BERLIN, 30. maja. DNB. Včeraj sta i cosko reševalno brodovje v Dunkerqueu, dve veliki nemški * letalski brodovji pod ki ie imelo nalogo rešiti, kar se da, od vodstvom dveh letalskih generalov Iz- preostankov zavezniških armad v Flan-vršlll generalni napad na angleško-fran-1 drl}!. Nemški letalski napad je bil izvr- šen koncentrično »a brodiovje 60 sovraž« lUh ladij, od katerih jih je bilo pri tem 30 potopljenih, med njimi 15 velikih transportnih, med katerimi je bik> več 15.000 tonskih ladij. Nemški lovci pa so pri tem generalnem napadu sestrelili 68 sovražnih Ietš$L Pristanišče Dunkerquea je razrušeno. Zavezniki so pričeli umikati svoje čete iz obkoljenega ozemlja čez Rokavski preliv v Anglijo — Krvavi boji za kritje umika — Ustavitev fronte na Sommi in Aisni — Napovedi o bodočem razvoju BERN, 30. maja Ass. Press. PO POROČILIH IZ BERLINA NAMERAVA NEMŠKO VRHOVNO VODSTVO VODITI NA SOMMI IN AISNI POZICIJSKO VOJNO, KE RHOCE IMETI NA RAZPOLAGO VSE SVOJE BOJNE SILE ZA NAPAD NA ANGLIJO, KI BO PO SPLOŠNEM MNENJU ZAUKAZAN V NAJ- BLIŽJI BODOČNOSTI, KER SO PRIPRAVE V GLAVNEM ŽE DOKONČANE. PO FRANCOSKIH VESTEH SE JE PA ZAVEZNIŠKIM ČETAM POSREČILO POLOŽAJE NA ČRTI OB SOMMI IN AISNI MOČNO UTRDITI IN ZAVZETITUDI NEKAJ NEMŠKIH POSTOJANK. VSI ZNAKI KANEJO, DA SE BO SEDAJ FRONTA USTALILA NA TEH POLOŽAJIH. V PRIMERU NEMŠKEGA NAPADA NA ANGLIJO BI ZAVEZNIŠKESILE V FRANCIJI PREŠLE V PROTIOFENZIVO IN SKUŠALE RAZBITI SEDANJO NEMŠKO FRONTO. NA VSAK NAClN SE PA ZDI, DA SE NEMŠKA OFENZIVA ZAKLJUČUJE IN JE STOPILA V ZADNJO FAZO. Vkrcanje zavezniških čet LONDON, 30. maja. Reuter. Po poročilih od davi se zavezniške čete z brezpri-tnernim junaštvom ob najnezgodnejših okolnostih in v neprestanih bojih bližajo z glavnimi silami obali, od katere imajo v posesti med Calaisom in Dunkerqueom še 50 km. Vkrcavanje se vrši v najtežavnejših okoliščinah zaradi neprestanega nemškega bombardiranja. Pogosto mora1-jo vojaki, bresti do pasu, da pridejo do ladij, ali pa se posluževati ribiških čolnov. Pod zaščitnim ognjem francoske mornarice in zavezniškega letalstva pa se vkrca- Angleži verujejo v LONDON, 30. maja. Reuter. Položaj, kakor se je v Flandriji in Artoisu kazal sinoči, je bil sledeč: Angleška in francoska armada sta po usodni odločitvi belgijskega kralja, s čimer je Ml razgaljen njun bok morali tekom vsega včerajšnjega dneva vršiti pregrupacljo in zavarovati bok. Razen tega sta bila formirana in razpostavljena posebna bočna oddelka, ki imata nalogo vztrajati do konca ter kriti umik javnih armad. vanje redno nadaljuje. Sovražna letala bombardirajo tudi ladje z ranjenci In v nizkih poletov obsipavajo vkrcavajoče se čete z ognjem iz strojnic. Toda Anglija in Francija sta vrgli v boj vse razpoložljivo letalstvo, ki zadržuje nemško letalstvo, ki ga je sovražnik uporabil v celoti. Pri zavezniški obrambi se zlasti uveljavljajo najnovejša letala, ki so pravkar prispela iz USA in ki s svojo superiornostjo nemško letalstvo nadkriljujejo. Mesto Dunkerque je spremenjeno v bojno polje, ki ga označujejo strelski jarki in utrdbe vseh vrst rešitev Vkljub temu, da je sovražnik vrgel v boj vse razpoložljive letalske sile in oklopne divizije ter vkljub temu, da tolče umikajoči se armadi sovražna artilerija, sta obe armadi uspeli v redu umakniti se proti obali. Obe armadi sta nedotaknjeni in bosta tudi nedotaknjeni umaknjeni na varno. Sovražniku gre za to, da s koncentracijo sile, hitrosti in ropota demoralizira naše vrste, kar pa mu, ob znani hlad nokrvnosti našega vojaka, ne uspeva. Kraljeva poslanica Gortu driji ter jih zagotavlja, da so misli vsakega Angleža pri vojakih v Flandriji. Lord Gort se je kralju zahvalil in mu zagotovil, da je kraljeva pozornost moralo čet še bolj dvignila. LONDON, 30. maja. Reuter. Angleški fcralj Jurij VI. je sinoči naslovil na poveljnika ekspedicijske armade v Flandriji, lorda Gorta, pollanico, v kateri Izraža v tej težki uri svoje občudovanje poveljniku In vojakom angleške armade v Flan- Francozi o umiku k morju PARIZ, 30. maja. Havas. Sinočnji francoski vojni komunike se glasi: Francoske in angleške čete na severu z junaštvom prenašajo silovite sovražne napade, že 14 dni prenašajo te čete pod poveljstvom generala Blancharda In lorda Gorta ne- prestane naraščajoče nemške napade z brezprimerno odpornostjo. Po nepričakovani odločitvi belgijskega kralja Leopolda, ki je ukazal svoji armadi, naj položi orožje, pa so morale doživeti še to, da je bil razkrit njihov bok. Pod temi okolnostmi se jim je posrečilo izvojevati si dohod do obale. Tu nudi pri Dunker-queu dragoceno pomoč francosko brodovje pod poveljstvom admirala Adriala ter zavezniško letastvo. Ob Sommel je Pomoč ladij in letalstva uspelo naše položaje utrditi in zavzeti na 3 mestih desno obalo ter se tu ustaliti, pri čemer smo ujeli več sto sovražnikov. Na ostali fronti ničesar novega. PARIZ, 30. maja. Havas. Suhozemne sile na severu zavezniške fronte prejemajo znatno pomoč od kombiniranih an-gleško-francoskih letalskih In pomorskih edWc. V Dunkerqueu drži francoski admiral Abrial Še nadalje prosto prometno zvezo, medtem ko zavezniška letala prizadevajo udar za udarom velike Izgube sovražniku. Letalski napadi zavezniških eskadrilj se ponavljajo noč hi dan ter mečejo bombe na koncentracijska področja sovražnih čet. Na vseh ostalih točkah se bijejo ogorčeni spopadi, posebno tam, kjer so Nemci predrli skozi postojanke kapltullrane belgijske vojske. — Anffleško-francoske rezervne divizije, ki so bile poslane na pomoč Belgijcem, so uspešno posegle 'v boje ter zadržale ali pa z Velikimi Izgubami pregnale sovražnika. Francozi o nasprotnih izgubah PARIZ, 30. maja. Havas. V uradnih krogih naglašajo, da kljub resnemu položaju vojske na belgijskih tleh še ni vše izgubljeno. Gotovo pa je, da so nemške čete s pritiskom na zavezniške divizije utrpele velike izgube in so se zelo izčrpale. Nemčija je z izgubo 2000 letal utrpela polovico skupnega efektivnega le- talstva, ki je bilo vrženo od početka vojske na fronto. Od tankov, ki so jih vrgli Nemci v ogenj 6000, so jih izgubili doslej 2000. Angleško.francoske čete, ki se v težkih okoliščinah bore pod poveljstvom generala Blancharda, dajejo sijajen odpor in so storile vse, da se rešijo iz težkega položaja. Nemška poročila o novih osvojitvah BERLIN, 30. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo je izdalo poročilo: Usoda francoske vojske v Artoisu je zapečatena. Njen odpor južno od Lillea se je zrušil. Angleške sile, ki se upirajo zahodno od Dunkerqua, stoje tudi pred popolnim porazom. Z naglim pohodom smo vdrli skozi Brugge, zavzeH Ostende in dosegli Dunkerque. Ob Vseri in njenem kanalu s© sovražnik še upira. Nad spomenikom v svetovni vojni padlih Nemcev v Lange marku vihra nemška zastava. Lille je dosežen od dveh strani, mesto je osvojeno. Prav tako je na pohodu od zahoda bilo zavzeto mesto Armentferes. Pri Bailleiilu s© boji še bijejo. Vzhodna od Cassla smo predrli sovražno utrjeno po- Prva direktna ameriška pomoč zaveznikom Od včeraj tntejo ameriški piloti voditi zavosnikom prodana ameriSka letala •ami že* Kanado in Novi Fundland v Evropo WASHINCTON, 30. maja. Reuter. Zedinjene države Severne Amerike so se včeraj odločile k značilnemu koraku. Zunanji minister Cordell Hall Je objavil, da je ameriška vlada sklenila še bolj pospešiti dobavo vojnih letal vseh vrst zaveznikom. Pa ne samo to, ameriška vlada je včeraj Izdala senzacionalno dovoljenje, da Smejo odslej ameriški piloti voditi letala •z USA preko Kanade, Novega Brunswi-cka, Novega Fnndlanda in Vzhodne Anglije naravnost v Veliko Britanijo, še vedno je treba sicer ameriška letala brez motorne pogonske sile spraviti (radi do- ločil nevtralitetnega zakona) na ozemlje Kanade, kar se vrši tako, da Američani na letališčih na ameriški strani ameriško-kanadske meje na rokah potisnejo zaveznikom namenjena vojna letala na mejno črto, od te jih pa Kanadčani spravijo dalje na svoje ozemlje, to se pravi, na kanadski del letališča. Od včeraj dalje pa smejo ameriški piloti pri tem prekoračiti mejo in celo z letališča na kanadski strani pognati motor ter odleteti v Evropo. Zaradi tega včerajšnjega ameriškega sklepa bo na stotine kanadskih pilotov razbremenjenih ter jih bodo uporabili kot učitelje impe- rialne pilotske šole v Kanadi, kjer že od lanskega septembra vežbajo 30.000 pilotov iz Velike Britanije in domlnionov. USA dobavljajo zaveznikom najmodernejše fipe, ki po svoji borbeni moči daleč nadkriljujejo vsa ostala letala. LONDON, 30. maja. Reuter. Včeraj je prispel v Anglijo drugi kontingent kanadske letalske sile. Letala so tipa Hurricane in Defiant. 8 strojnic v krilili se sproži na pritisk gunaba. Letala imajo razven teh še strojnice tudi za streljanje nazaj, ki so pravtako nameščene v krilih. stcjanko in dosegli od zahoda sem belgijsko mejo, Tu se boji še nadaljujejo. — Dunkcrque je pod ognjeni naših topov. Naše letalstvo neprenehoma obstreljuje sovražno zaledje, zlasti zbiranje sovražnih čet in njihove podhode. Dodatno pa je še prispelo poročilo, da so naše čete zavzele tudi Ypern in Kemmel. Na južni fronti Smo odbili posamezne sovražne napade. Sovražnik ie izgubil 24 letal, mi pa pogrevamo 3, FRANCOSKE CENITVE IZGUB PARIZ, 30. ijiaja. Havas. Franoski eks. pertl enljo, da so Nemci od upada na Holandsko izgubili 2000 letal in 500 pilotov. Na Holandskem je bilo od 10.000 padal, cev ustreljenih 7000. Z ozirom na zagro-zitev maršala Gflringa, da bo Nemčija z ujetimi francoskimi piloti najstrožje postopala, je sklenilo vojno ministrstvo, veniti milo za drago. REYNAUD AMERIŠKI VLADI PARIZ, 30. maja. Havas. Ob priliki proslave ameriškega spominskega dneva je naslovil Reynaud ameriški vladi, pozdravno bszojavko. Ameriški vojni mini. ster Woodring je odgovoril, ter se spomnil skupnih ameriško-francoskih črtev v prvi svetovni vojni ter izrazil upanje, da te žrtve niso bile zaman. SPREJEMI PRI REVNAUDU PARIZ, 30. maja. Reuter. Ministrski predsednik Reynaud je včeraj sprejel zunanjega ministra, letalskega ministra, zunanjega ministra .Poljske ter angleškega ter ameriškega veleposlanika. Cena din 1— Maribor, četrtek 30. maja 1940 NAROČNINA N’A MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din poštnina plačana v gotovini leto XIV. Stev. 120 rELEPO POSLOVALNICA “OSTNI C V A S 25—67 25—67 In 28-67 J. tet. 280 U N 11.409 / Zavezniške čete v Narviku Po zavezniških in nemških vesteh so zavezniki v torek zvečer osvojili Narvik in postali gospodarji vse severne Norveške LONDON, 30. maja. Reuter. Admirali« teta ta vojno ministrstvo sta izdala včeraj poročilo, da so zavezniške čete v torek zvečer zavzete Narvik In zagospodarite tudi nad Fageirsotn in Forsnese-tom. Norvežani so potopili še dve nemški ladji po 6000 ton, tako da znašajo skupne Izgube na ladjah, ki so jih Nemci utrpeli z norveško ekspedicijo. 830.000 ton. LONDON, 30. maja. Reuter. Napad, ki so ga združene angleške, francoske, poljske in norveške čete ob podpori angleške mornarice in letalstva v torek zjutraj izvršile z dveh strani po kopnem in z morja na Narvik, je bil zvečer kronan z uspehom. Zavezniki so zavzeti mesto z dveh strani: s severa z morja, hi *\zhoda ob Rombaškem fjordu. Mesto je v razvalinah, nemška posadka je pobita. Razen tega so zavezniki zavzeli še dva kraja vzhodno od Narvika. Največji odpor so Nemci nudili iz zraka, ki pa ga je angleško letalstvo končno zlomilo. Pomen zavzetja Vn^vika je velikanski: 1. Je upostavl; za med Narvikom In Švedsko po n; 2. je s fronto pri Narviku za v a, -. ..na vsa severna Norveška. Zavezniške čete uspešno čistijo notranjost od bežečih nemških razpršenih odde&ov ter so na več krajih že prišle do švedske meje. Pričakovati pa je seveda nemškega protinapada, zlasti iz zraka in s padalci. Toda vojne izkušnje zaveznikov bodo znale vsak tak poizkus preprečiti. BERLIN, 30. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo je sinoči izdalo poročilo, da se je sovražnikom z veliko premočjo posrečilo predreti do rudniške železnice in od severa v Narvik. Nemška letala so napadla sovražne ladje in izločila iz boja neko križarko, a dalje so bile napadene in zadeto še štiri druge sovražne enote. CURIH, 30. maja. »Neue Zurcher Zei-tung« poroča iz Stockholma, da so zavezniške čete z ofenzivo uspele in vdrle v Narvik. Nemci so zmanjšali v zadnjih dneh svojo posadko v Narviku na le nekaj sto mož. Večina nemških edinic je odšla prot! vzhodu, kjer se je združila z onimi nemškimi četami, ki so utrjene ob švedski meji V ponedeljek so nemška letala napadla norveško mesto Bodo, ki ima 6000 prebivalcev. Na mesto so zmetala okoli 700 bomb in ga popolnoma Ozadje kapitulacije Leopolda III. PocHogci j« baje tujemu vplivu — Senzacionalni material belgijske vlade, ki bo predložen jutri belgijskemu parlamentu v Parizu BERN, 30. maja. Ass. Press. Po sem 'dospelih informacijah se zdi, da je bil na kralja Leopolda III. izvršen močan pritisk s tuje strani In je prav temu pritisku treba pripisovati največ# pomen pri odločitvi za kapitulacijo. V Londonu menijo, da je bil ta pritisk izvršen po odhodu vlade v Francijo in da so pri tem igrale posebno idogo tudi sile, k! v vojni aktivno ne sodelujejo. Pred kapitulacijo se je baje kralj Leopold III. obrnil tudi na Roosevelta, vendar menijo v Londonu, da je imel ta stik samo namen zavarovati ameriške simpatije. Kralj je že prej odklonil nasvet, naj se skupaj z vlado preseli v Francko. Že to dejanje je začudilo celo njegovo najožjo okolico. Po kapitulaciji so Nemci dovolili kralju, da se je vrnil v Bruselj, kjer stanuje v svo- jem dvoru, ki ga straži nemška straža. PAiRIZ, 30. maja. Havas. Jutri s© v Parizu sestane belgijski parlament, ki bo nedvomno odobril stališče vlade, kakor sta ga odobrila včeraj senatni in parlamentarni odbor. Pri tem bo ministrski predsednik podal hlstoriat dogodkov in podčrtal neustavnost kraljevega koraka. Zbran je že material, ki bo vrgel senzacionalno luč na zadržanje kralja Leopolda ,ki je svojim ministrom prepovedal že pred začetkom vojne vsak stik s francoskimi in angleškimi politiki in jim celo zabranil potovati v Anglijo hi Francijo, dočhn tega glede Nemčije ni storil ter so tja po njegovem nalogu potovali visoki belgijski častniki in politiki. Tudi je vedela za to postopanje kralja belgij- Nasprotujoče si senzacije iz Kima RIM, 30. maja. Ass. Press. Tu so se razširile vesti, da je prispel v Rim naskrivaj bivši francoski ministrski predsednik Plerre Laval in prinesel s seboj francoske predloge za ugoditev nekaterim italijanskim zahtevam nasproti Franciji. Laval palači Chiggi. Potrjujejo se pa vesti, da je prispel sem namestnik ameriškega poslanika v Berlinu. Vesti o Lavalu do tega trenutka še ni bilo mogoče kontrolirati. Na drugi strani se pa tako z italijanske kakor z zavezniške strani poostrujejo voj ne priprave. Italijanska vlada je ukinila celo vrsto pomorskih zvez s tujino in izdala tudi poziv italijanskim trgovskim in potniškim ladjam, posebno na Bližnjem vzhodu, naj se takoj vrnejo v domače luke. Zveze orientekspressa so tudi ustavljene in vozi sedaj samo iz Švice in v Švico, ne več iz Pariza in v Pariz. Zavezniki izdajajo dalje obrambne ukrepe v Prednji Aziji, severni Afriki in drugod po Sredozemlju, zlasti na Malti, Cipru in v Gibraltarju. Položaj je zaradi tega zapleten in nejasen. Povelje generala Georgesa LONDON, 30. maja. Havas. Eskadrilji angleških letal, ki je izvedla najslavnejša junaška dela v zgodovini letalskih bojev, je poslal šef Weygandovega generalnega štaba, general Georges, naslednje sporočilo: »Gospodje! Zahvaljujem se vam! Vaša eskadrilja je sestrelila več mostov na Meusi, preko katerih so napredovali Nemci, hoteč presekati zavezniške sile. Preko mostov so predirali tanki, oklopne edinice, gorivo in strelivo. Nemške protiletalske baterije so močno branile mostove, stvarjajoč okrog vas peklenski ogenj, dočim so vas v zraku napadli nem ški lovci. Britska letala so napravila osem bombnih napadov, obale Meuze so bile opustošene z ogromnim eksplozivom. Sovražna letala so padala v plamenih, protiletalske baterije so bile bombardirane in uničene. Ko je en most še stal, je poveljnik letalcev zbral prostovoljce. Prijavili so se vsi piloti eskadrilje, potrebne so pa bile le štiri posadke.. Treba je bilo žrebati, izbranci so šli takoj na delo, spremljani od 10 lovskih letal. Med tem ko so se lovci borili s sovražnikom, so angleški bombniki vrgli most pri Maastrichtu v zrak.« Zavezniki krepe letalske sile PARIZ, 30. maja. Havas. Iz letalskih krogov prihaja vest, da so se ta teden pojavila ameriška letala na zahodni fronti. S svojo superjoznostjo daleč prekaša, jo sovražna. Odslej je mogoče računati na stalen priliv ameriških tetal, ki prihajajo po zračni poti iz USA. LONDON, 30. maja. Reuter. Visoki komisar z a Avstralijo, Bruce, je sinoči sporočil angleški vladi sklep avstralske vlade, s katerim daje Avstralija celokupno svojo letalsko silo britanski vladi. Prva avstralska letala bodo začela dohajati po zračni poti v Anglijo v najbližnjem času. Minister za letalsko proaukcijo lord Bea-verbrook se je visokemu komisarju zahvalil v imenu svoje vlade. OTTAWA, 30. maja. Reuter, Kanadska letalska industrija, ki jc bila doslej navezana na uvoz rezervnih delov iz Anglije in USA, odslej izdeluje doma vse za letala potrebne dele. ROOSEVELTOVA KONFRENCA WASHINGTON, 30. maja. Reuter. Pre-zident Roosevelt je včeraj konferiral v mornariškem ministrstvu z izvedenci o nadaljnji razširitvi pomorskega programa. Zunanji minister pa je študiral možnost, kako bi bilo mogoče čim več belgijskih beguncev spraviti v USA. Vlada USA je sklenila belgijsko vlado še dalje priznavati. ska vojska, v kaetri sta zaradi tega vladala pobitost in duh neodpornosti. Končno pa belgijski kralj v zadnjih tednih ni upošteval nasvetov Weyganda, da iti se belgijska vojska podredila vrhovni zavezniški komandi. PARIZ, 30. maja. Reuter. Sinoči so naslovili Belgijci iz Londona Belgijcem v Parizu bodrilno poslanico v kateri poudarjajo, da so se že opomogli od udarca, ki jim ga je zadala nerazumljiva kraljeva odločitev, ki je strašna napaka, za katero pa odklanjajo odgovornost tako belgijska vlada, kakor vojska in belgijski narod .Vztrajali bomo do konca na strani zaveznikov, sledeč svetlemu vzgledu kralja Alberta. Še imamo vlado, še imamo armado. Zato bomo uspeli, da usodo Bdgije popravimo. ITALIJANI O POLOŽAJU V FLANDRIJI RIM, 30. maja. Agenzia Stefani. Nasproti relativno optimističnim poročilom Londona in Pariza o uspelem vkrcavanju angleško-francoskih čet na umiku iz Flandrije, je treba upoštevati vesti neprizadetega izvora, ki opisujejo položaj zavezniških armad na severu kot katastrofalen. razdejala. Tretjina prebivalstva je bild ubita ali ranjena. STOCKHOLM, 30. maja. Exch. Tel. Zavzetje Narvika po zavezniških četah’ je velikega pomena, ker je sedaj ^ vsa severna Norveška trdno v zavezniških rokah. Nemške čete, ki stoje sedaj še ob železniški prog! iz Narvika na Švedsko, tik za švedsko mejo, so v zelo neugodnem položaju in ne bodo po padcu Narvika mogle več dolgo vztrajati. Pričakuje se, da bodo ali popolnoma poražene ,da se bodo morale vdati, ah pa se umakniti na všedsko, kjer bodo razoro-žene in internirane. Zavezniki grade na severnem Norveškem v vsej naglici nove letalske baze. Sedaj bo postal tudi Narvik važno oporišče za nadaljnje zavezniške operacije proti nemškim postojankam na srednjem in južnem Norveškem. Ni tudi izključeno, da ne bi norveške in zavezniške čete pričele po Ib kvidaerji še zadnjih ostankov nemških čet vzhodno od Narvika, ofenzivo proti srednji Norveški. Poletni čas bo take operaoije omogočil. Pri tem je treba upoštevati: 1. 500.000 Bet gljcev je položilo orožje in izročilo odgovarjajoči material. 2. 20 francoskih divizij je nasprotna« zreduciral na 2 majhni skupini, od katerih se prva bori še pri Valen-tietmesu, dočim druga ločena pri Lilleu. 3. Angleški ekspedicijski zbor, ki šteje 20 divizij, od katerih je bHo nekaj oklopnlh, se bori na trikotu med Dunkerqueom, Nieuportom in Armentičresom. Nasprotniku pa je uspelo pri Ypresu razdeliti vrh tega trikota in zariti klin med Angleže. 4. Preden so zavezniki zapustili belgijsko področje, so uničevali, kar se je dalo: javna poslopja, komunikacije, industrijske objekte itd., tako, da bo belgijski narod potreboval več let, da vse to pozida. Zlasti to dejstvo je vplivalo na odločitev kralja Leopolda. 5. Morska zveza med Dtmkerqueom in Foikestonom je v dometu nemških daljnostrelnih topov. Pristanišča v Dunkerque ni več. 6. General Wey-gand je ukazal francoskim četam na severu, da vztrajajo do konca, da tako omogočijo Francozom, da utrdijo in pripravijo fronto ob Sommi, toda, ker je nasprotnik sovražne čete skoro uničil, se to po- velje praktično ne da več izvesti. angleške čete že popuščajo. Tudi Mariborska napoved: Prevladovalo! oblačno vreme, pričakovati je še dežj Včeraj je bila najvišja temperatura 23. danes najnižja 12.0, opoldne 17.5. Padi vin od včeraj 18 mm. Nove ostre odredbe v Angliji LONDON, 30. maja. Anglija je včeraj storila nove ukrepe za pospeševanje vojne produkcije in utrditev notranje varnosti. Minister za delo Morrison je javil, da je ustanovljeno posebno ravnateljstvo za pospešitev izdelovanja tankov. Finančni minister je objavil uvedbo novih davkov. Prav tako je objavil, da bo odslej dobiček vsake industrije, in ne samo vojne industrije, zapadel državi. Notranji minister je odredil ,da tujci nemškega ali avstrijskega porekla brez posebnega dovoljenja ne smejo posedovati koles ali motornih vozil in da ne smejo izpod strehe med 22. oziroma 24. uro in 6. uro zjutraj. Vsi sumljivi tujci so moraH « koncentracijsko taborišče pa tudi sumljive ženske med 16. in 60. letom so morale na otok Man. Notranji minister izraža upanje, da bodo naprant Angliji prijateljsko razpoloženi tujci, ki so jih zadeli ti ukrepi, razumeli njih potrebnost. CAPETONW, 30. maja. Reuter. Notranji minister, ki je odredil včeraj aretacijo 200 sumljivcev, je najavil, da v dveh tednih pete kolone v južni Afriki več ne bo. Pod strogim nadzorstvom so ne le Nemci, ampak tudi pripadniki južno afriške unije. Nemška uprava v Holandiji HAAG, 30. maja. DNB. V zgodovinskem gradu Grevensagenu je bila izvedena danes svečana Izročitev vojaške oblasti letalskemu generalu Christeansenu ter upravne oblasti komisarju Nemčije, $eys Inquartu. Izročitev je izvršil vrhovni poveljnik nemških vojnih sil v Holandiji, pe-liotni general von Falkenhausen. Holandski narod je pokazal veliko zanimanje za to dejanje. Navzoči so bili poleg predstavnikov javnega življenja tudi nemški in holandski novinarji. Pri vhodu v grad je bila postavljena častna četa nemške policije in strelcev. V slavnostni dvorani gradu je najprej izpregovoril general von Falkenhausen, ki je dejal, da po Hitlerjevem ukazu izroča vojaško oblast letalskemu generalu Christiansenu, upravno P3 Seys Inquartu. Slednji je nato analiziral .pobude, ki so vodile yodjo rajha, da j4 izvršil Izpremembo uprave v Holandija Molotov odklanja Grlppsa slanca. Ce želi Velika Britanija res izvesti trgovinska pogajanja, ne da bi 3e pri t^m omejila na razgovore o neobstoječi izpre membi v odnošajih med Anglijo in sovjetsko Rusijo, potem to lahko stori samo preko svojega poslanika v Moskvi* Seedsa, ali neke druge osebnosti, ki bi nadomestila slednjega, če bi bila k odstranitev potrebna. MOSKVA, 30. maja. TASS. V zvezi z mnogimi netočnimi vestmi, ki so izšle v angleškem tisku ob prihodu Crippsa v Moskvo, je komisar za zunanje zadeve Molotov izjavil naslednje: Sovjetskemu poslaniku v Londonu Majskemu, je bilo sporočeno, naj britski vladi dostavi izjavo, da sovjetska vlada ne more sprejeti Cricpaa ali katerokoli drugo osebnost v svoj st vu posebnega ali izrednega odpo. Novice Aktualen higienski problem Pomurja Na obeli straneh reke Mure, to je na Murskem polju in v Prekmurju, so se v zadnjih toplejših dnevih pojavili ogromni roji komarjev, ki nadlegujejo ljudi in živino. Ljudje ne pomnijo . toliko komarjev, kakor jih je letos. Zvečer sploh ne smeš iz hiš, če nočeš, da bi bil ves gobast od pikov. Tudi oken ne smeš zvečer odpirati, kajti gorje ti je potem ponoči. Vsi so mislili, da letos ne bo več toliko komarjev, da lih je uničila zima, a vsi ti računi so bili preuranjeni, kakor se je pokazalo sedaj. Pokrajina na obeh straneh Mure ima mnogo jam, mlakuž, kanalov, počasi tekočih potokov itd., kjer se zbira po deževju umazana voda in stoji po cele tedne. Če greš mimo take vode, ti udari nasproti neznosen vonj po trohnobi in. močvirju. Tu je pravo leglo, gnezdo ko- marjev, in zvečer, ko posijejo zadnji sončni žarki na te lagune, lahko vidiš, kako se dvigajo celi roji tega škodljivega mrčesa. Pa so ti komarji zelo nevarni in se poslednja leta pojavljajo pogosti primeri mrzlice, posebno pri deci. Da bi se razširjenje in celo poslabšanje položaja glede te bolezni preprečilo, bi bili potrebni nujni ukrepi, posebno pa glede zatiranja komarjev. V prvi vrsti naj bi se pospešila dela pri regulaciji Mure in drugih potokov, da ne bodo vedno številnejši rokavi in mlakuže, kjer je leglo tega mrčesa. V drugi vrsti pa naj bi se prebivalstvo ali pa vsaj slabotnejša deca cepila proti mrzlici, ostali pa naj bi dobivali v gotovih razdobjih od pomladi do jeseni gotove doze kinina. Mnogo pa bi lahko prebivalci sami pripomogli k izboljšanju položaja. Marsikdo je toliko dobro situiran, da bi lahko z drenažiranjem osušil močvirnate travnike in pašnike in bi imel od tega korist sam, da bi imel več boljše krme, obenem pa bi koristil skupnosti s tem, da bi uničil leglo komarjev, prenašalcev mrzlice, zimski čas je pripraven za uničevanje komarjev. Ti se namreč zatečejo v kleti m tam prezimujejo. Tam bi jih lahko s prižgano slamo popolnoma uničili, če bi se to delalo dosledno več let zaporedoma, bi se v toku več let tudi pokazal uspeh. A pozimi nihče ne misli na to in se ne zaveda nadloge in posledice, ki pridejo lahko pomladi in poleti. S takim delom, ki bi bilo v splošno korist vsemu prebivalstvu, bi se odvrnila velika nevarnost iz teh krajev in za vse naše zdravje in higieno sploh. -Var- . Pri Arehu »raste" nova Planinka SPD-RUSE je letošnjo zimo zadela velika nesreča. Zgorela je »Planinka«, najlepša planinska stavba pri Ruški koči na Pohorju. Gmoten položaj podružnice, požarna odškodnina in težkoče pri najetju dolgoročnih posojil bi skoraj onemogočilo postavitev nove stavbe. Le uvidevnost in naklonjenost Tvornice za dušikov Rušah, ki želi svojemu delavstvu in nameščencem omogočiti cenejše bivanje na Pohorju, kamor naj bi po delu od časa do Časa šlo na razvedrilo, omogoča gradnjo nove »Planinke«. Z delom so že začeli. Nova stavba bo v ponos našemu tujskemu prometu. Na-sejle pri Sv. Arehu, kamor vodi sedaj lepa gorska avtomobilska cesta, se bo lahko merilo z znaninii planinskimi postojankami v tujini. Slovesna otvoritev nove »Planinke« bo skupno s slovesno otvoritvijo nove avtomobilske ceste 4. avgusta 1940. leta. Naši planinci in zavedna slovenska javnost naj si že danes rezervira 4. avgust za »Planinski tabor pri Sv. Arehu na Pohorju«. Celje Pokrajinski xlet Sokola v Celju preložen . P-oi^inski zlet Savcza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki bi še moral vršiti 29. m 30. junija 1940 v Celju, je preložen na nedoločen čas. Sokolsko društvo Celje-matica bo proslavilo svojo petdesetletnico na ta način, da bo priredilo 29. junija zvečer slavnostno akademijo, drugi dan dopoldne bo slavnostna seja. Župa bo ob tej priliki priredila v nedeljo, 30. junija dopoldne splošne župne tek n'1 popoldne bodo župne bojne tekme. o Požar je izbruhnil sredi noči na domačiji Rajmunda Ferlinca v Vukovskem dolu. Ljudje so si komaj utegnili rešiti golo življenje. Ferlinc je kot zadnji bežal iz hiše. Na pragu ga je zasula goreča slamnata štrena ter je dobil močne opekline. Skoda je ocenjena na 27.000 din. Ptul ———i ZRCALO nudi najvernejšo sliko človeškega obraza. Posebno važnost na svojo zunanjost polagajo žene, pa jih najmanjša gubica na obrazu dela melanholične. Zakaj bi trpeli radi te melanholije, ko lahko to odstranite takoj brez velikih težkoč z Gayerjevo Lilas cremo za dan in noč. Že pri prvi uporabi bodete opazili nepričakovan uspeh. — Dobiva se povsod ali direktno od proizvajalca, lekarne: Mr. L. GAYER, ZAGREB, Iliča 79. DESETLETNI JUBILEJ »TRBOVELJSKEGA SLAVČKA« Mladinski pevski zbor »Trboveljski slavček«, ki je pod vodstvom pevovodje Šuligoja ponesel slovensko mladinsko pesem širom naše domovine ter preko njenih mej, nastopil je tudi na Češkem, Moravskem v bivši Avstriji in Bolgariji, praznuje te dni 10 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki 'bo v Trbovljah velik jubilejni koncert. Zbor trboveljskih mladih pevcev ima velike zasluge na polju slovenske mladinske pesmi ter vrši poleg tega veliko nacionalno in socialno poslanstvo, saj je v socialne namene, izdal okoli 190.000 dinarjev. c Steklega psa so ubili na Dolu. Zaradi tega jc razglašen strogi kontutnae za pse in • mačke v občinah Dol—Hrastnik, t -ka in Trbovlje. Delo Muzejskega društva v Ptu'u Muzejsko društvo si je nadelo nalogo, da vrši delo v štirih smereh in sicer: 1. ohranjevanje arheoloških najdb, 2. izgraditev Vinarskega muzeja, 3. izpopolnitev muzeja in knjižnice in 4. razširitev arhiva. V poslovnem letu so pridobili več arheoloških najdb. Pri podiranju stare hiše ob vinarskem muzeju so našli rimske znamenitosti in gotski kamen iz 16. stoletja; na Slovenskem trgu starokrščanski steber s preprosto okvirno ornamentiko; dalje so našli več zanimivih najdb, stari obrambni stolp ob Dravi, ki pa je ne izdelke, nakit in denar za gradom, na Zg. Hajdini, kjer je veliko rimsko grobišče, na Zg. Bregu v bližini III. mitreja in v Skorbi. Glavno delo pa je muzejsko društvo posvetilo izgradnji vinarskega muzeja. V ta namen je bil popolnoma obnovljen satri obrambni stolp ob Dravi, ki pa je ohranil v mejah možnosti svoje prvotno lice. Ta nova ustanova je na robu parka pravi okras našega mesta. Za slikarsko galerijo je muzej pridobil štiri nove prostore, a kljub temu so zbirke še vedno v tako tesnem stanju, da je smotrno razvrščanje nemogoče. Znanstvena knjižnica se stalno povečuje z rednimi znanstvenimi publikacijami in z darili. Arhiv se jc razširil. Sodišče je izročilo muzeju nad 200 starih urbarjev iz ptujske okolice z vsemi pripadajočimi listinami. Ptujski čevljarji in sodarji so dali v arhiv svoji cehovski skrinji z vsemi še ohranjenimi pergamenti, pravilniki in listinami. UBOJ V STOJNEM SELU Te dni! so se v Stojnem selu pri Rogatcu stepli fantje. Pri pretepu je bil riavzoč tudi 271etni sin kočarja Franc Drofenik iz Stojnega sela. Dobil je s kolom poškodbe po glavi. Oddali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je poškodbam podlegel. c Cinkarna v Celju jo, povišala plač«; delavstvu. V ponedeljek so bila v cinkarni podajanja za izboljšanje delavskih plač. Delavci so skupaj zahtevali 35 odst. povišek. Prejšnji mesec so dobili že 15 odst., pri pogajanjih v ponedeljek so zonel dosegli 10 odst. Spor jc sedaj še za 10 odst. povišek na temeljne mezde. Glede zadnjih 10 odst. se bodo nadaljevala pogajanja 17. junija. c Razprava glede odškodninskih tožb odpuščenih NVestnovih delavcev proti podjetju se ho nadaljevala Dl. trn. pri okrožnem sodišču v Celju. Govori se, da delavstvo s svojimi zastopniki ni zadovoljno. Kpr so te vesti tendenčne, nas prosi delavstvo za objavo, da je s svojimi zastopniki popolnoma zadovoljno, ker ga pred sodiščem dobro zastopajo. c Slavka v keramični tovarni v Libojah še traja. Delavstvo upravičeno zahteva povišanje svojih mezd. c Gostovanje ljubljanskega dijaštva. Dijaki iz Ljubljane bodo v soboto, 1. junija, ob 20. gostovali v mestnem gledališču s Cankarjevo dramo Jakob Ruda". Delo bo režiral član ljubljanske drame g. Milan Skrbinšek. c S štolam jo ja udaril. V hiši 32 letne posestnikove žene Neže Šket v Zg. Sečovcm pri Rogaški'Slatini so se stepli fantje. V pretepu jo je eden izmed pretepačev udaril s stolom in ji zlomil desno roko v zapestju. . . i, ... c Nrsreča v gozdu. 31 letni dninar Matija Cokan iž Vrbja pri Žalcu je spravljal v ROZdui na voz droge; Pri Ipm sc jo splašil konj, Cokan je padel .in si zlomil nogo ter izpahnil roko. c Ncsret1!*« 2‘2 letim žena dolavca • Vida .Vrhovškova iz Trnovelj pri Celju je padla in si zlomila nogo. e Kolporterja sprejme uprava „Večerm-ka" v Celju. c Sekira ji je padla na glavo. 27 letna žena delavca Korpnik Agata iz Smiklavža pri Škofji vasi je sekala drva. Pri tem sc ji je snela sekira in ji padla na glavo. Dobila je hudo poškodbo in so jo oddali v celjsko bolnišnico. o Pet novih pogodbenih drž. pošt bo začelo poslovati v Sloveniji s 1. junijem, in sicer v Prežganju, v Šmihelu pri Novem mestu, v Hajdini, v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji in pri Sv. Rupertu v Sl. gor. p Jadranska straža v Ptuju priredi v nedeljo, 2. junija, namesto Vsakoletne prireditve v mestnem parku, svoj „Jadranski dan“. Tega dne se bodo prodajali posebni spominski znaki, čisti dobiček pa je namenjen za podporo podmladkom JS za letovanje na morju. p Pafrona mu jc eksplodirala. Ko je Grabar Ignac, tesarski vajenec iz Podvin-cev, kosil deteljo, je naletel na patrono. Pri ogledovanju mu jc eksplodirala in raztrgala roko. p Iz bolnišnice. Pod voz je padel posestnik Janžekovič Miha iz Dornave in za-dobil hude poškodbe. — Na 52 letno ko-čarico Vesenjak Marijo so navalili neki zlikovci in jo iz neznanega vzroka do nezavesti pretepli. — Do krvavega obra- čuna je prišlo med hlapcem Feliksom Marinom iz Borovcev in nekim pijancem. Marin ima več zabodljajev. Vsi se zdravijo v bolnišnici. p Iskra zanetila požar. V Hrastovcih pri Zavrču je iskra zanetila ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Josipa Simoniča. Škoda je ocenjena na 20.000 din. p .,Nežna stvarca" in „€udež v pustinji'* je naslov enodejankama, ki jih priredi „Vzajemnosl“ v soboto ob 20. v društveni dvorani. p Nekega utopljenca je včeraj Drava naplavila niže Ptuja. p Stavka, ki so jo pričeli ptujski stav-binski delavci z vseh zgradb za potrebno zvišanje mezd, se nadaljuje. Statistika o mezdah in zaposlenosti delavstva Po statistiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za messe marec 1940 se je število zavarovancev od februarja na marec dvignilo za 5895 na 97.160* medtem ko je v lanskem marcu znnšr.I ta sezonski dvig le 2714 zavarovancev. Februarja je bi lo mogoče zabeležiti le majhen dvig (1391 na sproti 2641 v lanskem !et'i) sezonske zaposlenosti, v marcu pa je tako narasla, da presega celo za 1448 zavarovancev v marcu preteklega leta. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je v marcu povečala na 26.15 din na 1 dan in 1 zavarovanca nasproti 25 51 din v februarju letos ter se je v primeri z lanskim marcem povišala za 0.93 din. ..kupna zavarovana dnevna mezda pa remsa 2,541.217.20 din (lani 127,295.20 din manj}. Tudi zdravstvene razmere so se zboljšale. Odstotek bolnikov je padel od februarja na marec od 3.35 na 2.67 (marca lani 3.18). Gibanje zavarovancev ter povprečne zavarovane mezde od septembra lanskega leta dalje nam kažeta sledeča pregleda: število zavarovancev 1938-1939 1939-1940 september oktober november december januar februar marec 103.972 101.687 102.839 98.857 101.824 100.740 97.459 99.077 89.657 89.944 92.298 . 91.265 95.712 97.160 Iz tega pregleda sledi, da je bilo v septembru, oktobru in novembru število zavarovancev manjše kakor leto popreje, v na- slednjih mesecih pa se je razmerje obrnilo, pač na račun tega, ker se je po prvih mesecih vojne na zapadu radi zastoja v odtoku delovnih moči naša konjunktura stabilizirala. Zavarovana dnevna mezda se je gibala tako-le: september oktober november december januar februar marec 1938-1939 25.49 25.50 25.28 25.02 24.92 24.93 25.22 1939-1940 25.09 25.24 25.26 25.17 25.07 25.51 26.15 Prizad ima monopol na trgovino z volno Direkcija za zunanjo trgovino je pripravila uredbo o nakupu in prodaji domače volne. Prizadu se priznava monopol na trgovinski promet z'volno. Prizad bo odkupil od proizvajalcev po 5 milijo- nov kg volne na leto. Ker znaša naša produkcija? volne okrog 15 milijonov kg na leto, bo ostalo tako producentom v rokah Še 10 milijonov kg. Tudi ta pregled kaže, da je bila od septembra do vključno novembra lani povprečna zavarovana mezda nižja kot v letu 1938. Od decembra dalje pa so se mezde v primeri z 1. 1938 počasi dvigale. Od septembra pa do marca se je povprečna dnevna zavarovana mezda dvignila za 1.06 din ali za 4.22 odst. Naslednji pregled nam kaže gibanje zaposlenosti v posameznih strokah, navajamo le najvažnejše: . Razlika v primeri z javni promet ind. kam in zemlje kovinska industrija tekstilna industrija gozdnožagar. ind. predelovanje lesa grad. žel. cest itd. gradnja nad zemljo hišna služinčad lil. 1940 III. 1939 1.996 +1.390 4.017 8.200 16.827 6.982 4.181 7.057 2.073 9.517 + + 477 255 — 524 — 552 — 345 +3.656 —1.249 — 109 II. 1910 + 301 + 401 + 102 — 218 + 723 + 53 +2.722 +1.08? + 6(5 Iz razpredelnice je razvidno, da je v primeri z lanskim letom najbolj napredovala zaposlenost pri javnih delih, pri javnem prometu, kar je na eni strani v zvezi z gradnjo raznih cest in železniške proge Črnomelj— Vrbovško, na drugi strani pa je razlika tudi deloma radi tega, ker so od 1. januarja 1910 tudi progovni delavci zavarovani, V primeri z lanskim marcem je najbolj nazadovala zaposlenost pri zasebnih gradnjah, medtem ko v sezonskem pogledu, t. j. od februarja na marec, tudi ta skupina delavstva kaže povečano gibanje na podlagi statistike OUZD. Maribor Delovanje Ljudske univerze v tej sezoni Sinočnji- občni zbor je pokazal, da je bilo delovanje, Ljudske, univerze v Mariboru kljub izredno težkim razmeram, v katerih živimo, zelo uspešno in prav: kar končana sezona ni zaostajala za lansko. Zborovanje je vodil g. inž. Kukove c, ki je duša te kulturne ustanove, čeprav zaradi premestitve ni več v Mariboru, je tudi letošnja sezona tesno povezana z njegovim idejnim sodelovanjem. Njegovo poročilo je pokazalo, s kakšno ljubeznijo dela za Ljudsko univerzo in kako zelo se veseli uspehov, ki so bili doseženi v letošnji sezoni. I ztajniškega poročila g. prof. Stu-pana, ki je letos vodil Ljudsko univerzo po tradicionalnih smernicah g. inž. Kukovca, posnemamo, da je bilo letos 41 prireditev, in sicer 37 predavanj, violinski koncert in kulturni film s tolmačenjem, ki se je predvajal trikrat. Predavanja so bila razvrščena v dva cikla. Prvi ciklus je obsegal 8 predavanj iz področja medicine in higiene, drugi pa je vseboval predavanje geografsko poto- pisnega značaja. Obravnavale so se skoraj izključno pokrajine in države, ki so imele pri danem svetovnem položaju tudi politično aktualnost. Izven označenih ciklov je bilo 17 predavanj, ki so obravnavala tehnična vprašanja, gospodarstvo, zgodovino, literarna vprašanja, glasbo, socialna in politična vprašanja, gledališče, prirodopis in avijacijo. Skiop-tičnih slik se je poslužilo 21 predavateljev, trije predavatelji so predvajali filmske diapozitive v prirodnih barvah. V slovenskem jeziku je predavalo 25 predavateljev, 11 v srbohrvatskem in 1 v angleškem. Zanimivo je bilo tudi blagajniško poročilo g. Ivana Mateliča, ki je pokazalo, da se mora Ljudska univerza boriti z velikimi težkočami. Potrebno je, da jo javnost in javni činitelji bolj podpirajo kakor doslej. Letos je bilo 5562 poslušalcev, med katerimi je bilo mnogo šolske mladine, kar je zadovoljiv pojav. Pri predavanju je bilo povprečno 135 poslušalcev. Akademija mariborskega učiteljskega naraščaja Sledilo je nadzorstveno poročilo gosp. inšpektorja dr. Poljanca, nakar je predsednik inž. Kukovec podčrtal izredne zasluge poslovodečega tajnika prof. Stupana in blagajnika g. Mateliča, ki sta letos skoraj izključno sama vodila delo naše kulturne ustanove. Nato je bil z velikim odobravanjem inž. Kukovec izvoljen ponovno za predsednika kljub temu, da je njegovo službeno mesto izven Mariobra. Njegovo vodstvo je potrebno, da se ohrani v teli razrvanih razmerah kontinuiteta, saj je on ustanovitelj in duhovni oče te naše važne obmejne kulturne ustanove. Izvoljen je bil tudi ves stari odbor, le namesto umrlega dr. Travnerja je bil izvoljen dr. Makso Žnuderl, namesto premeščenega dr. Trstenjaka pa dr. Jakob Aleksič. Predsednik inž. Kukovec je nato kratko orisal delo v bodoči sezoni, ki bo posvečeno zlasti širšim plastem prebivalstva, da bo tako ustreženo vsestran ski želji. * Poročila sla se na Dunaju gdč. Lerčka Volkova s Pobrežja in gospod Josip Ju-riga, uradnik na Dunaju. Mlademu Nedavno je priredilo Udruženje mariborskega učiteljskega naraščaja svojo tradicionalno akademijo, ki je pokazala, kako in kaj je ves čas mislila mariborska učiteljska mladina in kakšni so bili njeni ideali in dek>. Mladina je stopila pred javnost, da M izrazila v tej prireditvi svojo življenjsko siio in da bi pokazala pot, po kateri je treba nujno hoditi, namreč, z narodom za narod. V uvodni besedi je predsednik U. M. H. Na Vojko Simončič naglasil tesno povezanost učiteljskega naraščaja do slovenstva in jugoslovanske državne nSsli in s tem potrdil, da stoji slovenska mladina z vso ostalo mladino na svetu na braniku civilizacije. Sledil je odlomek češke pisateljice Gabrijele Preissove »Pridite k nam, ko bo pomlad!« iz veseloigre »Potočnikova Truda«, v kateri se je močno poznala spo sobnost mladih igralcev, zlasti nadarjene Ve re Plevnikove v vlogi vaške šolarke. S-o n j a F a b i č e v a je znala s primernim apostrofom izraziti svoj pevski talent v dveh Schubertovih pesmih. Mešani zbor prof. Karola Pahorja je zapel Devovo »Barčico«, Ipavčevo »Leži polje ravno« in Doktoričevo »Našo bol« in pokazal zmožnosti najboljšega srednješolskega zbora. Orkester g. prof. Hinka Druzo-v i č a je izvrstno izvedel Šantljevo »Belokrajnsko balado« in Komzakovo »Pesmico in pravljico« in se znaTodlično in dovršeno zamisliti v duha slovenskega in češkega naroda. Po odmoru je zapel mladi in mnogo obetajoči Noni 2 u n e c Schumanovo »Ne potujem« in Prochaskovo »Tak’ si lepa« in navdušil vse občinstvo s svojim mehkim in nežnim glasom. Kranjčev dvanajstet je zapel štiri pesmi in dosegel vrhunec v Hajdrihovi »Mladini«, kjer je dal duška svoji slovenski in slovanski misli. Dijakinje in dijaki so zaplesali češki narodni ples »Češka beseda«, s čimer so izrazili sočutje češkemu narodu in navdušili vse navzoče, ki so jih znova in znova klicali na oder. Resnično, »Češka Beseda« je bila višek tega večera in zasluga mladih učiteljiščnikov je, da so jo predstavili slovenski javnosti. Končno je zapel odlični zbor prof. K .Pahorja Lajovčevo »Medved z medom« in Adamičevo »Kresovale tri devojke«. Zbor je ponovno dokazal v vseh nijansah svojo visoko kvaliteto in potrdil veliko zmožnost posameznih glasov kakor tudi celote same. Z državno himno se je‘ta lepa prireditev zaključila in občinstvo, ki jo je obiskalo, je nagradilo mlade in požrtvovalne učiteljiščni ke z dolgotrajnim ploskanjem. Mladina je tudi letos razkrila svoje smernice in upajmo, da bo še nadalje čuvala in ohranila svojo mlado in nesebično silo in voljp, da izgradi mladi člove ški rod na osnovi humanostnih idealov. Zoran Perovec. čestitamo! paru Važno ]e, da zobe temeljito očistimo ne samo zjutraj, ampak tudi vsak večer, predno gremo spat. Chlorodont zobna pa s t a m Službeno legitimacijo je' izgubil na poti od okrajnega načelstva do Tržaške ceste Anton Mihelač. Najditelj jo naj izroči na policiji. m Za poštne inšpektorje 5. skupine so napredovali Viljem Pupis in Vaclav Kunst na pošti Maribor I. ter Franc Volavšek in Martin Šetinc na pošti Maribor II. m Zdravnik proti zdravniku. Včeraj je bila pred sodnikom dr. Štukljem zanimiva zdravniška razprava. Zdravnica mariborske bolnišnice gospa dr. Ana Prijatelj-Po-povičeva je tožila svojega tovariša dr. Josipa Žitnika, ki pa je dobil popolno zadoščenje in je bil oproščen vsake krivde. Za razpravo je bilo v mariborskih zdravniških in narodnih krogih izredno zanimanje. m Nočna nevihta nad Mariborom. Nekoliko pred polnočjo je divjala nad Ma-riborom nevihta z bliskom in gromom. Vso, noč je močno deževalo. m Hullerjcv stanovanjski blok ob Ciril Metodovi, Razlagovi, Prešernovi in Maistrovi ulici bodo pričeli pi-ihodnji teden gradili. Gradbeni stroški so preračunani na 25 milijonov din. Gradile bodo tvedke inž. Jelenec & inž. Šlajmer, Ubald Nassim-beni in F. Kiffmann. m Akcijski odbor SDS ima danes ob 20. svojo redno sejo. m Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja, da se vršijo pomočniški izpiti v sredo, 5. junija, ob 16. v pisarni Združenja v Mariboru, Aleksandrova c. 18. m Na mariborski živinski sejem je bilo orignanih 7 konj, 15 bikov, 114 volov, 365 :rav in 11 telet, skupno^ torej 512. Povpreč- ni Izvoz živine v Nemčijo je spet normaliziran. Tri tedne je bil la izvoz skoraj ustavljen, sedaj pa je šlo preko Maribora v Nemčijo več vagonov pitanih volov iz Banata. m Nezgodna kronika. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 34 letno tkalko Štefanijo Urnautovo iz Studencev, ki si je pri padcu v tovarni poškodovala levo nogo. — S kolesa je padel 20 letni delavec Alojz Gorišek iz Pobrežja in si zlomil desno roko. — Desno nogo si je poškodoval pri padcu dijak Mirko Tretjak. m Spet ukradeno kolo. Zadnje dni so tatvine koles na dnevnem redu. Tako je včeraj nekdo ukradel izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti posestniškemu sinu Jožefu Krajncu od Sv. Jurija v Slovenskih goricah kolo „Waffenrad“ z ev. štev, 137120. * V soboto otvoritev priljubljene prahu proste, z dvigalom dostopne strešne terase. Izboren višinski zrak. Koncert, Whi-te Star Jazz. V nedeljo koncert železničarske godbe — »sako naslednjo soboto iu nedeljo koncert. — Morske, sladkovodne ribe in kuhinjske specialitete. Laško dvojno marčno pivo m specialno termalno pivo. Izborna ljutomerska vina. Zmerne cene. Hotel, kavama, restavracija „Orcl“, ne cene so bile sledeče: debeli voli lk žive leže 7—8 din, poldebeli voli 6.5U 7, plemenski voli 6.50—8, biki zaklanjc r*i it 6—7.50, klavne krave, debele 6—7, plemenske 6—7, krave za klobasarje 4—5, molzne krave 6—7, breje krave 5—7, mlada živina 6.50—7.50, teleta 6—8 din. Prodanih je bilo 330 glav. Kino Grajski kino. Danes zabavni film „Miss Broadway“. Shirley Tcmple. — Pride: Mariborčanka Elfi Mayerhofer v njenem najnovejšem filmu. * Esplanade-kino. Planinski in športni film ^Ljubezen v Engadinu“ z Louis Trenkerom. Humor, veselje, smeh. ■* Kino Union. „Zadnji gangsteri '. Razburljive borbe proti gangsterjem, ki so vladali z nasiljem in terorjem. George Brent. Mariborsko gledališče Četrtek, 30. maja, ob 20.: „Krisalida zelo nizki in jih sovražnik še v > majhni razdalji težko opazi. Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC avčZD '0 Roman iz tihotapskega življenja na bivči poljsko-ruski meji Pokazal mi je podplutbe na glavi, ro kah in na vratu. Ko sem odhajal, me je Josifek pospremil skozi vežo. »Morda vam bom mogel povrniti? Pridite še! Vse bom storil za vas!« »A s čim se ukvarjate?« sem ga vprašal. Zasmejal se je ter mi položil roko na ramo, rekoč: »Vprašajte Jožefa s čim se ukvarja Josifek. Od vam pove. Srečno pot!« Trofida mi je povedal, da je prevejan ‘ tat. »Svojčas je bil slaven rokomavh,« je dejal Jožef, »toda oženil se je iz ljubezni 'n se poboljšal. Zdaj večinoma kvarta.« 4 S Sašo Veblinom, kraljem meje in tihotapcev, sem se seznanil v nenavadnih okoliščinah. Srečal sem ga v njegovem kraljestvu — na meji. S Trofidinim krdelom sem šel četrtič čez mejo. Mejo smo prekoračili blizu Olgine. Noč je bila temna. Južni predel neba so zakrivali oblaki. Vzhodni veter je bičal v oči in oviral hojo. Hodil sem tik za Jožefom. Pred odhodom iz kanala, kjer smo imeli skrite nahrbtnike. smo izpili vsak po pol steklenice vodke. Vesel sem bi in vse se mi je tako enostavno. Delu sem se pri- vadil in ga vzljubil. Mikale so me daljnje poti, mikala me je tajnost naših pohodov, izzivala me je nevarnost. Nekaj dni pred tem sem si kupil novo opremo. Zdaj sem imel svojo žepno baterijo in svojo uro. Pred odhodom sem vtaknil v žep dve steklenici vodke. Skratka, postal sem strokovnjaško preizkušen tihotapec. Nekoliko korakov smo zavili v gošča-Pred nami je šumela voda. Trofida je stopal počasi in previdno ter se čestokrat ustavil. Nikoli še ni šel tako previdno kot takrat. Na nekem mestu je nepremično obstal. Postalo mi je hladno. Potem je stopil naprej. Šumenje vode je postajalo glasnejše. Znenada se je jel Jožef umikati. Pristopil je k meni. Zgrabil me je za ramo ter me potisnil navzdol, da sem se sklonil. Pred seboj sem natančno zaslišal žuborenje vode. Ta hip je presekal nočno tišino strel iz karabinke in močan glas: »Stoj! Stoj!« In v tem trenutku je odjeknilo nekoliko strelov iz samokresov. Potem so zagrmeli streli iz karabink. Zadaj sem začul korake bežečih ljudi. Iz teme pa so še vedno udarjali glasovi: »Stoj! Stoj! Stoj!« Vse naokrog se je zavrtelo. Težko sem razumel, kaj se dogaja. Troftda je za ramo. Hitel sem za njim. Brodila sva po vodi, do kolen. Pazil sem, da ne zgrešim tovariša, ki je bil pred menoj. Prišla sva k poraslemu bregu reke. Zlezla sva iz vode. Ta hip se jfe primerilo nekaj presenetljivega. Tiik pred menoj je počil strel in čutil sem, kako je neka postava skočila name. Udarec je bil tako nepričakovan in silen, da sem se opotekel in padel v vodo. Težak nahrbtnik me je še potlačil. Nekdo je bežal po strugi. Naokoli so grmeli streli in odmevali razdraženi kriki. Skrit pod previsnim bregom sem sedel v redkem močvirju. Čez nekaj minut je zavladala okoli mene tišina. Streli in kriki so se oddaljili na levo. Polagoma sem zlezel iz vode in blata na breg in tiho krenil na nasprotno stran. Stopil sem v gozd. Težko sem hodil. Ovirala so me drevesa grmovje in vejevje. Ker nisem poznal kraja, sem se bal, da bi ne padel v roke »zelenim«. Sedel sem pod bor in dolgo počival. Potem sem odrinil na slepo, držeč se ravne smeri. Rad bi prišel iz gozda. Po daljši hoji sem sc ustavil v goščavi na robu gozda. Spomnil sem se. da smo prej hodili proti vetru. Če grem torej za vetrom. se moram vrniti. Kmalu pa mi je šinilo v glavo, da bi me mogel veter zapeljati, ker se je utegnil medtem že izpre-meniti. Loteval se me je obup. Ostal sem brez pomoči, izgubljen v gosti temi, kjer mc na vsakem koraku čaka nevarnost. Od vsepovsod prežijo name brezobzirni sovražniki! Ko bi bil z menoj Jožef, bi z lahkoto našel od tod. Toda kje je? Morda me zaman išče? Ta hip sem se spomnil najinega razgovora o zvezdah, ko smo se prvič vračali. Naglo sem krenil naprej, da se čimprej oddaljim od gozda. Ustavil sem se na odprti ravni ter se jel razgledovati po nelu. Več kot čez polovico je bilo zagrnjeno z oblaki, na drugi polovici pa je žarelo sozvezdje Velikega voza, ali Velike medvedice, kar mi je kasneje povedal Petrik Filozof. Sedem velikih zvezd je žarelo na temnem nebu; dolgo sem jih gledal s pritajenim dihom. Spomnil sem se Jožefovih besed: »...pojdi tako, da boš imel te zvezde na svoji desnici!« Obrnil sem se z desnim bokom proti zvezdam, in čutil sem, da mi brije veter za vrat. Da, to je smer proti zapadu! Krenil sem naprej. Stopal sem previdno in tiho, da bi ne vzbujal trušča. Šel sem čez polja, dobrave in holme... Prekoračil sem potok, vendar pa doslej še nisem vedel, kje se nahajam. Morda še v So-vjetiji, morda že na Poljskem. Odločil sem se, da grem naprej. Rajši padem v roke obmejni straži na Poljskem, kjer je kazen za tihotapstvo milejša kot pri Sovjetih. Korak za korakom sem se pomikal naprej. Včasih sem se ustavil in dolgo prisluškoval. Z očmi sem skušal prodret? čim globlje v temo, ki me je obkroževa-la. Bil sem na nekakšnem holmu. Stopil sem popolnoma na vrh. Spomnil sem se Jožefove zgodbe o kapitanu in prikazni. manufaktumega blaga rads nemogoče dobave blaga v eisSš volni. Prodajamo od 20-30% ceneje od znano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v . . . Ne zamudite prilike, dokler zaloga se traja s policiji; <71 a v n i % Ml mww wm$ M Kzaltma Letošnfa beneška Biennale V Benetkah v Italiji prirejajo vsaki dve leti veliko mednarodno razstavo del sodobnih likovnih umetnikov, ki se zaradi tega imenuje »Biennale«. Letošnji 22. prireditvi, ki je sedaj odprta, se pozna, da je večina Evrope v vojni. Mnoge države zaradi tega na njej sploh niso zastopane. Pač pa je v svojem lastnem paviljonu zastopana zopet tudi Jugoslavija. Med jugoslovanskimi umetniki predstavlja sedanjo slovensko sodobno umetnost samo akad. slikar Maksim Sedej iz Ljubljane, dočim je na prejšnji bil zastopan slikar Matija Jama. Na Biennali se podeljujejo tudi i...grade. V žiriji za podelitev letošnjih nagrad te bili nemški slikar Adolf Ziegler, mad žarski profesor Tibor Gerevich, španski kipar Enriquez Perez, italijanski slikar Cipriano Efisio Oppo in italijanski kipar Antonio Marami kot tajnik Biennale-a. Za kandidate za nagrade so bili od žirije izbrani: 11 Italijanov, med njimi tudi kipar Varra, ki ie lani skupaj s Černigojem razstavljal v Mariboru, 3 Nemci, 2 Madžara, 2 Španca in 2 Švicarja, dočim je bilo umetnikom Jugoslavije, Romunije, Grčije in Češke le izrečeno — priznanje. Nagrade, ki znašajo skupaj 110.000 lir, so dobili: Mussolinijevo za slikarstvo Madžar Aba Novak iz Budimpešte, Mussolinijevo za kiparstvo Nemec Arno Breker iz Berlina, mestno beneško za italijanskega slikarja Fe lice C a r e n a iz Firenze, mestno beneško za italijanskega kiparja Guido Gallet-t i iz Genove, grofa Volpija di Misurate za grafiko tujca M a urice Brochas iz Bruslja in istega za italijanskega grafika Marcello Boglione iz Turina. Španci in Švicarji so izpadli po sklepu žirije zato, ker sta bila na zadnji Biennali odlikovana in nagrajena njihova zastopnika: za Španijo slikar Ignacio Zu-loaga in za Švico kipar Hermann Huba-cher. Iz istega vzroka je umaknil svojo kandidaturo tudi član žirije Cipriano Efisio Oppo. Nagrade so torej ostale v mad-žarsko-nemško-italijanskem krogu. Soorf »Jugoslovanski derby" v Maribora r. k Naš rod, namenjen naši ljudskošolski mladini kot izdaja Mladinske Matice, je s koncem šolskega leta zaključil svoj XI. letnik. Mesečnik je najbolj razširjen med vsemi, kar jih izdajamo za mladino na Slovenskem. Urejuje ga Josip Ribičič. Med sodelavci so K. Meško, Š. Grudnova, G. Strniša, G. Koritnik, F. Bevk, A. Cerkvenik, F. Roš, L. Novy, I. Slokanova, O. Hudales, V. Winkler, in J. Ribičič, sama znana imena iz sodobnega slovenskega mladinskega slovstva. Emil Smasek je priredil po S. Rozanovu zgodbico o izgubljenem Travku. V zvezku je več lepih ilustracij. Mariboru se obeta letos zopet jako zanimiva športna prireditev, za katero vlada zanimanje širom cele države. 4. avgusta bodo največje domače konjske dirke, Jugoslovanski derby, za katerega je razpisana nagrada 10.000 dinarjev. Pri lej veliki preizkušnji bo startalo 31 konjev, med katerimi se že danes smatraja za glavne i'avox'ite „Senor“ (Karel Weitzl, Maribor), „Lidija“ (Jakob Vavpotič, Lokavci), „La-da“ (žrebčarna Bijenik, Zagreb), „L.egro“ (Alojz Novak, Banovci), „Vilma“ (Ivan Lipej, Bizeljsko) itd. Razen glavne premije 10.000 dinarjev je razpisana še posebna nagrada za konjerejce v znesku 2.000 din, Vesti, da je letošnji derby premeščen v Za-, greb, torej niso točne. Kdo pride v semifinale? V nedeljo se bo nadaljevalo finalno tekmovanje za naslov nogometnega prvaka Slovenije s povratnimi tekmami prvega kola. Nastopili bodo isti pari kakor preteklo nedeljo, tekme pa bodo na igriščih klubov, ki so preteklo nedeljo gostovali. Na sporedu so tekme Maribor—Olimp v Mariboru, CSK—Mars v Čakovcu. Bralstvo —Železničar na Jesenicah ter Kranj— Amater v Kranju. Po rezultatih minile nedelje lahko že s precejšnjo gotovostjo računamo, da se bodo vsi trije zastopniki MNP, Maribor, Železničar in CSK kvalificirali za naslednje kolo tekmovanja, saj igrata Maribor in CSK pri priličnem naskoku v rezultatu na domačem terenu, pri tekmi na Jesenicah pa tudi ni pričakovati, da bi Bratstvo v slučaju zmage popravilo mariborski poraz. Za oba kluba so odprte šansc samo v Kranju, ker se je prva tekma v Trbovljah končala z remijem. Tu bo po vsej verjetnosti odločila prednost domačega terena. DVE PRIJATELJSKI TEKMI V MNP Mariborska nogometna podzveza je prejela za nedeljo, 2. junija, dve prijavi prijateljskih tekem naših prvorazrednih klubov. V Mariboru bo dopoldne ob 10.30 nastopil SK Hrastnik v revanžni tekmi proti SK Rapidu, SK Mura v Murski Soboti pa bo imel v gosteh ligaško enajsterico SK Slavije iz Varaždina. s Ustanovni občni zbor Slovenske šport-. ne zveze je zaradi tehničnih ovir preložen na petek, 7. junija. Po prvotnem načrtu bi se moral vršiti drevi. s Upravni odbor IINZ je na svoji zadnji seji tudi formalno sprejel v svoje članstvo čakovečka kluba CSK in Gradjanski ter jih dodelil varaždinski župi. s Nemška teniška zveza je pristala na sodelovanje v tekmovanju damskih teniških ekip za pokal Nj. Vel. kraljice Marije. Razen Jugoslavije bodo, kakor sedaj izgloda tekmovale še Nemčija, Madžarska in Italija. s Velik propagandni štafetni tek 10\200 m bodo priredili v nedeljo po zagrebških ulicah. s Itcvanžna tekma med poročenimi m samci bo v nedeljo, 2. junija, ob 17. na igrišču SK Slovenj Gradca pri kopališču. Priredba se vrši v okrilju SIi Slovenj Gradca, kateri si želi pridobiti gmotnih sredstev, da si primemo uredi igrišče in postavi po možnosti slačilnico na samem športnem prostoru, da ne bo potreba moštvu za vsako tekmo iskati primerne garderobe. Del čistega dobička pa je namenjen dijaški kuhinji v Slov. Gradcu. MA OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. Gosposka 18-11, Bercko. 3803-8 CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasi oglasa I« din 8.— Drsžbe. oreklicl. donlso' znesek za te oglase le din 10 Debele enkratno oblavo znaša din 2 Znesek z« vooslatl v olsmn sknoal t naroillom ali r pismene odgovore glede malih oglasov s Odda se "OBA '05-8 •m SCHHilDER W ZAGREB. NIKOLICEVA 10» oarmonike so od vseh najboljše Wj^edlsal ' /KOPALNA SOI ZA NOG F I PROTI POTENJU,UTRUJENO* I STI IN BOLEČEMU VNETJU J NOG, TRDI KOŽI, KUR JI M1 | OČESOM IN OZEBLINAM DIN 5.-, <6.-JN 12.-Iorocerija VINOTOČ TRAFENIK prej Viher odprt, najlepša izletna točka mimo Wolfzetla na Grič. 3755-1 NOVA DAMSKA KAPELA nastopa 1. junija v restavraciji »Ljutomer« na Rotovškem trgu 8. Za obilen obisk se priporoča. Stiblef. 3810-1 SLUŽBO DOBI DEKLE ZA VSE ki zna kuhati, in pomožna na takalJca se sprejmeta v gostilni Krempl, Radvanje. 3785-2 | TRf : z meš ; spreim I »Večei BI stareH zaposl »Veče Sprejt CEVI Stude Srečk z mati— ...... turna trgovina v Mariboru. Ponudbe pod »Matura« na ogl. odd. »Večernika«. 3791-2 ŽENSKI KOTIČEK II OBRT - TRGOVINA POSTELJNE ODEJE samo z belo vato, močno pre site, posteljno perilo, zglavni ki. tuhne, koce, madrace. in-leti, pub in perje po najnižji ceni. A. Štuhec, Maribor, Stol na ul. 5. 3328-18 DEKLE za vsa hišna dela in kuho, pridno in zvesto dobi službo takoj. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«. 3812-2 SLUŽBO IŠČE Samostojna DOBRA KUHARICA gre k dobri družini. Naslov v ogl, odd. »Večernika«. 3792-3 ouu. SOBA IN KUHINJA za oddati. Vprašati Ulica kne za Koclja 26-1, levo. 3809-5 STANOVANJE veliko sobo, primerno tudi za delavnico, oddam. Meja Studencev-Limbuš 144. 3784-5» SOBO ODDA OARCONIERO kopalnica, plin, centralna kur java, oddam. Grajski trg 1. 3805-8 Nepričakovano nas je zapustil naš brat, gospod IVAN KORŽE trgovec, gostilničar in posestnik v Cirkovcih na Dravskem polju, dne 29. maja 1940. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petet, 31. maja t. 1., ob 10. uri predpoldne na domačem pokopališču. Zaluloia brata in sestra Iščeni OPREMLJENO SOBICO v bližini Melja za 15. iunii. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nlka« pod »Čista«. 3782-9 LOKAL LEP LOKAL v sredini mesta se odda v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. odd. »Večemi-ka«. 3779-10 lili odtok? 6 DENAR HRANILNE KNJIŽICE drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kom. zavodu Maribor, Aleksandrova 40. Kupujte pri nas srečke drž. loterije. 2950-12 POHIŠTVO-OPREMA Proda se črešnieva SPALNICA IN KUHINJA radi selitve. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3781-17 ■m ENITBE - DOPISI Industrijalec ŽELI POROČITI GOSPODIČNO čisto preteklostjo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Donar ni pogoj« 3802*19 KRAL JA PETRA TRG 6 NAHRBTNIKE v veliki izbiri nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 3696-13 Še vedno kupite dobro in po-ugodnih cenah BLAGO ZA OBLEKE plašče, svilo itd. v modni trgovini Josip Šrai, Maribor. 3450-13 MOTORNO KOLO dobro ohranjeno, 200—250 ccm. kupim. Pokaže se ga lahko v Kosarjevi 40, priti.« od 19,—20. ure. 3801-22 PRIDELKI 30 HL. JABOLČNIKA naprodaj. Vprašati pri Gajser Mihael, Gajeva ul. 4, Maribor. 3793-23 Pozor! Pozor! Pozor! Poze z! Izd in In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarno d. d„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se ao rračajo, - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništvu štev. 25-67, In uprave štev. 28-67.. - Poštni čekovni račun štev 11 409