Lfubijonrt, sobcta, 6. novembra 1954 Leto XX. Stev. 265 GLhvNi ir* ouik vaKWI UREDNIK (Van Šinkovec ureja UREDNIŠKI ODBOh * List zhajs vsak dan razen oetka v Cena 10 dinarje* ■H I AKC1 VSEH OEZEL ZDRUŽITE SEI “ gk m eUudSkCu PRAVICA 1. IZDAJA .».JUD S K A r U A V I U A> OSTAIIU. .JLNA t. OKTOBRA (»M « MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT U-DNBVNIK IN od osvoboditve OO L JOT. ISSI KOT PNKV-NIK. NATO PA KOT TEDNIK 11 OD L JTJNTJA l«8> IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* v zvezi z našo letošnjo SVETOZAR VUKMANOVIC NA POTI V ZDA Realizacija pobojev za tesnejše stike IjDj zlasti na gospodarskem področju ^ Washingtonu se bo razgovarjal posebej o pomoči slabo letino sveta einBn^’i 5'Jn.?v‘ Davl k Podpredsednik Zveznega izvršnega 1 letalom tat odbora za gospodarstvo Svetozar Vukmanovie Radalievai * Pdpotoval v Frankfurt, od koder bo 9. novembra Zvezneea . f°Jovante v ZDA. To je prvi uradni obisk člana s izvršnega sveta v Združenih državah Amerike. ^tovalT»iŽa TemPa sta od- . Državnega tajništva za zunanje t°rja 2 ^ UA namestnik direk- j zadeve dr. Aleš Bebler in svet-spodarskn Z|,?Sa. zavoda za S°* nik v Državnem tajništvu za zu-Gligorov in s ran.te *,ov' K'ro nanje zadeve dr. Stane Pavlič. Rištva za vni svetnik taj-,Na letališče so prispeli tudi višji slanik st,„-n,anle zadeve velepo- . funkcionarji državnega tajništva Na Kp”1S Kopčok. , za zunanje zadeve. )rpm;i: _ zaruJsko letališče so' V odsotnosti veleposlanika sPremili , letališče so1 V odsotnosti veleposlaniki ga svetaP+°Pr^sednika Izvršne- ZDA dr. Riddlebergera sta pri-vršnega svptV'* mpa ^ana Iz-.šla na letališče odpravnik poslov dosavlievin i Dobrivoje Ra- j ameriškega veleposlaništva g. za .Predsednik odbora Wallner ter namestnik šefa ame- riške gospodarske misije v Jugoslaviji g. dr. Johnson. - ‘-veznpoo - - - , Na vprašanje novinarjev je ske skunšči Zvezne ljud- tov. Vukmanovič odgovoril, da tajnik Zvo7ne “ilentije Popovič, pričakuje od razgovorov z naj-Veljko Zekn 6-fa iz vršnega sveta uglednejšimi ameriškimi voditelji Vlc’ dalje namestnik j ostvaritev pogojev za še tesnejše sodelovanje zlasti na gospodarskem področju. »Obravnavali bomo tudi vprašanje gospodarske pomoči1 naši državi spričo letošnje zelo slabe z« R»cus.eaniK ouoora n*ga ^?frsty° Zveznega izvrš-Predsedn^ Tod°rovič, stv° Zvezneg^ 3 Za g0SP°dar- ■^Sovinska pogajanja z Italijo Beograd c ’ I arzavi spnco leiosnje zeio siaoe g0vinski ataš (Tanjug) Tr- letine in tudi v tem oziru,« je toslaništva italijanskega vele- (dejal tov. Tempo »pričakujemo cello Serafin' . .°Sradu g. Mar- dobre rezultate.« 311 juga d-1 ^iavil sodelavcu i Odpravnik poslov ameriškega .tazgovor’i rnprfST bc>do trS°vinski j veleposlaništva g. Wallner je od-% prav Jugoslavijo in Ita- 'govoril na vprašanje poročevalca j 3e ,?a^ek‘ G- Sera- »Borbe«, da pomeni prvi uradni obisk podpredsednika Zveznega izvršnega sveta v njegovi domovini po obisku visokega funkcionarja G. H. Stassena v Jugoslaviji nedvomno nadaljnji prispe- vek k razvoju tesnih stikov med Jugoslavijo in ZDA. Namestnik šefa ameriške gospodarske misije v Jugoslaviji g. dr. Johnson se strinja z optimizmom g. Wall-nerja glede obiska tov. Tempa v Ameriki. »Povedati hočem kratko,« je rekel dr. Johnson poročevalcu »Borbe«, »da pričakujem čedalje tesnejše stike.« Obisk tov. Tempa v ZDA je velikega pomena. V sedanjem položaju so neposredni stiki med predstavniki obeh vlad vsekakor najboljša pot k razumevanju gledišč in politike ene in druge vlade. SEJA GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE Potrebno je aktivnejše delo političnih organizacij Ljubljana, 5. nov. Danes je v Ljubljani zasedal Glavni odbor SZDL Slovenije pod vodstvom predsednika Mihe Marinka. Na dnevnem redu so bili ' nekateri pereči gospodarski in ; politični problemi, j Osnovni referat je imel pred-| sednik Miha Marinko, ki je uvo-Idoma govoril o aktivnosti okrajnih odborov SZDL. Ti odbori so v zadnjem času mnogo živahneje - kot prej spremljali in tolmačili problematiko na terenu. Slabše pa je delo občinskih odborov SZDL, ki preradi čakajo na pobudo od zgoraj. Ko je omenil problematiko vasi, je tovariš Marinko ugotovil, da so dani vsi pogoji za uspešno delo organizacij SZDL na vasi, da pa mnoge organizacije tega ne znajo uspeš- no izkoristiti. Tovariš Marinko je nato obširneje govoril o gospodarskih vprašanjih. Ob posameznih perečih problemih s tega področja je naglasil, da prav pravilnost načel, na katerih sloni naša gospodarska politika, omogoča kritično ocenjevati posamezne gospodarske ukrepe in jih stalno izpopolnjevati. V zvezi s tem je podal izredno dragocene misli o sistemu nagrajevanja, vprašanju investicij, devizni politiki itd. Poleg tega je opozoril, da organizacije SZDL ne smejo podcenjevati svoje vloge v boju proti špekulaciji in dviganju cen. Ugotovil je, da se že kažejo delni rezultati tega boja v nekaterih primerih trgovine z industrijskimi izdelki. S TISKOVNE KONFERENCE V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE Prispevek k ugodnemu vzdušiu za razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo Sporazum o našem generalnem konzulatu v Trstu in o italijanskem konzulatu v Kopru — Odnosi z ZDA po ameriških volitvah — Vprašanje evropske varnosti . u 1e . -av.cn, *jr. oera- dve državi mnd> da imata ti s^o sode^,1*50.* za gospodarja bo treba T 111 trgovino. Prej Estera finjA* avnavati tudi ne_ hnančna vprašanja. Beograd, 5. novembra. — Na današnjem sestanku z novinarji v Državnem tajništvu za zunanje zadeve je predstavnik tajništva Branko Draškovič izjavil: »Govor predsednika italijanske vlade g. Scelbe v Trstu je v skladu z dosedanjimi izjavami, danimi v obeh državah. Njegov govor je nedvomno prispevek k ugodne- mu vzdušju, ki se razvija v od- napore, da bi prek Balkanske nosih med Jugoslavijo in Italijo.« j zveze okrepili evropsko varnost. V vseh vprašanjih, ki so bila * »Jugoslovansko sodelovanje v evropski varnosti smatramo za koristno v slehernem položaju, ker je izključno usmerjeno k stabilizaciji miru.« G. A. Tovariš Marinko je podrobneje govoril tudi o vprašanju komun in končal svoj referat z nekaterimi zanimivimi ugotovitvami s področja zunanje politike, zlasti pa je omenil naše uspehe v utrjevanju mednarodnih odnosov. V razpravi po referatu predsednika Marinka so govorili tovariši Kavčič, Avbelj, Fajfar, Petejan, Hočevar, Rudolf, Šnu-derl, Vilfan, Vratuša in Brecelj. Ob koncu današnje seje je plenum sklenil, da bo bogati material tega zasedanja izkoristil na terenu, z mnogimi ugotovitvami pa tudi vplival na naš nadaljnji gospodarski razvoj. Koča Popovič se je vrnil iz New Yorka Ljubljana, 5. nov. Nocoj je na povratku iz New Yorka, kjer se je na čelu jugoslovanske delegacije udeležil IX. zasedanja Generalne skupščine OZN, potoval skozi Ljubljano državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Ob prihodu simplon-orient-ekspresa so državnega sekretarja pozdravili predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj in generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan. Tovariš Koča Popovič je izstopil iz vlaka in se zadržal s tovarišem Marinkom v prisrčnem razgovoru. G. G. SCELBOVA ZAGOTOVILA sPorozum naj postane izhodišče plodnega sodelovanja obeh sosed a?zav — Dr. Jože Dekleva pri italijanskem ministrskem predsedniku °laški parad (Tanjug). — Po temveč izhodiščna točka plodnega — i o priliki državne- ga sodelovanja med dvema sosednima državama na vseh toriščih. Italija in Jugoslavija moreta in morata spričo zemljepisne soseščine in komplementarnosti njunih gospodarstev sodelovati za ohranitev miru, obrambo svoje neodvisnosti in za napredek narodov obeh držav.« Scelba je tuda dejal, da je Italija sklenila londonski sporazum o Trstu, čeprav z njimi ni docela zadovoljna. »Podpisali smo sporazum,« je rekel, »ker smo trdno prepričani, da v sedanjih okoliščinah ne bi mogli več doseči.« Glede prihodnosti Trsta je predsednik italijanske vlade izjavil, da je moč zagotoviti pogoje za mir in napredek, »če bomo gledali bolj v prihodnost kot v minulost,« ter pripomnil, »da razpihovanje narodnostne mržnje lahko samo škodi«. j? tadi ’ kat®re se je udele-f^Udi, j„Predsednik republike Eredsednik ^ bjanski ministrski &na blaške mogovorU z bal- s”lba 18 - v!arkacijskpenx SO tostran de-rvo10, da e> lahko zagoto-vlada ne samo iz-Jp?razuina nosti iz londonskega ’d3 n?ye5 da se bo tudi DOT* bi ki s0 ostali v *londons°kl na<3al.1eval Scelba. sPorazum ne bo cilj, SCELBOV REALIZEM odobrava ves glavni italijanski tisk Rim, jetični kroeT (Tanteg). Rimski vijo. Časnik ostro napada fašiste, bov govor Ugodno Presojajo ' ‘ faatn° SEL1? ,menite, da bo - Prijatelj^ ' k sodelovanju fcijo ^b?,odnosom z Ju- slH »tetri, ^ neodvisni, so- skuuc. w poiozaju naroanostmn SrLiu sniki heio*\« 0 ,nformov- manjšin pravi časnik: »Samo če kor, . SOvor Jl5i„ ' da je bil i bo izginila sleherna mržnja, sle-jhstruktiven m r®fllstifen in' herna provokacija, bodo manjši-Pade ip p • »krati obsojajo ne, ki so ostale tostran in onstran »»?d Seelbovim neofašistov demarkacijske črte, prenehale ki so povzročili incidente in poudarja, da gre za ljudi, ki žele povratek na politiko, ki je na-SZZTVi. Vladni v^*“usom z JU- pravila Italiji in Trstu toliko Iteni. na »..J, neodvisni, so- škode. O položaju narodnostnih klesaggerr govorom. Vladni J^di np —Pripominja, da ti iz- biti povod za skrbi in bodo postale prijateljska vez.« ST1 »e moreiA 1 da ti iz- zmanjšati r>o7i- »redsednik a’ kl ga te ministrski ,. Socialno-demokratska »Giu-*ele da V; napravil na tisto ki lstlzia* Prav tako ostro obsoja lo do ,7 7 Trstu naposled nri 1 fašiste in nacionaliste zaradi vče-Turin v ^ja miru rajšnjih protislovenskih izpadov. ^ uvodnikn *Stampa« poudarja Časnik poudarja, da je moral Svilno kte da te Scelba ubral Scelbov govor, usmerjen v pri-[Porarum^ , Pri Presoji tržaškeca h°dnost, izzvati reakcijo tistih, ki loVani6 a ln možnosti za sodi Se vedno gledajo v minulost in d Italijo in Jugoslal ki ravnal0 te. mržnje, ne pa po pameti. Pozitivna stran Scelbo-vega govora, pravi list, je prav v tem, da je govoril v optimističnem tonu in da je dal Trža- Osamljene skupinice ekstremističnih elementov so spremljale z žvižganjem in protijugoslovanskimi vzkliki tiste dele Scel-bovega govora, v katerih je zagotovil tržaškim Slovencem izpolnjevanje njihovih pravic in izrazU pripravljenost Italije, da ustvari dobre odnose s sosedno Jugoslavijo. Večina zbranih ljudi je te ekstremistične izpade obsodila. Na proslavo 4. novembra, italijanskega državnega praznika, je v Trst prispelo iz raznih delov Italije okrog 60.000 ljudi. V enourni paradi so sodelovali vsi rodovi vojske. Takoj po zborovanju na Velikem trgu je Scelba sprejel podpredsednika tržaške OF in mestnega svetovalca dr. Jožeta Deklevo, ki se mu je zahvalU za besede, ki jih je izrekel v svojem govoru tržaškim Slovencem, ter mu zagotovil, da bo slovensko prebivalstvo pomagalo in sodelovalo, da bi bile njegove besede čimprej uresničene. Predsednik Scelba se je Deklevi zahvalU za njegovo izjavo. Uro pozneje je tiskovni urad generalnega komisarja italijanske vlade za Trst in okolico razposlal novinarjem besedilo govora. Uredništvom slovenskih časopisov v Trstu in jugoslovanskim novinarjem so poslali slovenski prevod govora. sprožena med obema sosednjima državama, je bU dosežen napredek. Dosežen je bil sporazum o ustanovitvi konzularnih predstavništev v Trstu in Kopru. Jugoslovansko predstavništvo v Trstu j bo vodU generalni konzul, italijansko predstavništvo v Kopru pa konzul. »Volitve v ZDA lahko komentiramo samo glede na jugoslov.-ameriške odnose. Sodimo, da izid volitev ne bo vplival na te od- j nose, kot se to tudi po zadnjih! volitvah ni zgodUo. Menimo, da za to ni nobenih razlogov, kajti v teh odnosih se zrcalijo trajni interesi obeh držav.« Predstavnik Državnega tajništva je tudi izjavil, da normalizacija odnosov z vzhodnoevropskimi državami ne bo vplivala na sodelovanje Jugoslavije z za- Na ljubljanski postaji so snoči pozdravili tovariša Kočo Popoviča hodnimi deželami in tudi ne na tovariši Miha Marinko, dr. Marijan Brecelj in dr. Jože Vilfan A ?■ ■ ' t*\ ZASEDANJE ZVEZNEGA ODBORA ZA PROSVETO sl Enoten sklad pri založniških podjetjih Postranska založniška dejavnost naj bi bila oproščena davka na dobiček v korist federacije Beograd, 5. nov. (Tanjug). Od- se je strinjala s tem, naj bi uki- založniške dejavnosti. Poudarili bor za prosveto Zveznega sveta nili sklade za prosveto in kul- so tudi, da bi del teh, za repu-Zvezne ljudske skupščine je da-, turo pri komuni in sklad za iz- bliški sklad namenjenih sredstev nes sprejel sklep glede osnutka ’ boljšanje založniške dejavnosti bolje uporabili, kot če bi jih ob-zakona o založniški dejavnosti, o'po republikah, se pravi sklade, držali v založniških podjetjih, katerem so izčrpno razpravljali, ki jih je predvideval osnutek Toda v razpravi je prevladalo v odboru in v kolektivih založb, i zakona, namesto njih pa naj bi mnenje, da pomoč deficitarnim Odbor je na predlog dr. Miloša! ustanovili enoten sklad pri za- podjetjem ne sme škodovati raz-Zanka soglasno sklenil, naj bi; ložniških podjetjih. V ta sklad bi voju aktivnih (predvsem velikih) tudi postransko založniško de-1 se stekala sredstva, ki bi jih mo- podjetij, ki imajo prav spričo javnost oprostili davka na dobi- rala po sedanjem osnutku dajati tega na kulturno-prosvetnem to-ček v korist federacije, kar je podjetja v sklade komun in re- rišču izredno važno vlogo. Opo-bilo v osnutku zakona predvi- publik. zorjeno je bilo tudi na to, da ne- deno samo za glavno založniško j Odbor se je postavil na sko- katere založbe spričo posebnega dejavnost. S tem je bilo ustreže- rajda enotno stališče, naj bi ne programa ne morejo delovati no osnovni zahtevi založniških ustanovili skladov pri komunah, brez pomoči, kot so na primer podjetij in ta ukrep bo izboljšal ■ ker bi le-ti razpolagali z neznat- Slovenska in Srbska matica, njihov finančni položaj. I nimi sredstvi. Člani odbora pa Hrvatska in Srbska književna Drugi sklep odbora se nanaša niso bili istih misli glede repu- zadruga, ki dejansko niso založna sklade. Večina članov odbora bliških skladov za izboljšanje za- niška podjetja, temveč ustanove, j ložniške dejavnosti. V izčrpni ki dobivajo pomoč iz drugih vi-! razpravi je naposled prišlo do rov, toda ne na škodo razvoja veljave mnenje, naj bi tega skla- drugih podjetij. Zagovorniki da več ne ustanovili in da bi bilo enotnega sklada so poudarili tudi najbolj koristno ustvariti enoten dejstvo, da bi z ustanovitvijo več sklad v podjetju, iz katerega bi skladov nujno ustvarili tudi ad-izključno finansirali izdajanje ministracijo, ki bi terjala dolo- ____________ ____o posebno važnih knjig, razen tega čen del sredstev iz teh fondov. rov z ZSSR o tem vprašanju, Pa bi.,b.U. sklad namenjen tudi Odbor je zaključil podrobno označujejo v New Yorku za zelo pocenitvi knjig. razpravo o prvih treh poglavjih pomirljivo. Mednarodno sodelova-j Nekaj ljudskih poslancev, ki osnutka zakona, nekaj členov nje glede uporabe atomske ener- so zagovarjali mnenje, da je tre- osnutka pa bodo naknadno pro- gije v miroljubne namene bo, ba ustanoviti republiški sklad, je učili- in formulirali. V nadalje- kakor splošno pričakujejo, nov pojasnjevalo svoje stališče s tem, vanju dela bo odbor obravnaval korak k ureditvi odnosov na sve- da bi bilo moč samo prek tega peto poglavje osnutka, ki obrav- tu. Mnoga znamenja kažejo, da sklada pomagati tistim deficitar- nava izdajanje publikacij držav- bo morda v tem vprašanju do- nim založbam, ki ne morejo de- nih organov, ustanov, gospodar- seženo soglasje velesil. Štiri dr- lovati brez pomoči in dotacij, skih in družbenih organizacij ter «ein ~'-vea vrt-m ~ . .. - . . -----Žave (ZDA, Francija, Velika Razen tega so sprožili vprašanje, drugih pravnih oseb. O četrtem t>°vee,,„^laffnostjo vl»,L^pc? vrcme z vedeti, da s podpiranjem sveta predsednika ZDA Eisenho- Britanija in Kanada) so že pri- ali vsebuje ustanovitev enotnega poglavju, ki se tiče časopisnih »ah _ . a ohi=x_-\. . o danes dopoldne sprejel v Belem a p . ja, dvoru v navzočnosti člana Zveznega izvršnega sveta Franca Leskoška, delegacijo tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« iz Kidričevega, v kateri so bili predsednik upravnega odbora Marjan BerV.č, predsednik delavskega sveta Slane Černe in direktor Stane Bizjak. Prvi domači trolejbusi Subotica, 5. novembra Dvajsetega, oktobra je bila podpisana pogodba o izdelavi prvih domačih trolejbusov. Trolejbuse boru izdelovale tovarne »Sever«, »Dra-goslav Djordjevič-Goša« v Smederevski Palankj in »Elektro-Srbija« v Beogradu. _ _ Vsa tri podjetja so končala vse potreben delovni staž. Zene- ke s stanjem in perspektivami za ; priprave na začetek izdelave tro- Pred obnovo videmskega sporazuma Ljubljana, 5. novembra Po uvodnih razgovorih med predstavniki goriške trgovinske zbornice LR Slovenije, ki so bili nedavno v Novi Gorici, je pričakovati, da se bodo konec tega meseca začeli uradni razgovori o podaljšanju veljavnosti videmskega sporazuma o medsebojni blagovni izmenjavi med goriško in videmsko pokrajino ter Slovenijo. Posvetovanje strokovnjakov za hidravliko Od 7. do 9. novembra bo v Beo- niij veliko število delavcev in tehnikov, lične raziskave. Posveto'* r(,geVa- ki bodo sodelovali pri tem delu. bi prikazalo naše uspehe pfoble' Beograd bo dobi! prvih štirideset nju zamotanih hidravlični fergtoV' domačih trolejbusov že v šestnri- ---- i« 20 —i# stih mesecih. Vzroke naraščanja cen moramo * [AJUCUCii UClUVill IV c s aiailjcnu lil pctapcftii»aiin i.a . ~' v •*- ““'■‘»'V V. uut^ujuiu ŠJ\J v . je picv»-- .. je torej iskati ne samo v trgovini, am- zavarovanke, ki bodo po pred-1 nadaljnji razvoj in delo tega pod- lejbusov. Tovarna »Sever« je v ita-j gradu prvo posvetovanje jugoslo-' I'eko* iamkn.J Ttnisse Zapr°, .L«. pak predvsem v proizvodnji —- to j0gu 7.u _ jfiB.'. dolar Grftija - - “ * 8(Sf- «8.5 -obr. dolnr Turflja -■ - ^ 122.89; obr. ddlar Parafiv. 626 - 108,67. 1- Opomba; Številko^ j',,) vito tetaj v .rednj* i» v Zasiebu, 8. «evll° ^ic» ‘ FLRJ. 4. Število ažto v y t,j d oauafibo devize P«™®"1. Aublj*0'",!! viti ni bilo zakljuikov v W ve«J> Situacija: Promet zaključki v ob doUrJ^*. i, (}!j* . ur ra in obr. dolarjih A,v,8lLJtt «r#JL til prodajalci Rudnik « v u*^:, Idrija. Slovenija sadje. J® j Ko% lvnmnik, ln Primorje - exP° j, Goric«. Tečaji 80 »e orlen^jeff Klavnem po lakljtiftkih »e ji. »ostanku v Ljubljnnl, *Sto 1« tečni amer. dolarja J)B.} SoP^Iie. njega neoffrnjskosa tečaja-pevpraševanjo fte vedno Px l>oacbno v čvrstih dovizaJi. Zaton Mg Garthyjevega vpliva? N (Od posebnega dopisnika »Borbe«) Slišali "kratit h "?’• U prueA nek.a.J. linevl smo lahko prek radijskih postaj 86 Je približno glasila repu an8k ** strankinih strojev, katerega vsebina rlko^lmM *ii rep“l,Ukanske kandidate, — to Je uka* Moskve. Vrniti Ame-Vsedll,, '!'1 Uoa' ~ Mo^va to ukazuje.« ®tlčna nartu »!v» 0,napotkov, ki naj bi Jih bila dala Komunt- rokah S7 A- ,T„0, n«J hi bilo pokazalo, da so demokrati orožje v kanska .tJS n' hila edina tarfcn desnih elementov republl- ln ki no kandidatov, ki so podprli predsednika Elsenhowerja sklh namrih ) holj liberalnih, vsekakor pa protlmakartljev- °enega vtisa. Antimarkslstl so zmagali v 80 levifirii V . M tudl * mnogimi demokrati, ki so Jim očitali, da iBvicarJI, komunistični trabanti in podobno. „s,vV"!i‘Te * ?ne 2. novembra so MeCartifot P®80'!® *a popoln zaton stranka s« 16 L^zde' Republikanska Toffi ekstr« 1r. strahu pred vpli- vi ,„*reul.lst®v med ljudstvom in sPremeniu 0<*prto P°t- da bo lahko tode ui a ninoge svoje poteze ln meri red' IasA" Je narekoval prav strah v tern n,u desnico In njeno močjo. Sodelovanje republikanskih nadl-kaiov z desnim krilom Demokratske epublikanska stranke, zlasti v vprašanjih zunanje politike, je zdaj menda odprto in možno To ne pomeni, da ho znotraj ene In druge stranke vplivala srditost boja med reakcionarnimi In naprednimi krili. pa8 pa to vsekakor pome--™ M/ir.i .. nl- da Imajo ZDA zdaj perspektive Janja, da •« k„ '““vJre8na Prlčako. za večjo usmeritev na politiko, ki bo Htlka spremen?! .*}?" hllžja njihovim zaveznikom od ppll- tike, za katero so se zavzemali zago. vorntkl Ideje preventivne vojne, sovražniki mirnega sožitja, nasprotniki slehernega sporazuma o mednarodnih sporih, zagrizeni kritiki Združenih narodov. Na takšne zagrlzence naletimo v obeh kongresnih dvoranah, toda njihovi glasovi bi morali zdaj na podlagi Izida volitev utihniti. Sc zrileraj je prezgodaj povzeti It volilnih statistik sociološke drnžbene sklepe. Kakor doslej kaže. le položaj ”'ve ne moreln'v.? na Ta9' Privedel do zmanjšanja Ste- ?* teh volitvnii n« r? y'ada vila tradicionalno republikanskih gla- •e narled nicnciP j ??, a”, J1!. 8? 8nv farmarjev, bi so v nekaterih *m»n.išai IVi, KJl Prdsednlka količkaj okrajih presedlali k opoziciji. Vpra-pa- da „0 Uf,,pa 'ahko vsakdo skle- šanje brezposelnosti 1e zelo vplivalo ^menti »„ v°',tT«h poraženi na Izid volitev Koliko je proden^. pr^stavljaio nlL„ "j 6 stranke. ki i krntsko ln protlvlsdno stališče slndl-njeno desno skrajnost, kalnih krogov vplivalo na delavske t ucBUlCO l inia " 3® sl5at' ••liku’e s® amerii.„„ „„ samih cm?.'vC'!,11fi,.ne to,lko v smisin Vanja ko,11Economist«, kako naj bi Britanci presodili te dogodke, ter pravi: »Pravilo je, da morajo biti tujci nevtralni in nepristranski, kar zadeva notranjo politiko prijateljskega naroda. Ker pa se nas ameriška politika zelo neposredno tiče. ?]ovenbkemulitn»*i.^vo^e vlade nasproti flVah stikov *n perspek- tja Na mitingu pa so med Scelbovim govorom »organizirane tolpe neofa- dar ne gre za osebnost predsednika klonjenost Britancev — zlasti ka- li!?a Predsednik* d,ežj!' ^stov in drugih nacionalistov«, kakor , Eisenhovverja — pretežno na slra- Iar>o Scelbi Italijanske vlade Jih Je Imenoval Reuterjev dopisnik,! ni . »tonZrt. vzklikale podobna iredentistična j n' demokratov.« ^e° lZsŽL sporazu"> ni cilj, j ®° sodeloval za tvorno in plod- p°dročUh mea dvema "" 1 Jin sornrini«.. ^ ‘?10vencem f"u,odnira!* deželama ?a *>o vlad-,:,, zajamčimo ne le, ''Tajoče 12 in„rt° !la obveznosti, iz-le* fla se bo tnS? P°S°dbe, mar-Jainuiost in „ potrudila pokopati MCnega, g„sn^° ,avttl vzdušje poli-8®dei0Van, p®darskega ln socialnega ?J® lahko naclonaine mrž- ®ede itaiitnn^ skoduje.« To so be- ^/ahod^nos^1 S"Sati °d S4*6 zadov?n prePrtčanl, da je to Jeriamemo ,nJs^'> upravičeno, ker ««irazvoju i5„„^ mo> da bo praksa IH. v Potrdil« etnih medsebojnih 51a° jih sliši® resnlčl>ost Izjav, ki nast« “en3am® “ovo vzdušje, ki Pogodbe o Tr« nltvl londonske »%.m ali t l . 1 v*dušjeni pred ?,i*h časov hnm r,4,n kolt 12 PreJ1*' in važnn .vtae,, veHko razje sa»o ieEtl!.no spremembo. ostalo '-' irao, a* bi to vzduš-Sen|Io srefe™ ^1, ‘ak5n°. da bi po-Jn»JB°d°vine noveEa poglav- “Sosiavij™ »“kov med Italijo ln v. ^rl naj: • »kost ski?nni^meral Poudarjali «0 ^Kih 'n iSaSa. kor,stl Jugoslo-.5,«J««d. prvikrP* a nar°da. Zdaj SnSSl pogoj »i ustvarjeni ugodni k “kticno ,_Ji za politiko, ki bo »orisu. *adovoijua zahteve teh v^/lslasove *11SaH 0 Trstu le stl r-heprijetn« cSove.’ w vzbujajo b«v»’ flal se 1» ?P°™lne iz minulo-hal 2 lr«lpntiziv1l ^® začenja boj Istra ?°kler ie ®a^w "® ho prene-Jeni.,n Dalmarn vohoJeni deželi skih rekel iž ne hosta osvobo- Vo1ahstv'aS'stove' n'"*" 'talijan- Sanlo , njihovega , centralnega 1« bii ,VoaJa itam g|h»nja. De Mar-bl1 Se boli »ni- a.n5 fašistov, pa »precizen«. .Italija mora vzklikale cilj, j sesla. Odveč je govoriti, da takšne šovinistične manifestacije neposredno nasprotujejo Izjavam predsednika na vseh »Economist« sodi, da izvira ta simpatija deloma iz spomina na velike dneve zveze za Rooseveltove vlade, kakor tudi iz dejstva, da so njegove*vlade?dRazvijanje^ltailjansko- repuL.ikanci večinoma izoiacioni-jugoslovanskega sodelovanja ln tesnejše povezovanje obeh dežel pa vsekakor zahteva tudi aktivno poseganje v boj proti tistim, ki tako nemoteno hujskajo in groze naši državi. O. M. sti, da zagovarjajo prvenstvo politike v Aziji in da so pristaši McCar-thyjevih nazorov. Revija tudi opozarja, da ni važno, ali imajo republikanci ali de- 1 svojih ciljev. mokrati boljše ideje, temveč to, ali bodo volitve pomagale ameriški vladi, da bo uveljavila trdno, obzirno in napredno smer v politiki. Na koncu izraža revija upanje, da bo-u, v prihodnjih dveh letih do novih pre sedniških volitev voditelji obeh strank omogočili pozitivno sodelovanje med Kongresom in vlado. Stališče ameriških sindikatov Washington, 5. nov. (AFP). Predstavnik ameriške federacije dela (AFL) Georges Meany je sinoči izjavil, da pomenijo zadnje volitve »odločen protest delavstva proti sedanji vladi«. Meany je dejal, da so ga ti volilni izidi močno ohrabrili Vendar pa je poudaril, da sindikati v novem kongresu ne bodo imeli dovolj močne podpore za dosego Indijska politika nevtralnosti Izjave Pandita Nehruja o vlogi Indije in Kitajske v Južnovzhodnl Aziji B°lgars rske reparacije . »<«».,Grtifi Gojeno L^vno pogodbo, »J vojno xi, j poravnala 8 milHn ’ ln 8lcer v rePa?acH Y dolarJev. Ker l ' bo U. ni Plačevali v bla-Atene posei^ern^>ra odpotovala da bf^8 Pisarska dele-snoLl 2 grSkin’i Pted-rn nah blasaUI?i0la 0 VTSti ,n a d°bavila Grčiji ^ ^ Bolga' na ta račun. New Delhi, 5. nov. (Indijska' informativna služba). — Pred- ‘ sednik indijske vlade Nehru je na nekem zborovanju izjavil, da je Indija 3 svojo nevtralnostno j udeležil konference ministrskih Nehrnjeva misija v Londonu Januarja se bo Pandit Nehru politiko veliko prispevala k stva ri miru na Koreji in v Indokini. Glede svojega nedavnega obiska na Kitajskem in v Indokini je Nehru dejal, da Kitajska in Indija že tisoč let močno vplivata na dežele južnovzhodne Azije. Indija ima opraviti z mnogimi problemi in ljudje morajo razumeti novi svet ter se mu prilagoditi Svet se naglo spreminja, je poudaril Nehru, in Indijsko ljudstvo mora ukrepati v skladu s tem. O rezultatih prvih treh let indijskega petletnega plana je Nehru poudaril, da njegovih koristi ni moč takoj občutiti Dejal je tudi da je pomoč od zunaj dobrodošla, da pa se mora Indija predvsem opreti na lastne sile. Obisk francoskih parlamentarcev v ZSSR Pariz, 5. nov. (Reuter). — Francoska narodna skupščina je včeraj načelno sprejela sovjetsko povabilo, naj bi francoska parlamentarna delegacija obiska la ZSSR. Vendar pa tu dvomijo o tem, da bo do obiska priSlo pred ratifikacijo pariških spora zumov. predsednikov držav Britanske skupnosti narodov. Indijski politični krogi pripisujejo velik pomen njegovemu potovanju v London, kjer bo, kakor domnevajo govoril o svojih vtisih iz Kitajske, ki jo bo obiskal kot prvi predsednik vlade ene izmed dr- žav Britanske skupnosti. Pomen londonske konference bo še večji spričo dejstva, da bo sledil sestanku predstavnikov držav, ki so sodelovale na konferenci v Colombu. • Indijski tisk poroča, da namerava predsednik pakistanske vlade na konferenci v Londonu sprožiti vprašanje pakistansko-indijskega spora zaradi Kašmira in namakalnih prekopov v tej deželi Vietminški očitki Francoski uniji zaradi kršenja ženevskih sporazumov Peking, 5. nov. Glasilo viet- mo premirje ponovno »zelo hu-namske delavske stranke »Nam- j do prekršile« in sicer konkretno man« je obdolžilo francoske obla. |z izvajanjem »nasilne evakuacije sti J Indokini, da »sistema‘;čno (civilistov s severa na fug in # krSijo< ženevski sporazum o pre- pokolom ii.dokitajskih rodolju- mdrjiu v Vietnamu, Laosu in Kambodži V uvodniku poudarja: »Hudo kršenje sporazuma o premiirj ki je posledica sistematičnega delovanj« Francoske unije, kaže, da to niso običajna ali osar 'je a dejanj« nediscipliniranih ali neodgovornih elementov in izzivačev; temveč da je bilo vse to storjeno na ukaz poveljnika čet Francoske unije.< Vietnamski časnik dolži francoske oblasti, da so v sto dneh po sklenitvi ženevskega sporazu- 2 VSEH STRANI SVETA - reeoluoije proti senatorju McCartliy- fotografirati neka poslopja tn je ft- trajalo zi«no napadla nekega sovjetskega najmanj dva tedna. 1 funkcionarja, ki Jo Je hotel odvrniti ^^OMEsTNEvmJA ous E VOLITVE f1 ** ParlamentarfHJT»»<">-Jrtli»Kal2 inwn volitvah vCe- V(vlj©n « kpn^r7ativn» * on(,ona je *ia«ov! b|l S i, «tranka ii-?.*»Protniva "'jeiove^« ?'l!at * 21930 tnrn0v Nadom flasov»lo "n 0236Uvo^ stlrJo p°lnikl »° bili ubiti ln’u"jih . I bi^'f0 Tte hnd0 ran,j*ni‘!; ko > letalo t6h Volitev Vi (Nortiiumherland* ?m?.r.‘.ake m'irna^oe tfP® »Conwayr« ae m *nan. NESREČA POTNIŠKEGA LETALA Taxon (Ariiona), J. nov. (Reuter). PRVi „ E0,pT ^'SUMANSKm nROTI aa aiT0- 5 n BRATOM« ? torek Mahn>nda AhJSe. Na- *a oro-n ^ostaviii nriv? j?« 8 ^odo f0v« R»",*a('Ue .ffi. Rf,,”S8« Vod-61 Bodeil?*IPan*kIh bra-vn1»*k«Tn sedaj v °*“oža„, 3® med nJa/r?a-« »Vrnfitf. ‘n „ ZDA PROTlES«LtJC,JA . , Mocarthvju J ""»k« »tr„nS m,AFI>> Vodja a*t t36 ‘«»viV >'i«m Know- treščilo na tla ln »gorelo. EKSPLOZIJA REAKTIVNEGA LETALA San Diego, 5. nov (AFP). Prototip najhitrejSega reaktivnega hl-droavlona na avetu »Seadart« je v zraku eksplodiral in padel v morje v kalifornijskem zalivu San Diego. ZSSR IZGNANI AMERIŠKI DIPLOMAT Moskva. 5. nov. (AFP). Tajnik ameriškega veleposlaništva v Moskvi Somerlate je danes odpotoval ■ so-Moskve v ZDA. ~ progo li Moskve v Sovjetska vlada je namrei po Inoldentn med na agencija porota, daJ „:u ^au^ njem društev ter organizacij. morje. Prihodnje leto čaka odbor J. P. za izboljšanje razmer na vasi in Za nižjo ceno enaka postrežba Z znižanjem režijskih stroškov in izboljšanjem organizacije dela je delovni kolektiv Mariborske bolnišnice omogočil pocenitev oskrbnega dne za 25 din Vzllc polni zasedbi delovnih mest je bilo možno znižati ceno oskrbnega dne tudi za naslednje mesece. Precej so prihranili pri režijskih stroških, ki so se znižali od predvidenih 110 na 96 dinarjev. To se jim je posrečilo V Mariborski splošni bolnlš- ju 324 din, v prvih sedmih mese-nici so letošnjo pomlad določili cih tega leta pa so dejansko povprečno ceno oskrbnega dne porabili le 280 din. V naslednjih . ... -. - za vse oddelke na 845 din. Ce- _ J* s skrbnejšim varčevanjem mate prav ta cena ni bila v primer-! ® ^ izdatek sicer Po- riala in z nabavljanjem vseh javi z drugimi bolnišnicami pre-1 r^fel’ 50 nekaj no" stvari iz prve roke po najnižji visoka — sukala se je okrog po- v lju \v Zdravnik je ugotovil, da je trUP dni. žalo v vodi žo približno bi®8® lVit da je dolgo 174 cm; močno moSkl je bil star 80 do 45 1® • sedaj samo 820 din. Ta cena Je krajše, temno kostanjove . ... * brk in malo poraščeno bra« 5nik» Ijencu manjkata dva Z!1,!a. totn Znakov nasilja na njem__ni menijo, da je utonil. Kdor otoP' flSJ' Ijencu kaj ve, naj se iglasLJ|niStv’1 bližji postaji LM ali pa M J" za notranje zadeve v Ptuju. Roparski napad v Trbovljah Trbovlje, 5. nov. vlomilci ln tatovi so se vselej dogo- V četrtek zjutraj okoli šeste ure '’0riI1 za »voje podvige in pri »delu« so prvi pasantl odkrili pod lesenim i tesno sodelovali. Končno Jih je tudi stopniščem na robu Trga revolucije rolta Pravice združila za več let, to-onesveščenega gradbenega delavca Ja- za zapahi. K. koba Maruševca. Iz rane na glavi, ki mu jo je zadal napadalec a topim predmetom, Je onesveščencu lila kri. Ze prve poizvedbe so kazale na to, da gre očitno za roparski napad. Čeprav razen okrvavljene late nl bilo na kraju zločina nobenih sledi za napadalcem, niti bližnji stanovalci niso vedeli ničesar Izpovedati o dogodku, so kriminalistični organi notranje je vozil po uprave s presenetljivo naglico In po nezgodi odpoljaU v spretnostjo že čez nekaj ur Izsledili zgodo Je zakrivil Šofer zločinskega napadalca. V očitni na- PIJAN ŠOFER PODRL KOLESARJA V četrtek proti večeru je na Meljski cesti v Mariboru šofer Maka Kamnik podrl kolesarko Marijo Bračko, ki je pravilno vozila po desni strani, šofer je bil namreč pijan in je vozil po levi. Kolesarko ao takoj bolniSnioo. Ne- merl, da se polasti tujega denarja, Je kamnolomnlSkl delavec Karel Razbor-Sek v jutranjem mraku iz bližnjega plotu izpulil lato, tiho zasledoval Ma- PESCA JE POVOZIL V vasi Rakitnik v postojnskem pi zgoddfl penicilin) take narave, da vzdržijo vila ceneje in bi se zadovoljila z le določeno dobo. Po preteku ta dobo manlllm odstotkom pribitka. je treba, seveda po preiskavi, ta razen velikih tovarn Izdelujejo tudi Jdravlla kot neuporabna izločiti. Pod-manJSl farmacevtski obrati. Pri tem >ctl« lma Vsak® lcto Približno »a tri moramo posebej omeniti pojav far- macevtskega laboratorija »Krka« v Novem mestu, ki Je kot svoj prvi proizvod dal na trg tablete Pas proti tuberkulozi, ln to po cent 1.050 dinarjev, medtem ko jih je tovarna Pliva prodajala doslej po 1104 dinarje. Pri tem jo pripomniti, da pripravlja ta laboratorij Izdelavo okoli 20 zelo iskanih farmacevtskih Izdelkov. NEUREJEN JE P0L02AJ GROSISTA V nall republiki Je podjetje niofarmaclia uvozno podjetje Ke- do štiri milijone takega blaga. Razen tega se medicinska veda ln farmacevtska industrija stalno Izpopolnjujeta. Zdravila, ki so zdaj Iskana kot najbolj učinkovita, lahko čez noč z odkritjem učinkovitejšega sredstva, zastarajo. Grosi, .u pa ostanejo zaloge In vpraSanJe je, kam z nelcurantnim blagom. In le ena stvar je. Uredba o zdravilih, ki je Izšla lani, predpisuje, da moralo tovrstna podjetja Imeti lastne analitično In raziskovalne laboratorije, v katerih naj raziskujejo vse kemikalije ln vsa zdravila ter opremijo vsako zdravilo in vsako količino kemikalij z etiketo, ki jamči, da dotlčno zdravilo ustreza pred' 7dravlla hkrati pa grosist za vse plsom naše farmakopejo. Vzdrževanje artikle domače proizvodnje. Lekarne laboratorija In potrebnega osebja pa prodajajo specialitete in računajo zahteva seveda znatne stroške, sestavine pri izdelavi zdravil po Podjetje za promet a zdravili na cenah, ki so predpisane s posebno debelo mora torej pri nakupu zdravil takso. Cene v taksi so bile postavlje- In farmacevtskih surovin, zlasti ▼ Zavod za socialno zavarovanje, ki Je plačnik velikih količin zdravil, bi lahko vsaj z lekarnami v nekaterih krajih sklenil posebne pogodbe ln dosegel za vsaj nekatera zdravila nižje cene. Vendar se do sedaj nl zgodilo, da bi lekarne dajale Zavodu za socialno zavarovanje kakrlenkoli popust, čeprav so na eni strani lekarne aktivne. Zavod za socialno zavarovanje pa razpravlja o zvišanju prispevka, ker ne more kriti Izdatkov. Spričo takega zaračunavanja zdravil oz. sestavin v lekarnah tudi ne bi Imelo nobenega pomena, če bl grosistično podjetje za promet z zdravili zniževalo cene. Problem cen zdravil Je torej precej zamotan problem, ki ga nl mogoče rešiti enostavno a tem, da bl rufevrn’ trr nn lA^nihokraju ee jo prod dnevi zpfodrfla pro-trlkrat mSnn «riSSP ii metntt nesreča e smrtnim izidom. Vo- t.lkrat močno udaril po glavi, nato -jaaM tovorni avto ki i© vozil s Piv- nerJe^^ariSevT^ležf^eda^hu^o ra" ' 0 ' A &■*•& n^n v t?b£vemi3 hŽLlStiJi ki vodil po costi Sest konj. ftka ki 1« Jim I Koo^an 3° I>rl£ol pod kolosa in Jo bil ffih. I tokoj. mrtov. Po (Kidanjih ugotovit- tajil, nalo pa. priznal, ko so našli Pri' vah je nMrečrzakriril iofer njem ukradeno gotovino, bodo kri ml- J nesrečo zasrivu aoier. Balistični organi po podrobni pre- UBIJALEC IN VLOMILCI OBSOJENI Okrožno sodišče v Celju ja nedavno obsodilo na 7 let strogega zapora Avgusta Skrabla lz Zahenberca St. 32 — občina Rogatec, ker Je 17. ju nija letos, ob 2. url zjutraj, na dvo-1 vozil preko roba coste, zadel rišču hiše St. 49 v Donački gori z ro-' čico od voza trikrat udsrii po glavi Zdravka Hriberška, ki Je čez 8 ur podlegel poškodbam. Istega dne so namreč pri nekem bližnjem kmetu ros1 11 seno ln pili, pozneje pa so na KER MU JE ODOPVEDALO KRMILO V petek zjutraj «o Jo pripetila na costi Ajdovščina—Gorica pri Ozeljanu huda prometna nesreča. Sofor Štrukelj jo vozil 21 dijakov v šolo v Novo Gorico. Po šoferjevi Izjavi, mu jo odpovedalo krmilo, avtobus Jo zavozil preko roba coste, zadel ob obcestni kamen, pri tem so Je zlomila prednja os ln odletela z ohoma prednjima kolosoma. Pri nezgodi jo bilo G dijakov laže ranjenih, prav tako tudi šofor. Materialne škode jo za približno 200.000 dinarjev. Vzrok ne- stall prepiri ln končno uboj Hriberška. I srečo še raziskujejo, n ubo Razen uboja, Je Škrabi sodeloval pri | TATVINI V PODJETJIH n. pr. določili nove cene enemu ln vlomih v občini Rogatec. Za Številne drugemu zdravilu, pri tem pa ne 1 vloma v zidanice in gospodarska po-1 rešili bistva vsega problema. Vendar slopja pa sla bila obsojena tudi Karel V Železarni Store so te dni zasa- pa je omeniti, da bodo lekarne v Jerič lz Zahenberca 14, na dve leti čili pri kraji K. V. lz okolice Sllv-Slovenijl v kratkem le znižale ! zapora, ln Karel Rižnar lz 2ahenber- nleo. Lo-ta j« bil zaposlen v tovarn ceno nekaterih zdravil. B. 'ca S, na leto dni zapora. Omenjeni kot delaven in prod nekaj dnevi el VT» tolesa 15 m rigo ter jo jo hotel tako ' Železarne. Istega dno »i 1® tudi 60 kg železa, ki g“ J.tvino f tudi 60 kg železa. Ki »‘Vatvin® . raval odpeljati iz tovarne i8 mu preprečili. K. V. se u° jal prod sodiščem. • a ko*6 Dne 28. oktobra so iz 5rltul®?' skega rudnika ukradli L, ko s specialnim rezilom, vred bližno 80.000 din. Tat jo J i lavcev, zaposlenih v rudniku. Preiskovalni ofJS Kočevje so storilcu na sledi- TATOVI NA DELU ^ V noči na 80. oktobor^J® vn1 JU ojačevalec. Kriminalistični I* organi jz1(iv0a so.zaprli ?l-letneg„ M. M.^® 0kgg, Solkana, ker je v zaJotku vlomil v stanovanje Katarin M v Solkanu. Odnoaol je 40.000 t#d| inatistlčni organi ao Jf ukfn'!|. U.ikazali, da jo j. n0ov(!?„„J! \i 6P®,. Antonu Kanclerju v 8o’k' " i0„ia PL nico 7.000 din. Tat jo ™?al ptc’ znal in se bo zanju zagovarj Hodifičem. ^ V noči na 2. november-Je ukradel v Irju v P° (150 kg težkega vola. Za tato vedujejo. „ „ j V okrovallšču v MartuIJMj , pr Radovljloa, Jo neznano® ukra« trič Emi razno perilo. 'L? »S(joO več cigaret v vrednosti i - pr)n' Meseca avgusta pa Jo Avgns {v. ii i, Martuljka tudi nrljayil plašča, vrednega 10-000 din _ „ iistlčnl organi Iz Radovljice 25_ipt tovill, da jo obojo ukrnde n ( *.Š. Iz okra la Radovljica- , v„ *P so našli plašč, ki ga jo *oeov *nal ra evojoga. t. S. so bo Mija! pred sodiščem. KULTURNI OBZORNIK Slavnostna seja ob devetdesetletnici SLOVENSKE MATICE ?n7 t— 11.30 je bila v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti islavnostna seja odbora Slovenske ^ j.lce' ®eia> katere so se poleg članov odbora udeležili ^;'1?°t?redsednfe skupščine LRS dr. Ferdo Kozak, predat111« Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip viumar, predsednik Sveta za prosveto in kulturo dr. Dolfe * k’ ,rektor ljubljanske univerze dr. Fran Zwitter ter P O tavniki drugih lculturnih in znanstvenih ustanov, je s^aa Posvečena spominu devetdesetletnice Matičinega ob- kultumega življenja. Obnoviti mora svoj redni knjižni dar za naročnike, zaključiti že začete zbirke znanstvenih publikacij, tako Slovenijo Antona Melika, Umetnostno zgodovino Izidorja Cankarja ter vrsto monografij. Slovenska matica se mora truditi — je zaključil dr. France Koblar — da ne bo knjiga le tržno blago, pač pa prepotrebna Matice dr. France , aanstvena dela in za redno iz- duJevna hrar£* v'h ljudi, imel kiJeda™ najkvalitetnejše domače slovenska matica pa da nam ne Vor. ^ kateresa nov^^ 8°' i? svetovne literature. Konserva- le drag ^Inik, ki ga umetno Sove osnovne nKh -t ?? -Se J"?1?16 Če?alj? ohranjamo pri življenju, pač pa matica je bila n«tan™!r 1 i ^nUm ,m Prednost jiv jn koristen organizem v naši času bJ . , ustanovljena v j mladim, z realizmom m znanjem kulturi času. Vn » , ustanovljena v mladim, z realizmom in znanjem gibanic m slovensko narodno j oboroženim močem kulturnih in fes za ,„4 ^ ymku in je bil; znanstvenih delavcev ob koncu Iz n lil? teke ustanove j prejšnjega in na začetku tega tUdi \T ““‘"VC j piCJOUJC ugodneis^ oi Sledišča naj- stoletja, bila osno1, °venska matica je j Največji vzpon je dosegla Ma-dosti nroa3113 2 narf|enom. da za- 1 tiča na začetku tega stoletja, ob Potret«m višjim duhovnim prvi svetovni vojni je bila na-Prebujajočega se slo- silno razpuščena, v zadnji vojni 1 K—'k6?? Uudstva. Matica se je se 23 realist “ le borbe tečeia^j0’" Rot itn.; . “°j proti romantiki v borila za ,ftv.a' Matica se je se je pridružila slovenskemu Mitične k^v^.110 pojmovanje kulturnemu molku, danes se vživ- teanost . - in za resnično lja v nove razmere in skuša za- , nepopačeno kulturo, dostiti novim potrebam našega Politiki 5 svoiin^j 2nanosti in skušala k Vsestranskl ^iniem PriPomoči Prebuditvi duhovm in narodni Čep, Novi ukrepi zoper rasno razlikovanje v šolah ZDA NAROČILNICA Podpisani kraj ulica pošta naročam »Ljudsko pravico« in prosim, da mi jo začnete z_____________________________________________________________________ redno pošiljati. Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi številki, oziroma jo bom plačal po lnkasantu. Datum Podpis: kulturi. S slavnostne seje je odbor poslal pozdravni pismi predsedniku Ljudske skupščine LRS tov. Mihi Marinku ter predsedniku Izvršnega svete tov. Borisu Kraigherju. Dr. Dolfe Vogelnik je v imenu Sveta za prosveto in kulturo izrazil Matici priznanje za dosedanje delo ter ji čestital k nje' 'Odrešit. In nam pošljltel SE ENKRAT 0 KOPRODUKCIJI (Ob prepovedi filma »Dalmatinska svatba) Zvezna komisija za pregled fil- nemu prazniku. V imenu Akade- mov je sprejela zelo koristen sklep: mije znanosti in umetnosti je prepovedala je v naših kinemato-spregovorll njen predsednik Jo- grafih prikazovati koprodukcijski sip Vidmar, medtem ko je dr. film »Dalmatinska svatba« (Triglav-Fran Zwitter spregovoril v imenu Hansa-Hamburg). Bik je že skrajni ljubljanske Univerze. ■ čas, da smo zaščitili naše filmsko Ob 12. uri je bila v razstavni, občinstvo pred kiči takšne vrste, dvorani Narodne in Univerzitet- Če so naši ljudje primorani često ne knjižnice otvoritev razstave gledati slabe, v najboljšem primeru knjig in dokumentov, ki kažejo rast in delo devetdesetih let obstoja Slovenske matice. srednje domače filme, da dvakratno, kot člani skupnosti prek držav, nih dotacij filmskim podjetjem in UMETNOSTNA RAZSTAVA Društva slovenskih likovnih umetnikov Snoči ob 18. uri so slovenski udeležili slovenski likovni umetniki odprli v Jako- javni delavci, pičevem paviljonu svojo društveno razstavo. Na tej umetnostni razstavi so zastopani skoraj vsi živeči slovenski likovniki, udeležili se je niso le nekateri med tistimi, ki pripravljajo svoja dela za zvezno razstavo na Cetinju ob prazniku republike. kulturni in Razstava v Jakopičevem pa- 3M J5?=*SS2 ZDA sklicalo za 6. december sejo, na kateri bodo razpravljali o no- drzno naslonitev na abstraktno umetnost. vih ukrepih, s katerimi bi pospe- Razstavo je otvoril društveni i šili uveljavljenje sklepa o odpravi predsednik in razstavljalec Riko razlikovanja v šolah. Debenjak, otvoritve pa so se POLEMIKA Mrsikat7 na^a zgodovina lahko venskim uPravičeno očita slo-“staDwrii»nnarodnijn prvakom, o odpravi rasnega razlikovanja v , *“£*! Hm ven Ha Slovenske matice,! šolah je nedvomno zelo napreden j P ° ^ skrb en* ‘?ora priznati veliko j ukrep v ameriški stvarnosti. Ven- I in pogiah??3 evnost za ohranitev1 dar pri uveljavljanju tega sklepa kaZjf zavesti ter slovenske narodne j nastajajo težave zaradi nazadnja- j 7 pl 2a dvig narodove kul- škega pojmovanja ljudi, ki teže od vsetr i°venski matici so že za tem, da bi rasno razlikovanje manjšino upoštevanjem domače duhovne sile 6nn«a del°Vale Vse obdržalL Zat0 je vrhovno sodiSče Slede kateri naSe8a naroda, ne 80 PrinaR.oemu ®tenu ali stranki d6lavSd^ Ta širok krog so-fke matir-i1 ^^Saj dela Slovenci so v n!- ustvarila pogoje, ‘jvljenie _?em st°letju omogočili Sl°venski ^^ki univerzi ter Motnosti znanosti in slcera^1tek,.eznijo d0 dolžnostjo in lju- faaje s« ,?,i- ra'tton<>ve. Eno de-'Jtko ,,r; '^~ava med pomorsko Nikolaj Pirnat: Maksim Gorki P>v0 nlasti PomlnJrafa'lKaru- Kritiki st Prizora |jJi0 Klasbeno Ved' Nelsonove smrti. izšla Vr v f " 3e ”0». številka ^ših razgledov 5® *uk»n« „ k ^»ačUiiostl nove- A ,Vvunlu .1 zilravstvciicin aavn- ^ Poknio. itoi. ln u*l<**bencev. !■>»N»V111111» ob I)arwl ?io IluS T^"';« ,vrst* (recenzija) 1) piskem ’tcilin, v Mu- letopl" FLRJ 1951 (fei. . v Nemčiji. Hegli nl- župnik; Roka ,>arUkr oktober nra‘VSv' nfev^j1" fP''on (Ob rui- ai: Uom ecen2*Ja> Je 0 uov| pUa Jot*e“fliiV° venc*uel8kl llanurl (re- lP®1Tckn'kd,poin«vCc8.l*v nrU svoje zahteve: angažiranje tujih filmskih ustvarjalcev (vemo, da so umetnikov, sposobnih, da skupaj tu tudi objektivni vzroki), pač ni- j z našimi izdelajo dober umetniški so dolžni finansirati vaj in učenja ; film, spoštovanje našega družbene-tujih filmskih umetnikov, katerih' ga okolja, v nasprotju z doseda- ustvarjalnost je često celo pod rav- njim konstruiranjem eksotičnosti nijo naše domače filmske proizvod-1 po vsej sili, ugodne finančne pogoje itd. V tem primeru bo tudi en sam koprodukcijski umetniško dober f:'.m koristil mnogo več za ugled jugoslovanskega filma na tujem trgu kakor vsi dosedanji. Stiki med pravimi umetniki, našimi in tujimi, v odkritosrčnem prizadevanju, da bi ustvarili res pomembno umetniško delo, bodo lahko šele tedaj obojestransko koristni. Koristili bodo ne le njim kot posameznikom, marveč tudi kulturam narodov, ki jim pripadajo. Filmska koprodukcija je lahko v sedanjih razmerah zelo važna za upostavljanje zelo živahnih kultur-nih in prijateljskih stikov med raz-nimi narodi. Prav naša socialistična podjetja in naši umetniki so se dolžni boriti za upostavitev takšnih filmskih koprodukcij. (Iz beograjske »Borbe«) 4 J a Ponesrečeni koprodukcijski filmi, kakor so »Nezgode lepe Irene«, »Hiša na obali«, »Greh«, »Dalmatinska svatba« in delno »Poslednji most« ter še nekateri njim podobni, so vsekakor negativna bilanca naše koprodukcije. Zato tudi ni čudno, da pledamo zdaj pri nas na koprodukcijo z velikim nezaupanjem, Skoraj že sama beseda »koprodukcija« je postala dvomljiv sinonim filmskih transakcij tujih družb, že oama ta beseda pomeni odpovedati se lepi, kleni, z resnico navdahnjeni umetniški besedi in pa-ienju za drobiž naših kulturnih in zgodovinskih vrednot. Očitno je, da je takšno stališče dela naše javnosti nasproti koprodukciji sad doslej zelo površno pojmovanega, da ne rečemo neresnega angažiranja naših proizvodnih filmskih podjetij v kooperacijah, ki bi jih vsekakor bili sprejeli in uresničili, da je bilo malo več dobre volje, znanja, spoštovanja našega človeka in njegovega dela, pa tudi zavesti in ljubezni do domačih kulturnih in zgodovinskih vrednot. Ni dvoma, da krivde za neuspeh dosedanjih filmskih koprodukcij ne moremo pripisati samo obliki takšnega filmskega sodelovanja. Koprodukcija je lahko nova in slaba, vse je odvisno od ljudi, ki film it-delujejo in od razmer, v katerih nastane. Celo v tujini, kjer imajo podjetja, ki so malone izključ-o ali vsaj predvsem orientirana ..a čim večji finančni učinek, so izdelali koprodukcijske filme z znatno umetniško vrednostjo. Zdi *e, čeprav to ni lahko, med drugim tudi zaradi pičlih denarnih sredstev, s katerimi razpolagajo naša podjetja, da bi lahko vendarle izdelala s tujimi producenti dobre filme. Tuji producenti in umetniki se zelo zanimajo za našo družbeno stvarnost, novo, zanimivo, filmsko neobdelano, dalje za naše naravne lepote, zanimajo se za sodelovanje z našimi filmskimi ekipami, tudi zaradi ugodnosti, ki jih imajo glede plačevanja našim umetnikom in glede delovne sile, pa tudi iz mnogih drugih razlogov. Eden izmed teh »drugih razlogov«, kj je tudi dokaj važen, je tudi možnost, da dohodkov, ki jih imajo od snemanja v tujini, v njihovi domovini ne obdavčijo. m Razstave v dunajski umetnostni akademiji Akademija upodabljajočih umetnosti no Dunajut ki jo je obiskovalo tudi lepo Število starejših slovenskih umetnikov, ima staro in telo bogato galerijo slik, kjer so posebno dobro zastopani slikarji renesanse in baroka, zlasti severnega. Galerija ima več Hembrandtov in Rubensov, posebno zanimive so med drugimi tudi slike Fr. Goge. Knjilnica akademije pa ima v svojem varstvu tudi dragoceno grafično zbirko, kjer je med drugim shranjenih tudi mnogo bakrorezov in risb našega rojaka Lovra Janie. Letošnje poletje je galerija priredila več manjših, samostojnih, snovno taokroienih razstav, ki so bile obiskovalcem poleg stalne zbirke postavljene na ogled. Tako je bita prirejena posebna razstava »Nizozemska pokrajina in arhitektura XVII. veka«. Zbrane so bile najboljše slike iz galerijske posesti in so prav dobro predstavile ta motiv. Take prireditve lahko mnogo nazorneje gledalcu predstavijo neko določeno dobo, kakor pa posamezna, med drugimi umetninami raztresen : dela. »Mojstrovdne živalskega slikarstva ln tihožitij« je bila razstava, ki je zbrala na 1•> tčmo ubrane slike tz več stoletij. Največ je bilo seveda italijanskih, flamskih in nemških slik iz XVI. do XVIII. veka, zastopani so bili pa tud i starejši kitajski in japonski slikarji poleg nekaterih novejših. Tudi ta razstava je bila izredno zanimiva. Posebej je bil določen razstavni prostor za H. Boscha triptih »Sodba sveta«. Razen slike same so bili razstavljeni tudi osnutki in primeri, kako so drugi sodobniki Hieronima Boscha (1M0—U1S) reševali isti problem. V grafičnem kabinetu Akademije upodab. umetnosti Je bila prirejeno razstava akvarelov, risb, osnutkov in skic slikarja Friedricha Gauerman-no (1807—1862), značilnega bidermajer sko-romantičnega dunajskega krajinarja, sodobnika F G. Waldmiillerjn Mnoga izmed teh razstavljenih del so kazala izrazito osebno noto in Boris Kalin: Prof. Rajko Nahtigal (marmor, 1939) znatno višino. L. A. Premiera Sartrove drame na Dunaju Po tri in pol leta trajajočih pogajaniih je Jean Paul Sartre naposled privolil, da bodo v dunajskem »Volksteatru« predvajali njegovo dramo »Umazane roke«- Delo je želo velikanski uspeh ki pa Sartru vsekakor ne more biti prijeten, saj se njegovo sedanje stališče do informbiro-jevskih metod docela razlikuje od statlišča, na katerem je zasnovana ta njegova drama. |i §| 'i ž'c sv •.-r, Znnmk| 10 din »LJUDSKE PRAVICE« Kopitarjeva ulica 2 Poštni predal 42 Odreftito in oam podljtte SVETOVNO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V RIO DE JANEIRU Paragvaj: Jugoslavija 61:62 Naša reprezentanca se je uvrstila na enajsto mesto — Po tekmi ZDA : Brazilijo bo znan nov svetovni prvak ZDA : IZRAEL 74:30 (36:30) Tudi drugi veliki favorit — prezentanca ZDA, sl je sinoči P boril še eno zmago. Američani zlahka premagali Izraelsko tanco z rezultatom 74:30 m raelsko moštvo je nudilo v drus polčasu zelo šibak odpor razigrat" i ameriškim »dolginom«. FRANCIJA : KANADA 66:83 (37:3» Francosko moštvo je doseglo r* tem prvenstvu velik uspeli 6» lovi košarkarji so si neprifiakov toda zasluženo, priborili četrto.^ | sto na lestvici. Sinoči so v , ! flnišu premagali tudi Kanadčan 1 rezultatom 66:62 (27:32). To je bu v* poraz Kanadčanov, ki so po Rio de Janeiro, 5. nov. — V zadnji tekmi tolažilne skupine drugega svetovnega prvenstva v košarki je reprezentanca Paragvaja premagala Jugoslavijo s 67:62 (28:27). Kljub porazu so naši igralci odlično igrali. To Je bila ena najlepših iger našega, moštva na tem prvenstvu. t BRAZILIJA : URUGVAJ 60:45 (24:23) Brazilci so pred odločilno tekmo s košarkarji ZDA odstranili še zadnjo oviro. V zelo lepi tekmi se jim je v drugem polčasu posrečilo, da so v dvoboju z razigranimi Urugvajci povečali razliko, ki je bila v prvem polčasu samo za eno točko, na pet- XII. KOLO MEDNARODNEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA V BEOGRADU Matanovič vodi skupno z Bronsteinom Jugoslovanski mednarodni mojster Matanovič je prišel po XII. koilu v vodstvo skupaj s sovjetskim velemojstrom Bronsteinom. Medtem ko je Matanovič sinočnjo partijo dobil, pa sta sovjetska velemojstra Bronstein in Petrosjan med seboj remizirala. V tem kolu se je poleg Matanoviča izkazal z izborno igro tudi mladi Iv-kov. Eden izmed sovjetskih šahistov je izjavil: .Ta dva fanta sta res sijajna. Če se bodo naši šahovski stiki okrepili, bi radi videli Matanoviča in Ivkova na turnirju v Moskvi.« Rezultati XII. kola: Nievergelt— Czerniak 0:1, dr. Trifunovič— Djura-ševič remi, Gligorič—Pilnik remi, Porecca—Piro remi, Rabar—Janoševič 0:1, Petrosjan—Bronstein remi, Ka-raklajič—Joppen 0:1, Wade—Matano-viič 0:1, Barcza—Ivkov 1:0, dr Ne-deljkovič—Milič 0:1. Petrosjan in Bronstein sta igrala angleško partijo. Oba sta skušala s pozicijsko igro pridobiti prednost. Po številnih izmenjavah sta remizirala. Dr. Trifunovič in Djuraševič sta igrala siciljanko. Beli je skušal povečati pozicijsko prednost. Ker se je Djuraševič dobro branil, sta remizirala. V škotski partiji je Matanovič kot črni hitro izenačil proti Wadeu, zatem pa prevzel pobudo. Angleški mojster je izgubil dva kmeta, prišel v hudo časovno stisko in bil izpostavljen nevarnemu napadu na nje, da bo matiran, ni mogel sprejeti Matanovič kraljevo krilo. V trenutku, ko se je Matanovič z elegantno žrtvijo kvalitete zagotovil zmago, je IVaden padla zastavica na uri. Karaklajič je kapituliral pred Joppenom, ki je žrtvoval dve figuri, toda druge Karaklajič zaradi grož- Zelo razburljiva je bila partija dr. Nedeljkovič-^-Milič. Milič je for-siral igro na kraljevem, Nedeljkovič pa na daminem krilu. Milič si je omogočil oster napad, žrtvoval figuro in prodrl z dvema kmetoma na predzadnjo vrsto. Tako je moral Nedeljkovič kloniti. V partiji Barcza—Ivkov je madžarski velemojster izmenjal vse težke figure. Ivkov se je izognil remiju s ponavljanjem potez in potem osvojil kmeta. Ko je bil Ivkov že tik pred zmago, pa je padla njegova zastavica. Tako je celo točko pospravil madžarski velemojster. Rabar je proti Janoševiču netočno vodil napad, tako da je slednji osvojil kmeta. Partija je bila prekinjena, ker pa Rabar ni prišel k nadaljevanju, je bila zmaga prisojena Janoševiču. Sicilijanska partija Porecca—Piro je minila v poskusih italijanskega mojstra, da bi prodrl na d-liniji, kjer je imel Piro zaostalega kmeta. Izmenjala sta mnogo figur, vendar je Porecca še nadalje močno pritiskal Čeprav je imel Porecca pobudo v svojih rokah, je velemojstru Pircu le uspelo doseči remi. Nievergelt je proti Czerniaku sprva izgubil kvaliteto, nato pa tudi partijo. Stanje po XII. kolu: Bronstein in Matanovič 9, Petrosjan 8,5, dr Trifunovič, Barcza in Gligorič 7,5, Joppen je ponovno zagrozil z matom, nakar je moral Karaklajič kapitulirati. velemojster" kiLTnteMmel^vfk^ Pirc, Janoševič in Czerniak 5, ta proti enemu in si zlahka zagoto- Porecca 4,5, Joppen 4, Wade 3, Nie-vil remi. ver geli 3£. v Rio de Janeiro izjavili, da z uspehom borili za najvišje m Prihodnje prvenstvo bo leta 1956 v Čilo Rio de Janeiro, 5. nov-| rodna košarkarska federacija je , a ' nilla na sestanku v Rio de Jan ja | da bo drugo svetovno prvenstv j ženske 1957. v Braziliji. Raž® -ve* 1 so že prej sklenili, da bo gretje ? , tovmo prvenstvo za moške Cilu- Me- l Na sestanku so razen tega e® bod» kom cele tekme so Jugoslovani z dobro tehnično igro z lahkoto osvajali teren, toda bili so netočni pri metih na koš. Prav v tem so jih igralci Paragvaja prekašali, kar je zadostovalo za njihovo zmago. V našem moštvu sta bila najboljša Blagojevič in Miller, ki sta dosegla 17 odnosno 15 točk. S tekmo med reprezentancama Čila in Peruja, ki se je končala z rezultatom 52:48 (30:25) za Cile, je bilo končano tekmovanje tolažilne skupine na II. svetovnem košarkarskem prvenstvu. Končna razvrstitev v tej skupini: Paragvaj, Cile, Jugoslavija, Peru. Jugoslavija Je bila potemtakem na tem prvenstvu enajsta, predzadnja. Jugoslovani so odigrali na prvenstvu pet tekem, od katerih so samo eno dobili, štiri pa izgubili. Nocoj bodo še zadnje tekme v finalni skupini. Reprezentanci ZDA in Brazilije sta premagali vse svoje nasprotnike, nocoj pa se bosta med-_ _ sebojno pomerili za naslov prvaka. Ivkov, Pilnik 7, Djuraševič in Milič Izvrstni tehničarji s Filipinov so preži, Rabar, dr. Nedeljkovič 5,5, Kara- senetiH in si s sijajnim tinišem pri- Košarkarska reprezentanca Brazilije Paragvaj Je s težavo zmagal. Te- najst. Brazilija je zmagala z rezul- . - ■- tatom 60:45 (24:23). To je bil četrti poraz Urugvajcev, ki so prišli na prvenstvo z velikim upanjem na zmago. borili tretje mesto. Zadnja na lestvici sta Kitajska in Izrael, ki bosta nili, da nobeden izmed ud— drugega svetovnega prvenstva ne ^ re nastopiti v Argentini ali v »ato, ker tl dve državi, ne da Vij. prej odpovedali udoležbo, nista ^ 1 o vali na prvenstvu. Razen sklenili, da imajo vsi udeleženo: venstva v Rio de Janeiru a v ^ tično pravioo sodelovati leta J** olimpiadi V Melbournu. Videli smo mojstre bele žogice Ljubljana, S. nov. Minulo sredo so nastopili v Ljubljani poleg Bergmana najboljši angleški mojstri bele žogice. Od vseh nastopajočih sta pokazali svoje zmožnosti samo sestri Diana in Rosalinda Row, ki sta s svojo ekshibioijsko igro navdušili številne gledalce. Bivši svetovni prvak Leach ni mogel pokazati vseh fines svoje igre, ker ni imel enakovrednega nasprotnika. Na splošno žalost iz neznanih vzrokov ni nastopil naš prvak Vilim Harango-zo. Tako bodo morali ljubitelji bele žogioe počakati do prihoda svetovne- Leach—Kocjan 1:0 <21:13, C* Rosalinda Row—Pogačar Maro (21:9, 21:9), „ Leach—Podobnik 2:0 (21: Leach—Grujič 2:0 (21:7, 21:13), j.f D. Row-Leach : R Row-GWj <7:21, 21:22, 23:21), , . Diana Row—Rosalinda Rou> 21:18). V Osijeku: Jugoslavija — švedsk ^ Osijek, 5. nov. V torekj. da bodo videli tudi vrhunsko igro moSkih igralcev. Rezultati: prav tako nocoj medsebojno uredili Grujič—Podobnik vprašanje zadnjega mesta. Ž4:22), 3:1 (14:21, 21:13, O - pi 1UUUU D*P6UYUP- w O. UUY. v — rini U***" ga prvaka Tachita Ogimnre, ki bo bra bo v Osijeku mednaroun B0>. sredi tega meseca igral v Ljubljani, znoteniški dvoboj med r.®p v-ije ha1' ma Švedske in Jugoslavije- p y0grifl8 ve bodo branili Harangozo-in Uzorinac, pri ženskah P* kod® čeva in Urekova. Za švedsko P jjgjjell igrali Johansson, Flisberg ■ ter Torsonova in Tegnerje HHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii^iiuiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiKiinibiiiuiiiBntiiiiiBiHiiBiiiiiininiiiiiiiiiuiHiiiiiniiiuiKmiiniiiiiii VSIll TOVARNA TESNIL IN PLASTIČNIH MAS MEDVODE Telefon: Medvode 21 - Brzojavi: Tesnilka Medvode vnemo lotil dela. Dan na dan so preizkušali v laboratoriju in v obratu, dokler se jim ni posrečilo doseči določene kvalitete. Prišli so tako daleč, da so potegnili svoje slabe izdelke s tržišča in nastopili z novimi, ki so zadovoljili kupce. Sedaj proizvajajo parovodna tesnila pod imenom »PARO-LIT«, ki vzdržijo do 400 stopinj Celzija toplote in do 20 atmosfer pritiska. Za avtomobilsko Industrijo oziroma za motorje z notranjim izgorevanjem prav tako Izdelujejo tesnila. Šoferji, ki vozijo Tamove avtomobile so sc gotovo prepričali o kvaliteti tesnil, ki so že dosegla inozemske norme. Leta 1950, oziroma 1952 so začeli izdelovati slojaste plastične mase, ki imajo zaradi svojih fizikalnih, elektroizola-cijskih in mehaničnih lastnosti velike možnosti uporabe v industriji. Uporabljajo jih za brezšumna zobata kolesa, za ležaje, za osi, služijo v elektroindustriji kot Izolacijska sredstva, pri izdelavi raznih aparatov za visoko ln nizko napetost. Te plastične mase poznamo pod imeni »IZO-TEXT« -in »IZOCART«. Kolektiv TESNILKE se trudi, da bi s svojimi izdelki zadovoljil kupce. Vendar pa so kapacitete za izdelavo paro-vodnih tesnil premajhne za 70 odstotkov. Prav tako pa ne bi bile dovolj velike kapacitete za izdelovanje plastičnih mas, če bi razširili več teh asortimentov še na večje plošče, cevi in palice. S pomočjo uvoženih strojev ln licence bi laliko povečali proizvodnjo od 140 na 420 ton in bi s tem zadovoljili vse domače potrebe po tesnilih. Vsa Velika stiskalnica za stiskanje plastičnih mat V tovarniškem laboratoriju oprema in licenca bi stala 160.000 nemških mark. Pri uvozu tesnil pa bi prihranila naša država letno 285.000 dolarjev, kajti izdelovali bi vsa tesnila, ki jih potrebuje naše gospodarstvo in sicer tesnila, odporna do 600 stopinj Celzija temperature in do 100 atmosfer pritiska. Sedanje poslopje tovarne ni primerno. V njem vode niti primernih Ki priprav. S pomočjo "]Ctos vidi potrebe tovarne, s ^ zgradili skladišče. »gj* in so tudi že graditi kP ,iti p» obratne delavnice. Gr g. bodo začeli tudi upra „<»le# slopje, v katerem bodo drugega tudi vse sa naprave. IZDELKI TO¥ARNE: A »PAROLIT« TESNILNI MATERIAL ZA TESNENJE NIH, VODNIH IN ZRAČNIH VODOV DO TEM TURE 400° C in 20 Atm PRITISKA »PAROLIT« GRAFITNI rj-jjA »PAROLIT« ARMIRANI Z VLOŽKOM ZlCNEGA PL »PAROLIT« SPECIALNI IN TO: • »PAROLIT« ODPOREN PROTI NAFTI IN BENCINU »PAROLIT« ODPOREN ZA KEMIKALIJE »PAROLIT« ZA VISOKE PRITISKE 0p »PAROLIT« SE DOBI V PLOŠČAH 1450 X l450 m 0,5 mm DEBELINE NAPREJ |JZOTEXT« PLASTIČNA MASA IZ BLAGA IN " SMOLE V PLOŠČAH 1000 X 1000 mm IN DEU SMOLE V PLOŠČAH 1000 X 1000 mm IN 0,5 DO 200 mm PO NAROČILU IZDELUJEJO TUDI ZOBATA LEŽAJE relije- »IZOCART« SLOJASTA PLASTIČNA MASA IZ SPE aj.j NEGA PAPIRJA IN UMETNE SMOLE V PLU= kolesa ■ecia^ Pod jezom nove medvoške elektrarne, na bregu Save, stoji tovarna tesnil in plastičnih mas »TESNILKA« Medvode. Podjetje so ustanovili leta 1947, da bi proizvajali Stroj za gnetenje »PAROLITA« tesnilni material za našo Industrijo, ki je bila ravno glede tega materiala navezana izključno na inozemstvo. Brez izkušenj, brez kakšne posebne literature in receptur so začeli izdelovati prva tesnila. Imeli niso niti laboratorij niti kadra. Reklamacija se je vrstila za reklamacijo. Začeli so razmišljati o kvaliteti svojih proizvodov. Ugotovili so, da delo, ki ne sloni na znanstvenih Izkušnjah, ne more pripeljati daleč. Postavili so sl laboratorij, dobili nekaj mladega kadra, ki se je a > o dnevne novice teirS rekonstrukcije Smartinske omentena , ,Sobote’ dne 6. XI. 1954 s Savsko Y odseku od križišča »Prta « t, 0 do Pok°Pa'lške ceste Promet s« Promet do preklica. clsu m?f1 po Kav41čevl ‘n Ljubljana! ~ Uprava cest MLO P E R I 0 N *a fine tkanine L)ubl]ana ~~? e', Cesta m- reda Zalogu o taiBinll 6 v Ljubljani po- "0l°SJo ?a inštitutu za krlmi- l ’enega so »atno011118110 ko,onJsko vodo7 Po- S0UVENIB tS sWe sol za kopanje £lA soj 0"^katt v nobeni kopeli. kem iPrerojen * krepl živce in 0®alne sol. 81 P° uporabi JELA 2960 SO v Ljublitmi “danes ob£™uslužbJ!nec- Pogreb h« ?eU* Ivani5-30 na Zfllah. danes ob 15’m ®i>sP?dinJa. Pogreb h* ?raii{ jaiti0 na Viču. Janes ob is J. ui1YJbenec- Pogreb <*. ."'me jv.i, na 2alah. eh bo danes oh ^i nameščenca. Po-PfOblak Mar??.16-?’ na Zalah-r^dan^^n^«8- Po- Poe| v a mo kieIavc® ta uslužbence 9 s°° bSRS11 “**« podjetje, v «asu 0rii ,n^em zaposleni ^Membra iqjan!,ar^ d0 30-dneh m +1?54- da v devetih Sv°je °bjavl pošljejo presežka x 231-3(11 Vplačila Rim»^ibčnega sklada- Ne čisti madežev z bencinom. Specialen preparat FLEX ni vnetljiv, sijajno čisti in ne pušča roba okrog madeža. 2632 Štedilnik, očiščen s KROMOVIM PRAŠKOM, je kakor poliran. Tudi ne rjavi tako hitro, ti prihrani delo, zato zahtevaj KROMOV PRAŠEK. Gnitje krompirja preprečuje KRO-SAN. 2e 1 kg KROSANA konservira 300 kg krompirja. Dobi ge v drogerijah, semenarnah in zadrugah. GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sobota, 6. nov. ob 20: Irwin Sliaw: »Dobri ljudje«. Izven ln za podeželje. Nedelja, 7. nov. ob 20: Rostand: »Cy-rano de Bergerac«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 8. nov.: Zaprto. Torek, 9. nov. ob 20: Rostand: »Cy-rano de Bergerac«. Abonma red S dramski. OPERA Sobota, 8. novembra ob 19.30: Verdi: »Ples v maskah«. Gostovanje Rud. Francla. Izven in za podeželje. Nedelja, 7. novembra ob 19.30: Hristič: »Ohridska legenda«. Izven In za podeželje. Ponedeljek, 8. nov. ob 19.30: Verdi: »Ples v maskah«. Gostovanje Rudolfa Francla. Abonma red C. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobotas 6. novembra ob 20: I. Cankar-dr. F. Smerdu: »Martin Kačur«. Izven. Nedelja, 1. novembra ob 15: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven. Popoldanska predstava; ob 20: Christopher Fry: »Gospa ne bo zgorela«. Izven. (Thomas — J. Tiran). Torek, 9. nov. ob IS: Tennessee Wil-I Uams, »Steklena menažerlja«. Red, Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. ob 20: Tennessee Wllllams, »Steklena menažerlja«. Zaključena predstava za TSS I. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 6. nov. ob 20: F. Žižek: »Mi-klova Zala«, ljudska Igra z godbo, j petjem ln plesom. Red B. Vse ] vstopnice so že razprodane. Nedelja, 7. nov. ob 16: Strelcher-Ko-smač: »Kam lz zadreg?«, vaška šala z godbo ln petjem. Popoldanska predstava. Nedelja, 7. nov. ob 20: Streicher-Ko-smač: »Kam lz zadreg?«, vaška šala z godbo ln petjem. Zadnjič. Za sobotno predstavo »Miklove Zale« so vse vstopnice razprodane, dobe se samo še stojišča. V nedeljo popoldne ob 16 ln zvečer ob 20 pa bo zadnjič uprizorjena zabavna Strel-cherjeva veseloigra »Kam iz zadreg?«. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. Rez. tel. št. 32-860. P E R I 0 N za svilo, nyion, perlon Umetnostna galerija, Maribor, Umetnostna galerija. 6. Jubilejna razstava mariborskega slikarja Remigija Bratoža — olja, gvaši, akvareli in karikature. Prijave za skupinske obiske pošljite na telefon 25-45. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiuniiiHiiiiiiiiiiiiiiii KINO »TRIGLAV« Angleški film »ULIČNI VOGAL« Tednik. Predstave ob 16, 18 ln SO. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — V glavni vlogi nastopajo Anne Crawford, Peggy Cummins ln Te-rence Morgan. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimittiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii KINO »UNION«: premiera nem.-Jug. filma »Greh«. Tednik. Predstave ob 16., 18. ln 20. uri. Ob 22. url Je premiera argent. filma »Kalne vode«. Predprodaja vstopnic od 10—11 ter od 15 dalje. KINO »KOMUNA«: amer. barvni film »Na Rivieri«. Tednik: Filmske nov. št. 44. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 10—11 ter od 14 dalje. KINO »SLOGA«: Ital. film »Nevesti se mudi«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10. url je matineja Istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 10—11 ter od 14 dalje. KINO »SOCA«: angl. film »Fanny«. Tednik. Predstave ob 18 ln 20. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 6. novembra ob 20: Hans Tlemayer: »Mladost pred sodiščem«. Gostovanje v Štorah. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota 6. nov. ob 19.30: Petrovič: »Vozel«. Gostovanje v Mežici na Koroškem. Režija Bojan Čebulj. Sobota 6. nov. ob 20: Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Gostovanje Prešernovega gledališča Iz Kranja na Jesenicah. Nedelja 7. nov. ob 16: Petrovič: »Vozel«. Gostovanje v Ravnah na Koroškem. Režija Bojan Čebulj. Predprodaja vstopnic za vse predstave v soboto od 10—12 ln dve un pred predstavo. Vesti iz Kranja PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 6. novembra ob 20: Sidney Hovvard: »Pokojni Christopher Bean«. Gostovanje na Jesenicah. Nedelja, 7. novembra ob 16: Sidney Howard: »Pokojni Christopher Bean«: Izven ln za podeželje. Četrtek, 11. novembra ob 16: Sidney Hovvard: »Pokojni Christopher Bean«. Zaključena predstava za tovarno »Iskra« Kranj. Sobota, 13. novembra ob 20: Husson Albert: »Srečna črta«. Komedija v treh dejanjih. Premiera. — Red premierski ln izven. Nedelja, 14. novembra ob 16: Husson Albert: »Srečna črta*. Izven ln za podeželje. DROBNI OGLASJ OSEBNI AVTO, manjši, uporaben ali neuporaben, kupimo ali vzamemo uporaben avto v najem. Podjetje »Palma«, Zagreb, Klaičeva 58, telefon 32-396. p 2164 Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 17 dalje. KINO »LITOSTROJ«: mehlSkl film Vedno tvoja«. Predstava ob 20. Prodaja vstopne uro pred pričetkom predstave. JESENICE »RADIO«: ital. film »Policaji In tatovi«. Predstavi ob 18 in 20. — »PLAV2«: argentinski film »Brez časti«. Predstavi ob 18 ln 20. CELJE »UNION«: amer. barvni Ulm »V vrtincu«. KRANJ »STOR2IC«: amer. film »Najlepša leta našega življenja« in tednik. Predstave ob 17 in 20. Prodaja vstopnic od 16 dalje. »SVOBODA«: amer. film »Pregnanci iz Poker Fleta« In tednik. Predstava ob 18, predstava ob 20 odpade. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll KINO »ŠIŠKA« Premiera angleškega filma »ULIČNI VOGAL« in tednik: »Plutov tovariš v igri«. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. 0 ali žensko delovno moč za delo v nočnem ekspeditu tako) sprejme uprava »Ljudske pravice« Sprejmemo več avtokaroseristo¥, avtokleparjev in mizarjev 0 Podjetje »Zvezda«, Maribor, Tržaška 6 Obrtn IZVOZNO PODJETJE potrebuj« za svoja pltalliče v Županji agronoma strokovnjaka za industrijsko pitanj« govedi Plača po sporazumu, stanovanje zagotovljeno. Javite se na telefon 23-302 Beograd, ali piSite na poštni predal 295 Beograd. Por'Udb, SPLOŠNO gradbeno podjetje »pionir« Novo mesto potrebuje večje število gradbenih inženirjev (stanovanje in plaCa po dogovoru), gradbenih tehnikov in delovodij, finančnega knjigovodjo in dva materialna knjigovodja s kratkim opisom dosedanjega dela je treba poslati direkciji v Novo mesto, Tavčarjeva 12. TOVARNA CEMENTA »NOVI POPOVAC« V GRADNJI Popovac pri Paračinu ■ prejme: inženirja tehnologa ali kemika za šefa laboratorija, inženirja tehnologa za obrat, tehnika rudarja za dnevni kop, 3 tehnike tehnologe, 2 mehanika bagerista, mehanika buldožerista, strojnika za Diesel lokomotivo. Stanovanja zagotovljena. Plača po sporazumu Ponudbe z življenjepisom pošljite na gomji naslov do 1. decembra 1954. PRODAJA avtomobilov Carinarnica v Beogradu bo dne 15. novembra javno prodala spodaj naStete rabljene osebne avtomobile i (naslednjimi Izklicnimi ccnaml: din FIAT STEYER 8,000.000 MERCEDES BENZ 4,000.000 STEYER 220 1,000.000 DKW 1,000.000 TATRA (Češkoslovaška) 1,000.000 humber SUPER SNIPE 2,000.000 VOLKSWAGEN 1,800.000 FORD (DE LUXE) 2,000.000 OPEL OLIMPIA 2,450.000 STUDEBAKER Comandor 3,000.000 COMMER MORRIS OPEL Kapitan CHEVROLET BUICK PACKARD FORD FORD SKODA OPEL Ollmpla CHEVROLET 3.000.000 2.000.000 2,100.000 2.000.000 3.000.000 3.000.000 3.000.000 600.000 400.000 400.000 2.900.000 Avtomobili se lahko ogledajo dne 12. ln 13. novembra v garali »Progres« v Ulici 23. novembra 99, dražba pa bo v prostorih carinarnice v Beogradu, Cara Lazara 3/III Pravico udeležbe pri licitaciji imajo državne ustanove, gospodarske, zadružne in družbene organizacije. Iz uprave carin FLRJ 8937 eto° •kJuduK« pravic®« Ljubljana. Kopitarjeva utic« 0/11 L., telefon Btf-IBI — Notranjepolic^u« • nazor Jev a ulica 10/1L — Ul> ra v h Kor>it»ri<>vn nii«. < isiotn« aa mi roi.fnn ia i______________________nm N«xorjev» ulica 10/lL - Uprava: Kopitarjeva ulica %. telefon 89-181 — Telefon ea naroinlno •’“» oglase 31-030 -pri NB 8011-T-ltt, poj tol predal «3 — Tlak tiskarna »ljudske pravice« — l stalna platana v Z namenom razvijati in obogatiti repertoar lahke in zabavne glasbe s kvalitetnimi kompozicijami domačih skladateljev razpisuje Jugoslovanska radiodifuzija NATE CAJ za naslednje kompozicije: I. Kompozicije za orkester (sestava po svobodni izbiri od tipa simfoničnega orkestra do čistega godalnega orkestra); a) večja dela, kakor: rapsodije, suite, fantazije, kompozicije za solo instrumente ali glas in orkester (izbira od solo glasu vse do mešanega zbora) z orkestrom in podobno, vse za čas od 6 do 15 minut. I. nagrada 80.000 din, II. nagrada 60.000 din, dve III. nagradi po 40.000 din. b) male kompozicije (izbira orkestrske sestave kakor pod I.): kakor razne igre, scherza, intermezza, serenade, romance, pesmi za glas (izbira od solo glasu do mešanega zbora) z orkestrom in podobno za čas od 2 do 6 minut. I. nagrada 50.000 din, dve II. nagradi po 40.000 din, tri III. nagrade po 30.000 din. II. Kompozicije za tip zabavnega orkestra (sestava: pet saksofonov, 4 trobente, 4 tromboni, klavir, kitara, bas, tolkala, violine I. in II., viole, čela) ali za sama pihala (saksofoni, trobente, tromboni) s klavirjem, kitaro, basom in tolkali; a) večja dela za 6 do 15 minut, kakor: rapsodije, suite, fantazije, kompozicije za solo instrumente in plesni orkester (izbira od solo gLasu do mešanega zbora) z orkestrom in podobno. I. nagrada 60.400 din, II. nagrada 50.000 din, dve III. nagradi po 40.000 din. b) manjše kompozicije za 2 do 6 minut, kakor: plesna glasba, šlagerji, intermezza, kompozicije za vokalne sestave (izbira od solo glasu do mešanega zbora) z orkestrom in podobno. I. nagrada 40.000 din, dve II. nagradi po 30.000 din, tri III. nagrade po 20.000 din. Prednost pri nagrajevanju bodo imele tiste kompozicije, ki predstavljajo poskus, najti na področju lahke in zabavne glasbe naš izraz, a so pisane s sodobnimi kompozitorskimi sredstvi. Kompozicije ne smejo biti prej izvajane ali objavljene, poslati pa jih je treba pod šifro v čitljivo napisani partituri (eventualno tudi z orkestralnimi parti). Kompozicije za vokalne sestave ali solo instrumente z orkestrom morajo biti poslane tudi v klavirskem partu. Kompozicije pod II. b se lahko izjemno pošljejo samo v klavirskem partu, z omejitvijo, da se od eventualne nagrade odtegne honorar za izplačilo instrumentatorju ali aranžerju. Kompozicije, ki ne bodo nagrajene, a ustrezajo potrebam radijskih postaj, bodo odkupljene in izvajane v okviru programa jugoslovanskih radijskih postaj. Rok za izročitev kompozicij je pet mesecev od dneva objave natečaja. Dela je treba poslati na naslov: RADIO BEOGRAD, Hilendarska 2; natečaj lahke in zabavne glasbe. INDUSTRIJA PIVA »7. JULIJ« — BEOGRAD BULEVAR VOJVODE PUTNIKA 3 razpisuje nate£aj za vodjo proizvodnje in sekretarja podjetja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) vodja proizvodnje: tehnološka ali kmetijska fakulteta ali visoko kvalificirani pivovar z najmanj petletno prakso v vodstvu proizvodnje piva ali srednja tehnična šola tehnološke smeri s 15 let prakse v vodstvu proizvodnje piva; b) sekretar podjetja: pravna fakulteta z najmanj pet let prakse v gospodarstvu. Plača po sporazumu. »MEHANOTEHNIH&« TOVARNA IGRAČ IN KOVINSKIH IZDELKOV IZOLA Na Ji oddelki z modernim strojnim parkom izdelujejo: ODDELEK AVTOMATOV: vijake za les, vijake za železo, iesterooglate matice, specialne vijake in matice, struženje raznih izdelkov iz vseh vrst kovin na avtomatih. ODDELEK STISKALNICE: obročke za čopiče, signalne stop svetilke za kolesa in avtomobile, opaske za pritrditev avtomobilskih hladilnikov, pločevinaste kondenzatorske čaše, roifhe hranilnike. Kovinske otroške igračke: »Mehanotehnika« — poučna tehnična igračka za Izdelavo raznih modelov, otroška puška »Ivo* z gumijastim nabojem, otroški avtomobil *Jeep* s pogonom na pero. Vse vrste odlitkov na stroju za tlačni liv. Izdelujemo vse vrste spiralnih in konusnih peres na modernem stroju za izdelavo peres Poleg tega lah/co proizvajamo vse vrste prebitih in vlečenih kovinskih izdelkov z obvezno Izdelavo orodja. ZA NAROČILA V LETU 1955 SKLEPAMO POGODBE PISMENO ALI USTNO V PROSTORIH TOVARNE »MEHANOTEHNIKA«, IZOLA, TELEFON STEV. 45, V CASU OD 1. DO 30. NOVEMBRA 1954. II. javna licitacija Vojna pošta 7250/27 Zagreb bo imela v svojih prostorih dne 12. novembra 1954 ob 9. uri II. javno licitacijo v skrajšanem roku za stanovanjski objekt v Krškem. Predračunska vsota 18,000.000 din. Rok dozidave 1. november 1955. Elaborati se lahko na pismeno zahtevo dvignejo v prostorih V. P. 7250/27 Zagreb, Stančičeva 6/II., soba 32, kjer se dobe tudi ostale in formacije v zvezi z licitacijo. Pravico licitiranj.i imajo vsa registrirana gradbena jx>d-jetja. Vsako podjetje, ki licitira, ima do Investitorja 20 dni obveznosti. Ponudbe z vsemi prilogami sprejema komisija za licitacijo imenovane vojne pošte do označenega dne in ure. Iz pisarne V. P. 7250/27 Zagreb. ~ rubilKu telefon Uev Ne, ne boj se. Ni dosti opeke... Skupaj bomo pobegnili.« Aretacija Janka Jankoviča je Delali so naglo. Vsaka sekun-povzročila v Specialni policiji da je bila dragocena, veliko presenečenje. Vanj ni nih- j »Glej, še nekoliko!« je rekel ] bil povezan z naprednim giba-če sumil, nekateri so bili demo- j Cmjak. I njem, vendar je vedno ogorče- ralizirani. Tudi Becarevič je bil j Vtem so prišli stražarji Cvet- no protestiral proti protiljudskim PO PRIPOVEDOVANJU TOSE POPOVSKEGA sledneje borili za pravice ljudstva, s komunisti. Cvetko sicer ni presenečen. Njega je Jankova kova pomoč je bila preprečena, aretacija dvojno prizadela. Bal Bili so skoraj na prostosti, toda se je, kaj bodo rekli gestapovci.j gestapovski kremplji so jih vno- Dokazi, ki jih je imela v rokah' vič zgrabili. policija, niso bili popolnoma za- j Cvetko Cmjak je kot član dostni. j Komunistične partije prav tako Gestapo je 18. decembra 1943 začel zasliševati Janka, toda rezultati preiskave se niso dosti razlikovali od zasliševanja v Specialni policiji. Med preiskavo v Gestapu se je Janku nudila priložnost pobega. V tem času, to je v začetku aprila 1944. leta, je ležal v zgradbi Gestapa v Ulici kralja Aleksandra. Ob bombardiranju je bomba padla tudi na to zgradbo in porušila zid. Nekateri stražarji so bili v zaklonišču, nekateri pa so pobegnili. Ob tej priložnosti je del zapornikov ušel, med njimi tudi Cvetko Cmjak, ki je ob begu opazil, da je vhod v Jankovo sobo delno zasut. S pomočjo nekega tovariša je začel odstranjevati ruševine okoli vrat. »Janko!« je vzkliknil Cvetko. »Da,« se je odzval Janko. »Zid je porušen! Ali lahko odpreš vrata?« »Lahko. Toda, čuj, Cvetko! Pobegni... lahko pridejo...« imel naloge v policij L Razkrili ukrepom oblasti, zlasti kadar so bile volitve. Zaradi tega so ga odpustili iz službe in je bil leta Cvetko Cmjak je bil najprej agent v Specialni policiji, toda tam ni mogel vzdržati, ni mogel prenašati mučenja svojih najboljših bojnih tovarišev. Našel je primernejše mesto za delo. Zdaj je nadziral prehod iz Beograda v Zemun in obratno in je bila Z R DOBRO VOLJO KOCU1V POLOŽAJ 1937 in 1938 sedemnajst mesecev, njegova naloga, aretirati vse leta 1939 pa devet mesecev ne-, sumljive osebe, v prvi vrsti se-zaposlen. Vzlic temu je dalje veda komuniste. Novi posel mu je ostal upornik. j nudil možnost, da je lahko mno- , go prispeval k osvobodilnemu gibanju. Cvetko je imel dvoje stanovanj: eno v Beogradu, drugo pa v Zemunu. Obe sta bili zatočišče za ilegalce. Sem ter tja ga je Specialna policija poklicala, da se je udeležil preiskav in aretacij. Takrat je zrrjpaj uničeval razno gradivo, ki bi bilo nevarno za osumljence. Or-i ■ Za dolge, puste jesenske in zimske večere smo pripravili našim bralcem prijetno razvedrilo z novim romanom H&bzi Sanjaj Napisala ga je po vsem svetu znana pisateljica VICKI BAUM, ki jo poznamo pri nas že p« romanu HOTEL V BERLINU. Odveč bi bilo poudarjati, kako globoko zna ta prijateljica malega, revnega človeka posegati v vse podrobnosti življenja in kako živo, prepričevalno prikazuje ljudi. O tem se boste prepričali sami, ko boste brali njen roman HOTEL S ANG A J, ki ga bomo začeli priobčevati v tekočem podlistku v četrtek, 11. t m. KAKIH 80 MILIJARD LJUDI Smrtni boj je v luči znanosti samo počasno ugašanje brez bolečin so ga osem dni po Jankovi are- Prišlo je leto 1941. Tovariši tacijL Rojen je bil 2. julija 1907 iz partijske organizacije v Ze-v vasi Mosorovič v fočanskem munu, kjer je Cvetko stanoval, okraju. Njegovega očeta so ustre- so ga poznali že od prej kot člo-i je zdela smrt še tako bridka ali lili 1914. leta zaradi sodelovanja veka, ki je nasprotoval režimu j odrešilna. pri organizaciji atentata na Fer- Jeftiča^ Stojadinoviča, Cvetkovi-! Najhujši je strah pred smrt- Po statističnih podatkih je ži- j česar več ne zaveda in da tudi velo doslej na zemlji kakih 80 nobenih fizičnih bolečin ne čuti. milijard ljudi. Vladarji in sužnji. I Tudi toliko obravnavani smrtni geniji in preprosti ljudje. In vseh boj je v luči znanosti samo po- kateri vidijo ljudje nekaj nega, je v resnici lah*®, .ejo, Rešeni utopljenci pripovea ^ da sploh niso imeli občiit^^ se davijo, ko jim je wf^.pgiaSbo v pljuča. Mnogi so slišali teh 80 milijard ljudi je moralo umreti, ko se je stekla ura njihovega življenja, pa naj se jim dinanda Habsburškega. ča in Mačka. Zaradi tega so mu; jo. Mnogi na smrt obsojeni zlo- Ko je bil Cvetko še mlad, je posvetili več pozornosti, sprejeli so se MSamo< za 23 nje-utegnila opozoriti, da v našem ^ žrtev> japonskrh ribičev, ki ; bodo morda čutili posledice po-I skusov z atomskimi bombami za i vse življenje, kolikor jim ga je | še ostalo. Želo mnogo pa je že 1 žrtev te vojne v živalskem svetu. ^ -A/TTjg, i Koiifko ptic, rib in drugih živali \ i J® a'i bilo nevarno ra- • tf" rf\/ ^ njenih ob poskusih z atomskim I orožjem na področju Južnega j morja, ni moč niti približno ugo-t toviti. j- Eskimi so našli rna otoSku St. i Lawreoce nad 50 mrtvih mrožev. ! Izkušeni lovci, ki hodijo na lov na področje Severnega morja, si niso znali pojasniti, kaj to pomeni. Se nikoli namreč niso videli toliko mrtvih mrožev z očitnimi sledovi nasilne smrti. Le redko se je včasih zgodilo, da so bogategia plena željni zasledovalci pognali cOle trope mrožev »Dama, kateri ste me prodali, potrebuje nekoga, ki bi jo poslušal, ne pa nekoga, ki govori.« upravičujejo ostali mrožii JVKf NAPISAL BRODAR, RISAL JEZERNIK med plimo razmesarili, šnem primeru ni bilo moč govoriti. Eskimi so obvestili ameriške oblasti, ki so takoj poslale na, otoček izvedence, da bi ugotovili, j kaj se je z mroži zgodilo. Ta oto-1 ček v Beringovi ožini je bliže! Sibiriji kakor Aljaski, vendar pa 1 pripada Ameriki. V silnem snežnem metežu so ameriški izvedenci pod vodstvom Eskimov pri* speli do mrtvih mrožev. Našteli so jih nad 200. Nekateri so imeli odtrgane glave, drugi pohabljene plavuti ali pa globoke rane na debeli koži. Samo strašna eksplozija je j lahko povzročila to katastrofo v arktičnih krajih. Mroži so najbrž ležali na veliki ledeni gori, kamor se radi zatekajo, ker mislijo, da so varni pred lovci. Tedaj pa se je najbrž razpočila nekje v bližini atomska bomba in mrože je" vrglo v zrak. Eskimi tudi pripovedujejo, da so videli visoko nad zemljo v smeri proti Sibiriji čudna znamenja, kar tudi kaže, da so se razpočile na tem področju atomske bombe. Hkrati imajo pristojne ameriške oblasti in se počutili čedalje nSStt tako da so malone obzalov so se morali vrniti v živ« .j^j Samo pri ljudeh z b° ^u, na srcu je vrsta smrtnega ^ ki se kaže v obliki strah t ^ zadušitvijo. Goethe je 1 pred smrtjo hud napa« picu Silil IJU IIUU , gjnft' peetoris, toda dva dni Prer„iečin' - - «»“ „“!> jo sploh ni Mislil je zdravje. Smrt je na; časno ugašanje, ki je le za svojce umirajočega prava muka. Dr. A. McDonald, ki je videl umirati sto in sto ljudi, je zapisal: »Mnenje, da je umiranje združeno s hudimi bolečinami, sloni na napačnem tolmačenju psihičnih pojavov, ki ga spremljajo. V resnici nastane mirovanje narave, izčrpano telo je pripravljeno na smrt, vse je samo mir.« Vsi izkušeni zdravniki potrjujejo, da sloni smrtni boj samo na domišljiji gledalcev. Refleksne tresljaje mišic tolmačijo kot bolečine, stokanje kot njihov izraz, grgranje kot dokaz, da se umirajoči duši. Umirajoči pa o vfeem tem ničesar ne vedo. Rahlo in često nekako v sanjah se pogrez- 1JUUI, _ . nejo v svet tišine in miru, tako trenutku vrnili v življenj da tik pred zadnjim dihljajem že pravijo: »Lepo je, neverjetno lahko plavam tja, letim naravnost v luč ...« Nobenega bolnika smrt ne iztrga iz polnega življenja, vsak ugaša počasi. Z njim pa ugaša tudi zavest umiranja. Celo utopitev, v o# Mislil je celo, da se .^jo« imrec u ^ hotna, smrt človeka va • koncu bolezni je izčrP® brezčutnost,« pravi } y je raziskovalec dr. Barbari > n0ge videl in slišal Sovo _a IV. ----- • nikom, da so glavne tn dg jih morajo napraviti- _ izio-menjajo tursko tur«1* fiijo iz srbskega ^'““taknje besede, vojski pa da "» t ob-jo na puAke baj0Iie Lhila srb„ ve*no orožje pa ,ie dob" %» ska vojska bajonet , srb' kralja Milana, malo pr sko-turskimi vojnami 1.78). Široka uporaba mazaštvu je ie *(iav“^0v. ^ dila pozornost ntja^8 so ugotovili, da i®'ofa Zis&b!!0 iz stinotvorniib žlez P T» snov, imenovan hlrudin®^ snov prepreil. da se * e pa *iri Njene kemijske sest« Se niso natanko 4. 1 ffl1' no je samo. da .^';>8t^6varur liBra mte snovi, da od . mo 7500 miligramov krvi. uP° rab- se ne sesiri Medicina lja zdaj to snov za *avnetJ» oje hemeroldov ali Prl žil. m Mroževa glava »Sto), streljam!« je spet priduieno zavpil Jure in so po zgledu obeh senc ie sam umaknil za hrast. Srce mu je razbijalo do vratu. »Vraga, saj to mora biti Jure!« se je zaslišalo izza drevesa, za katerega se je skrila ena izmed senc. »Polde!« je radostno vzkliknil Jure. »Se ml je koj zdelo!« je spet rekel Poldetov glas. Senci sta se odtrgali od dreves in se počasi bliiali. »S čim pa ti mislil streljati, a?« Je vpraial Pold«. 74. »Z brzostrelko!« Je ponosno odgovoril Jure. »Pa mend^ ne s tisto na fiiol?« ga je po-draiil Poldo. »Vei, s tisto moral biti previden... hudiča!« Poldo se je presenečeno prekinil. »Saj ima fant res nekaj v rokah!« Polde in njegov tovarii sta strmo poiluiala Juretovo pripovedovanje. »Peter, ali tl nisem pravil?« Je vzkliknil Polde in se obrnil k Juretu: »To jo tovarii Peter, s katerim gresta nocoj shupa). Dvo leti Je sta-teJVi od trbe.« 75. »Pa znai streljati z brzostrelko?« Je vpraial Polde. »Mislim, da znam,« je negotovo rekel Jure. »Figo znai!« je menil Polde. »Kako so na primor zamenja okvir?« »Ne vem,« jo klavrno prlrnal Jure. »No, poglej: tulo pritisne* in okvir gre z lahkoto ven. Takole!« V temi se jo Jure naučil ravnati z brzostrelko. »Pa zakočiti jo mo-rei!« ga je na koncu io opomnil Polde, »če no, se lahko po nesreči sr»oil In mi ie ustrelii Petra.« Vsi so se zasmehu.!. --------------------------------------------- fliel 74. Takoj noto so Je Polde poslovil I" 0 zaj. »Do Breznikovo domačije greva,« s Petor. »Tam bova Izročila pošto kurirj JU ( In so takoj vrnila. Ali dobro P°*n” ^*j0 f®. rava!« je pripomnil. »To ni tako hud • 1" je prikimal. Koj bi je ie! »Mimo P0*'°’ho,tel * Peter, »samo ko bi se ta vražji mesec ^ kam skriti. Saj je svello kot P°tdn®"- bI0rJ» L soc, ki so Jo pravkar dvignil te P bil neusmiljen. Svetil Je kot zo stavo graval z njunima dolgima sencama.