Gospodar in gospodinja
LETO 1934	8. AVGUSTA	ŠTEV. 32
v
Škodljiva navada
Avgusta in septembra meseca opazujemo pri naših ljubiteljih vrtov in tudi pri kmetovalcih neko ravnanje, ki je v popolnem nasprotju s prirodnimi zakoni in posledica stare slabe navade in nevednosti. Splošna je namreč še dandanes pri nas navada, da od nekaterih vrtnih in poljskih rastlin odstranjujejo še zelene liste in tako rastlino oropajo najvažnejšega organa. To početje smatrajo celo za potrebno in koristno, ker ga povsem napačno utemeljujejo in opravičujejo. Paradižnike oberejo, da ostanejo sama gola stebla, in na njih zeleni plodovi, koruzi odžanjejo vrh z vsemi še zelenimi listi dol do še zelenega, nezrelega storža, krompirju požanjejo ponekod še zeleno cimo tja do tal, zeleni, korenju, pesi obirajo liste noter do srčnih listov — vse to v napačnem mnenju, češ da pospešujejo z odstranitvijo listov, zorenje in debelenje plodov, gomoljev in korenov. Tako ravnajo marsikje tudi z zeljem in drugimi kapusnica-mi. Neuki cepljači, ki okulirajo vrtnice, hite porezati vse zelenje z divjaka, češ, da se bo potem oko rajše prijelo.
Tako ravnanje je vedno v veliko škodo rastlini in dosežemo z njim vselej nasprotno od tistega, kar želimo. Paradižniki ne morejo zoreti brez listov, koruza ne zori tako kakor bi morala, ako rastlini odsekamo še zelen vrh, krompir ne bo debelejši, ampak bo nekako posili pozorel, ako mu požanjemo še zeleno cimo, zelena, pesa, korenje se ne more debeliti, ako mu obiramo liste, tudi zelnate glave ne bodo prvovrstne, ako venomer odstranjujemo zunanje, še zdrave in zelene vehe, kakor marsikje delajo.
Vsi, ki tako ravnajo z rastlinami, ne vedo kakšen posel opravljajo listi in ka-
ko važno je, da ima rastlina čimveč zdravih in popolnoma razvitih listov. Naj torej pojasnimo v nekaterih stavkih bistvo prehrane rastlin in delovanje listov.
Listi opravljajo pred vsem tiste posle, kakor pri živalih želodec. Kakor brez želodca ne more živeti nobena žival, kaj šele da bi rastla podobno tako je tudi pri rastlini čez poletje, dokler je zelena in se razvija. Korenine sprejemajo iz zemlje v vodi raztopljene rudninske snovi. Ta raztopina se vzdiguje po rastlini do listov. Tam se ustavi in se s pomočjo solnčnih žarkov in listnega zelenila prebavi, t. j. pretvori v organske snovi torej v staničnino škrob, sladkor itd. Šele ta v listih prebavljena ali kakor pravimo usvojena hrana se razdeli potem po vsej rastlini in se kopiči posebno ondi, kjer jo rastlina potrebuje. Velik delež dobe plodovi, gomolji (krompir), korenine (korenje, pesa, zelena itd.) in le od te v listih prebavljene hrane se morejo debeliti in zoreti. Vrhu-tega so pa listi tudi rastlinska pljuča; po njih sprejema rastlina zrak — diha. Slednjič odpravlja rastlina skozi liste vso preobilno vodo, ki prenaša rudninsko raztopino iz zemlje po koreninah v liste.
Opisano delovanje listov je sicer na zunaj nevidno in neopazno, vendar pa tako istinito, da ga, vsakdo, ki hoče malo pomisliti, iz raznih pojavov prav lahko spozna. Rastline so sicer v primeri z živalmi precej bolj trdožive. Ako jih nasilno oropamo listov, ali ako liste uniči kaka bolezen, ne odmrjejo takoj, ampak skušajo škodo popraviti tako, da poženejo iz prihrankov nove liste. Ako pa večkrat izgube liste in so prihranki prebavljene hrane porabljeni, mora rastlina poginiti, ker se ne more živiti s surovo,
neprebavljeno rudninsko nrano, pa ce je ima še toliko na razpolago.
Pametnemu človeku, ki se praktično bavi z negovanjem rastlin, bo to kratko pojasnilo zadostovalo za spoznanje, da nasilno odstranjevanje zdravih listov v dobi rasti, rastlini na noben način ne more koristiti, ampak le škodovati.
Najbolj očiten zgled, kaj pomenijo listi rastlini, nam nudi v ogromnem obsegu vinska trta. Dokler ima zdrave, zelene liste, se trta lepo razvija in grozdje se vidno debeli, mehča in zori. Ko pa listje napade znana bolezen peronospo-ra, naglo ddmrje, se posuši in odpade. Rozge ostanejo gole, samo zeleni grozdi
obvise na njih. Toda od trenutka, ko odpade listje s trte, se plod ne gane nikamor in kljub temu, da ne pogreša ne solnca, ne hrane v zemlji, ne dozori niti ena jagoda, ampak kmalu vse odpade. Tak pojav opazujemo tudi pri sadnem drevju in na raznih drugih rastlinah. S propadom listov propade vsa rastlina.
Pomnite torej enkrat za vselej in uvažujte: Dokler je list zelen, zdrav in se trdno drži rastline, ji je potreben in ga je treba obvarovati pred vsako poškodbo. Šele tedaj, ko porumeni in se rad odloči cd rastlin, je opravil svoj od prirode mu določeni posel. Šele tedaj ga smerno brez škode odstraniti. H.
Ne obtrgui hrmshe pese
Ponekod je od nekdaj v navadi, da začnejo že avgusta in septembra obtr-gavati zlasti krmski pesi pa tudi drugim njivskim pridelkom zelene liste za ki-mljenje prašičev. Je pa tako obtrga-vanje krmske pese velika gospodarska napaka, ki precej povzroči, da ostane tamkaj, kjer se to dela, pridelek krmske pese nizek.
Ko bi se pri tem nabiranju prašičje krme obtrgali previdno le zunanji že orumeneli listi, bi s tem krmska pesa ne utrpela nobene nadaljnje škode. Toda v resnici ne ostane samo pri nabiranju orumenelih listov, pač pa se potrga včasih polovica vseh listov ali celo več v dobi, ko je krmska pesa še v najboljšem razvoju in rašči. S takšnim ravnanjem odvzamemo krmski pesi njene najvažnejše organe, ker listi so za rastline obenem pljuča pa tudi tovarna redilnih snovi. Glavna vrednost krmske pese je v ninožini sladkorja, ki ga je v njej lahko 6 do 9 ali tudi več odstotkov poleg manjših količin beljakovin, soli in vitaminov. Čim več je sladkorja, tem trpežnejša je krmska pesa. V zimskih shrambah je krmska pesa živo bitje, ki diha in z dihanjem se počasi zniža njena zaloga sladkorja. Zato pa se nam najbolj izplača in se da več mesecev ohraniti le krmska pesa, v kateri je obilo sladkorja. To pa
tudi opravičuje in priporoča pridelovanje dveh, treh sort krmske pese, ki se pred vsem razlikujejo po množini sladkorja. Zelo vodena sorta, ki ima najmanj sladkorja in da najvišji pridelek, je najmanj trpežna in jo zato moramo najprej pokrmiti. Druga bolj sečna in okusnejša sorta, ki da nekoliko manjši pridelek nego prejšnja, se pa lažje in boljše dlje časa ohrani, pride na vrsto za krmljenje šele za prvo. Tretja najbolj sladka sorta krmske pese ni tako obilna v pridelku, se pa da ohraniti do zelene krme in pride kot najtr-pežnejša zadnja na vrsto pri zimskem krmljenju živine.
Kakor že omenjeno, so listi oni organi, po katerih se proizvaja sladkor v krmski pesi. V teh se tvori najprej škrob, ki odide pretvorjen v sladkor iz listov v peso samo. Če torej odtrgamo krmski pesi več ali manj zdravih zelenih listov, ji z odtrganimi listi znižamo možnost proizvajanja škroba oziroma sladkorja. Dognalo se je, da s sto kilogrami prezgodaj odtrganimi listi zmanjšamo pridelek krmske pese lahko za dvesto kilogramov. Marsikdo pa napravljene škode ne spozna, ker odstranjene liste nadomestijo kaj kmalu zopet nanovo zrasli listi. Zato pa se zdi, da je s tem vsa škoda zopet popravljena in vse v polnem redu. V resnici pa ni vse
/ako enostavno, kakor si morda kdo misli. Novi nadomestni listi krmske pese so zrastli na račun redilnih snovi v krmski pesi sami. Ta uporaba redilnih snovi pa občutno moti zbiranje sladkorja in drugih snovi v krmski pesi. Zaradi tega trpi teža in kakovost krmske pese in sploh ves pridelek. Vsled obtrgavanja pridelamo manj krmske pese,' v kaleri je manj redilnih snovi, zlasti manj sladkorja. Tudi krmska pesa slabo dozori in je tudi zategadelj manj trpežna. Ko jo jeseni spravimo v kleti in podsipnice, začne v njih kmalu gniti in jo navadno tudi veliko segnije.
Kdor torej hoče doseči dober in trpežen pridelek krmske pese, naj nikar ne obtrgava njenih listov za krmljenje prašičev. Ta slaba navada tudi v sušnih letih zelo škoduje, ko krmska pesa že radi suše navadno precej trpi v svojem razvoju, ki ga z obtrgavanjem le še bolj otežkočimo. Toliko bolj neumestno iu napačno pa je obtrgavanje krmske pese v letih, ko ni suše in je tu za prašiče vse polno drugih krmil
tudi še avgusta in septembra. Kdor res hoče krmiti v teh mesecih zeleno listje krmske pese, naj prideluje nalašč v ta namen na kakšnem koščku njive blizu doma krmsko peso, ki jo potem predčasno poruje, opere in pokrmi prašičem z listjem vred. To je bolj enostavno. V ta namen lahko poseje ali posadi krmsko peso tudi bolj na gosto in naj ji gnoji z gnojnico, da se vse pesino listje čim bujnejše razvije. Vso krmsko peso pa, ki je določena za zimsko krmljenje goveje živine ali prašičev, pa pustimo, da se nemoteno razvija.
Prašiče lahko tudi avgusta in septembra krmimo z zeleno krmo, le moramo pravo zbrati. Mlada detelja je najboljša. Je pa tukaj tudi strniščna detelja, lucerna. otava, otavič (vnuka) in /azličen mladi plevel za krmljenje prašičev. Kdor pa krmi zdaj prašičem zeleno pesino listje, tak zapravlja redilne snovi, ker zabrani raščo krmske pese in si zmanjša, pridelek krmske pese za zimo, ko jo je navadno vedno veliko premalo.	P.
Grašlccs — prva spom1
Večina naših živinorejcev težko pričakuje spomladi prve zelene krme, ker je vsled dolge zime zmanjkalo živini dobrega sena in korenstva. Umestno je torej, da vsak kmet že sedaj skrbi, da pride njegova goved, po suhi klaji čimprej do nekaj zelenega, Izmed njivskih rastlin raste spomladi najhitreje rž, toda mnogo bolj tečna je grašica, Ce pa gojimo zmes obeh, dobimo najbolj zgodnjo in zelo izdatno zeleno krmo, ki zaleže veliko več kot detelja ali trava. Teh je itak škoda kositi, dokler so še slabo razvite.
Grašico gojimo v zmesi z ržjo radi tega, ker nam mešance več vržejo nego čiste posetve. Razen tega se grašično slabotno steblo spenja kvišku ob rži, ki se jo oprijemlje s svojimi vilicami. Izmed žit vzamemo za ozimno grašico najrajši rž, ker spomladi najprej požene in se krepko razraste; posebno prikladna je ivanjska ali košata rž. Za letno grašico
nam pa služi oves. To zmes sejemo najboljše blizu hiše, da si jo lahko vsak čas nakosimo za ze eno klajo.
Graš;ca da kot me'u jčnica zelo tečno beljakovinasto hrano, ki po dolgem zimskem suhem krmljenju izredno ugodno učinkuje na živino, zlasti pa na mlečnost krav. Dobro vpliva na prebavo tudi rž, ki preprečuje napenjanje.
Kor sii, ki jih nudi grašica, ne tičijo samo v krmi. ampak 'udi v njenem vp i-vu na zemljo Ona cbrgati prst na dušiku zato vse rastline, ki jih sejemo po njej, zelo dobro uspev:jo. Zlasti pesa se po njej debeli. Nadalje duši plevel sn pušča tla čist?, ker jih močno zasenčuje in s tem pospešuje njeno godnost.
V strokovnih listih se večkrat zamenja grašica z grahoro in se misli, da je oboje isto. To ni pravilno G r a h o r a je posebna vrsta graha, ki ga pridelujemo za krmo; pravilna njegova označba bi bila prav za prav krmski orah. Po
svojem semenu je bolj podobna grašici, po svoji vnanjosti in rasti pa navadnemu grahu. Seme je drobnejše kot grahovo in debelejše kot grašično. Po barvi je drobno pisano, to je posuto s črnimi pikami. G r a š i c a je druga vrsta stročnice, ki ima od graha različno rast. Imenujemo jo lahko krmska grašica, da jo razločujemo od navadne grašice, ki jo poznamo kot plevel med žitom. Grašično seme je drobnejše, bolj okroglo ter navadno črne barve, To je bilo treba pojasniti, da ne bo zamenjave med semenom.
Grašice za krmo imamo dvoje vrst: ozimno in jaro ali letno. Med ozimnimi podvrstami poznamo še kosmato ozimno grašico, ki je bolj primerna za lahke slabe zemlje; na dobrih tleh da pa več košnje. Panonska grašica prenaša zimo posebno dobro in vrže več nego obe prejšnji. J a r a ali letna rž ne prenese tako dobro zime, zato jo sejemo le spomladi ali poleti. Da več zrnja, je pa cenejša kot ozimna; zato moramo paziti, da ne dobimo namesto ozimne grašice letne, ki težko pre-zimi, ampak večinoma pomrzne.
Ozimno grašico sejemo avgusta ali septembra; čimprej, tembolje, da se pred zimo dodobra vkoreniči in po možnosti da že eno košnjo. Za setev vzamemo po pol do dve tretjini rži in eno tretjino do polovice grašice. Za ročno setev potrebujemo na oral 60—80 kg rži in 40 do 60 kg grašice; na glavo živine posejemo 100 do 200 četvornih metrov prostora.
Da rž bujneje raste, pognojimo njivo s hlevskim gnojem, grašici pa ustrežemo s superfosfatom, ki ga damo 100 do 150 kilogramov na oral.
Če sta se grašica in rž jeseni dobro obrastli, ju pokosimo prvič že pred zimo, toda ne prenizko, ker se morata pred snegom še nekoliko okrepiti. Prva spomladanska košnja je že sredi aprila, druga pa maja meseca, po kateri njivo preoriemo in najuspešneje posadimo peso. Pri prvi košnji prevladuje rž, pri drugi grašica. Prva košnja pride mnogo prej kot detelja ali lucerna, druga pa že do prvi košnji detelje. Ker je seme gra-
šice precej drago, priporočamo, da se pusti spomiadi del njive za pridobvanje semena za domačo rabo. Ko je zmes dozorela, jo požanjemo in omlatimo. Tako dobimo že mešanico grašice in rži. Na oral pridelamo do 10 stotov tega mešanega zrnja.
Jara aH letna grašica je pripravna za zeleno krmo poleti in pozimi. Za porabo poleti jo sejemo zgodaj spomladi, za jesensko krmo pa po strnišču. Najbolje se izplača strniščna setev, če se zvede takoj po žetvi. Za mešanico s letno grašico je najprimernejši oves, ki ga pa sejemo le četrtino od grašice; na oral 80—90 kg grašice in 20—25 kg ovsa. Ta zmes poleti hitro raste in traja njen razvoj 80 do 90 dni. Kosi se pa lahko še mnogo prej, ko začne grašica cveteti, Glede gnojenja setve itd. velja isto kot za ozimno grašico. Pomladi sejemo to zmes čimprej, po možnosti še pred ovsem. Košnja pride tedaj že početkom junija med prvo in drugo košnjo domače detelje. Po jari grašici izborno uspeva vsako ozimno žito. V vlažnih krajih jo lahko sejemo vse poletje.
Večkrat sejemo letno grašico na pomlad zaradi zrnja, ki je izvrstno tečno krmilo za živino. Ko je grašica dozorela, jo pokosimo in spravimo, zemljišče pa pognojimo in plitko preorjemo. Od izpadlega semena zraste grašica zopet gosta in da jeseni lepo košnjo. Ta samo-sevka je takorekoč zastonj. Sicer pa sejemo tudi letno grašico večinoma avgusta na strnišče, da imamo pozno jeseni dovolj zelene klaje. lam pa, kjer prej zapade sneg in grašico pokrije, ni taka škoda, ker nam služi tedaj za zeieno gnojenje. To nadcmešča hlevski gnoj in izredno izboljša zemljo, na kateri zlasti koruza izvrstno uspeva. Omeniti pa moramo, da je poletna in strniščna setev zelo odvisna od vlage in da se na suhih tleh in v suhem podnebju večkrat ne sponese. V ugodnih razmerah pa vržejc take mešanice, če jih pokosimo za seno do 120 stotov na hektar.
Iz navedenega razvidimo, kako važni je ta krmska rastlina za našo živinoreja pa tudi za poljedelstvo in da jo žal naši kmetje še premalo obrajtajo.
Godnost mladih svinj za pripust
Prezgodnja uporaba mladih plemenskih svinj za plemenitev spada med glavne napake, ki se delajo pri nas v prašičjereji. Lahko rečemo, da se tukaj največkrat greši. Žival se mora najprej sama razviti in dorasti, potem šele je lukaj zadostno jamstvo, da lahko dobimo od nje tudi lepe mladiče. Le dobro razvite svinje z dobrimi lastnostmi nam morejo redno dati številne krepke mladiče, ki jih tudi z obilnim mlekom lahko vzredijo. Povsem dobre plemenske svinje moramo seveda tudi čim dlje časa ohraniti za pleme. Ko dobimo od takih svinj že deset ali več gnezd pujskov, šele potem je tukaj pravi čas, da takšne plemeuice spitamo in zakoljemo.
Kdaj pa doraste prašič? Na splošno <-elja, da doraste prašič, ko je okrog eno leto star. Zato bi na splošno ne smeli začeti uporabljati za pleme pred enim letom ne svinje in ne merjasca. Vsi prašiči pa se ne razvijajo enako hitro. Lahko opazujemo, da se nekateri prašiči bolj hitro razvijajo in dosežejo gotovo težo že pred letom starosti, drugi pa včasih šele pozneje. Zategadelj ne more biti vedno merodajno samo starost, temveč tudi ves razvoj živali, ki jo usposobi, da jo lahko brez škode začnemo rabiti za pleme. Zato je v redu, če zgodaj zrele, hitro rasle in dobro
razvite mlade svinje, ki imajo preko 100 kg žive teže, začnemo rabiti za pleme in jih pripustimo k merjascu, ko so približno devet, deset do dvanajst mesecev stare. Zelo nepravilno in v ogromno škodo prašičjereje pa ravnajo oni gospodarji in gospodinje, ki vodijo k merjascu šest do sedem mesecev stare svinjke. Takšne živali, ki niso še do-rastle in potrebujejo še za dograditev lastnega telesa še veliko redilnih snovi, ne morejo potem nikdar več postati dobre in krepke doječe sivnje in tudi ne vzrediti zdravih, rastlih in krepkih mladičev. Kjer uporabljajo premlade živali za pleme, tam ni prav nobena čuda, če ni prašičjereja uspešna in dobičkanos-na. Navadno se pridruži takšni nepravilni prašičjereji še neprimerno in slabo krmljenje živali.
Na splošno lahko rečemo, da se le redko zgodi pri nas, da bi mlade svinje prepozno pripustili. Lahko pa trdimo, da se pri nas povprečno izvrši pripust mladih svinj k merjascu prej prezgodaj in večkrat tudi mnogo .prezgodaj nego prepozno. Zato skušajmo to veliko napako mnogo prezgodnje pripustitve mladih svinj že v bližnji glavni pleme-nilni dobi odpraviti, kar bo le v veliko gospodarsko korist vam vsem, ki se pečate s plemensko vzrejo prašičev. P.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Pranje nekdaj m sedaj	(Konec)
Kuhanje perila
Izprano perilo skuhajmo, da se raz-tope še tiste snovi nesnage, ki so ostale od namakanja. Kuhanje perila ni samo zato, da se perilo razkuži (to se zgodi tudi pri likanju), kakor marsikdo misli. Kuhanj je važno iz vzroka, ker se pri tem raztope vse maščobne snovi. Obenem se perilo že med kuhanjem deloma tudi mehanično drgne s tem, da ga več-
krat premešamo in da vrel lug valovi med njimi. Zato ne sme biti kotel ali lonec nikoli preveč poln, da se voda lahko giblje med perilom in da ga lahko mešamo, odnosno obračamo. Isto je tudi pri kuhanju perila v pralnih strojih, ki imajo vsi v notranjosti kotel, v katerem je kovinski stožec s cevjo. Lug se v kotlu, odnosno v stožcu segreje, začne vreti ir, se požene skozi cev na vrh, kjer se na razpršilcu {odprtinah nastavka) raztrosi preko perila. To se potem ponavlja; lug se pretaka stalno skozi perilo in izloči brez trenja vso nesnago iz perila. Da se
nesnaga bolj odstrani, denimo v vodo za kuhanje dobro milo ali pralno sredstvo. Pri pralnih praških se ravnajmo vedno točno po navodilu. Dober je kot dodatek (za kuhanje) tudi terpentin in za zelo umazano perilo malo salmiaka. Najbolj umazana mesta na perilu posebej namilimo, nato pa kunajmo tako perilo četrt ure.
Pravilno namakanje in kuhanje perila nam odvzameta ročno trenje, če uporabljamo dobre pralne pripomočke. Razen stroja za pranje, ki ni nujno potreben, moramo izbrati za pranje le najboljše vrste mila in drugih pralnih sredstev. Dober pralni prašek, odnosno dobro milo naredi ročno trenje nepotrebno, kar je za gospodinjstvo naravnost velikega pomena, ker štedi čas, moči in perilo. Dobro milo mora biti učinkovito, a ne škodljivo. Takega porabimo tudi manj, kakor onega slabše vrste. Sedaj se dobivajo že mila, ki imajo poleg brezhibne sestave še pridatke takih snovi, ki tope maščobe in beljakovino. Dobro je ter-pentinovo milo, ki močno raztaplja nesnago in zato lepo pere. Kadar hočemo, da se nam perilo pri pranju tudi obeli, tedaj si izberimo pralno sredstvo ki ima v sebi kisik (»radion«), V lepem vremenu pa lahko belimo na trati.
. Izplakovanje perila
To delo je zelo važno, ker moramo ob tej priliki še dostikrat odstraniti kakšen madež, ki je ostal pri kuhanju. Skuhano perilo pustimo v isti vodi lahko eno uro, nato pa ga vzemimo iz kotla, ga izplaknimo najprej v vroči, potem pa še v topli vodi, Ce se pokaže še kje kakšen madež, ga z ročnim trenjem odstranimo. Naposled izplaknimo perilo do čistega. Kakor pranje, tako je tudi izplakovanje v trdi vodi težavno in je v • njej težko dobiti lepo perilo. Zato bodi prva voda za izplakovanje zelo vroča in dodajmo ji tudi prav malo soli (ali bo-raksa}. Vode naj ne bo preveč. Perilo v njej krepko premikajmo, da gre milo, odnosno lug iz njega. Druga voda je lahko manj topla in je je tudi lahko več kakor prve.
Iznlaknjeno perilo ovijmo in pustimo
posušiti. Perila ne smemo nikoli preveč ovijati, ker se s tem pokvari. Rajši obesimo malo bolj mokrega na solncu in ga pustimo dlje časa na solncu, ker se nam pri tem tudi bolj obeli.	Š. H.
KUHINJA
Praženi piščanci z niajaronovo omako. Osnaženemu in nasoljenemu piščancu vložim v votlino šop majaronovih vršičkov. V mast ali surovo maslo iiatre-sem drobno sesekljana majaronova pe-resca. V tej dišavi pražim piščanca do mehkega. Nazadnje pridenem še žlico kisle smetane in okisam z limoninim sokom. Meso razrežem, šop majaronovih vršičev odstranim, ter polijem s prece-jeno omako.
Piška v papriki. Piščanca zrežem na kose. Te nasolim in pražim na masti ali surovem maslu, na katerem sem zaru-menila precej čebule in pridejala za noževo konico paprike, nato malo zalijem in primešani kisle smetane, razmotane in zgoščene z žlico moke. Nazadnje omako pobarvani s pretlačnim kuhanim paradižnikom. Kot pridevek dam široke rezance, makarone, žličnike, cmoke ali popečen krompir.
Koruzna torta. Štiri rumenjake mešam s 16 dkg sladkorja. Pridenem dve žlici ruma, sok ene limone, lupine od pol limone in malo vanilijinega sladkorja. Vse skupaj prav dobro zmešam. Nato narahlo primešam sneg štirih rumenjakov in 12 dkg ostre koruzne moke ali zdroba. Obod (model) namažem z maslom, potresem z moko in streseni testo vanj. V precej vroči pečici pečem torto dobre pol ure. Pečeno in napol ohlajeno potresem z vanilijinim sladkorjem. Lahko jo tudi namažem s poljubno mezgo. V ta namen mora biti torta popolnoma shlajena. Shlajeno prerežem čez pol in namažem z mezgo. Površje okrasim z ledom. Za led rabim 14 dkg sladkorja in štiri žlice malinovega ali jagodovega soka. Sladkor in sok mešam četrt ure. Nato denem na štedilnik, da se segreje. S segretim polijem torto po vrhu. Da se led osuši, denem za nekaj časa torto v pečico.
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
Dunajski živinski sejem. Goveji sejem 30. julija je beležil 677 volov, 502 bika in 438 krav, skupno 1617 glav. Iz Avstrije je bilo 1170, iz inozemstva pa 447 glav. Cene v šilingih (1 šiling = 8.60 Diu) za 1 kg žive teže: voli 0.80 do 1.28 šil., biki 0.72—0.95 šil., krave 0.75 do 0.97 šil., klavna živina 0.50—0.70 šil. Kupčija je bila dobra. I. voli so se podražili za 8—10 grošev, II. za 6—10 gr. iu III. za 5—70 grošev; dobre krave pa za 2—3 groše pri kg, biki so pocenili za 1—2 groša, med tem ko se je klavna živina komaj ohranila pri cenah prejšnjega tedna. — Na prašičji sejem 31. julija je bilo pripeljanih 8009 pršu-tarjev iu 7855 špeharjev, skupno 12864 glav: iz Avstrije 6177, iz inozemstva 6687. Cene v šilingih za 1 kg žive teže: špeharji I. 1.24—1.26, stari 1.12—1.22, kmetski 1.25—1.30, pršutarji 1.26—1.55, izjemoma 1.60. Kupčija je bila najprej živahna, pozneje pa mirna. Cene za pr-šutarje so narasle za 10—15 in eelo več grošev pri kg. Cene madjarskih veleposestniških špeharjev so narastle za 7, kmetskih za 5—6 in križanih za 10 do 15 grošev pri kg.
Mariborski živinski sejem dne 31. julija. Prigon je znašal 8 konj, 90 volov, 321 krav in 11 telet, skupno 446 glav. Prodanih je bilo 261 kosov. — Povprečne cene za .1 kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 3—4 Din, pol-debeli voli 2—2.50 Din, vprežni voli 3 do 3.25 Din, biki za klanje 3—3.25 Din, klavne krave, debele, 2.50—3.75 Din, plemenske krave 2—2.25 Din, krave za klobasarje 1.5—2 Din, molzne in breje krave 2.50—3 Din, mlada goveja živina 3—4 Din, teleta 4—4.50 Din.
Mariborski prašičji sejem dne 3. t. m. Dovoz na ta sejem je znašal 305 prašičev, ki so bili prodani po sledečih cenah: mladi prašiči 5—6 tednov stari po 75—100 Din, 7 do 9 tednov stari po 120—150 Din, 3 do 4 mesece stari po 250—300 Din, 5 do 7 mesecev stari po
320—350 Din, 8 do 10 mesec stari po 400—5520 Din, eno leto stari 550—600 Din. Kilogram žive teže je stal 5—6 Din, kilogram mrtve teže pa 850—9.50 Din. Prodanih je bilo 75 prašičev.
Ljubljanski živinski sejem dne 1. t. m. Prignanih je bilo: 67 volov, 30 krav, 17 telet, 173 prašičev za rejo in 102 konja. Prodanih pa je bilo: 25 volov, 16 krav, 12 telet, 95 prašičev za rejo in 17 konj. Cene so ostale enake zadnjemu sejmu.
CENE
Žitno tržišče. Cene na borzi v Ljubljani dne 31. julija. Pšenica baška 79 do 80 kg 155 do 157.50 Din, baška 80 kg 1% 157.50—160 Din, koruza popolnoma suha, za mletev, zajamčene kakovosti 147.50—150, moka baška Ogg 250—255 Din, banatska Ogg 255—260 Din za 100 kilogramov.
Cene na borzi v Novem Sadu dne 3. t. m. so bile. sledeče: za pšenico so cene ostale neizpremenjene. Oves baški, sremski in slavonski 68—70 Din, ba-natski 65—67 Din, baški ladja 69—71 Din za 100 kg. Ječmen baški in sremski novi 65-66 kg 80—90 Din, baški in sremski proletni 67-68 kg 102.50—105 Din. Koruza baška 83—85 Din, baška okol. Sombor 84—86 Din, banatska 82 do 84 Din, sremska parit. Indjija 83 do 85 Din, bačka ladja Sava 92—94 Din, baška ladja Donava, Tisa in Begej 93 do 95 Din za 100 kg. Cene za moko neizpremenjene. Otrobi baški in sremski v juta vrečah 73—75 Din, banatski v juta vrečah 70—72 Din, baški v juta vrečah ladja 74—76 Din za 100 kg. Rž in fižol ne notirata. Tedenca neizpre-menjena. Promet srednji.
Cene v Novem Sadu dne 4. t. m. Vse je ostalo neizpremenjeno. Tedenca ne-izpremenjena. Promet srednji.
Človeku ni zameriti, če se ponaša svojim rojstnim dnevom, kajti brez roj tva bi ne mogel priti na ta puklasti svc:
PRAVNI NASVET i
Nejasen obračun. B. A. C. — Na svoji hiši sle imeli vknjiženega dolga za 140.001/ Din. Hišo sle piodali kupcu za 160.000 Din, ki bi jih moral kupec do 1.20.000 Din plačati v gotovini, dočim bi 40.000 Din prevzel vknjiženega dolga. Kupec Vam je izplačal le aro v znesku 15.000 Din, ostanka pa ne more, pač pa bi prevzel ves vkujiženi dolg, s čimer je zadovoljna ludi posojilnica. Vi se temu proti-vite, ker ste hoteli dobiti v roke gotovino in bi sto gotovino hoteli sami izplačati dolg v posojilnici in bi za to dobili 24% popusta na dolgu. Vprašate, če se smatra prevzeti dolg za izplačan, ako Vam vrne posojilnica zadolž-nico in če tudi v tem slučaju lahko zahtevate 24% popusta. — Če ste se s kupcem dogovorili, da Vam bode določenega dne izplačal kupnino v gotovini, a tega ni storil, potem kupec s svoje strani pogodbe ni izpolnil in Vi lahko zahtevate razrušenje te pogodbe in smete od kupca terjati tudi morebitno odškodnino. — Če Vam posojilnica vrne zadolžnico o danem posojilu, se smatra, da je to posojilo poravnano i;i ne more posojilnica po vrnitvi zadolžnice od Vas pono no zahtevati povračilo posojila. — Glede 24% popusta pri takojšnjem plačilu dolga ste v zmoti. Ce je bil Vaš dolg zaščiten, sme s:daj računati posojilnica le 6.02% za obresti. Ce ta dolg vrnete preje, kakor je določeno v uredbi, imate pravico, da se za vsako skrajšano lelo ostanek dolga (t. j. glavnica in 6.02%) zmsnjša za 2%. S predčasnim plačilom se torej znižajo obresti dolga za 2%, dočim se od glavnice nič ne odbije.
V zakup dani mlin. S. R. M. — Po smrti Vašega cčeta je Vaš skrbnik s pristankom sodišča dal v ra:ern mlin, ki spada !•: posestvu Skozi pet let "e v tem mlinu nilel naiemnit sam, v šestem letu, t. j. lani pa ie dobil nekega mlinarja, ki je za njega mlel. Letos ste postali polnoletni in hečete sami m eti v mlinu s pomočnikom. FravcT:?sno ie skrbnik odpovedi! najemniku, ta ra svojemu rodnalein-niku, ki pa s tem ni bil zadovolien. Zato ie nalašč naoravil škodo pri kamnih in stopali Najemnik rravi. da le ."kode ni drlžan povrniti, podnajemniku na ni nič vzeti. Vprašate kdo je odgovoren za =kodo? — Če bi škod i na mlinu nastala slučajno, n. pr. vsleci ne nadne povodnji, potem mora. škodo trpeti go soodar sam. Ker pa ie škoda nastali vslfd zlorabe, je za škedo, povzročeno po r-edm-jemniku, odgovoren poleg podnajemnika tudi najemnik. Pravico nimate, da zahievate covra čilo te škode — v slučaju pravde jo bodo ugotovili izvedenci — tekom enega leta po prevzemu mlina, sicer ta pravica za Vas prestane.
Za stavo obljubljena stvar se ne more iztožiti. Spomladi ste stavili z znancem za 100 dinarjev, da je usajeno drevo jablana, on pa je trdil da je hruška Izkazalo se je. da imate
\ prav. Sedaj vam pa noče izplačati navedenega zneska. Kaj storiti? — Takšna stava ne velja. Denar bi bili morali takoj izročiti ali ga položiti pri kakšni drugi osebi. Iztožiti se pa ne da. Zato ne morete ničesar ukreniti, ako vam nasprotnik prostovoljno ne izroči denarja.
Znižanje dednega deleža. I. M. V. — Leta 1919. ste položili kot dedni delež pri sodišču 7000 kron. Sedaj vam je pa davčni urad izročil hranilnično knjižico, ki se glasi na 77 dinarjev 67 par. Radi bi pojasnila, zakaj se je dedni delež tako znižal. — Vaše vprašanje je nerazumljivo. Vloga se ni mogla drugače znižati, kakor z dviganjem denarja. Morda ste bili mladoletni, pa je varuh dvigal denar za vaše potrebe. Pojdite k sodišču in vprašajte varuškega sodnika, kaj se je zgodilo z vlogo; ali pa se oglasite pri dotični hranilnici. Tam boste gotovo vse zvedeli.
Nezvesta žena. S. N. — Radi bi vedeli, kaj vam je storiti proti nezvesti ženi in proti za-peljivcu. — Ako ne morete zlepa žene pripraviti, da neha s takšnim nemoralnim življenjem, lahko poizkusile s kazensko sodnijo. Postava je za prešestnike zelo stroga in predpisuje, da se kaznuje z zaporom do enega !čta mož ali žena zaradi prešestvovanja, ki bi ga eden izmecl njiju izvršil z drugo osebo, katera se prav tako kaznuje z isto kaznijo. Preganjati se začne storilec na tožbo razžaljenega soproga.
Davek osebe, ki ima deset otrok. S. A. P. —Ciiali ste. da boste tako dolgo oproščeni davkov, dokler najmlajši otrok ne izpolni 14 let. Desel otrok imate, od katerih je najmlajši star deset let, pa ste vseeno prejeli nalog za plačilo davka. Zakaj? — Najbrž presega vaš davek po vseh davčnih oblikah 500 Din. Po letos spremenjeni postavi morajo imeti osebe z devetimi ali več otroki, ki hočejo biti oproščene devkov, dva pogoja: 1. njih odmerjeni davek ne sme presegati 500 Din in njih naj-miaiši otrok ne sme biti starejši od 14 let.
Ztiv.darina od praznega stanovanja. 1. K.
-	Ko se je najemnik pred enim letom izselil, ste o tem obvestili davčno upravo, misleč, da ne bo treba več plačevati zgradarine. Sedaj ste pa prejeli od davčne uprave obve-stilo, iz katerega je razvidno, da se vam je naložila zgradarina v isti višini, kakor prej, ko ste imeli najemnika v hiši. Zakaj takšno postopanje? Ali je treba nritežbo preti previsoki odmeri zgradarine kolkovati in kako?
—	Postopanje davčne uprave povsem odgovarja zakonu, /gradarini so namreč zavezane
udi zgradbe, ki niso oddane v najem. Na višino zgradarine ne vpliva, če zgradba stem erazna. Zalo vam so odmerili enako visoko zgradarino, kakor ste jo plačevali prej, ko ste imeli najemnika Proti previsoki ali nepravilni odmeri se smete pritožiti v 30 dneh, ra-čunši od dneva, ki sledi vročitvi plačilnega naloga. Pritožba se vloži pri davčni upravi "in se mora kolkovati s kolkom za 2 Din. Pritožbe rešuje finančna direkcija.
(Nadaljevanje.)