, da bi izvedel kaj več. Po povratku v Trst je pisal ahten-skemu župniku Vitu Feriniju in ga prosil za nove podatke. Odgovor je prejel že čez nekaj dni, saj je tudi Ferini raziskoval ta dogodek, in si želel privabiti v Por-činj romarje. In prvi jih je že 26. maja 1992 pripeljal prav Gamberini. Ganjeni so jim starejši domačini pripovedovali o prikazovanjih, saj so že izgubili upanje, da bo še kdo verjel njihovim čudežem. Pri maši je bil tisti dan tudi Amelio Pin-zano, v letih 1937 - 1940 župnik v Podrati (Clap) in Porčinju. Govoril je o svojih spominih in izrazil željo, da bi kdo napisal o teh dogodkih knjigo. Končal je z preroškimi besedami: »Prižgali ste vžigalico v slamnati koči.« Po tistem prvem romanju so se začeli dogodki vrstiti z neverjetno naglico. Ze 26. oktobra istega leta je prvič obiskal kapelo v Porčinju nadškof Alfredo Bat-tisti, 24. oktobra je potrdil prikazovanje Matere božje in odobril njej posvečeno molitev, ki je prevedena tudi v slovenščino. Za njim je prišla vrsta drugih škofov in nadškofov, od leta 1993 se tam vrstijo Mariji posvečene cerkvene slovesnosti. Carlo Gamberoni skrbno in vztrajno zbira pričevanja domačinov in priseljencev in jih dopolnjuje s podatki iz arhivov. Nekaj jih najde tudi v arhivu očeta Scrosoppija, ki ga papež 10. junija 2001 v Rimu razglasi za svetnika, kar je še povečalo zanimanje za vidkinjo Terezijo. Posebne verske svečanosti so bile v Porčinju l. 2005 ob 150-letnici prvega prikazanja svete Marije. Malo pred veliko nočjo 2009. leta pa je prišlo na dan največje in najpomembnejše odkritje, ki je spremenilo tudi podatke o Tereziji. Našel se je majhen rokopisni zvezek, ki ga dotlej ni poznal nihče. Vanj je od 12. junija 1887 do leta 1910 zapisoval porčinjske dogodke Giovanni, po domače Zuan Grimaz, graditelj kapele v dolini. V njem se pisec opravičuje visokim cerkvenim dostojanstvenikom, ker so zgradili kapelico brez njihovega dovoljenja. Zapisal je tudi, da se je rodilo v Duševi družini sedem otrok, zadnja je bila Terezija, kar potrjujejo roj-ne knjige v Ahtnu. Križec na njeni roki je bil bele barve. Izvemo tudi, da njeni starši niso umrli zaradi kolere, ampak so živeli še dolgo po Terezijini smrti. Malo deklico so torej odpeljali staršem brez njihovega privoljenja, ker je iz dneva v dan rastlo zanimanje zanjo. Najprej je bila v Čedadu, kjer sta zanjo skrbela monsinjor Nicolo Tiossi, duhovnik Pietro Bernar-dis in neka učiteljica. Po več mesecih jo je ta čedajska učiteljica 21. junija 1856 (datum že poznamo), spremila v viden-ski zavod za sirote, kjer jo je sprejel oče Scrosoppi, o čemer pričata dve arhivski pismi. Grimaz piše tudi o skrivnostnih lučih, ki so se prižigale v dolini še pred gradnjo kapele, pozneje pa v 3x3,5m veliki kapeli. Videli pa so jih samo videnja vredni ljudje. Ta pričevanja je sopodpi-sal Terezijin brat Giambattista, rojen l. 1837. Po smrti tega zadnjega brata (8. junija 1907), je hiša prišla v tuje roke. Ko so v časniku Dom prvič zapisali, da je znala Terezka samo slovensko in da jo je Marija nagovorila v njenem domačem narečju, so italijanski časopisi zagnali vik in krik, čeprav je splošno znano izročilo, da je ob vseh takih priložnostih Marija govorila v domačem narečju vidcev. Dom je 15. maja 2011 objavil, da je nadškof Andrea Bruno Mazzocato ustanovil posebno škofijsko komisijo, ki bo raziskala dokaze o resničnosti prikazovanj Matere božje vidkinji Tereziji Duš. Op.: O Porčinjskih čudežnih dogodkih je v zadnjih dvajsetih letih izšlo več knjig, avtor nekaterih je župnik Carlo Gamberoni. Priimek Duš je v tisku zapisan na različne načine. V knjigi Sor-genti piše Duhs, večina publikacij ima Dush, Grimaz v svojem rokopisu Dus, enako se podpiše tudi Terezijin brat Giambattista Dus. Dom pa se je 15. aprila 2008 odločil za slovensko obliko Duš, kakor se v resnici tudi izgovarja. V svojem prispevku sem se zgledovala po njih in pisala Duš. 20 Nedelja, 18. marca 2012 APrimorski r dnevnik LESENA ŽLICA ŠKOTSKI RIM - V zadnji tekmi Turnirja šestih narodov v rugbyju je Italija na rimskem Olimpicu pred 72.000 gledalci premagala Škotsko s 13:6 in ji prepustila nehvaležno zadnje mesto brez dobljene tekme. Edino točke tekme je za Italijo dosegel Venditti, prosti udarci so uspeli Bergamascu in Burtonu, slednji je dosegel tudi drop. Zmagovalec turnirja je Wales, ki je zmagal proti vsem petim tekmicam, nazadnje j s 16:9 v Cardiffu odpravil Francoze. En grand slam več ima le reprezentanca Anglije, ki je tekmovanje končala na drugem mestu po slavju nad Irsko (30:9). TRENTINO VOLLEY IZLOČEN LODŽ - V finalu odbojkarske lige prvakov bosta danes igrala Skra Belhatow in Zenit Kazan. Poljaki, v Lodžu gostitelji zaključnega turnirja, so v polfinalu s 3:0 (23, 21, 26) premagali turški Arkas iz Iz-mirja, ekipo nekdanjega trenerja ACH Volleyja Glenna Hoaga in njegovega pomočnika Tilna Ko-zamernika, Zenit, za katerega igra tudi italijanski podajalec Vermi-glio, pa je bil s 3:1 (-31, 20, 23, 17) boljši od trikratnega evropskega prvaka Trentina volley. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu FERRARIJU TUDI LETOS SLABO KAŽE MELBOURNE - Kakšno razočaranje! Na kvalifikacijah pred današnjo VN Avstralije, uvodno dirko letošnje formule ena, se Ferrarijeva dirkalnika nista uvrstila niti v finale. Alonso je bil 12. Massa pa šele 18. Slabše je bilo le pred 35 dirkami, aprila leta 2010 v Maleziji. Je pa imel Alonso smolo, ker je za-vozil s proge. »Za boljšimi sem zaostal le za sekundo,« se je tolažil Španec. _ Pole position je osvojil Hamilton pred Buttonom (oba McLaren), tretji pa je bil presenetljivo Grosjean (Lotus). Branilec naslova Vettel (Red Bull) je bil šesti. NOGOMET - Milan in Juventus zlahka zmagala Na vrhu brez sprememb Emanuelson in Ibrahimovič absolutna protagonista tekme v Parmi ansa Izida 28 .kroga Fiorentina - Juventus 0:5 (0:2), Parma - Milan 0:2 (0:1). Lestvica Milan 28 18 6 4 51:22 60 Juventus 28 14 14 0 44:11 56 Lazio 21 14 6 1 42:33 48 Napoli 21 12 10 5 50:28 46 Udinese 21 13 1 1 31:24 46 Roma 21 12 5 10 40:33 41 Inter 21 12 4 11 38:36 40 Catania 21 9 11 1 35:35 38 Bologna 21 9 8 10 29:31 35 Palermo 21 10 4 13 39:44 34 Chievo 21 9 1 11 22:33 34 Atalanta (-6) 21 9 12 6 31:29 33 Genoa 21 9 6 12 35:48 33 Siena 21 8 8 11 32:28 32 Fiorentina 28 8 8 12 21:33 32 Cagliari 21 1 10 10 26:35 31 Parma 28 1 10 11 33:44 31 Lecce 21 6 1 14 30:44 25 Novara 21 4 8 15 22:46 20 Cesena 21 4 5 18 16:42 11 DANES ob 12.30 Cagliari - Cesena, ob 15.00 Bologna - Chievo, Catania Lazio, Inter - Atalanta, Lecce - Palermo, Siena - Novara, ob 20.45 Udinese - Napoli, JUTRI ob 20.45 Roma - Genoa PARMA, FIRENCE - V vnaprej igrani tekmah A-lige sta zmagala tako Milan kot Juventus, vse bolj edina kandidata za naslov prvaka. Milan je že v popoldanskih urah z 2:0 premagal Parmo, Juventus pa je kar s 5:0 zmagal v Firencah, pri čemer je Fiorentina večji del tekme igrala z igralcem manj. Milan je v Parmi popolnoma zago-spodaril na igrišču, največ zaslug za prepričljivo zmago pa imata iznajdljiva napadalca Ibrahimovič in Emanuelson. Odločilen je že bil prvi gol, ki ga je »Ibra« dosegel v 16. minuti z bele točke, potem ko je Zaccardo z roko odbil strel Ema-nuelsona. Ker mu v Parmi niso odpustili, da je leta 2008 v dresu Interja s svojimi zadetki »poslal« Parmo v B-ligo, so ga med izvajanjem strela pošteno izžvižgali. Tudi v nadaljevanju tekme sta napadalca Milana pripravila kar nekaj resnih priložnosti za gol, vse dokler nista v 9. minuti drugega polčasa »pričarala« drugi gol, pri čemer je Ibrahimovič pokazal, kako lahko pomagaš soigralcu do gola, tudi če si v off-sideju, čeprav je morda sodnik zgrešil, ko je ocenil, da je bila njegova vloga pasivna. Parma dejansko na tekmi, razen na začetku z Giovincom, nikoli ni prišla do izraza. Prvič po 18 letih je predsednik Milana Silvio Berlusconi v živo prisostvoval tekmi svojega moštva v gosteh. Juventus v večerni tekmi ni priza-nesel Fiorentini. Krizo toskanskega moštva je poglobil z zadetki Vučiniča (15) in Vidala 28) v prvem ter Marchisia (10, Pir-la (22) in Padoina (27) v drugem polčasu. Usodna za domače moštvo je bila bržkone izključitev Cercija v 20. minuti, potem ko je ta brcnil v zadnjico Cacerasa. Premoč gostov je bila popolna, ozračje na tribunah pa naelektreno in usmerjeno proti vodstvu Fiorentine. 1. SNL - Domžale - Hit Gorica 1:2 (0:1), Rudar Velenje - Celje 1:1 (1:0), Nafta Lendava - Luka Koper 1:2 (0:0), Maribor - Mura 05 3:1 (2:0). B-LIGA - Izidi 31. kroga: Albino-Leffe - Sassuolo 2:3, Empoli - Bari 1:0, Grosseto - Cittadella 2:2, Gubbio - Cro-tone 3:3, Juve Stabia - Torino 1:1, Mo-dena - Nocerina 2:0, Padova -Varese 1:1, Pescara - Brescia jutri, Reggina -Livor-no 2:1, Sampdoria - Ascoli 0:0, Verona -Vicenza 2:0. UDINESE Danes proti Napoliju za 3. mesto VIDEM - Po izločitvi iz evropskega pokala čaka Udine-se drevi na stadionu Friuli ključna prvenstvena tekma proti Napoliju. To je direktni dvoboj za končno tretje mesto, ki še vodi v Ligo prvakov 2012/2013. Trener videmskega prvoligaša Gui-dolin je prepričan, da bi imel Napoli približno toliko točk kot Milan in Juventus, če ne bi bil hkrati zaposlen v ligi prvakov. So močni, nadarjeni, agresivni in imajo odličnega trenerja, ki ga zelo cenim. Ne pričakujem, da ga bomo stisnili v njegov kazenski prostor,« pravi Guidolin pred tekmo. Udinese ima štete igralce. Na seznam poškodovanih se je uvrstil tudi Benatia, ki si je pretegnil stegensko mišico, kaj več o tem, kdaj bo lahko spet igral, pa bo znano šele v prihodnjih dneh. Še vedno bosta odsotna tudi Basta in Isla. Guidolin pravi, da zaradi tega ni zaskrbljen, jasno pa je, da Udinese zdaj nima tako konkurenčne ekipe, zato bi se verjetno lahko spet zadovoljil tudi s točko. DRAMATICNO V LONDONU Muambo oživljali dobrih pet minut LONDON - Na tekmi četrtfinala pokala FA v Angliji se je med tekmo med Tottenhamom in Boltonom nenadoma zgrudil vezist slednjega Fabrice Muamba, ki so ga nezavestnega nemudoma odpeljali v bolnišnico. Kot so sporočili iz bolnišnice, je nogometaš v stabilnem stanju. Triindvajsetletni Muamba, rojen v Demokratični republiki Kongo, a je že nastopal za angleško izbrano vrsto do 21 let, se je zgrudil v 40. minuti tekme pri izidu 1:1. Na igrišče je takoj pritekla zdravniška služba z defi-brilatorjem in ga oživljala dobrih pet minut. Nadaljevanje srečanja so zaradi nesrečnega dogodka nato odpovedali. V FINALE PREK OOKOVIČA - Ameriški teniški igralec John Isner je v polfinalnu teniškega turnirja v Indian Well-su s 7:6 (7), 3:6, 7:6 (5) premagal prvega igralca sveta, Srba Novaka Dokoviča. Isner bo na novi računalniški lestvici ATP prvič v karieri med desetimi najboljšimi na svetu. NOGOMET Triestina mora zdaj dosegati točke tudi v gosteh Zmaga pod reflektorji proti Porto-gruaru je bila pomembna, a ne bo dovolj, če Triestina ne bo začela uspešneje igrati tudi v gosteh. Zlasti zato, ker se bo zdaj Triestina dvakrat zapored podala na pot. Najprej danes (ob 14.30) v Cremi proti Pergocremi, nato še v Bocnu proti Sud-Tirolu. Morda razmišljati o štirih točkah je preveč. Sploh ne govorimo o dvojni zmagi, kar bi za Triestino pomenilo zelo velik korak na poti do obstanka, a Trža-čani so doslej v 12 nastopih v gosteh zbrali le osem točk. Zmaga in poraz bi bil izkupiček s katerim bi se Galderisi in njegovi varovanci zadovoljili. Glede na situacijo naj bi bila bolj v dometu tekma na Južnem Tirolskem. Danes bo morala Triestina prvič v sezoni igrati brez Godeasa, ki je proti Por-togruaru staknil četrti opomin in bo torej na enotedenskem prisilnem počitku. Napadalec iz Medeje enostavno nima zamenjave. Galderisi je pred dilemo: spremeniti postavitev ali ne? V obrambo se vrača Lima, ki se je sicer med tednom uril tudi kot napadalec. Če bi morala Triestina Pergocremo zasledovati, bi lahko postavni Andorec tekmo zaključil v napadu. Po dolgi odsotnosti bo morda čez teden dni na razpolago Pinares, ki bi lahko bil dodana vrednost v tem koncu sezone. Pergocrema je še v polnem boju za končnico. Z 39 točkami trenutno deli četrto mesto, a pred domačim občinstvom igra neprepričljivo, saj je v 13 tekmah po 5-krat zmagala in izgubila s tremi neodločenimi izidi. (I.F.) Berretti: Triestina - Tritium 1:2. KOŠARKA - Liga ABA: Zlatorog -Krka 57:67, Union Olimpija - Budučnost 72:68, Cibona - Helios 87:72, Maccabi Tel Aviv - Radnički 92:76, Cedevita - He-mofarm 80:64. Ženska A2-liga: Petrol Lavori Muggia - Virtus Cagliari 57:39. Strelke: Cumabt in Gabrovšek 11, J. Cergol 9, S. Cergol 6. ODBOJKA Pokal CEV: klavrn konec za ACH Volley LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja so za letos končali nastope v evropskih pokalih. V polfinala pokala Cev so namreč še drugič izgubili proti poljski ekipi Asecco Resovia Rzes-zow. Tudi tokrat je bil izid 0:3 (-18, -19, -22). Že sam obisk tekme v Tivoliju - zbralo se je nekaj več kot 2000 gledalcev, od tega velika skupina poljskih navijačev, je napovedal, da se ljubljanskim odbojkarjem ne piše nič dobrega. Slaba forma slovenskih prvakov, predvsem pa slaba igra v Rzeszowu je marsikoga odvrnila od obiska dvorane pod Rožnikom, tako da ACH ni imel niti veliko pomoči navijačev, ki so v prejšnjih evropskih tekmah igralcem marsikdaj vlili dodatne moči. In tistim, ki so ostali doma, najbrž ni žal. Točke ACH Volley: Flajs 8, Komel 2, Kamnik 2, Klobučar, Vinčic 4, Kovačevic 9, Če-bilj 12, Ropret, Fabjan, Rašic 3, Vidič, Simac. VATERPOLO - Tržaški vaterpoli-sti so v 2. krogu povratnega dela na gostovanju v Imperii zmagali s 6:7. KOLESARSTVO - Klasika od Milana do Sanrema Spet Avstralec Gerrans v sprintu hitrejši od Cancellare in Nibalija - Slovencev veliko, a vsi v ozadju SAN REMO - Avstralski kolesarji so ubranili lansko zmago na prvi spomladanski klasiki, dirka Milano-San Remo. Matthewa Gossa je na prestolu zamenjal avstralski prvak Simon Gerrans (GreenEdge), ki je imel v sprintu treh ubežnikov, ti so napadli dobrih sedem kilometrov pred ciljem, več moči od Švicarja Fabiana Cancellare in Italijana Vincenza Nibalija. Na 103. izvedbi dirke je nastopilo rekordno število slovenskih kolesarjev, a Boruta Božiča, Grege Boleta, Simon Špilaka, Jureta Kocjana in Kristijana Korena po 298 kilometrih ni bilo v ospredju. Sprinterji, nemalokrat zmagovalci najdaljše klasike, so tokrat ostali praznih rok. Svetovni prvak Britanec Mark Cavendish, zmagovalec dirke leta 2009, je najprej zašel v težave, sledili so mu tudi drugi. Tisti, ki so zdržali predzadnji vzpon na Cipresso, pa niso mogli odgovoriti na napad Vincenza Nibalija na zadnjem vzponu na Poggio. Nanj je odgovoril le Gerrans, nekoliko pozneje pa se je ubežnikoma pridružil še zmagovalec dirke 2008 Cancellara. Švicar je sicer poizkušal izkoristiti svoje kronometrske sposobnosti, a se zasledovalcev ni mogel otresti, na koncu ga je v sprintu ugnal Gerrans. »Dobil sem že etape na vseh treh največjih večdnevnih dirkah, toda to je gotovo moj največji uspeh v karieri,« je po zmagi dejal Gerrans. »Tvegal sem, malo mi je zmanjkalo. Toda tudi drugo mesto je fantastičen dosežek,» ni bil razočaran Can-cellara, ravno tako pa zadovoljstva ni mogel skriti Nibali: «Imeli smo pravo taktiko. Na zadnjem vzponu sem si želel ostati sam, a je bil Gerrans ravno tako močan, kot sem bil sam. V sprintu pa nisem imel nobenih možnosti.« ISTRSKA POMLAD - Kolesar Adrie Mobila Marko Kump, ki je dobil prvo etapo na dirki Istrska pomlad, ni več vodilni kolesar. Drugo etapo s ciljnim vzponom na Motovun je dobil Avstrijec Markus Eibegger (RC Arbo Wels), Id je tudi prevzel skupno vodstvo. Zmagovalni odervSanremu ansa / ŠPORT Nedelja, 18. marca 2012 21 ALPSKO SMUČANJE - Doslej največji uspeh Slovenke Tina Maze skupno dokončno na 2. mestu V slalomu »bronasta«- Lindsey Vonn bi lahko danes presegla mejo 2.000 osvojenih točk SCHLADMING - Tina Maze si je po svoji tristoti tekmi v svetovnem pokalu v karieri zagotovila drugo mesto v skupnem seštevku pokala, kar je najboljši dosežek v zgodovini slovenskega alpskega smučanja, bronasto medaljo pa je osvojila v slalomskem seštevku. V slalomu na finalu v Schladmingu je bila 13. (+1,91). Zmagala je Avstrijka Michaela Kirchgas-ser (1:32,57) in Mazejevo prehitela na drugem mestu v slalomih. Druga na tekmi je bila Slovakinja Veronika Zuzulova (+0,12), vodilna po prvi vožnji, tretja pa Avstrijka Marlies Schild (+0,51), ki si je že pred finalom zagotovila mali slalomski kristalni globus. Veliki globus je prav tako že dolgo pred finalom pripadel Američanki Lind-sey Vonn, ki je tokrat z Nemko Mario Hofl-Riesch, lansko skupno zmagovalko, delila osmo mesto (+1,39). Vonnova ima sedaj 1980 točk, največ v zgodovini ženskega smučanja. Janica Kostelic je v sezoni 2005/2006 osvojila 1970 točk. Vonno- vi do skupnega rekorda vseh časov Avstrijca Hermanna Maierja, ki je v sezoni 1999/2000 zbral 2000 točk, pred zadnjo tekmo zime manjka le še za 20 točk, kolikor jih je včeraj osvojila Mazejeva. Tina Maze je na drugem mestu skupnega seštevka pokala povečala prednost pred tretjeuvrščeno Hofl-Rieschevo na neulovljivih 175 točk. Obenem ima Mazejeva še vedno možnost, da kot šele četrta v zgodovini preseže 1500 točk v sezoni, kar je doslej uspelo le Vonnovi, Hofl-Riecshevi in Hrvatici Janici Kostelic. Vendar bo morala za ta podvig zmagati prvič v sezoni, v katerih je nanizala deset stopničk za zmagovalke, od tega šest drugih in štiri tretja mesta. »Tekma je bila težka, utrujena sem in nisem našla pravega ritma. Zaradi napornega ritma tekmovanj v vseh disciplinah je nastal primanjkljaj v slalomskem Končna slalomska razvrstitev: 1. Schild, 2. Kirchgasser, 3. Maze ansa treningu in to se pozna,« je menila Ma-zejeva. Že prejšnja dva slaloma ji nista šla po načrtih. V Ofterschwangu je po vodstvu na prvi progi v drugi vožnji odstopila, v Areju pa je bila osma. Pred tem je bila v tej disciplini dvakrat druga ter po enkrat tretja in četrta. Tudi v Schlad-mingu, prizorišču svetovnega prvenstva prihodnje leto, ji po prvi vožnji ni kazalo na preboj v sam vrh. Smučala je precej zadržano in bila 12., 1,55 sekunde za Zuzulovo. Sezona za ženske se bo danes končala z veleslalomom. Skupno (po 36. od 37 tekem): 1. Vonn (ZDA) 1980; 2. Tina Maze (Slo) 1402; 3. Maria Hofl-Riesch (Nem) 1227; 4. Julia Mancuso (ZDA) 975; 5. Elisabeth Gorgl (Avt) 967; Slalom, končni vrstni red (10): 1. Schild (Avt) 760; 2. Kirchgasser (Avt) 452; 3. Tina Maze (Slo) 413; 4. Zuzulova (Slk) 377; 5. Kathrin Zettel (Avt) 356 Slovo legende v starodobni smučarski opremi SCHLADMING - Več tisoč glava množica navijačev se je na finalu svetovnega pokala alpskih smučarjev v Schladmingu lahko na lastne oči prepričala, kako so smučali nekoč. Za svojstveno slovo je namreč poskrbel švicarski veteran Didier Cuche, ki je drugo vožnjo veleslaloma, njegovo zadnjo v karieri, prevozil s starodobno opremo. Cuche, rodil se je 16. avgusta 1974, v svetovnem pokalu pa je debitiral decembra 1993 na smuku v Bormiu, je še pred začetkom letošnje sezone napovedal, da bo ta njegova zadnja. Napoved je tudi uresničil in se kot 37-letni veteran v svojem slogu poslovil od smučarskih tekmovališč. V svetovnem pokalu je zbral 21 zmag, štiri smukaške globuse in po enega veleslalomskega in superveleslalomskega. Na svetovnih prvenstvih si je prismučal štiri kolajne, z edinim naslovom svetovnega prvaka pa se je ovenčal na super-veleslalomu v Val dIseru pred tremi sezonami. V tej disciplini je osvojil tudi olimpijsko srebro leta 1998 v Naganu, kar je njegovo edino olimpijsko odličje. Marsikateremu ljubitelju belih strmin se je ob zadnji predstavi zelo priljubljenega Švicarja, ki je po poklicu izučen mesar, narisal nasmeh na ustnice. Veleslalomsko progo Planai je namreč presmučal z lesenimi «dilcami» in lesenimi palicami, oblečen v volnena oblačila, z nahrbtnikom, kar je bila osnovna smučarska moda ob začetkih alpskega smučanja. Cuche kot starodobnik, «old-timer», se je resno lotil nastopa in v cilj prismučal s časom 5:44,56 in z zaostankom več kot treh minut zasedel zadnje, 26. mesto, rezervirano za legendo. MOŠKI - Slalomski in (praktično) veliki globus Marcel Hirscher, dokončno zvezdnik SCHLADMING - Avstrijski alpski smučar Marcel Hirscher je zmagovalec zadnjega veleslaloma za svetovni pokal v sezoni. Z zmago je v velikem slogu osvojil tudi mali kristalni globus v posebnem seštevku discipline. Triindvajset-letni Salzburžan je v Schladmingu osvojil prvi mali globus v karieri, še pred zadnjo tekmo pa si je zagotovil tudi skupno zmago.Njegov edini izzivalec Američan Ted Li-gety je namreč v prvi vožnji po veliki napaki na zadnjem, 29. mestu za vodilnim Avstrijcem Hannesom Reicheltom zaostal za kar enajst sekund. Avstrijci so v domačem Schladmingu pred 10.000-glavo množico povsem zasedli zmagovalni oder. Drugi je bil namreč Reichelt, tretji pa Marcel Mathis (+ 0,55), ki je vknjižil svoje druge stopničke v karieri. Avstrijci so enajstič v zgodovini na veleslalomih za svetovni pokal zasedli vsa mesta na odru za zmagovalce, prvič po 10. decembru 2000 v Val d'Iseru. Hirscherju se nasmiha tudi veliki kristalni globus. Za vodilnim Švicarjem Beatom Feuzom je pred tekmo zaostajal za velikih 75 točk. Feuzu se je veleslalom povsem ponesrečil in je ostal praznih rok. Hirscher (1355 točk) se je z zmago prebil v skupno vodstvo moškega pokala in si pred zadnjo tekmo v sezoni, današnjim slalomom, nabral 25 točk prednosti, kar bo Švicar zelo težko nadoknadil, tudi če bo startal v slalomu, v katerem sicer ne tekmuje. V veleslalomskem seštevku je zmagovalec Kranjske Gore Li-gety, ki je najhitreje prevozil drugo progo, ubranil srebrno kolajno, tretje mesto v posebnem seštevku discipline pa je osvojil Italijan Massimiliano Blardone, ki je bil diskvalificiran po drugi vožnji. Veleslalom, končni vrstni red: 1. Hirscher (Avt) 705; 2. Li-gety (ZDA) 513; 3. Blardone (Ita) 408; 4. Pinturault (Fra) 364; 5. Reichelt (Avt) 337. SMUČARSKI SKOKI Ekipna tekma Avstriji, Kranjec z zavoro do 231 m PLANICA - Avstrijski smučarski skakalci so zmagali na ekipni tekmi svetovnega pokala v poletih v Planici, drugi so bili Norvežani, tretji pa Nemci. Slovenci Jurij Tepeš, Jaka Hvala, Jure Šinkovec in zmagovalec petkove posamične preizkušnje, svetovni prvak v poletih Robert Kranjec, ki je v prvi seriji poletel najdlje, kar 231 metrov, so bili četrti. Kranjec je svoj prvi polet kar nekoliko predčasno končal, saj se je zdelo, da bi ga lahko neslo še precej dlje. »Problem je bil v tem, da je manjkala označevalna črta v snegu pri 240 metrih in ko sije sonce in je difuzna svetloba, enostavno nisem imel točke, na katero bi se lahko orientiral. Zato sem moral začeti spuščati, saj sem se videl že pri 240 in več metrih, spodaj pa ni bilo niti ene točke, da bi lahko pristal. Ne vem, srce mi ni dalo, da bi se 'dol razplepil', zato sem raje začel malo bolj zgodaj spuščati,« je o izjemnem prvem poletu dejal Kranjec. Danes za konec sezone sledi še preizkušnja najboljše trideseterice v svetovnem pokalu. Kranjec je s petkovo zmago prevzel vodstvo v boju za mali kristalni globus za polete. Pred Japoncem Daiki-jem Itom ima zdaj 35 točk prednosti, tudi tretji Avstrijec Martin Koch še ni izpadel iz igre. «Za zadnjo tekmo sezone je najpomembneje, da naredim svoje skoke. Za jutri se bom bolje pripravil. Saj ne rečem, da se danes nisem, a vseeno sem šel v današnjo tekmo nekoliko bolj sproščeno, saj moram nekaj energije prihraniti za jutri. Glavno je, da bom blizu Kocha in Ita. Treba se bo zbrati in v tekmo iti z zaupanjem,« je pred današnjo sklepno tekmo napovedal slovenski skakalni junak. Vodilni v skupni razvrstitvi svetovnega pokala Norvežan Anders Bardal je na petkovi predzadnji tekmi sezone praktično že osvojil veliki kristalni globus. Pred najbližjim zasledovalcem Avstrijcem Gregorjem Schlierenzauerjem ima pred današnjo zadnjo tekmo (začetek ob 10. uri) namreč okroglih 100 točk prednosti, tako da potrebuje le še točko, pa bo postal tretji norveški zmagovalec sezone v zgodovini. □ Obvestila SPDT organizira v nedeljo, 25. marca, izlet na Porezen. Udeleženci se bomo zbrali ob 6.45 pri spomeniku v Križu. Za morebitne informacije lahko pokličete tel. štev. 3384913458 (Franc). SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glinščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29.aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 335 8416657. TPK SIRENA vabi na 36. redni občni zbor v soboto, 31. marca, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na društvenem sedežu, Miramarski drevored, 32. ALPSKO SMUČANJE - Državna faza »Ostržek na smučeh« V prvi dvajseterici V kategoriji baby 1 nastopili Elena Frandoli in Stefano Lopreiato (Devin) ter Gaia Del Latte (Mladina) jo. V prvo deseterico sta se uvrstili samo deklica Andrea Craievich (Devin) in naraščajnica Katrin Don (Brdina), ki sta bili 9. Obe smučarki sta bili tudi vpoklicani kot rezervi v deželno reprezentanco za nastop na državnem prvenstvu, ki bo konec meseca v naši deželi. Ostali: deklice 19. Lorenza Jez (Brdina), dečki: 11. Rudy Škerk (Devin), 18. Matej Kalc (Brdina); naraščajnice: 14. Petra Basezzi (Devin). Še štirje finalisti tekmovanja AMSI Na državno fazo smučarskih šol AMSI, ki bo v Falcadah od 23. do 25. marca, so se uvrstili tudi Zeno Gregorio, Chiara Zonta, Nicol Bove (baby 2003-2004) in Nauzika Scocchi (miški 2002), ki trenirajo v predtekmovalni skupine pod vodstvom Janje Del Linz. Za las se na zaključni del uvrstil Matija Okretic med miški 2002. Ostali, ki pa se niso uvrstili na državno fazo: baby 2003: 21. Enrico Slavich, 26. Ermanno Catanzaro, 27. Ivan Santagati, 33. Aaron Canziani; miški 2001: 25. David Terčon. O zamejskem prvenstvu dokončno jutri Dokončno odločitev, ali bo SK Brdina organizirala 31. zamejsko smučarsko prvenstvo v nedeljo, 24. marca, bo padla jutri zvečer na seji odbora kluba. Včeraj je sicer delegacije open-skega društva preverjala, ali bi lahko tekmo v veleslalomu izpeljala v Sappadi, vendar dokončnega zagotovila tamkajšnji upravitelji jim upravitelji niso dali. Najboljši deželni smučarji merijo te dni svoje moči na državni ravni. V smučarskem centru Abetone v pokrajini Pistoia se je včeraj začela državna faza trofeje Ostržek na smučeh, ki je za najmlajše kategorije pravo državno prvenstvo. Na odlično pripravljeni progi so včeraj tekmovali najmlajši baby 1 (letniki 2004). Med tekmovalci slovenskih društev je bila najboljša Elena Frandoli (Devin), ki je osvojila 11. mesto, zelo prepričljivo pa je nastopila tudi Gaia Del Latte (Mladina), ki je bila 19. Z obema smučarkama sta bila trenerja Aleš Sever in Veronica Tence zelo zadovoljna. Med smučarji pa je nastopil Francesco Lopreiato, ki je bil 32., čeprav je po mnenju trenerja Aleša Severa smučal z rezervo in bi bil lahko po znanju uvrščen še više. Med deželnimi smučarji se je izkazal član Pordenona Francesco La Grassa, ki je bil tretji, med deklicami pa je bila Gaia Vidrigh (Lussari) 4. Med deklicami, kjer je nastopilo 70 smučark iz cele Italije - sta bili le prvi dve uvrščeni razred zase, med 97 smučarji pa je bilo nasploh razlik malo, tako da je bilo med 4. in 20. mestom le sekunda razlike! Danes se bo tekmovanje nadaljevalo: nastopili bodo Petra Kalc (Brdina), Caterina Sinigoi (Devin) in Nikola Ker-pan (Mladina). IV VI • • vv • • I • I • • v Dečki in narascajniki zadnjic Dečki in naraščajniki so včeraj nastopili še na zadnji deželni preizkušnji. V Sappadi so tekmovali v superveleslalomu, ki so ga izkoristili predvsem kot dober trening, saj ga sicer malokrat trenira- / 22 Nedelja, 18. marca 2012 ODBOJKA DRŽAVNA MOŠKA B2-LIGA - S štetimi igralci premagali kandidata za play-off Prvovrstni podvig Sloge Tabor v Padovi Gregor Jerončič je prvič po letu 1998 ves čas igral tudi v 2. liniji kroma Valsugana Padova - Sloga Tabor Tele-vita 2:3 (25:22, 21:25, 21:25, 25:19, 14:16) Sloga Tabor Televita: Cernuta 11, Jerončič 19, Mirko Kante 5, Vasilij Kante 22, Ambrož Peterlin 21, Veljak 3, Pri-vileggi (libero), Cettolo, Fermo. Trener Lucio Battisti Izredni! To je tokrat res edini pridevnik, s katerim lahko označimo igralce Sloge Tabor Televita v sinoč-njem nastopu. Na težko gostovanje v Valsugano k ekipi, ki se bori za uvrstitev v play off, so se podali še bolj okrnjeni kot v zadnjih krogih: poškodba, ki jo je na zadnji tekmi utrpel Cettolo, je hujša, kot je kazalo in David ne bo mogel igrati vsaj še dva tedna. Prav tako ni še okreval libero Pri-vileggi, ki pa je stisnil zobe in od drugega seta dalje priskočil na pomoč - sicer samo občasno v sprejemu, vendar je svojo nalogo zelo dobro opravil. V bistvu sta bila tako oba centra stalno na igrišču, kar res ni nekaj običajnega, za Gregorja Jerončiča pa je to sploh prvič od leta 1998! Kljub vsemu temu so igralci Sloge ponovno strnili svoje vrste, zaigrali resnično s srcem in tako premagali, poleg nasprotnikov, tudi vse nevšečnosti, s katerimi se srečujejo v zadnjih mesecih. Začetek tekme ni obetal takega razpleta. Igralci Sloge Tabor Televita so bili nekoliko zbegani, Valsugana je bila stalno v vodstvu in naši igralci so jo morali stalno zasledovati. Od drugega seta da- lje je v igro stopil Privileggi, sicer samo v sprejemu in le za nekaj pozicij, vendar je soigralcem vlil zaupanje, da so umirili igro in vse je šlo lažje od rok. V tem se-tu so bili naši igralci stalno v rahli pred- nosti, ki so jo obdržali vse do konca. V tretjem je pobudo prevzela Valsugana, povedla z 10:7, vodila do 12. točke, ko je spet prišla na dan velika srčnost gostov, ki so začeli braniti tudi neubranljive žoge, dobri so bili v bloku in napadu in so obrnili potek v svojo korist. Osvojena točka bi bila že zlata vredna in vse je kazalo, da bo ostalo pri tej, saj so v četrtem nizu po začetni izenačenosti gostje popustili, začenjale so jim pojemati moči in Valsugana je izenačila. In tako smo prišli do letošnjega enajstega tie- breaka! Sloga Tabor je začela zelo dobro, povedla s 5:2 in 8:5, a se domačini seveda niso hoteli sprijazniti s porazom. Izenačili so pri 10:10, ko se je vnel pravi boj za vsako žogo. Val-sugana je povedla s 13:12 in tudi 14:13, ko so igralci Sloge Tabor še zadnjič strnili svoje vrste, zaigrali brezhibno, dosegli tri zaporedne točke in zasluženo zmagali. Pohvalo zasluži resnično vsa ekipa, saj so vsi dali svoj odločilni doprinos, še zlasti pa se je izkazal Ambrož Peter-lin, ki je bil odličen tako na mreži kot v polju in resnično gonilna sila vse ekipe. Ostali izidi: Trentino - Loreggia 3:0, Sisley - Castelfranco 3:1, Prata -Montebelluna 1:3, Sarmeola - Bibione 3:1. 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor (na derbiju) in Olympia uspešna Sloga - Naš prapor 0:3 (13:25, 19:25, 18:25) Sloga: Antoni 10, Calzi 0, Cettolo 3, D. Guštin 4, M. Guštin 4, Milič 5, Trento 7. Trener Marko Kralj Naš prapor: Bajt 4, Barbera 5, Culot 3, Devetak 3, Feri 12, Juretič 11, Simeoni 7, Valentinčič 6, Kos (libero). Trener Alessandro Leghissa Derbi prve medpokrajinske divizije se je končal s predvideno zmago gostov, ki so v vsakem trenutku znali izkoristiti svojo neprimerno večjo izkušenost pa tudi tehnično znanje. Naš prapor je vodil skozi vso tekmo, mlajšim igralcem Sloge pa je občasno uspelo s požrtvovalno igro nadoknaditi po nekaj točk zaostanka. Domačini so se goriškim nasprotnikom kar enakovredno postavljali po robu s servisom, kjer so bili dokaj uspešni, solidno so odigrali v obrambi, prevečkrat pa je odpovedal sprejem, kar je onemogočilo učinkovito napadanje. Naš prapor je predvajal enostavno, a zato nič manj učinkovito igro, ki pa je bila dovolj za zmago. Po dokaj gladko izgubljenem prvem setu so se v naslednjih dveh igralci Sloge opogumili in nudili Našemu praporu nekoliko večji odpor, vendar so bile vajeti igre stalno v rokah gostujoče ekipe, ki je tudi povsem zasluženo prišla do novih točk in utrdila svoj položaj na sredini lestvice. (INKA) Olympia Terpin Andrej - Sloga 3:0 (25:17, 25:12, 25:17) Olympia: Hlede Libero, Ferfolja, Mucci 7, Komjanc 1,Černic 16, Klanjš-ček 5, Crobe 4, Cevdek 11, Polesel, Lango. 7, Ingrassia 0. Trener: Andrej Terpin Sloga: Cettolo 3, Trento 7, Milič 1, Antoni 7, Guštin 7, Taucer 2. Trener Ivan Peterlin. Olympia je na domačem igrišču gladko premahgala Slogo. Tokrat je na krilu dobro igral Lango, ki je nadomestil Polesela in na centru sta stopila na igrišče Ingrassia in Klanjšček. V napadu se je izkazal Černic. Vrstni red: Mossa 41, Triestina 32, Olympia 27, Altura 24, San Sergio 23, Naš prapor 20, Intrepida 15, Prevenire in Torriana 14, Sloga 6, Virtus 0. UNDER16 ŽENSKE Ricreatorio Brunner - Zalet Dvigala Barich 1:3 (20:25, 25:22, 23:25, 17:25) Zalet Dvigaala Barich: Ferluga, Goruppi, Greta in Karin Kralj, Milič, Peric, Pertot, Simeoni, Viezzoli, Hana in Leah Zidarič. Trener Patrik Calzi Zaletovke so se Brunnerju pošteno oddolžile za poraz iz prvega dela prvenstva. Tokrat so naše odbojkarice zaigrale neprimerno bolje kot v prvi tekmi, takoj nastopile zelo odločno in brez težav osvojile prvi set. Na enak razplet je kazalo tudi v drugem, saj so Zale-tovke vodile že z 22:15, a nato nerazumljivo povsem popustile in dovolile nasprotnicam, da so osvojile že izgubljeni niz. Brunner je vodil nato v tretjem že vodil s 17.13, ko je prišlo v vrstah Zaleta do reakcije, naše igralke so se zbrale, nadoknadile zaostanek in osvojile ta set, nato pa v velikem slogu še četrtega in se tako lahko veselile svoje četrte zmage v tem delu prvenstva. ŽENSKA C-LIGA - Zalet C Obstanek na dosegu rok Zalet C - Colorificio S. Marco 3:0 (25:21, 25:13, 25:23) Zalet C: Babudri 16, Bukavec 20, Crissani 1, Cvel-bar 5, Spangaro 5, Štoka 13, Kapun (libero), Balzano (libero), Antognolli 0, Colarich, Grgič 1, Pertot. Trener Martin Maver Igralke Zaleta nadaljujejo z uspešnimi nastopi. Njihova tokratna »žrtev« je bil solidni Colorificio San Marco, ki so ga naše igralke gladko premagale brez izgubljenega seta. Zmaga naše ekipe je povsem zaslužena, saj je bila boljša v vseh elementih. Igralke Zaleta so zelo dobro servirale in s tem marsikdaj že v kali zatrle vsak poskus reakcije gostinj, na mreži pa je bila tudi tokrat dobesedno neustavljiva Sabrina Bukavec, ki ji nasprotnikova obramba nikoli ni mogla do živega. Na koncu prvega seta se je lažje poškodovala Neža Kapun, tako da se je trener Maver odločil za drzno potezo in libera nadomestil z Vero Balzano, ki je nato v tej vlogi odigrala drugi in tretji set in se je v tej neobičajni vlogi zelo dobro znašla in zaupano nalogo več kot solidno opravila. V drugem setu je Zalet svoje nasprotnice dobesedno nadigral, kot kaže dovolj jasno že končni izid, nekoliko bolj izenačen je bil tako le zadnji, v katerem je Co-lorificio San Marco napel vse sile, da bi vsaj omilil poraz. Igralke so začele ostreje servirati in včasih spravile v težave sprejem domače ekipe, razigrali pa sta se tudi nasprotnikovi napadalki. Pri izidu 23.23 je igralkam Zaleta le uspelo spet vsiliti svojo igro in naše igralke so se ta ko povsem zasluženo lahko veselile ponovne gladke zmage. Ostala izida: Sacile - Blu volley 0:3, Libertas -Sant'Andrea 3:2. ŽENSKA D-LIGA Zalet D izgubil priložnost za zmago Buia - Zalet D 3:2 (22:25, 18:25, 25:19, 36:34, 15:13) Zalet: Verša 12, Spanio 14, Starec 4, Micussi 13, Gantar 0, Zavadlal n.v., Rudez 18, Cassanelli 10, Cernich 0, Spangaro (L). Trener: Berlot. Igralke Zaleta D so izgubile priložnost, da bi vknji-žile vse tri razpoložljive točke. Tekmo so namreč začele odločno in s pravim pristopom, tako da so brez težav osvojile prva dva niza. V obeh so stalno vodile in tudi igrale prepričljivo v vseh elementih igre. V nadaljevanju pa se je zalomilo, prevladalo pa je tudi nekaj podcenjevanja. Nasprotnice so to izkoristile in tudi izničile vso prednost. V četrtem nizu so zaostajale tudi za osem točk, nato z agresivno igro izenačile na 20:20, v izenačeni končnici imele tudi tri zaključne žoge, a je zmaga kljub naporu ostala doma. V zadnjem nizu pa je Buia povedla že na začetku, Zalet pa je resneje ni nikoli ogrozil. V vseh nizih je bilo po mnenju igralk tudi veliko spornih sodnikovih odločitev. Ostala izida: Pav Udine - Lignano 0:3, Codroipo -Rigutti 1:3. Olympia je proti kandidatu za napredovanje že vodila z 2:0 Za obstanek: Val gladko osvojil derbi proti Slogi, položaj je za Sočo vse težji Vivilvolley - Olympia 3:2 (21:25,13:25,25:18,25:16, 15:8) Olympia: F. Hlede 2, Terčič 14, Komjanc 19, San-zin 4, Pavlovič 9, Čavdek (L), Vogrič 10, vizin 1, D. Hlede 0, Persoglia 0. Trener: Manià. Olympia je še četrtič v tem zaključnem delu odigrala peti niz, tokrat pa je pokazala dvojni obraz. Začetek srečanja proti enemu izmed resnih kandidatov za napredovanje je bil odličen: goriški odbojkarji so zelo dobro servirali in sprejemali, v prvih dveh nizih, ki so jih zmagali brez težav, pa so zbrali tudi devet blokov. V nadaljevanju pa je Olympia popustila, nasprotniki, ki pa so dotlej imeli težave v sprejemu, pa so padec koncentracije izkoristili. Z uvodnimi udarci so spravili v velike težave Olympio (sprejem je bil na koncu 23 %), ki je zastala tudi v napadu (predvsem Vogrič ni dobil več proste poti, ekipno so bili 32 %). Nasprotnikov blok in obramba sta namreč postala nepropustna, na strani Olympie pa je bilo v zadnjih treh nizih veliko napak. V zadnjem nizu je bilo izenačeno le do 5:5, nato pa je Vivil povedel najprej na 8:5, nato pa še 12:6. Olympia ni dosegla več nobene točke z napada, Vivil pa se je do 15. točke še izk,azal v dveh obrambah. Ostali izid: VBU - Volley club Trieste 3:0. Skupina za obstanek Val Imsa - Sloga 3:0 (25:14, 25:14, 25:4) Val: D. Faganel 5, Lango 6, Lavrenčič 11, Masi 6, Vidotto 19, Palmieri 3, Sfilgoi (libero), Farfo-glia 6, S. faganel 0, Ombrato, D. Nanut, Plesničar, Trener Berzacola. Sloga: Devetak 0, Anotni 1, Cettolo 0, Žerjal 2, Romano 5, Dussich 10, Fiorelli (libero). Močnejši in bolj izkušeni igralci Vala so po pričakovanjih gladko osvojili derbi proti Slogi, ki se bo v tem drugem delu prvenstva težko še izognila zadnjemu mestu, povrhu pa je v Štandrežu nastopila s štetimi igralci, manjkal je tudi eden izkušenejših, to je Simon Rožac. V prvih dveh setih je bila igra še kar dopadljiva. Kljub temu, da Ombrato, ki je teden preživel bolan, ni stopil na igrišče, je Val igral zelo učinkovito in z ostrim servisom in dobro igro tudi v polju, stalno diktiral tempo igre, igralci Sloge pa so se mu upirali po svojih močeh, zlasti prizadevni so bili v polju. Popolnoma enosmeren je bil tretji set, v katerem je Lavrenčič lahko serviral kar dvajsetkrat zapored (od 4:2 do 24:2), njegovi soigralci pa so dosegli kar deset blokov (skupno 19). Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Basi-liano 0:3 (20:25; 23:25; 21:25) Soča: E. Juren 6, , J. Černic 2, M. Devetak 2, Kra-gelj (l), M. Černic 6, Škorjanc 6, Braini 7, I. Devetak 0, M. Juren, M. Testen 11. Trener Andrej Berdon Odbojkarji Soče so bili ob koncu srečanja neza- Olympia do točke v Vi 11 i (arhivski posnetek) dovoljni s sojenjem glavne sodnice, ki naj bi dosodila gostom dve točki za žogi, ki sta po njihovem mnenju končali v aut. Od tu tudi odločen protest kapetana Brai-nija, ki mu je zato sodnica pokazala rdeči karton. Sodnika nosita kakšno odgovornost glede na dimenzijo poraza domačinov, nista pa edina odgovorna za poraz so-vodenjske vrste. Varovanci trenerja Berdona, tokrat brez Roberta Testena, so tudi sami prispevali dober delež k zmagi gostov, predvsem v odločilnih trenutkih drugega niza, ko so si zapravili znatno prednost v sami končnici niza. Poleg tega se je v drugem nizu poškodoval bloker Martin Devetak, za katerega trener ni imel na klopi ustrezne zamenjave. Prvi niz, ki sta ga označevale številne napake v uvodnem udarcu s strani obeh ekip, je potekal v znamenju stalnega vodstva gostujoče ekipe, ki je brez večjih težav osvojila niz. Domačini so se jim sicer približali na sami dve točki (19:21), ko so izkoristili njihove tri zaporedne napake. V drugem nizu, s prihodom na igrišče Marka Testena v vlogi korektorja, je ekipa pridobila na zagrizenosti in napadalni udarnosti. Žal poškodba M. Devetaka in dober blok gostov sta botrovala k preobratu, ko so gostje osvojili 6 točk proti eni sami domačinov in tako zaključili niz v lastno korist z najmanjšo možno razliko. V tretjem nizu so gostje nadaljevali z dobro igro v sprejemu in napadu in si priigrali znatno prednost sedmih točk (14:21), ko je prišlo do spornih sodniških odločitev, ki so dokončno zaznamovale rezultat srečanja. Negativen izid je toliko bolj zaskrbljujoč, kajti obstaja velika možnost, da bo v naslednjem pomembnem srečanju za obstanek ekipa nastopila brez pravih blokerjev. (J.P.) Ostala izida: Monfalcone - CUS 3:0, Rea-na - Ronchi 1:3. Športel o Zaletu V jutrišnjem Športelu (TV Koper ob 22.30) bodo po dolgem času spet spregovorili o ženskem odbojkarskem projektu sodelovanja Zalet. Z voditeljem oddaje Igorjem Malalanom se bodo v studiu pogovarjali Cirila Kralj, Tjaša Gruden in Martin Maver, spremljali pa boste lahko tudi posnetke s sinočnje tekme članske ekipe Zalet C proti La-tisani. Poročilo so pripravili (ali še bodo) tudi o košarkarski tekmi Bor Radenska - Romans ter o nogometnih tekmah Sovodnje - Staranza-no, Primorec - Domio in Juventina - Audax najmlajši. / ŠPORT Nedelja, 18. marca 2012 23 NOGOMET - Pokrajinski derbi promocijske lige proti Ponziani Vesna zmago gradila zlasti na dobri obrambi Enajstmetrovka in gol v zadnji minuti - Trener Massai: »Trudim se za boljšo igro« PROMOCIJSKA LIGA - Pri vodilnem Prepričljiva Juventina tokrat ni osvojila točk Lumignacco - Juventina 2:1 (1:1) Strelec: Gulič po 11-metrovki v 10. minuti Juventina: Baldassin, Iansig, Bel-trame, Pantuso (Cuzzolin), Sellan, Morsut (Giannotta), Secli (La Fata), Stabile, Airoldi, Gulič, Palermo. Trener: Murra. Juventina se iz gostovanja pri prvouvrščenem Lumignaccu vrača brez točk, čeprav je bila na tem, da osvoji vsaj eno, po prikazani igri pa bi si morda zaslužila celo zmago. Tako je potrdil športni direktor Gino Vinti, ki je pojasnil, da so bili nogometaši Ju-ventine z izjemo prvih minut vseskozi boljši tekmec. »Razlike, ki jo kaže lestvica - Lumignacco ima kar 13 točk več kot Ju- ventina - sploh ni bilo opaziti,« je še dejal Vinti, ki je ocenil, da je bila to najboljša letošnja predstava Štandrežcev. Lumignacco je povedel že v 2. minuti, nato pa je Juventina nekaj minut kasneje izenačila z 11-metrovko, potem ko so v kazenskem prostoru podrli Iansiga. Juventina je po golu Gu-liča prevzela vajeti igre v svoje roke in povsem prevladala na zelenici. Priigrala si je tudi tri čiste priložnosti z Airoldijem in Palermom, več je bilo tudi dobrih podaj v kazenski prostor, vendar žoga ni hotela v gol. Odločilni gol za zmago je Lumignacco, ki je večji del drugega dela igral v desetih zaradi dvojnega opomina, dosegel v 55. minuti, potem ko je sodnik dvomljivo dosodil strel s kota. Tomizza po golu z bele točke Vesna - Ponziana 2:0 (1:0) Strelca: Tomizza (11-m) v 28. in Pipan v 90. min. Vesna: De Denaro, Cheber, Pin, Gajcianin, Marianovic M., Degrassi, Kerpan (Pipan), Marianovic A. (Cano), Martini, Tomizza, Borelli (Rebula). Trener Andrea Massai Na včerajšnjem srečanju je Vesna slavila zmago proti Ponziani, ki ji je tesno prežala za petami. «Plavi» so tako spet zadihali in se oddaljili od tržaške ekipe za štiri točke na prvenstveni lestvici promocijske lige. Tekma, ki si jo je ogledalo veliko število gledalcev, ni popolnoma zadovoljila njihova pričakovanja. «Pogrešal sem igro» je komentiral razočaran gledalec. Čeprav je Vesna igrala bolj statično, si je vsekakor priigrala kar nekaj priložnosti. Napadalec Jar Martini in bočni igralec Goran Kerpan sta imela večkrat smolo pred nasprotnikovim golom. «Vratar Ponziane je dobro odigral svojo vlogo in v različnih priložnostih odločilno posegel,» je ocenil po tekmi Vesnin trener Massai. Domačim pa je vseeno uspelo zadeti. V 28. min prvega polčasa sta nasprotnikova obrambna igralca podrla napadalca Mariano-vica v kazenskem prostoru. Sodnik je ustavil igro in pokazal na belo točko pred vratarjevimi vrati. Enajstmetrovko je uspešno izvedel bočni igralec Daniel Tomizza. Do drugega zadetka pa so prišli, ko je bilo tekme že konec. V zadnji minuti so se vsi nasprotnikovi igralci spustili v napad, pozabili pa so na fazo obrambe. Vesna je s hitrim protinapadom presenetila Ponziano in še enkrat zadela. Gostje so igrali dobro in povezano predvsem v prvih dvajsetih minutah prvega polčasa, nato pa so igralci Vesne reagirali in prikazali nekaj lepih akcij. Gostje so v drugem delu skušali zmanjšati zaostanek, toda domača obramba jim tega ni pustila. Tržaška ekipav bistvu ni imela pravih priložnosti za gol. «Važno je, da smo zmagali. Igrali smo dobro predvsem v drugem delu. Obramba je delovala povezano, v napadu pa bi lahko bili še bolj konkretni. Trudim se, da bi izboljšali tudi igro,» je dejal Massai. (mip) Ostali izidi: Flabiano - Caporiac-co 1:1, ProFagagna - Reanese 3:1, Mar-tignacco - Trieste 0:3, ProRomans -Union 91 1:0, Tricesimo - Valnatisone 1:0, Costalunga - Zaule 1:2. Vrstni red: Lumignacco 54, Tricesimo 48, ProFagagna 44, Juventina 41, Caporaccio in Vesna 36, Reanese 34, Trieste calcio 33, Ponziana 32, Flabia-no 30, Pro Romans 28, Valnatisone 27, Costalunga 24, Zaule Rabuiese 21, Union 91 11, Martignacco 1. kroma NOGOMET - 3. AL Poraz Mladosti in dve izključitvi Mladost - Campanelle 1:3 (1:1) Strelec: Ruggiero po 11-m v 35. minuti Mladost: Feresin, Bressan (Fer-letič), Zorzin, Kobal, Pauluzzi (Pitu-relli), Peric, Riggiero, Bagon, D'Ono-rio De Meo, Gobbo, Portelli (Russo). Trener: Valentinuzzi. V taboru Mladosti so bili včeraj krepko razočarani zaradi poraza, predvsem pa zaradi dvomljivega sojenja. Mladost je prvi in edini gol dosegla po 11-metrovki z Riggierom. Novo priložnost za gol je imela tudi v drugem polčasu, vendar je D'Ono-rio De Meo dosojeno enajsmetrovko zgrešil. V nadaljevanju se varovanci Valentinuzzija vsekakor niso predali, saj so si želeli zmage, priigrali so si tudi nekaj priložnosti, ki pa jih niso konkretizirali. Camanellam, ki zasedajo spodnji del lestvice, pa je naskok uspel. Mladost je sicer večji del tekme igrala v okrenjni postavi, saj je sodnik že v prvem delu izključil Ruggiera zaradi prekrška, v drugem delu pa še Gobba zaradi protestov, prav tako so Campanelle igrale z igralcem manj zaradi izključitve. VČERAJ ŠE - Deželni mladinci - UFM - SantAndrea 3:2, Audax -Muggia. Jutri: Vesna - Costalunga, TriesteCalcio - Kras. Ljubitelji: So-vodnje - Domio 3:4. KOŠARKA - Deželna C-liga Breg blestel v zadnji četrtini Trdoživi Geatti pa mu je dolgo časa grenil pot do zmage - Bor Radenska doma proti Romansu razočaral svoje navijače Breg - Geatti Basket Time 84:73 (24:21, 38:45, 54:59) Breg: Schillani 9 (5:10, 2:4, 0:1), Visciano 12 (2:3, 5:7, 0:1), K. Ferfoglia 7 (1:2, 3:9, 0:4), Robba 12 (-, 3:5, 2:2), Samec 19 (1:2, 9:14, 0:1), Bazzarini n.v., S. Ferfoglia 9 (1:3, 4:8, -), Semec 2 (2:4, 0:1, -), Nadlišek n.v., Klarica 14 (1:2, 2:6, 3:6), trener Krašovec. SON: 17. PON: nihče. Breg, ki še vedno igra v okrnjeni postavi, se je moral sinoči v Dolini krepko potruditi, da je spravil na kolena trdožive košarkarje videm-skega Geattija, ki si predzadnje mesto na lestvici gotovo ne zaslužijo. Res pa je, da so Brežani sami »krivi«, da so se tako namučili in si zagotovili zmago le z odlično igro v zadnji četrtini. V prvem delu srečanja so igrali zelo slabo, predvsem v obrambi, saj so prejeli kar 45 točk. Tudi pri metu Kra-šovčevi niso bili posebno razpoloženi. V drugem polčasu so se vendarle zbrali. Igrali so veliko bolje v obrambi. Gostje pa niso popustili in sklenili tretjo četrtino s petimi točkami prednosti. V zadnji četrtini pa pravi preporod: kljub temu da je Saško Fer-foglia že v prvi minuti staknil poškodbo gležnja, so ostali igrali odlično. S čvrsto obrambo so gostom preprečili lahke mete, v napadu pa so se razigrali in zadevali iz vseh položajev. Z delno razliko 30:14 so povsem na-digrali goste ter na koncu zasluženo slavili zmago. Le škoda, da se je prav v zadnji minuti poškodoval še Robba. Od Bregovih posameznikov naj omenimo Štefana Samca, ki je kraljeval pod košema in je bil z 19 točkami tudi najboljši strelec ekipe. Dobro je igral tudi drugi center Visciano. (lako) Bor Radenska - ASAR Romans 64:74 (20:23, 32:42, 48:55) BOR RADENSKA: Bole (-, 0:1, 0:1), Madonia 14 (6:8, 4:8, 0:6), Cre-vatin 9 (-, -, 3:7), Štokelj 1 (1:2, 0:1, 0:3), Gallochio 2 (-, 1:3, -), Meden 13 (1:2, 3:8, 2:5), Zanini 5 (3:6, 1:6, 0:1), Sosič 11 (9:9, 1:6, 0:2), Fumarola 2 (2:2, 0:5, 0:1), Devcich 7 (3:4, 2:2, -), Pertot nv. Trener: Popovic. SON: 17; Skoki: 33 (22 v obrambi, 11 v napadu). Bor Radenska je na domačem parketu doživel nepričakovan poraz proti ekipi, ki je na sredini razpre- Marko Meden (Bor Radenska), 13 točk kroma delnice in se bori za vstop v play-off. Sinočnje srečanje je pokazalo, da je pri Boru prišlo do upada fizične forme. Res je tudi, da trener Popovic tokrat ni mogel računati na bolnega Burnija in tudi Fumarola, kot zgovorno kažejo že statistike, je igral pod svojimi sposobnostimi, saj je komaj prebolel gripo. Že od uvodnih minut je bilo jasno, da tekma ne bo lahka. Romans je namreč od vsega začetka pritisnil na plin in igral zelo agresivno ter zasluženo povedel z 8:0 in dejansko ta začetni zaostanek je Radensko na koncu drago stal. V nadaljevanju so sicer gostitelji skušali spreobrniti potek tekme, vendar napad jim ni šel od rok, kot zgovorno potrjuje tudi statistika: 12 na 40 pri metu za 2 točki (skromnih 30%) in pičlih 5 na 26 pri metu za 3 točke (20%). Ko je tekla 13. minuta so Crevatin in soigralci znižati zaostanek na eno samo točko, a to je bilo tudi vse. V nadaljevanju so si gostje s srčno igro znova priigrali visoko prednost. Največ težav, predvsem v prvih dveh četrtinah, je gostiteljem povzročal Dreas, ki je zadeval kot za Domači šport Danes Nedelja, 18. marca 2012 ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Gorici, Špacapan: Olympia U17 - Club regione UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Barich A.D.S. - Svevo; 11.00 pri Trstu, Ul. Galilei: EVS Academy - Kontovel A NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Buttriu: Buttrio - Kras Repen 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Staranzano; 15.00 v Trebčah: Primorec - Domio 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - Piedimonte; 15.00 v Bazovici: Zarja -Begliano; 15.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Primorje NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Kras - Cgs; 10.30 v Štandrežu: Juventina - Audax; 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris San Polo -Sovodnje ZAČETNIKI - 10.30 v Križu: Kras - Roianese Jutri stavo iz vseh položajev, v prvih 20 minutah pa dosegel 20 točk. V končnici pa je Bor spravil v zadrego tudi Bul-lara (sin bivšega reprezentanta), ki je na koncu dosegel 16 točk. Ponedeljek, 19. marca 2012 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Kras Repen; 18.30 v Križu: Vesna - Costalunga HOKEJ NA ROLERJIH - B-liga Spet zelo lahka zmaga za Polet Kwins Polet Kwins - Tergeste 14:1 (6:1) Strelci: Battisti 6, G. Cavalieri 2, Fa-bietti 4, DE Iaco 2. Polet: Galessi, Bilucaglia, Poloni, Battisti, De Iaco, Montenesi, G. in P. Ca-valieri, Didu, Fabietti, Pompili, Vocchi. Trener: Rusanov. Hokejisti Poleta so brez težav premagali tržaško ekipo. V prvem polčasu so sicer zadeli nekoliko manj golov, v drugem delu pa so dokazali, da je razlika med ekipama očitna. Med posamezniki se je tokrat izkazal Davide Battisti, ki je bil pred golom neustavljiv. NAMIZNI TENIS Dve kolajni za Kras Na državnem paraolimpijskem namiznoteniškem prvenstvu v Lignanu sta se Krasova igralca okitila z medaljama. V igri dvojic sta bila Alen Corbatti in Ettore Malorgio srebrna, med posamezniki pa je Ettore Malorgio osvojil bronasto odličje v kategoriji open 1-5. 24 Nedelja, 18. marca 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Vedeževalni pes 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.15 Avtomobilizem: Pole position 7.00 Avtomobilizem: F1, VN Avstralije, prenos tekme 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Variete: Easy Driver 10.00 Variete: Linea verde Orizzonti 10.30 Variete: A Sua immagine 10.55 Sv. maša in Angelus 12.20 Variete: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domenica in... LAre-na 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Affa-ri tuoi 21.30 Nan.: Il sogno del maratone-ta (i. L. Lo Cascio, L. Chiatti) 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 0.35 Nočni dnevnik 1.00 Variete: Ap-plausi Rai Due V" Rai Tre H. Ford, K.S. Thomas) 0.15 Film: Nessuna pieta (krim., ZDA, '86, r. R. Pearce, i. R. Gere, K. Basinger) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12 10.15 Nan.: Finalmente soli 10.45 Film: A ruota libera (dram., It., '00, r. V. Salemme, i. S. Ferilli) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: Rosamunde Pilcher - E all'im-provviso fu l'amore (rom., Avstr./Nem., '06, r. D. Kehler) 16.05 Variete: Domenica Cinque (v. F. Panicucci) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.50 Show: Pape-rissima Sprint 21.30 Resn. show: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 0.35 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Variete: Pa-perissima Sprint O Italia 1 7.00 Risanke: Cartoon Magic 9.00 Nan.: Grani di pepe 9.25 Nan.: Victorious 10.10 Rubrika: Ragazzi c'e Voyager! 10.50 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Rai Sport - Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Avtomobilizem: F1, VN Avstralije, povzetek 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Variete: Protestantesi- 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 11.25 Risanke 10.55 Nan.: Power Rangers Samurai 11.50 Aktualno: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Batman (fant., ZDA, '89, r. T. Burton, i. M. Keaton) 16.25 Film: Skyrunners (fant., ZDA, '09, r. R. He-mecker) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.30 Film: Mr. Crocodile Dundee (kom., Avstral.. '86, r. P. Faiman, i. P. Hogan, L. Kozlowski) 7.40 Nan.: Wind at my back 8.30 Film: E' sempre bel tempo (glasb., ZDA, '55, r. S. Donen, i. G. Kelly) 10.05 Nan.: Kingdom 10.55 Aktualno: Tgr EstOvest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Persone 12.25 1.00 TeleCamere 12.55 Aktualno: Lezioni della crisi 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Daverio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 21.30 Film: Pirati dei Caraibi - La male-dizione del forziere fantasma (akc., ZDA, '06, r. G. Verbinski, i. Johnny Depp) 0.30 Šport: Controcampo - Linea notte 1.45 Variete: Pokerlmania ^ Tele 4 14.30 Aktualno: In 1/2h (v. Lucia Annunziata) 15.05 Dok.: Alle falde del Kili-mangiaro 17.55 Igra: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Presadiretta (v. R. Iacona) 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Dok.: Cosmo 0.50 Dnevnik in vremenska napoved in rubrike 1.50 Aktuano: Fuori orario u Rete 4 6.40 Dnevnik 7.15 Nan.: Zorro 8.15 Aktualno: Speciale Ti racconto un libro 8.35 Dok.: Uragani ai Caraibi 9.10 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.0013.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Mela-verde 14.00 Dok.: Donnavventura 15.05 Film: Un genio della truffa (kom., ZDA, '03, r. R. Scott) 17.15 Nan.: Colombo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Destini incrociati (dram., ZDA, '99, r. S. Pollack, i. 7.00 Aktualno: Salus Tv 8.15 Aktualno: Italia economia e prometeo 8.25 Variete: Mukko Pallino 8.45 18.30 Aktualno: Cat-tedra San Giusto 10.05 Nad.: Maria Maria 12.05 Šport: Ski magazine 12.30 20.15 Musa Tv 12.40 Dok.: Borgo Italia 13.10 Camper Magazin 13.35 Variete: Itinerari di culto 13.55 22.55 Aktualno: Fede, perche no? 14.00 Variete: Contile Juste 14.15 Variete: A tambur battente 15.55 Dok.: Il Portola-no 16.15 Voci dal Ghetto 17.15 Videomo-tori 17.30 Risanke 19.50 Variete: 80 nostalgia 20.20 Variete: Epoca... che storia 20.50 Variete: Archeologie 21.00 Dnevnik 21.15 Film: I sette magnifici Jerry (kom., ZDA, '65, r.-i. J. Lewis, i. N. Hamilton, S. Cabot) 23.00 Dnevnik La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.50 Šport: Rimski Maraton 2012 12.00 Aktualno: Ti ci porto io 13.30 Dnevnik 14.05 Talk show: MAM-MAmia che domenica 15.05 Film: Il fiume dell'ira (dram., ZDA, '83, r. M. Rydell, i. M. Gibson, S. Spacek) 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Il concerto (kom., Belg./Fr./It./Rom., '09, r. R. Mihaileanu, i. A. Guskov) 23.50 Dnevnik in športne vesti iT Slovenija 1 6.30 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.0010.20 Risanke, risane in igrane nanizanke za otroke 9.45 Ris. film: Zgodba o Jakcu Mrazu (pon.) 10.50 Sledi - odd. Tv Maribor 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 15.10 Prvi in drugi 15.30 0.15 Alpe-Donava-Jadran - Podobe iz Srednje Evrope 16.00 Dok. serija: Van Dis v Afriki 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nad.: Moji, tvoji, najini 20.35 Družinske zgodbe 21.30 Film: Ne hodi mi trkat (pon.) 23.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.55 Ars 360 0.10 Dok. serija: Branja 0.45 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal Jr Slovenija 2 6.40 Skozi čas (pon.) 6.55 15.10 Formula 1: Velika nagrada Avstralije, prenos iz Mel-bourna 8.50 Alpsko smučanje: finale SP -Slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Schlad-minga 9.35 Nordijsko smučanje: finale SP v smučarskih skokih, vmes: Alpsko smučanje: finale SP - Veleslalom (Ž), 1. vožnja in slalom (M), 2. vožnja, vključitve 12.20 Alpsko smučanje: finale SP - Veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Schlad-minga 13.10 Biatlon: SP - Skupinski start (M), posnetek iz Hanti-Mansijska 13.55 Biatlon: SP - Skupinski start (Ž), posnetek iz Hanti-Mansijska 14.40 Naš nogomet (pon.) 17.25 Odbojka: Finale Lige prvakov, prenos iz Lodza 19.50 Žrebanje lota 20.25 Rokomet: Liga prvakov, Kielce - Ci-mos Koper, prenos iz Kielceja 20.15 Nad.: Mali širni svet 23.05 Dok. feljton: Zlati teptači 23.35 Kratki igr. film: Srečno pot Nedim 23.50 Kratki igr. film: Luknja 0.05 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 8.40 Kronika 9.3015.05, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.1018.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs114.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 12.10 Dnevni program 12.25 Alpsko smučanje: finale, veleslalom (ž), prenos 13.15 Alpsko smučanje: finale, slalom (m), 2. vožnja, posnetek 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« - trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Folkest v Kopru 17.30 dok. odd.: City Folk 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Koncert resne glasbe 0.35 Čezmejna Tv - TDD POP Pop TV A Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 Nan.: Pogumna čaro-dejka 8.50 Nan.: Najstniške zdrahe 9.20 Film: Morski volk (Kan.) 11.00 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Nan.: Jaz sem pa Earl 12.20 Nan.: Mladi zdravniki 12.45 17.30 Igrače za velike (zab. serija) 13.15 23.45 Nan.: Šerifova pravica 14.00 Film: Poljub angela (ZDA) 15.50 Film: Lažni kilogrami (ZDA) 18.00 Steven Seagal - Varuh zakona (dok. serija) 18.30 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL (mlad. odd.) 20.00 Film: Lara Croft - Tomb Raider (ZDA) RITCH 21.45 Film: Planet teme (ZDA) 0.35 Batman - Pogumni in drzni (ris. serija) 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane serije 10.35 Hitri prstki (zabavno-izob. serija) 10.55 Nan.: Talenti v belem 11.45 Nan.: Razočarane gospodinje 12.40 Film: Pred šolsko tablo (ZDA) 14.30 Kuharski mojster - sladice (resn. serija) 15.30 Opremljevalci vrtov v zasedi (resn. serija) 15.55 Ljubezen ali denar (resn. serija) 16.55 Film: Ljubezen na drsalkah (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 X Factor 21.40 Film: Ray (ZDA) 0.35 24UR, Novice 1.35 Nočna panorama RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Radio brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Predstavitev študije dr. Ane Toroš: »Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja«; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: 60 let Festivala Ljubljana; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje: Dolina Glin-ščice; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Italiani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik iz- bira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.00 Prenos 3. Mozartin; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstru-mentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V vas se bo prebudila ideja, ki ji sledite in ne obupajte pred prvo oviro, ki se pojavi pred vami. Če se boste potrudili in zadevo izpeljali do konca, je uspeh zagotovljen. m^l BIK 21.4.-20.5.: Presežno energijo usmerite v produktivne namene in se lotite nečesa novega. V življenju prevečkrat rečete ne, s čimer ste iz rok spustili že ogromno priložnosti. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zaradi nesporazuma na delovnem mestu se lahko zgodi, da bodo vaši uspehi ali ideje pripisani nekomu drugemu, česar ne smete dovoliti. V družbi se potegnite zase. RAK 22.6.-22.7.: Spomnite se «« na prijatelja, s katero se že dlje časa niste slišala. Z njim poskušajte rešiti stare zamere in se o vsem odkrito pogovorite, saj vam bo tako mnogo laže pri srcu. LEV 23.7.-23.8.: Pozitivna (^^r energija in optimistično mišljenje vas bosta spremljala povsod. Ljudje okoli vas se bodo nalezli vaše dobre volje, zato boste zaželeni v vsaki družbi. DEVICA 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjem tednu se bo po dolgem času vrnila vaša samozavest, zato boste na delovnem mestu bolj produktivni, prav tako boste imeli večje zaupanje v svoje sposobnosti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Tve-^ ^ gana poteza vas lahko stane več, kot ste predvidevali. Dobro premislite o vseh stvareh, preden se lotite stvari, glede katere ste negotovi. Za vašo službo je pozitivno obdobje. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Ne bodite tako zadrti in se večkrat poskušajte nasmejati. V družbi se sprostite in bodite bolj prijazni do ljudi okoli sebe. Pesimizem vas lahko popolnoma prevzame. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Ne pozabite na neko osebo, ki vam je v preteklosti naredila veliko uslugo. Povabite jo na kosilo in se pogovorite o zamujenem. Dajte ji vedeti, da niste pozabili nanjo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Samske lahko v lovi za novimi zvezami zapusti samozavest, kar bo negativno vplivalo na pridobivanje novih poznanstev. Bodite bolj prepričano o svojem videzu. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Delovni napori vas bodo popolnoma izčrpali. Bolj kot si boste želeli počitka, več opravil se bo pojavilo. Naredite temu konec in se popolnoma umaknite od vseh obveznosti. RIBI 20.2.-20.3.: Med vami in partnerjem se lahko pojavi napetost, zato boste morali več časa nameniti vajinemu odnosu. Odkrito se pogovorite o čustvih, saj se ne moreta večno pretvarjati. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1B. marca 2012 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Tv Kocka: Brinjevka 2011 - Alitea Širca, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.35 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.10 Variete: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik in Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.15 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: Il sogno del maratoneta 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.30 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2 In-sieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Ita-lia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.351.50 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - indagare per conoscere (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Film: Generazione 1.000 Euro (kom., It., '08, r. M. Venier, i. A. Tiberi) ^ Rai Tre Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca-rabinieri 10.50 Aktualno: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.50 Nan.: Il commissario Cordier - Falsa identita (krim., Fr., '00, r. M. Perrotta, i. P. Mondy, B. Maldinier) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger 21.10 Film: Trappola sulle montagne rocciose (akc., ZDA, '95, r. G. Murphy, i. S. Seagal, E. Bogosian) 23.30 Film: Coraggio... fatti amazzare (krim., ZDA, '83, r.-i. C. Eastwood, i. S. LockeT. Daly) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.45 Aktualno: Stri-scia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Show: Panariello non esiste (v. G. Pa-nariello) 0.15 Aktualno: Terra! 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Cafe ristretto, sledi Camera Cafe 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 19.50 Risanka: Simpsonovi 20.20 Nan.: CSI: Miami 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Regione 8.00 Aktualno: Agora -Brontolo 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 20.10 Aktualno: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Nan.: La casa nella prateria 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 23.05 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Fuori controllo (triler, ZDA, '10, r. M. Campbell, i. M. Gibson, C. Scorsone) 0.00 Nočni, deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (17. marca 2012) Vodoravno: smer, Lateran, Toto, ama-rela, Alamo, at, I. D., rop, Robinson, Ita, Ivica, M. E., no, E. A., Lavrov, Mavhinje, Are, Irka, A. A., Aston, Doberdob, Nana, vsota, Opitergina, Itaka, Erna, Lona, Arno, ubijalka, A. K., Amon, K. A., baraka, ornica, mimohodi, Malanima, Ken, A. N., Linan, I. T., tlak, akt; na sliki: Mahvinje. 23.00 Film: Kill Bill - Volume 2 (akc., ZDA, '03, r. Q. Tarantino, i. U. Thurman, D. Carradine) 1.20 Nan.: The Shield ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.20 14.25 Dok.: Il Por-tolano 9.35 Nan.: Maria Maria 10.30 Nan.: The F.B.I. 12.10 Variete: Camper Magazine 12.30 Variete: Epoca... che storia 13.00 Variete: Videomotori 13.15 Dok.: Archeologie 13.30 Dnevnik 13.55 Variete: Today we eat Sicilian 14.05 Aktualno: Mukko Pal-lino 15.30 Dok.: Borgo Italia 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Splendori d'Italia 19.30 Dnevnik 20.00 Variete: Dai nostri archivi 20.15 Variete: Borghi nel FVG 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Šport: Sportiva... mente 21.55 Voci dal Ghetto 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: Hotel (triler, r. J. Hausner, i. F. Weizz, B. Minichmayer) La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.3017.50 Rubrika: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Giorni d'amore (rom., It., '54, r. G. De Santis, i. M. Mastroianni, M. Vlady) 16.00 Dok.: Atlan- tide 17.05 Nan.: Relic Hunter 18.551.45 Variete: G' Day La7 alle 7 19.25 2.15 Variete: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: InnovatiON 0.20 Dnevnik in športne vesti 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso 1.25 Aktualno: Prossima fermata Jr Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 18.25 Risanke 10.45 Iz popotne torbe (pon.) 11.05 Igr. nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.40 Sprehodi v naravo 12.0015.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Alpe-Donava-Jadran -Podobe iz Srednje Evrope (pon.) 13.55 Na lepše (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Družinske zgodbe (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.40 Duhovni utrip 17.40 Dok. odd.: Pogled na... 17.55 Nan.: Začnimo znova 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.05 Opus 23.35 Dok. serija: Branja 23.40 Gustav Mahler - Pesem o zemlji (Bernarda Fink, Torsten Kerl, Orkester Slovenske filharmonije in Emmanuel Villaume) 0.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.40 Zabavni infokanal 12.00 Dobro jutro (pon.) 15.00 Sobotno popoldne (pon.) 15.30 Film: Tistega čistega dne (pon.) 16.35 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 17.00 Ars 360 (pon.) 17.10 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 17.30 Dober dan, Koroška (pon.) 18.00 Dok. odd.: Arhitektura spomina (pon.) 18.55 23.50 Aritmija 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dok. odd.: Dediščina Evrope 21.30 Na utrip srca: Mednarodni baletni gala koncert (pon.) 22.20 Film: Nataša (pon.) {T Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 10.30, 12.30, 16.00 Poročila Tvs1 11.05 20.40, 23.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled kronike 17.00 Tedenski napoved-nik 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert resne glasbe 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.25 Športna mreža 18.20 23.15 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin - pripravila Martina Gamboz 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.15 Presek 23.50 Čezmejna Tv -TDD pop Pop TV 6.25 8.50, 10.05, 11.35 Tv prodaja 6.55 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 Nad.: Pola 12.0517.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zab. serija) 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Eva luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: V bogastvu in bedi (ZDA) 22.15 24UR zvečer 22.45 Nan.: Nepremagljivi dvojec 23.45 Nan.: Chuck 0.40 Nan.: Skrivnostni otok 1.35 24UR (pon.) 2.35 Nočna panorama Kanal A 7.05 Ninja želve (sinh. ris. serija) 7.30 Svet, povečava 7.55 Magazin Lige prvakov (pon.) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.25 Vsi županovi možje (ris. serija) 9.15 15.35 Pa me ustreli! (ris. serija) 9.45 16.05 Faktor strahu Avstralija (resnič. serija) 10.40 Astro TV 12.00 Šef pod krinko (dok. serija) 12.55 Tv prodaja 13.55 Film: Naš dom (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina -Miami 18.00 19.45 Svet 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film: Bilo je nekoč v Mehiki (ZDA) 21.50 Nad.: Peščica izbranih (ZDA) 22.50 Film: Boj z mamili (ZDA) 0.45 Top Gear (avtomob. serija) 1.45 Love TV 3.45 Nočna ptica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Alenka Florenin in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček, pri-pr. France Brvinc; 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič - Olive in sol, 5. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: koncert treh APZ v Kopru; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat: v družbi pedagoga, predavatelja, pisatelja, humorista, slikarja in ezoterika Olega Križanovskega Igorja; 22.30 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima classifica; 14.00 Baluar-di di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.3022.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.40 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 18. marca 2012 DNEVNE NOVICE / gospodarstvo - Vlada in sindikati se ob ključnem vprašanju še vedno razhajajo Monti: reforma dela do konca meseca, a Camusso se ne strinja Angeletti: na skorajšnji dogovor ne bi stavil niti evra - Bersani o zaščiti 18.člena RIM - Reformo dela bomo spravili pod streho v sedmih dneh, je včeraj dopoldne napovedal predsednik vlade Mario Monti. Popoldne, potem ko je tajnica sindikata CGIL Susanna Camusso opozorila, da dogovor na temeljih, ki jih je zastavila vlada, ni mogoč, je Monti nekoliko podaljšal rok za sprejem reformnega zakona: do konca meseca. Sindikate pa je pozval: nekaj morate pač popustiti. A sindikalne organizacije niso tega mnenja. Tajnika drugi dveh osrednjih sindikatov, Luigi Angelet-ti, Uil, in Emmanuele Bonanni, Cisl, sta potegnila s Camussovo: dogovor je še daleč. Angeletti je bil stavniško nastrojen: »Na podpis dogovora ne bi stavil niti evra,« je zelo zgovorno povedal, kako daleč je še sporazum. Jabolko spora ostaja 18. člen, tisti o delavskih pravicah. »Noro bi bilo napasti temelje zaščite, ki jo predstavlja 18.člen,« je zagrmel tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersa-ni. Ministrico za delo Elsa Fornero čaka, očitno, še mnogo dela. Monti je zasviral na čut odgovornosti: »Če resnično verjamemo v prihodnost, moramo premostiti težave in nesoglasja. Dogovor o novem modelu trga dela in socialnih blažil-cev je za državo nujno potreben.« Kakšen pa naj bi bil ta novi model delovnega tržišča, je omenil med obiskom v L'Aquili: »Stalno delovno mesto pomeni okostenelost, kar pa ni v sedanjih pogojih realistično.« V tej zvezi je pritegnil s prvim možem Fia-ta Sergiom Marchionnejem: »Fiat lahko gre, kamor hoče,« je poudaril. Oglasila se je tudi predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia. V enem od svojih zadnjih posegov pred skorajšnjim odhodom z vrha zveze industrijcev je zažugala, da »reforma ne sme biti pritlehna, ne sme biti jalov kompromis. Če bo tako zastavljena, je Confindustria ne bo podpisala,« je povedala. V takem nič prav spravnem ozračju so kot strela z jasnega treščili v javnost podatki sindikata CGIL o dopolnilni blagajni. Februarja so zabeležili skoraj 82 milijonov ur dopolnilne blagajne, to je kar 49 odstotkov več kot januarja. Prva dva meseca letos je bilo vpisanih v dopolnilno blagajno 400 tisoč delavcev. Skupno so bili prikrajšani za 525 milijonov evro, vsak povprečno za 1.300 evrov. Tri dame v iskanju reforme delovnega trga. Z leve Susanna Camusso, Emma Marcegaglia in Elsa Fornero ansa siriji - Atentata na sedež obveščevalne službe in policije Avtomobila bombi v Damasku: najmanj 27 mrtvih in 97 ranjenih DAMASK - Sirsko prestolnico sta včeraj zjutraj v razmiku nekaj minut stresli eksploziji. Eksplodirala sta avtomobila bombi, tarči napadov pa sta bili poslopje obveščevalne službe in oddelek policije za preiskave kriminala. V eksplozijah je bilo najmanj 27 ljudi ubitih, 97 pa ranjenih. Tako je sporočilo sirsko ministrstvo za zdravstvo. Med žrtvami je največ civilistov in agentov sil javnega reda. Malo pozneje je odjeknila še ena eksplozija. Na avtobusu palestinskega osvobodilnega gibanja naj bi eksplodirala bomba. Tako je poročala televizija CNN na podlagi pričevanja več očividcev, sirska televizija pa tega atentata ni potrdila. Sirske varnostne sile so območji napadov nemudoma zaprle. Eksploziji avtomobilov bomb sta povzročili veliko gmotno škodo. Sirski vladni krogi so pripisali odgovornost za napada Katarju in Savdski Arabiji, arabskima državama, ki sta najbolj kritični do sirskega režima. »Državi sta politično, pravno in versko odgovorni,« je dejal televizijski komentator, medtem ko so predvajali posnetke trupla enega od domnevnih teroristov. V Siriji so od začetka upora pro- Razbitine enega od avtomobilov bomb po eksploziji v Damasku kroma ti režimu predsednika Bašarja al Asada marca lani zabeležili več podobnih napadov. Nazadnje sta bila v začetku marca v mestu Dara, ki velja za eno od središč upora na jugu države, ubi- ta civilista, 20 ljudi pa je bilo ranjenih. Sirska vlada za napade obtožuje teroristično mrežo Al Kaida, medtem ko sirska opozicija trdi, da so napadi delo samega režima. (STA) Lampedusa: v čolnu pet mrtvih priseljencev RIM - Spet mrtvi na čolnu, ki je iz severne Afrike proti Evropi peljal afriške begunce. Italijanska obalna straža je morala včeraj okoli 70 morskih milj južno od otoka Lam-pedusa pomagati čolnu z več deset begunci na krovu, pri tem pa so odkrili pet trupel. Že ponoči je na Lampedusi pristal čoln s 54 ljudmi, med njimi so bili štirje otroci. Pojasnili so, da so prišli iz Libije. Italija in še posebej otok Lam-pedusa sta se morala po izbruhu vala nasilja v severni Afriki spopasti s prihodom več deset tisoč beguncev in migrantov, ki bežijo pred nasiljem in revščino v domačih državah. Številni sicer poti ne preživijo. Poljska: v trčenju avtobusa ranjenih 16 mladih VARŠAVA - Nekaj dni po tragični nesreči belgijskega avtobusa v Švici, v kateri je umrlo 22 otrok, je bilo včeraj v trčenju avtobusa z osebnim vozilom na Poljskem poškodovanih 16 mladih, od tega štirje huje, vendar nihče od njih ni v smrtni nevarnosti. Vozili sta trčili v križišču. Večina potnikov na avtobusu je bila stara med 16 in 18 let, vračali pa so se s športne prireditve. Nesreča se je zgodila v bližini mesta Lodž, kamor so s helikopterji in reševalnimi vozili prepeljali ranjene, vzrok nesreče pa še Julian Assange kandidat za senat SYDNEY - Ustanovitelj spletnega portala WikiLeaks Julian As-sange bo prihodnje leto kandidiral za mesto v senatu v svoji rodni deželi Avstraliji. Assange, ki je avstralski državljan, čaka na sodbo britanskega vrhovnega sodišča o njegovi pritožbi na odločitev o izročitvi Švedski, kjer je obtožen posilstva in spolnega nadlegovanja. Assange trdi, da so obtožbe proti njemu politično motivirane in povezane z dejavnostmi WikiLeaksa. Assange je sicer do avstralske vlade zelo kritičen, saj ga ni podprla v boju proti morebitni izročitvi ZDA zaradi objave na tisočev zaupnih ameriških dokumentov na spletni strani WikiLeaks. Avstralska policija je sklenila, da WikiLeaks in As-sange z objavo depeš nista kršila avstralskih zakonov, a je premierka Gillardova dejanje označila za «skrajno neodgovorno». državni zavetnik - Praznovanja na otoku in po svetu Irci proslavili sv. Patri ka Pol milijona ljudi si je ogledalo osrednjo parado v središču Dublina - Irsko še vedno pesti kriza DUBLIN - (STA) - Okoli pol milijona ljudi se je včeraj nagnetlo v središču irske prestolnice Dublina, da bi si ogledali osrednjo dvourno parado ob dnevu svetega Patrika, enega osrednjih irskih praznikov, ki ga praznujejo Irci po vsem svetu. Irski kardinal Sean Brady je v svojem nagovoru izpostavil predvsem molitev za okoli 50.000 irskih državljanov, ki so v zadnjem letu odšli v tujino s trebuhom za kruhom. Irsko gospodarstvo se je namreč po izbruhu globalne gospodarske krize zlomilo in je sedaj odvisno od mednarodnih posojilodajalcev, ki državi tudi narekujejo boleče varčevalne ukrepe. Brezposelnost je trenutno pri 14,4 odstotka in to kljub migracijam iz države, kot so jih nazadnje v takšnem obsegu beležili v 80. letih prejšnjega stoletja. V počastitev dneva sv. Patrika so bile včeraj številne znamenitosti, kot so poševni stolp v Pisi, Niagarski slapovi, London Eye in dubajski hotel Burj al Arab, osvetljene z zeleno barvo. (STA) skopje - Naraščanje napetosti Incidenti med albansko in makedonsko skupnostjo SKOPJE - Neznanci so v noči na soboto na makedonsko veleposlaništvo v Prištini vrgli molotovko, ki pa ni povzročila gmotne škode. Dogodek gre bržkone uvrstiti v naraščanje napetosti med Makedonci in Kosovarji. V Makedoniji so namreč v zadnjem tednu sicer zabeležili več incidentov med makedonsko in albansko skupnostjo, včeraj pa je bilo v Skopju zborovanje za mirno sožitje obeh skupnosti. Kosovsko zunanje ministrstvo je nočni incident označilo za delo oseb, ki želijo pokvariti prijateljske odnose med Kosovom in Makedonijo. Makedonsko zunanje ministrstvo pa je incident ostro obsodilo in zahtevalo kaznovanje krivcev. V Makedoniji je bilo v zadnjem tednu v incidentih med pripadniki makedonske in albanske skupnosti v državi ranjenih 15 ljudi, več oseb pa so aretirali, a policija ni razkrila njihove etnične pripadnosti. Po pisanju medijev so za incidente odgovorni mladi iz obeh skupnosti. V Skopju pa je včeraj po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kakih 2.000 ljudi makedonske in albanske narodnosti pozivalo k mirnemu sožitju obeh skupnosti v Makedoniji. Zbrali so se na poziv nevladnih organizacij, na zborovanju je bil tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov, ki pa ni javno spregovoril. V Makedoniji so se že v preteklosti pojavljale napetosti med Makedonci in Albanci. Leta 2001 se je država znašla celo na robu državljanske vojne, sedem mesecev trajajoč konflikt pa so nato rešili s sklenitvijo ohridskega sporazuma, ki je albanski manjšini dal večje pravice. V Makedoniji je sicer približno četrtina prebivalstva albanske narodnosti. (STA) / PRIREDITVE Nedelja, 18. marca 2012 27 KOMIGO - V sredo, 28. marca v goriškem Kulturnem domu Prihaja Marina De Juli, igralka skupine Dario Fo - Franca Rame Gre za novico, ki nas mora razveseliti: v Gorico se v sklopu festivala komičnega teatra Komigo 2012 vrača Marina De Juli, zgodovinska igralka gledališke skupine Dario Fo - Franca Rame. Goričani so jo že imeli priložnost spoznati in občudovati njene nastope leta 2009. Zdaj se goriškim ljubiteljem gledališča predstavlja z novo komično predstavo »Ho v isto un re - Videl sem kralja«, ki je povzeta iz gledališkega dela »Mistero buffo« Daria Foa. Predstava bo kot prva štartala na letošnjem Komigo-ju in bo na sporedu v sredo, 28. marca ob 20.30 na odru Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass, 20). Igralka Marina De Juli je rojena v kraju Cuasso al Monte, vasici ob meji s Švico v pokrajini Varese. Gre za eno najpomembnejših interpretinj gledaliških del Daria Foa in France Rame. De Juli-jeva je zelo znana igralka tako v Italiji, kot tudi v tujini. Komedija »Ho v isto un re - Videl sem kralja« nam ponuja marsikaj: pesmi, glasbo, kratke zgodbe, poezije, predvsem pa neverjetne pripovedi iz dela Mistero buffo, enega najpomembnejših in najbolj znanih del Daria Foa. V tem delu bomo skozi ljudsko kulturo in rahločutnost odkrili osebe iz svetega pisma, bolj človeške kot svete, ki znajo jokati, se smejati, ljubiti in se upirati. Tako je Marija v »Marija pod križem« mati, ki se upre in se bori, da bi rešila sina; v »Le nozze di Cana - Poroka v Kani Galilejski« je Kristus človek, ki nas vabi, da se do konca veselimo lepot življenja. In še v »Il primo miraco-lo di Gesu bambino - Jezuščkov prvi čudež«. Jezus je otrok kot vsi drugi, tujec v tuji deželi, ki se čuti osamljen, s težavo se druži z drugimi krajevnimi dečki, ki ga ne sprejmejo, ker je pač tujec. Izmisli si čudovito igro, čudež, ki prepriča ljudi, da se imajo radi. Gre za poklon njenima dvema učiteljema, komedijantoma našega časa, Daria Foa in France Rame, ki sta skozi vse življenje pripovedovala zgodbe, smešila oblast in skušala povrniti dostojanstvo ponižanim. Nastop Marine De Juli je vključen v niz predstav trijezičnega komičnega teatra Komigo 2012, ki ga prirejata Kulturni dom in kulturna zadruga Maja iz Gorice, pod pokroviteljstvom našega dnenvika, tednika Novi glas in Fundacije Goriške hranilnice. VIP GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 21. marca, ob 20.30 / Eduardo Scarpetta: »Lo scarfalietto« / Režija: Geppy Gleijeses / Ponovitve: v četrtek, 22. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 18. marca, ob 17.00 / Alberto Bassetti: »I due fratelli« / Režija: Antonio Calenda. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 18. marca, ob 16.30 / Paolo Poli: »Il mare« / Režija: Paolo Poli / Ponovitve: v torek, 20. ob 16.30, od srede, 21. do sobote, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 16.30. Gledališče dei Fabbri Danes, 18. marca, ob 16.30 / Anna Maria Ortese: »Il mare« / Nastopa: Paolo Poli. / Ponovitve: od torka, 20. do sobote, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V soboto, 24.marca, ob 20.30 / ponovitev gledališke predstave neznanega srednjeveškega avtorja: »Burka o jezičnem dohtarju (Le Farce de Maitre Pat-helin)« v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. Režija Sergej Verč. / Ponovitev: v nedeljo, 25.marca 2012, ob 18.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 19. marca, ob 20.45 / Vincenzo Salemme: »L'astice al veleno« / Nastopajo: Vincenzo Salemme, Be-nedetta Valanzano, Antonella Morea, Maurizio Aiello. / Ponovitev: v torek, 20. marca, ob 20.45. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 28. marca, ob 20.45 / prevzeto od knjižice "Orlando" od Virginije Wolf: »La commedia di Orlando« / Režija in dramaturgija: manuela Giorda- no. / Ponovitve: v četrtek, 29. in v petek, 30. marca, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V sredo, 21. marca, ob 20.00 / Lukas Bärfuss: »Test«. / Ponovitev: v soboto, 31. marca, ob 20.00. V torek, 27. marca, ob 10.00 / Franjo Frančič: »Imej se rad!« / Ponovitev. v sredo, 28. marca, ob 10.00. V sredo, 28. marca, ob 16.00 in ob 20.00 / Nikolaj V. Gogolj: »Revizor«. V petek, 30. marca, ob 11.00 / predstava za šole / Mario Schiavato: »Mini & Maxi«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V četrtek, 22. marca, ob 18.00 / Tam-sin Oglesby: »Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset«. V petek, 30. marca, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. Mali oder V sredo, 21. marca, ob 20.00 / Simona Semenič: »24ur«. LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD V soboto, 24. marca, ob 20.00 / komedija / Tone Partljič: »SPRAVA« / Režija: Boris Kobal / Nastopata: Janez Hočevar Rifle in Sandi Pavlin. / Ponovitve: v soboto 31. marca ter v soboto, 7. in v petek, 13. aprila ob 20.00. SNG Drama Veliki oder Jutri, 19. marca, ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. / Ponovitev: v petek, 23. marca ob 19.30. Mala dvorana Jutri, 19. marca, ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitev: V torek, 20. marca, ob 20.00. V sredo, 21. marca, ob 20.00 / Vinko Möderndorfer: »Nežka se moži« / Ponovitve: v četrtek, 22., v ponedeljek 26. in v torek, 27. ob 20.00, v sredo, 28. in v pčetrtek, 29. ob 11.00 ter v petek, 30. marca, ob 20.30. V petek, 23. marca, ob 19.30 / David Mamet: »November«. marec prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu V petek, 23. marca, ob 19.30 / Evripid: »Kiklop«. V soboto, 24. marca, ob 19.30 / Györ-gy Spiro: »Prah«. / Ponovitev: v četrtek, 29. marca, ob 20.00. Slovensko mladinsko gledališče Spodnja dvorana V nedeljo, 25. marca, ob 19.30 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: Matjaž Pograjc. / Ponovitev: v ponedeljek, 26., v sredo, 28. in v četrtek, 29. ob 19.30 in v soboto, 31. marca, ob 19.30. V petek, 30. marca, ob 19.30 / F. M. Dostojevski - Diego de Brea: »Zločin in kazen« / Režija: Diego de Brea. Stara pošta V nedeljo, 25. marca, ob 19.30 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: Matjaž Pograjc / Ponovitve: od ponedeljka, 26. do četrtka, 29. in v soboto, 31. marca, ob 19.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 18. marca, ob 21.00 / koncert / »Roger Daltrey performs The Who's Tommy and more«. Nastopa Roger Daltrey, pevec od zanane rock band The Who. Gledališče Verdi Danes, 18. marca, ob 16.00 / melodrama / Giuseppe Verdi: »Rigoletto« / Režija: Nicola Ruberetti / Dirigent zbora: Paolo Vero / Ponovitve: od torka, 20. do sobote, 24. ob 20.30, v nedeljo, 25. ob 16.00 in v torek, 25. marca, ob 20.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 21. marca, ob 20.45 / koncert / Daniel Schmutzhard - bariton in Katrin Dasch - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 21. marca, ob 20.45 / koncert / »FVG Mitteleuropa Orchestra« / dirigent: André Bernard; solist: Pepe Romero - kitara. V nedeljo, 25. marca, ob 20.45 / koncert / Nastopa Barry Douglas - klavir. SLOVENIJA LJUBLJANA Cankarjev dom Kosovelova dvorana V torek, 20. marca, ob 10.00 / koncert / Wolfgang Amadeus Mozart: »Bastien in Bastiena«. Štihova dvorana V torek, 20. marca, ob 9.00 / predstava za otroke / »Martin in Gregor ali od junaka do bedaka« / Besedilo: Fran Levstik / priredba besedila: Ira Ratej / režija: Matjaž Latin / avtor glasbe: Boštjan Gombač. / Ponovitve: v sredo, 21. in v četrtek, 22. marca, ob 9.00. Gallusova dvorana V torek, 20. marca, ob 9.30 in ob 11.30 / Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije / »Z glasbo v vesolje« Nastopa: Orkester Slovenske filharmonije / Dirigentka: Martina Batič / Voditelj: Janez Škof. / Ponovitev: v sredo, 21. marca ob 9.30 in ob 11.30. Klub CD V torek, 20. marca, ob 20.30 / koncert / »Tim Berne & Snakeoil«, (ZDA) / Nastopajo: Tim Berne - saksofoni, skladbe; Oscar Noriega - pihala; Matt Mitchell - klaviature; Ches Smith - bobni. V torek, 27. marca, ob 20.30 / koncert / »Marc Ribot Really The Blues« (ZDA) / Nastopajo: Marc Ribot - kitare, Cooper-Moore - klaviature; Brad Jones, bas; JT Lewis - bobni. SNG Opera in balet Ljubljana V soboto, 31. marca, ob 19.30 / Adolphe Adam / David Coleman: »Giselle« / Dirigent: Marko Gašperšič. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Muzej Revoltella: do 1. aprila v okviru »150-letnice Itala Sveva«, je na ogled razstava tržaških slikarjev: Isidoro Grunhut, Carlo Wostry in Umberto Veruda in to v četrtem in tretjem nadstropju. Salone degli incanti ( bivša ribarnica ): do 9. aprila bo na ogled razstava »Il fuoco della natura / The flash of natu-re«. Na ogled bodo slike, fotografije, skulpture video in instalacije od 82 sodobnih umetnikov iz 18 različnih državah. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00, v soboto in v nedeljo, od 10.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): Fotoklub Skupina 75 prireja ob mednarodnem dnevu žena pobudo »Ženski pogledi -Obiettivo femminile« v petek, 9. marca, ob 18.00 z odprtjem fotografske razstave z naslovom »TempoFuoriLuogo - ČaslzvenProstora« Lorelle Klun. O razstavi bo spregovorila Katarina Bre-šan iz Nove Gorice, nastopili bodo gojenci Glasbene matice; na ogled bo do 28. marca. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom:je na ogled razstava kipov Matejke Belle z naslovom »Verjamem v umetnost - Umetnost preživetja?«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradav-nine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi li-piške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Svetovnega kongresa: v četrtek, 29. marca,ob 18.00 bo otvoritev slikarske razstave beneške slikarke Lo-rette Dorbolo. 28 Nedelja, 18. marca 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 1000 V naslednjih dneh se bo nad Francijo okrepilo območje nizkega pritiska, ki bo povzročilo prihod jugovzhodnih tokov v našo deželo, ki bodo jutri nestabilni. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 18.15 Dolžina dneva 12.04 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.52 in zatone ob 14.14 Nad severno in severovzhodno Evropo je ciklonsko območje, vremenska fronta se prek zahodne Evrope razteza do severa Iberskega polotoka. Nad preostalo Evropo prevladuje anticiklon s središčem nad osrednjim in vzhodnim Sredozemljem. BIOPROGNOZA Danes se bo začela postopoma krepiti vremenska obremenitev. Pri občutljivih ljudeh se bodo začele pojavljati z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 2.17 najnižje -24 cm, ob 7.57 najvišje 38 cm, ob 14.23 najnižje -56 cm, ob 20.52 najvišje 45 cm. Jutri: ob 2.46 najnižje -32 cm, ob 8.32 najvišje 42 cm, ob 14.49 najnižje -57 cm, ob 21.16 najvišje 49 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................100 Vogel..................60 Kranjska Gora.........30 Krvavec................80 Cerkno................70 Rogla..................90 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta.................70 Piancavallo............40 Forni di Sopra..........0 Zoncolan..............45 Trbiž...................50 Na Žlebeh.............45 Mokrine...............80 Podklošter............30 Bad Kleinkirchheim . . 60 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 3/17 M. SOBOTA O 8/18 ^NAPOVED ZA DANES Od obale do predalpskega pasu bo pretežno oblačno z rahlimi padavinami, predvsem zvečer v Predalpah Sonce se bo pojavilo predvsem na Trbiškem. V popoldanskih urah bo na obali zapihal šibek do zmeren jugozahodni veter. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo ali ro-silo. Drugod bo delno jasno. Še bo pihal okrepljen jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C. TOLMEČ O 5/12 TRBIŽ O 4/11 O 3/7 KRANJSKA G. te Ao VIDEM O HV* 6/15 O PORDENON 7/14 ČEDAD O 7/14 CELOVEC O 3/12 O TRŽIČ 6/12 O GRADEC 2/14 o 3/12 S. GRADEC O N. GORICA O KRANJ O LJUBLJANA 7/14 POSTOJNA O 6/11 KOČEVJE CELJE 5/14 O MARIBOR O 6/15 PTUJ O M. SOBOTA O 8/16 N. MESTO 4/16 ZAGREB 6/17 O REKA 9/13 V Spodnji ravnini in na obali bo oblačno, v Zgornji Ravnini in v gorah zelo oblačno. Dopoldan bo na obali pihal šibek jugo, popoldne pa zmeren južni veter. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri zjutraj bo na vzhodu še deloma sončno, drugod pretežno oblačno, na zahodu bodo tudi padavine. Čez dan bo pretežno oblačno z občasnim dežjem, najdlje bo suho v jugovzhodnih krajih. Veter bo postopno oslabel. MÜNCHEN - V 92. letu starosti Umrl John Demjanjuk, nekdanji nacistični paznik v uničevalnem taborišču Sobibor MÜNCHEN - V 92. letu starosti je v domu starostnikov na jugu Nemčije umrl nekdanji paznik v nacističnem taborišču John Demjanjuk, je včeraj potrdila nemška policija. Obsojen je bil zaradi svoje vloge v taborišču Sobibor na Poljskem, kjer je delal nekaj mesecev leta 1943. Takrat je bilo v tamkajšnjih plinskih celicah ubitih skoraj 30.000 Judov. Demjanjuk je bil lani zaradi sodelovanja pri umoru najmanj 28.060 Judov obsojen na pet let zapora. Sodba še ni bila pravnomočna, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ob tem pa se je sodišče odločilo, da moža, ki je bil slabega zdravja, kljub obsodbi izpusti na prostost. Demjanjuk je namreč med čakanjem na sodbo dve leti že prestal za zapahi, prav tako ni bilo nevarnosti pobega. Med vojno je bil Demjanjuk vojak Rdeče armade, ko so ga leta 1942 ujeli nemški vojaki in ga poslali v taborišče za vojne ujetnike. Nato je pristal, da bo taboriščni paznik. Demjanjuk sam je vztrajal, da je bil vojni ujetnik vse do konca sovražnosti leta 1945. Po vojni je emigriral v ZDA, kjer se je poročil, imel otroke in delal kot avto-mehanik. Pred deportacijo v Nemčijo so mu ZDA odvzele državljanstvo, tako da je ostal brez domovine. Brez potnega lista ni mogel zapustiti Nemčije, enako pa velja za njegovo truplo. Tako bo na državne stroške pokopan v Nemčiji, še piše dpa. Kaj so kuhali in jedli nekdanji zvezdniki LOS ANGELES - Filmski in televizijski kritik Frank DeCaro je v ZDA izdal knjigo z naslovom «Kuharska knjiga mrtvih zvezdnikov», s katero želi opozoriti mlade generacije zvezdnikov, da njihovi predhodniki niso le podpirali dragih restavracij, ampak so bili tudi sami spretni za štedilnikom. Knjiga med drugim navaja, da je igralka Katharine Hepburn pekla zelo dobre čokoladne kolačke, brownies, s katerimi je postregla na domačih zabavah. Elizabeth Taylor je menda pripravljala okusnega piščanca z avokadom in gobicami, Frank Sinatra je slovel po svojem jagenjčku na žaru, Michael Jackson pa je oboževal pito iz sladkega krompirja. Avtor je informacije zbiral celih 15 let. Za francosko tiskovno agencijo AFP je povedal, da so bili včasih zvezdniki drugačni. Imeli so nekaj več zasebnosti kot danes in oboževalci so v stik z njimi stopali tudi preko kuharskih receptov. Intervjuji z zvezdniki so pred desetletji vedno vključevali tudi vprašanja o hrani in receptih, s čimer naj bi se milijonarji pokazali kot navadni ljudje, pravI avtor. PIERRE, 56 LIT, ROJEN V PARIZU, DANES ZDRAVNIK V NAIR0BUU. 10.M -(rt tvoj ti o kam lahko $v£e? ZOBOZDRAVSTVENA KLINIKA IN CENTER ZA ZOBNO HIGIENO KAKOVOSTNO ZOBOZDRAVSTVO V TRSTU. Ulica Con o reo 21 - Trst / Tel 040 43535 w ww.cl i n ica fa vero. i t IWfWuFtttA) 80048*300