47. štev. V Liubliani, četrtek 24. februarja 1921. " IV. leto. ___ _________| pTi-m-w» J———urjp——■—1—— ———————— - _______________ Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . K 350*- P«> let* . . . „ 180 — tetri leti i* tacuc 80- Za inozemstvo: telo teto . K 460 F«1 c«. . . •etri leti . m mesec . , „ 2-I0-. „ 120- 40 — ^Sl 1 n 6 JP m Za Ameriko* celoletno . . 8 dolin, polletno . . 4 dola: j* Četrtletno... 2 dolana Novi naročniki n« "usi ,a;0 narotnino no nakaznic n * Oglas se laraconani pl oornhlieneir rmstom >n ‘iei I mm visok er 55 mm lilok >roslu im takta . K ti veckrn nopnsi. Uredništvo te v Ljubljani. 1 lrnčieLcnska ulica štev. 6 1. Telelcn rttv. 360. — Lpsvnšivo je no bfermrcin trgu —■ štev. 8. Teleton štev. 44. ... Izhaja vsak dan zjutraj. Fcsemezna številka velja T€0 K. Vprašanjem glede mseratov t. dr. se na) priloži na odgovor dopi-nica ali znamka. — Dopisi nai se trankiraio — ' Rokopisi se ne vračajo. - Minister dr. Kukovec o svojem ! potovanju. Gospodarska pogajanja z Anglijo. Celje, 23. febr. Izvirno poročilo.) Minister za trgovino In obri dr. Kukovec, ki se Je mudil na potu v Pariz in London da* ne s v Celju pri svoji rodbini, Je sprejel so-trudnika vašega lista O namenu svojega potovanja na Angleško Je izjavil g. minister med drugim: »Angleška vlada me je po. zvala, naj prisostvujem otvoritvi velike angleške industrijske razstave. Vabilu sem se odzval tem rajše, ker bomo ob tej priliki razpravljali o ureditvi trgovskih odnoša-icv med Jugoslavijo In Anglijo.« Na vprašanje, ali pride morda do gospodarske pogodbe med obema državama, Je odgovoril g. minister; >0 tem vam danes ne morem še ničesar gotovega reči. Na vsak način pa se bodo vršila temeljita posvetovanja. Razpravljal bom tozadevno več dni z angleškim ministrom za trgovino, sestal pa se bom tudi z ministrskim: predsednikom Lloyd Georgo-om.* Minister dr. Kukovec odpotuje iz Celja 2e danes. Na Angleškem se bo mudil osem dni Uvodno delo razmejitvene komisije z Italijo. razmejitvena komisija pri predsedniku deželne vlade. Včeraj popoldne so vsJ člani razmejitvene komisije službeno posetili R. dr. L. Pitamica kot predsednika deželne vlade. Prisotni so bili za našo delegacijo kr. general Maister m polkovnika Ječmenič in Daskalo-vič. za italijansko delegacijo pa gg. general Vacchelli in polkovnik Garibaldi. Predsednik vlade je tekom po- poldneva vrnil obisk gg. delegatom. Prve seje razmejitvene komisije, v kateri so, v nasprotju z razmejitve« no komisijo za severne meje. samo zastopniki Jugoslavije in Italije, ne pa tudi ostalih antantinih držav, bodo posvečene formalnostim. Zato še za prihodnje dni ni pričakovati meritornih razpravljanj. Omejitev tiskovne svobode za prehodno dobo. Glasovanje o svobodi vere odloženo. Beograd. 23. febr. (Izvirno poročilo.) Današnjo sejo ustavnega odseka otvori predsednik dr. Ninčič ob <] in pol dopoldne. Glasovanje o členu 13 se odgodi. — Dr. Vošnjak tze-miioradnik) predlaga svobodo izražanja misli. — Nato preide odsek na razpravo o členu 14 vladnega načrta ustave. — Republikanec Gjono-vič zahteva popolno svobodo tiska. — Dr. Dulibič (klerikalec) vidi ne-sklad med Členoma 87 in 14 ustavnega načrta. Govornik zahteva, da se miadina ščiti pred čitanjem slabe literature. — Dr. Tomljcnovič (de- mokrat) izjavlja, da mora biti ustava Izraz razmer, v katerih se nahaja država. V imenu demokratsko - radikalne skupine stavlja predlog v novi redakciji, po kateri bodi tisk svoboden in začasno neznatno omejen. Omejitev naj traja le toliko Časa, dokler se ne ustalijo razmere v državi. — Komunista dr. Živko Jovanovič in Markovič se protivita vsaki cenzuri. — Po govoru ministra pravde Ojuričiča se člen 14 sprejme v novi redakciji demokrata dr. To-mljenoviča. — Seja se zaključi ob 1 popoldne. Romunija se pridruži protimadžar-skemu bloku. LDIJ Bukarešta. 23. febr. V senatu Je minister za zunanje posle Take .Ionescu, govoreč o zunanji politiki Romunije, izjavil, da je brezpogojno proti povratku Habsburžanov. Med Romunijo in Rusijo ni no- benega vojnega stanja. Pogajanja z Rusijo se bodo vršila v Revalu. Met, Romunsko, Poljsko in Češkoslovaško obstoji pogodba za zajamčenje Izvedbe določb trianonskega miru. Dobrudža ostane romunska. VLADA NOVEGA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA. LDU Pariz. 23. febr. Po poročilih iz Washingtona je Harding takole sestavil svoj kabinet: državni tajnik Charles Hughes, zakladni minister Andre William Smeylon, vojna NVindgate, poljedelstvo Mauricc Wallaee. notranje posle Albert Fali, pošta in brzojav Willim Hays, mornarica F.dwin Deuby, delovno ministrstvo James John Davis, trgovina Hoover. AMERIKANCI IZSTOPILI IZ DUNAJSKE REPARACIJSKE KOMISIJE. LDU Dunaj, 23. febr. Kakor poročajo večerni listi, je oficiozni zastopnik ameriške delegacije v avstrijski sekciji reparacijske komisije ua Dunaju, polkovnik Smith, na včerajšnji seji sekcije prebral izjavo, v kateri poudarja, da je ameriška delegacija že doslej imela samo ofici-t zen značaj in da se zdi njegovi vladi iz obzirov napram prihodnjemu predsedniku potrebno, da se opusti še ta oficiozni značaj. Zato je prejel pd svoje vlade nalog, da zapusti ameriška delegacija reparacijsko komisijo na Dunaju. Po svečani poslo-J® ameriška delegacija zanu-stua posvetovalnico. SPREMEMBA STATUTOV ZVEZE NARODOV. LDU Pariz, 23. febr. Svet zveze narodov je izpopolnil odbor za iz-premernbo dogovora zveze narodov. Odbor bo štel 11 članov. Svet zveze narodov je proučavanje mandatov v Mali Aziji pridržal za svojo prihodnjo sejo. / TUDI ANGLIJA ZA REVIZIJO SE-VREŠKEGA MIRU? Rim. 23, febr. (Izvirno poročilo.) Londonski dopisnik Agenzije Steiani javlja, da je angleški ministrski predsednik Lloyd George nasvetoval gtškemu ministrskemu predsedniku Kalogeropulosu, naj zniža grške zahteve. V tem pozivu vidijo nekateri, da se Anglija strinja s tem. da se revidira sevreška mirovna pogodba. NEPOPUSTLJIVOST FRANCIJE V VPRAŠANJU ODŠKODNINE. Pariz, 23. febr. (Izvirno poročilo.) Minister t.oucheur je pred od- petovanjem v London izjavil, da niti en niti min. predsednik ne bosia pri razgovorih popustila v vprašanju odškodntne. ki se je enkrat definitivno določila. Glede načina plačevanja pa bi se dalo govoriti. TRST - SVOBODNA LUKA. 1 LDIJ Rim, 23. febr. Vlada je skle-’ nila proglasiti Trst za svobodno luko PORAZ PrUJSKE NEMŠKU-TARIJE. Ptuj. 23. febr. (Izvirno poročilo.) Pri ljudskem štetju so našteti v Ptuju 4447 oseb. Od teh je priglasilo nemški materni jezik samo 579. ZA UREDITEV CERKVENIH MEJ. LDU. Rim, 23. febr. Zastopnik Jugoslavije ori Sv. Stolici je državnemu tajništvu Sv. Stolice dal na znanje novo notranjo ureditev kraljevine in je izrazil željo svoje vlade, naj bi se cerkvene meje spravile v sklad s političnimi. POGAJANJA Z MUSLIMANI. LDU Beograd. 23. febr. Včeraj so dospeli v Beograd člani ustavnega odseka, ki pripadajo muslimanskemu klubu, in sicer Sakib Korkut. dr. Alif Hadžikadič, Velija Sadovič in Dervlš Omerovič. Počakali bodo na odgovor Pašiča, kateremu je muslimanski klub izročil spomenico o vstopu muslimanskega kluba v vlado. Vlada se še ni izjavila o razdelitvi in velikosti pokrajin. To je glavni razlog, da se ne more začeti s pozitivnim deJom. Vse dosedanje zahteve muslimanov, da se stvori šlrja koalicija, so bile zavrnjene. Ker je dobil klub od strankine konference, ki se je vršila v Sarajevu, svobodne roke, bo počakal, da izrazi g. Pašič svoje mnenje o muslimanskem načrtu. Kolikor se da doslej sklepati obstoji v muslimanskem klubu volja, da se doseže sporazum in da so pripravljeni muslimani v to svrho popuščati. SEJE KLUBOV. Beograd, 23. febr. (Izvirno poročilo.) Danes popoldne imajo seje demokratski. radikalni in zemljorad-nički klub. Popoldne bo tudi konfe-lenca med zemljoradniki ln zastopniki vlade. KRASIN POOBLAŠČEN. DA PODPIŠE POGODBO Z ANGLIJO. LDU London, 23. febr. »Daily Chronide« poroča iz Rige, da je so-vietska vlada pooblastila Krasina, da podpiše angleško - rusko trgovinsko pogodbo. RUSKO-KITAJSKA VOJAŠKA ZVEZA. LDU. London. 23. febr. Vladi v Pekingu in Moskvi sta podpisali vojaško obrambno konvencijo. PROTIBOLJŠFVIŠKI POKRET V UKRAJINI. LDU Pariz. 23. febr. »Journal de Bologne« javlja: Protiboljševiško gibanje sc širi po vsej Ukrajini. V Baru je skupina oboroženih kmetov napadla boljševiško poverjeništvo in komisijo za gospodarsko vzpostavo. KONČNI RfSjULTAT PRUSKIH VOLITEV. LDU Berlin. 23. febr. p0 številkah voditelja nemških državnozborskih volitev so dobile posamezne sfanke. vštevši mandate za Got njo š'ezijo. nastopno število glasov: Večinski socialisti m mandatov, (doslej 145). centrum 83 (94), demokrati 25 (65). nemški nacionalisti 73 (50). neodvisni socialisti 28 (23), nemška ljudska stranka 56 (21), komunisti 30 (0). gospodarska stranka 2 (0). Welfi in Slesvig-holsteinci h (4). Skupno število mandatov znaša tedaj 414 (doslej 402). RAZŠIRJENJE PRUSKE VLADE. I DU Berlin. 22. febr. Povodom pogajanj glede razširjenja koalicijske vlade na Pruskem, kakor tudi v vsej državi, piše »Beriincr 1 age-blatt« * Vsa verjetnost govori za to, da pride v najkrajšem času v državi in na Pruskem do obsežne koalicije, ki bo segala od nemške ljudske stranke preko centruma in demokratov do večinskih socialistov. »Vos-sische Zeitung« označuje kot zelo težak slučaj, da sta državna in pruska vlada tako mulo homogeni. Anglija in Rušila. Neznatno vest objavljajo Usti. Človek, Id ne zasleduje dogodkov svetovne politike, ji ne bo posvečal nobene pozornosti. Vest se glasi: »Angleški ministrski svet le sklenil nadallevatl pogajanja z Rusijo radi vzpostavitve trgovinskih odnošajev.« Kaj malo je, kar te besede na videz povedo. Saj je danes ugotovljena stvar, da Rusija nima veliko tega, kar bi nudila Angliji za zameno za njeno blago, ki ga krvavo potrebuje In ga tudi Anglija mora lzvaža'1. Za trgovino kot tako tedaj ne gre, temveč za čisto nekaj drugega in to je ono, kar le tako važno, važno pred bližajočo se po-mlatilo In njenimi že čisto brez vsega hinavstva ln sramu obetanimi vojnimi poho-di. Dogodki med Anglijo ln Rusijo na zunaj trgovskega značaja, so v resnici politična zadeva prvega reda. Svoječasnc dogovore a Kraslnom Je moral I.toyd George prekiniti pod pritiskom močnega odpora angleškega tiska, za katerim stoje angleški kapitalisti, ki so posojali carskim vladam, in pa pred vsem vsled vedno večje boljševlške propagande v Perziji, v Afganistanu In sami Indiji, srcu angleškega bogastva. Z ozirom na to Ju stavil I.Ioyd George ruski vladi sledeče pogoje: Anglija sklene z Rusijo trgovsko pogodbo, pod pogojem, da se ruska vlada zaveže, da ne bo ničesar storila, kar bi moglo krhati augleško moč v obmejnih deželah ln angleških kolonijah. Na te pogoje je odgovoril Clčerln sledeče: Rusija se zaveže, da ne bo delala nobene sovražne propagande niti podv/emala kakšne druge akcije, ki bi bila naperiena proti angleški vladi v Aziji, posebno Mali Aziji, Perziji, Afganistavu In Indiji, toda In pod pogojem, da se tudi angleška vlada zaveže, da ne bo naperjala Iz teh dežel nekakih sovražnosti proti sovjetski vlaJI. Dalje; angleška vlada se mora zavezati, da se ne udeleži nobene akcije tujih držav proti Rusiji In da sc sploh ne bo utlkala v stike sovjetske vlade z drugimi državami. Pri tem bi angleška In ruska vlada medsebojno pripoznal! neodvisnost Perzije, Afganistana In ozemlja, na katerega se razteza moč turške narodne skupščine. Z ozirom na te Clčertnove pogoje postaja trgovski dogovor med Anglijo In Rusijo politična pogodba. Rusija zabteva angleško nevtralnost za slučaj vojne Rusija s kako državo. Ce gre Anglija na rus«« predloge, je to priznanje ruske vlade. S tem pa stopajo namere Francije, ki Išče v«, jakov povsod v Srednji Evropi, v čisto drugačne okolnostL Kajti teško bo Franciji voditi vojno brez Anglije. In kakšnega na-zlranja je Anglija, kaže uvodoma omenjeni sklep ministrskega sveta, ki se skoro more smatrati za pozitiven odgovor na Clčertno-vo vprašanje, Ce pa le ta sklep smatrati za pozitiven odgovor, st lahko oddahnem? tudi ml »kolonisti« v Srednji Evropi. DR. I3ENES NA POVRATKU. LDU Pariz, 23. febr. Češkoslovaški minister zunanjih poslov dr. Beneš je sinoči odpotoval v Prago. IRSKI NAČRTI. LDU London, 23. febr. V spodnji zbornici je govoril glavni tajnik za Irsko o politiki angleške vlade na Irskem in dejal, da je vlada odločena. potlačiti nasilstva sinfajnovcev. Pri hišnih preiskavah v irskem vrhovnem poveljništvu so našli načrt za teroristično akcijo na Angleškem in Skotškem Načrt predvideva raz-rtišenje ladij, uničenje brzojava in telefona. razdejanje rudnikov in vodovodov. upepeljenje poslopij in uničenje žetve. V spomenici se govori tudi o 30.00(1 funtih Štcrlingov, ki bi jih zbrali v Ameriki irski prijatelji in ki naj bi služili v nabavo potrebnih sredstev, da se ta načrt izvede. Z izvedbo tega načrta poverjene osebe se poživljajo, naj se ne dajo oplašiti, tudi ako bo treba žrtvovati življenje. LDU Dublin, 23. febr. Iz petih različnih krajev na Irskem se javljajo novi zavratni napadi iz zasede •la redarje. Pri tem sta bila dva redarja ubita, šest pa jih je ranjenih. NADALJEVANJE SPOPADOV MED FAŠISTI IN SOCJJAL1STI. LDU Milan. 23. febr. Listi poročajo, da se množe spopadi med socialisti in fašisti. V Bariju je bilo mnogo ranjenih. Fašisti so pretepli socialistična poslanca Asinara in Cam-panilija. '1'udi v mnogih krajih province Verona je prišlo do si>oj>adov, pri katerih so streljali i/. revolverjev. OlTAR IN SLIKA LAVRETAN-SKE MATERE BOŽJE ZGORELA. LDU Lorctto. 23. febr. Vsled požara, ki je prejkone nastal zaradi kratkega stika v cerkvi v Lorettu, je uničen oltar in podoba Matere božje. ZNIŽANJE CEN ANGLEŠKEMU PREMOGU. LDU London. 23. lebr. Posestnih! premogovnikov v Walsu so sklenili, da znižajo ceno za Izvozni premog od 31. marca dalje cd 59 šilingov na 57 šilingov 14 pene. STRAHOVIT VIHAR V NEVV JORKU. LDU VVashlngton, 23. lebr. Ledeni vi-har, ki le ponoči od sobote na nedeljo divjal na atlantski obali, je zahteval 7 žrtev v New Jorku. Mesto St. Johna na Novi Fund-iandiji je po vihariu hudo trpelo. Palača katoliškega nadškofa se je vnela. On sam iu sostanovalci so a) komaj rešili življenje. Po. žar le nastal po prevrjenl svečL POGAJANJA ZA UKINJENJE SEKVESTROV. LDU Beograd, 22. lebr. Avstrijski delegati, ki so prišli v nedeljo v Beograd, da so pogajajo o vprašanju uklnjenja sekve-strov nad posestvi avstrijskih državljanov, ao imeli danes popoldne svojo prvo sejo. BORZNA IS TRŽNA POROČILA. 23. februarja. Valute in devize Zagreb: Berlin 246—247, Italija 546—547, London 573—577, New Jork 146 147, Pariz 1080—1085, Praga 187— 187.3U, Švica 2425—2500, Dunaj 20.50—21. Valute; Ameriški dolarji 144.50—144.75, avstrijske krone 0—24, bolgarski levi 170—0. francoski Iranki 1055—1065, napolcondorl 493 — 495, nemške marke 240—242, italijanska Hrt 529.50—532. Beograd: Valute: Ameriški dolarji 35JS0—36.50, angleški luntl 142—143, francoski franki 267—269, Italijanske lire 134 dc 135, romunski leji 49—49.50, bolgarski levi 44—45. nemške marke 61—61.50, češkoslovaško krone 45.50—46.50, avstrijska krone 5.50—6, napolcondorl 124—125.25. — Devize: London 145—145.50, Pariz 0—271, Ženeva 610—615, Solun 350—355, Praga 47—47.20, Dunaj 5.30—5.35, Berlin 62 do 62.50, Milan 136—137. Dunaj: Ameriški dolarji 703—70>, nemške marke 1167—1173, angleški luntl 2745—2765, Iraneoskl Iranki 5115—5155, italijanske lire 2575—2595, jugoslovanski dinarji 187840—1898.50, poljke marke 82.46 do 84.40, švicarski Iranki 11.725—11.775, češkoslovaške krone 886.75—892.75, madžarske krone 135.75—137.75. Praga: Nemške marke 130.25, švv carski Iranki 1313.50, Italijanske lire 287, francoski Iranki 575.50, ameriški dolarji 77.75, jugoslovanski dinarji 204.50, avstrijske žigosane krone 10.75, poljske marka 7.60. C u r I h : Berlin 9.90, New Jork 603.50, London 23.45, Pariz 43.70, Milan 22.02, Pra. ga 7.50, Budimpešta 1.17*/*, Zagreb 4.20, Varšava 0.75, Dunaj 1.30, avstrijske žigosane krone 0.90. Efekti. Zagreb: Efekti. Banka za Primor]« 0—1020, Banka za trgovino In Industrij« 373—0, Eskomptna banka 1470—1480. Ve-rtsijskl zavod 595—598. Poljedelska bank« 100—102, Hipotekarna banka 315—322, Kreditna banka 820—0, Trgovinska banka 272 do 273, Jadranska banka 1810—0, Jugoslovanska banka 550—560. Llublianska kredit-n banka 900— 905, Narodna banka 610—643; Prva hrvatska štedlonica 9150—9200. Rl-Ječka pučka banka 410—417, Srpska banka 745-750. ____ I KDOR JUGOSLOVAN, TA MATICE ČLANI Narodna cerkev. Misli naprednega inteligenta. Sobotni kravali v ljubljanskem »Mestnem domu« so za par ur obrnili pozornost nase. Predmet prepira, ne debate, je to pot pojav narodne ccrkve. ki pri nas doslej še ni mnogo zanimal javnosti. Pač pa je gibanje za narodno cerkev vzbudilo mnogo pozornosti na Hrvatskein in Se več na Češkem, kjer je zavzelo vse večji obseg. Kdor pozna duševno razpoloženje današnjih dni. ne more računati, da si bo pridobil pojav narodne cerkve, posebno popularnost. Sobotno predavanje g. Miloševiča bi v Ljubljani in ostali Sloveniji bržčas ne razburjalo duhov, če ne bi bile nahujskano - cgorčcne ženske izzvale znanih kravalov. Bilo pa bi napačno pripisovati to nezanimanje svobodomiselnega občinstva morda kakemu miselnemu preobratu v smeri katoličanstva. Ne; svobodomislec, ki se je odvrnil od katoličanstva. je s tem obračunal tudi z vsako drugo konfesijo. Za odklonjene dogme katolicizma ne išče nadomestila v dogmah pravoslavja ali kakoršnegakoliže drugega vero-Izpovedanja. Ako se odreče eni. vladajoči konfesiji. ostane pri negaciji; tudi nove. čeprav narodne cerkve sc mu v jedru irelevantne. Le ako ga dovedejo do tega politični nagibi, bo ravnal drugače. Kajti modema doba ni naklonjena nastajanju novih ver vsaj ne ver po starem vzorcu. Nekateri so videli možnost nove vere v socijalizmu In v najnovejšem času zopet komuni-*mu. Ali obema manjka etična črta, zato morata nujno ostati le politični formuli. To spoznanje Je odsevalo tudi Iz predavanja g. Miloševiča. On ni pie-dlral za formalno narodno cerkev in se je obrali celo naravnost proti onim svojim tovarišem hrvaškim, ki hočejo nekako nacijonaliziranje Katoliške cerkve. Zato pa je postavil program emancipacije od vseh kon-fesij. program notranjega duševnega (etičnega preporoda. —★— Pismo iz Prage. Praga, 19. febr. 1921. Razburjenje zadnjih dni — radi ljudskega štetja — se nadaljuje. Nemci besne in so včeraj, ko se je obravnaval stanovanjski zakon, napravili mal izpreliod iz zbornice na zrak, na kar so se pokrepčani vrnili In razgrajali, kakor bi bili v beznici. O stanovanjskem zakonu sem vam že poročal. Prav takšno pozornost vzbuja zakon, s katerim se z julijem mesecem oproste poljski pridelki vezane trgovine in začne nevezano gospodarjenje ž njimi, toda le fod pogojem, da bo do 15. junija oddana potrebna množina pridelkov državi na razpolago. Ostalo bo pri starem le glede sladkorja in sladkorne pese. Če se uredi prehrana, bo to dober korak naprej v konsolidacijo, kajti marsikakšna kriza v vladi je Imela svoj izvor ravno v tem vprašanju. Dejal sem, da traja razburjenje, ki se je začelo z ljudskim štetjem, naprej. Mislim na gibanje, ki stremi za izstopom iz cerkve. Geslo »obračun z Rimom« ne imponira vsem. In sam minister Bcneš kaže, da je drugačnega mnenja v tej točki, kot agitatorji. V času najhujše proticer-kvene agitacije konterira Beneš s papeževimi diplomati, dasiravno je sam brez konfesije. Njegov korak odobravajo »Narodni Listy«, glasilo večine buržoazne inteligence, ki po-vd a rja jo. da je papeštvo mednarodno priznana velesila. Z vsemi atributi Buverenitete. Ne sme se pozabiti. pravijo »Narodni Listy«, da je 90% Cehoslovakov pač v rimsko katoliški cerkvi in da je stvar danes druga kot je bila po Beli gori. Proti tej večini z nasiljem rešiti vprašanje razmerja cerkve in države bi ne bilo demokratično. Rešitev mora biti sporazumna. Slično kot »Narodni Li-sty« piše tudi »Tribuna«. C—y. —★— Ruska emigracija. Danes so Rusi raztepeni po celem svetu. Tudi v zapadnih pustinjah Argcntinije in južne Amerike najdemo danes ruske kolonije. Ruska emigracija je tipična politična emigracija. Do boljševiškega prevrata so Rusi redkokedaj zapuščali svojo domovino. Toda boljše-viški režim je prisilil ruski narod, da je vrgel stotisoče in stotisoče svojih ijttdij. posebno inteligentov. na vse Konce sveta. Središče inteligentnih ruskih beguncev je Francija, ki je vsled svoje odločne protiboljševiške pozicije vplivala na izseljence najbolj pri-vhčno. Po približni statistiki se nahaja danes v francoski republiki okoli 175.000 ruskih beguncev, naseljenih po celi državi, predvsem pa v Parizu samem. V Parizu in okolici je nastalo takorckoč malo rusko mesto, ki šteje vsaj 40.000 prebivalcev. V njemu živi cvet ruskega begunstva. najboljši pisatelji, pesniki, igralci, slikarji in številni drugi umetniki. S Parizom konkurira Berlin, kjer so se predvsem zbrali ruski germanofili. Emigtacija v Berlin je šla po večini preko zapadne ruske meje za nemško vojsko, ko se je ta umikala iz zasedenih ozemelj. — Precejšen del beguncev je prišel v Nemčijo preko Poljske in ostalih mejnih držav. Danes je v Nemčiji nad pol milijona Rusov. Ta množina je razumljiva, ker se je Nemčija obnašala na-pram Rusom še precej dobrohotno in jim je dovoljevala naseljevanje. Mnogo Rusov živi v Poljski in v Oimejnih pokrajinah Rumunije (sko-ro cel milijon). Gmotne razmere ruskih beguncev v Poljski so izvan-redno slabe, ker tamkaj so se ustavili ponajveč revnejši sloji, katerim ]c primanjkovalo sredstev za na-daljno pot. Slovanske zemlje na Balkanu so za mnoge begunce iz južne Rusije postale nova domovina. V Jugoslaviji jih imamo preko 50.000 in v Bulgariji se jih nahaja skoro ravno toliko. Gmotne razmere Rusov na Balkanu so prilično dobre, ker jim nudijo države same precejš- njo pomoč. Carigrad so Rusi skoro zasedli. Povsod se sliši ruska beseda, povsod se vidijo ruski obrazi. Toda gmotne razmere ruskih beguncev v Carigradu so obupne. Med 75.000 Rusi, ki žive danes v turški prestoli-cl, bi se s težavo našlo nekoliko tisoč takih, ki žive na svoj račun. — Ostali — proletarijat proletarijata — žive od slučajnega dela, ali pa na račun francoske dobrodelnosti. V podobnih razmerah se nahaja tudi 60 000 mož b roječa Wrangiova armada. ki je vtaborjena na otoku Lemnosu in polotoku Galipoliju. V Češkoslovaški republiki je Število ruskih beguncev primeroma s številom v tujih državah malenkostno. Važno pa je. da izdajajo tam »eseri« (ruski socijaln! revolucionarji. nekaki ruski narodni socija-lioti) svoj centralni list »Voija Rossije«. Poleg tega se nahajajo ruski begunci v manjšem številu tudi v Fgipfu, Tunisu, (rusko ladjevje v š‘evilu 30 bojnih ladij jc zasidrano v Biserti) na Grškem, na Madžar-J sKem. v skandinavskih državah, na I Japonskem in v vseh obmejnih dr-I žavah. ki so se stvorile na robu biv- —B———— 'Pi— S 8M MH še ruske države. Povsod živi večina ruskih begrncev v slabih materiiel-nih razmerah in trpi deloma najhujšo bedo. — — n. ★— Tudi eden iz Koroške. Maribor, 21. februarja. Ootovo bo Sc vsakemu poštenem.! slov. Korošcu v dobrem spominu, s kakšn'-ml podlimi sredstvi se je agitiralo pred glasovanjem v coni A za N. Avstrijo. Ni zadostovalo samo da so strahovali naše lahkoverno ljudstvo za to dobro plačani domači nemčurji, navadno znane največie propalice človeške družbe kakor hotelski tati i. dr., najeli so za ta izdajalski posel uKih agitatorjev tudi še iz drugih krajev. Žaiihog znašle so se celo v Jugoslaviji take brezvestne propalke, katere so pod pretvezo, da gredo v pl 'Iscitno ozemlje po trgovskih poslih, v r Splita poročajo: V torek, na dan obletnice Washingtonovega rojstnega dne, so vsi Javni uradi ter amerikanske in italijanske vojne ladje razobesile zastave. Popoldne so b:li oddani častni streli. Podpredsednik pokrajinske vlade Desnica Jc na vojni ladji »01ymp!a« t posetil ameriškega admirala Andrevvsa in mu čestital. Pollaki Čistilo radikalno. Poljska vlada Je ustavila edina nemška časopisa »Pose-ner Tagblatt« in »Posener VVarte«, kJ pa zdaleka nista pisala tako sovražno proti poljski državi, kakor piše n. pr. »CillteJ' Zeitung« proti Jugoslaviji. Gospodarstvo. JUŽNA ŽELEZNICA. Te dni je krožila po časopisju vest. da je prešla večina delnic južne železnice v Italijanske roke. Ako ta vest morda še ne odgovarja resnici. je vendar jako verjetno, da Ita-1 ja teži za tem ciljem, da bi na ta način dobila večino v upravnem svetu in s tem neposredno odločilno besedo glede prometne in tarifne politike. Ni treba še le povdarjati, da bi bilo to zelo nevarno orožje v rokah Italije, ki bi položaj izkoriščala na svojo korist In posebno na korist Trsta, na očito škodo naše države, ki bi bila celo na progi, ki teče po našem ozemlju, bila izročena na milost in nemilost italijanskemu »sacro egoismo.« Posledice bi čutila naša mhda industrija in trgovina. Merodajni krogi v naši državi morajo biti torej na straži proti italijanskim spletkam, sicer doživimo tudi v tem oziru kak Rapallo. Pisalo se je tudi o tem. da namerava naša država odkupiti del proge na našem ozemlju, ali točnih vesti šmarno. Pač pa so se vršili na Dunaju razgovori med interesiranimi državami, ki so se pa vrteli le okoli vrrašanja, kako bi se saniralo obupno finančno stanje južne železnice. katere celotni obrat izkazuje velik deficit, dočim je obrat na našem delu proge aktiven. Neopravičena je torej zahteva, naj naša država, kate-ta s svojimi višjimi tarifami znatno prispeva k dohodkom južne železnice. daje še posebne prispevke za saniranje družbe, a nazadnje riskira, da pride vsa uprava v italijanske roke. Da se Izogne naša država ti dvojni nevarnosti, bo pač morala vedno bolj resno misliti na to. da odkupi proge na našem ozemlju. To pravico ima država na podlagi določbe stavbne koncesije. Ta pravica je vknji-žena v železniški knjigi na korist stare Avstrije ter je prešla glede prog na našem ozemlju samoumevno na našo državo. Te pravice se bo morala prej ali slej naša država poslužiti brez ozira na italijanske spletke in na pritisk francoskih delničarjev, ki bi raje videli, da se južna železnica subvencijonira, nego da se podržavi. * HMELJSKO TRŽIŠČE. Zateč, 21. februarja. (Izvirno poročilo.) 2200—2300 češkoslovaških kron (3850-4025 naših kron) za 50 kg. Razpoloženje prijetnejše. Vsled *• . apustljivosU producentov mato prometa, Norimberg, 20. februarja. (Izvirno poročilo.) Hallertauski krneli do 2000 nemških mark (okrog 4800 naših kron) za 50 kilogramov. Ostale vrste po 1200—1800 man k (2880—4320 naših kron) za 50 kg. Žalec, 23. februarja. (Izvirno poročilo.) Ni prometa. ★ + Ljubljanski veli'd Belem. Na sedi, W se Je vršila na inicija.t. >o trgovske in obrtniške zbornice, zveze obrtnih zadrug ter oddelka ministrstva za trgovino ta Industrijo pri deželni vladi, so se interesirani krogi soglasno izjavili za prireditev vzorčnega sejma v letu 1921 v Ljubljani. Sejem se bo všU od 6. do 21. avgusta. Ze na prvi poziv se Je priglasilo okoli 200 tvrdk. Priprave za veliki sejem so v polnem teku. + Proti tihotapljenju nežlgosanlh bankovcev v okupirano ozemlje. Naše finanC-no ministrstvo Je naročilo vsem ob-lastem v obmejni coni, da v času, ko bodo Italijani evakuirali nam pripadajoče ozemlje, skrbno pazijo na to, da o« bodo tihotapci vti- hotapili nežigosanih bankovcev v to ozemlje. Gotove osebe namreč čakajo na ta tre-notek in imajo v ta pripravljene ogromne svote nežigosanih bankovcev. + Povišanje železniških osebnih tarll v Nemčiji. S prvim Junijem t. 1. se povišajo v Nemčiji železniške osebne tarife teko, da bodo znašale za vsak kilometer za 4. razred 13, za 3. razred 19.5, za 2č razred 32.5 la za 1. razred 58.5 pfenigov (1 pfenig — 2.4 vin.) + Znižanje cen nemškega sirovem železa? Po padcu cen luksemburškega železa se pričakuje, da bodo sedaj padle cene tudi nemškemu sirovemu železu, vendar, kakor piše »Rheinisch - VVestfSlischo Zeitung«, ne v toliki meri kot se splošno pričakuje. 4- Berlinski živinski sejem. 16. februarja so pripeljali na sejem 710 komadov goveje živine, med temi 308 bikov, 43 volov, 359 krav, 903 telet ter 670 ovc. 37S6 svinj in 106 koz. Najbolj so sc kupovala teleta in ovce. + Izvozne omclltve v Švici. Narodtu svet je odobril v Imenskem glasovanju polnomoč zveznemu svetu, da ta Izda odredbo izvoznih omejitev. Vsako dovoljenia naj se objavi v oficlielnem zveznem organu In v uradnem trgovinskem listu. Prestopki Izvoznih omejitev se kaznujejo t globo do 10.000 frankov ta enim letom za* pora. + Zboljšanje v angleški tekstilni Industriji. Tekstilne tvornice Palsley so zopet uvedle normalni delavni čas. + Zamenjava bankovcev v Madžarski. Po Izjavi madžarskega finančnega ministra dr. Hegeduša se začne v Madžarski zamenjava bankovcev 1. maja. V prvem mesecu bodo odtrgali od vposlanih zneskov 3%, v drugem 15%, v tretjem ps 25%. Po 1. avgustu se ne bo več zamenjavalo. + Popravljanje romunskega železni* materljala v Nemčiji. Romunska železniška uprava je stopila v pogajanja s neko nemške - romunsko družbo, da so Izroči Železniški materijah nemškbn tvrdkam v popravo. + Avstrijski uvoz In Izvoz v L 192*. Statistika avstrijskega uvoza v pretečene® letu le sledeča: 31,170.000 metr. stotov premoga, 2.645.000 žita, 1,990.000 moke, 1.206.000 krompirja, 774.000 sočivja, 154.000 piva, 728.000 vina, 790.000 Jestvin, 572.000 mineralnega olja, 42.000 bombaže-vine. 410.000 cementa, 263.000 surovega železa, 161.000 železnih polfabrikatov, 350.000 železnih izdelkov, 188.000 strojev, 160.000 soli, 688.000 kemikalij In 468.000 odpadkov Iz Avstrije se je pa izvozilo: 3.300.000 lesa, 623.000 magnezita, 1 milijon 223.000 rude, 140.000 sladkorne pese, 716.000 papirnatega blaga, 75.000 hišne oprave, 775.000 železa, 388.000 železnih polfabrikatov, 608.000 železnega blaga, 83.000 neplemenitih kovin, 235.000 strojev, 101.000 vozil, 431.000 kemikalij, 70.000 vžigalic in 510.000 metr. stotov odpadkov. + Panamski kanal šteje 6 zatvornlc, 3 na vsaki strani, katere dovažajo med dvem morjem vodo 24 m 90 cm visoko. Vsa doJ-žina znaša 78 km med Cristobalom na an-t’lskem morju in Balbovom (Panama) na tihem oceanu. Globočina kanala omogočuje prevoz ladijam, ki se poglabljajo do približno 12 m. Za ta kanal, ki se je otvorll le. ta 1914 se Je predvidjalo promet od 5—6 mflijonov ter na leto, dočlm Je promet do danes dosegel že približno 8 milijonov ton ozir. naklado od 800.000 železniških vagonov. Število ladij, ki vozijo skozi panamski kanal, znaša na leto čez 2000. + Švedska zunania trgovina. Vrednost švedskega Izvoza v 1. 1920. se ceni . na 2294 mflijonov švedskih kron, vrednost uvoza pa na 3373 milijonov šv. kron. Od-I govarjajoče številke za 1. 1919 so bile 1576 | milijooov. otiroma 2534 mtUlotvov 5v. kron. Dnevne vesti. — begunci, čistite sami svoje vrste! Proti nesrečnim beguncem že itak vlada v javnosti sebična ani-moznost, ki jo naše časopisje le težki' blaži. Zato je dolžnost teli nesi cčnili rojakov, da sami strogo nad-z< rnjejo svoje vrste ter vsakega sar-ievoa, ki dela sramoto, brezobzirno juvijo. Človek, ki se izd^a za koroš-l,r>Ka begunca, pri teni pa kriči po J-jubljani »VVindische Hunde« ter grozi, da bo vsakega Kranjca ubil, ki se ookaže na Koroško, gotovo ni vreden zaupanja in usmiljenja. Tako ie nastoral te dni v Kolodvorski ulici neki Valentin Frešan. Nedavno smo dobili sporočilo, da službuje med nami oseba, ki je za časa plebiscita na Koroškem odločno delovala Moti naši državi in za Nemce. Zakaj se taki ljudje ne označijo z imenom, da jih naredi naša javnost nemogoče? To bi gotovo bilo v korist naši narodnosti, državi in poštenim beguncem samim. — Kal pa društvo političnih preganjancev? V tem pogledu je skoraj že leto dni sumljiva tišina. Predsednik je odstopil (zakaj?), a tudi ostali odbor se ne gane. Prvotne obljube so res marsikoga privabile, da se je prijavil med politične preganjance. čeravno je morda le imel označbo političnega osumljenca brez nadaljnih posledic. Toda Kaj druze-ga ie glede tistih, ki so jih vlačili mesece in leta po internacijskih taboriščih in po ječah zgolj zaradi nji, hovega jugoslovanskega prepričanja in delovanja ter so pri tem trpeli na zdravju in premoženju. Za te narodne trpine se mora najti zadoščenje. Zato je ravno potreba, da začne društvo delovati, da znova za-'.nteresira Boejjrad. — Posledica Radičeve hu]s!0 K, Kcmelnik 12 K, dr. M. Prege, 20 K, Kresnik 10 K, S. Vihar In kron, R. Vihar 20 K, I. Mravljak 10 K. Klarman 20 K, Josip Urbič 10 K, C. Mravljak 10 K, O anar 10 K. J. Sari 10 K, nečitljiv 6 K. — Skupaj I2N4 K. — Podporno društvo slepih v Ljubljani pr iva tem potom vse slepe v Sloveniji, ki še niso člani imenovanega društva, da bi takoj vložili prošnjo za sprejem. Vstop v to društvo je za slepe zelo važen.. Pojasnila daje In prijave sprejema: »Podporno društvo slepih« v Ljubljani, predsednik G. F. Jurasck. VVolfova ulica 12. Statistika kato iške cerkve. Najnovejši papežev almanah za leto 1921. izkazuje 53 kardinalov, 16 kardinalnih dijako-nov, 14 patrijarhov, 24 nadškofov, 917 škofov. Papežev diplomatični zbor šteje 5 veleposlanikov In 19 poslanikov. Lani se ,e ustanovilo 60 novih škofij. Razun naštetih rimsko - katoliških obsega papeževa stolica še 6 patrijarhov, 22 nadškofov in 40 škofov grško - katoliškega obreda. — Konstruirajoča skupščina Savcza speditera Jugoslavije se vrši 27. t. m. ob 2 popoldne v prostori!) obrtnega zbora v Zagrebu (Mažuraničev trg) s sledečim sporedom: Pozdrav načelnika; poročilo tajnika; čitanje in sprejom pravil; volitve prvega odbora; stališče Saveza napram gospodarskemu svetu, reviziji carine in reorganizaciji prometa; slučajnosti. Pristop Imajo vse protokol Irane »pedicijske in carinsko- posredniške tvrdke. Zastopa-t‘ jih morejo lastniki. prokuristi aiJ ravna tclli s pooblastilom. Za naprej prijavljene se bodo poskrbela stanovania. Vsa pojasnila in prilave daje in sprejema načei-ništvo Udruženia otpremnika I vozara. Zagreb, tvrdka S. W. Hofimann, Prcradovi-čev trg. L*uh*Jana. — Osnlvanje pravoslavne crkvene cp-štlne u Ljubljani. Pozivaju se svi stanovalci Ljubljane i okolinc, ko]i su pravoslavne vere, da dodju u ncdellu dne 27. februara u 10 č. pre pod ne u zboinicu »l)eželno«a dvorca« na osnuvattHinu skupštinu pravoslavne crkvene opštine. Pripravni odbor. — Italijansko čebljanje v Ljubljani hoče menda nadkriliti švabčarijo. NI dovoli, da imamo med seboj vse polno verižnlških »signor« in »signorin«, še žene naših infe-hgentov, ki so rojene Slovenke, se postavljajo s svojo italijanščino, da se Hm prave Italijanke lahko posmehujejo Tako je prišla te dni žena slovenskega odvetnika v trgovino, ki je last Italijana, toda trgovčeva žena se Je dobro priučila slovenščini ter jo tudi rada govori. Slovenka je začela na navzoče stranke Izzivalno ž njo govoriti italijansko. Damam, ki so tako zaljubljene v italijanščino, bi privoščili, naj gredo v kraljestvo fašistov. Drzne oskru-njevalke slovenskega značaja Ljubljane bo treba Imenoma označiti. — Ne štedlte metle la vodel Po naših uradih pogTešamo predvojne snage. Stop-niišča so pokrita s smetmi, pljuvalniki (ako so sploh) so polni stare nesnage, papirja I. t, d. Prav je, da odpravljamo avstrijski birokratizem in nagajivo pedanterijo, toda kar se tiče snage in reda pa bi bilo dobro ostati pri starem. Ako le že v uradih. Iti Jih posečaio le domačini tako bolj po »domače« skrbeli bi bilo treba za red tn snago po uradih, ki jih obiskujejo tujci, n. pr. prostori naših poverjeništev. Človoku se zdJ. da pometalo ponekod le za odstopivšimi poverjeniki. — Imenovanje pri ljubljanski polic:]!. Za okrajne nadzornike v IX. činovnem razredu so Imenovani Iv. Toplikar, Al Ljubič In Jos. Habe, za revirne nadzornike II. razreda (XI. čin. razred) pa Mat. Močnik Jo.s. Gruden In Ant. Barič. — Novo vilo bo zgradil v bližini Mar-montove ulice g. Josip Konig. Nova vlia bo stala v ulici, ki še nima imena. — Tedenski zdravstveni Izkaz ljubljanske občine. V dobi od 13. do 19. t. m. Jc bilo v Ljubljani 31 porodov, med temi sta btla dva otroka mrtvorojena. Po spolu Je bilo 13 dečkov in 18 deklic. Umrlo je v tem času 26 oseb, in sicer 14 moških in 12 žonsk. Med mrtvimi le bilo 14 domačinov, 12 hijcev In 14 v zavodih. Smrtni vzroki »o bili: živilenska slabost 2, Jetika 4, pljučnica 2, nalezljive bolezni 1, srčna hiba 3, rak 2, drugi vzroki 9, vsled smrtnih poškodeb 3. — Nalezljive bolezni so bi'e prijavljene: Škrlatinka3, trebušni legar 1 (neki vojak). — Rodni občni zbor krajevno organizacije NSS za KollzeJsVI okraj so vrši 24. t. m. točno ob 8. zvečer v strankini pisarni v Narodnem domu. Duevnl red: Poročilo funkcijonarjcv, volitev odbora in nadzorstva, političen položaj, slučajnosti. — Sokol II. ponovno opozarja na tečaj za srbohrvaščino, ki se prične v četrtek 24. t. m. ob pol 7. zvečer na realki. — 8o letnico svojega rojstva je praznovala te dni ga. Rozalija Sark, vdova po trgovcu, v krogu domačih. Čestitamo. — Ponesrečil se je jetniški paznik Alojz Nežmah, ko je hotel zakuriti peč v jetnišnici. Fkslodirala je namreč patrona, ki se je nahajala — neznano kako — v peči ter ga zadela v glavo. — Antikrist v Ljubljani. Kako so lahkoverne ženice od gotove strani »poučene«, priča dogodek, ko sta si zaradi znanega predavanja nar. svečenika Miloševiča dve taki starki na trgu s strahom pripovedovale, da je prišel Antikrist v Ljubljano, kar pomeni, da bo kmalu konpc sveta. Pri tem sta se ženici prekrižali in ena je vzdihnil-i: »Se bo nastopil, oh, da bi ljudje vsaj ne šli poslušat!« — Člansko zborovanje Splošne gospodarsko zadruge. V smislu sklepa načelstva in nadzorstva Splošne gospodarske zadruge za Slovenijo sklicuje načelstvo člansko zborovanje proda alne Ljubljana na dne 27. tm. ob 9 dop. v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o delovanju zadruge v prvem poslovnem letu. 2 Posvetovanje in sklepanje o pred-iogih za občni zbur. 3. Volitev delegaUv za občni zbor. 4. Raznoterosti. Člansko zborovanje je sklepčno, ako je navzoča najmanj ena tretjina prodajalni pripadajočih članov, odnosno eno uro pozneje ob vsakem številu. Ker se bo pri tem zborovaniu podala jasna slika o delovanju In razvo;u zadruge, vabimo, da se zborovanja zanesljivo udeleže vsi člani, zlasti ker se bode razpravljalo tudi glede razdelitvi čistega dobička. — Občni zbor »Maturantskega društva poštnih, prometnih In čekovnih uradnikov se vrši 26. t. m. pri »Mraku«. Pridite vsi! Maribor. Ruski igralci — begunci v Mariboru. Med ruskimi begunci v Strnišču je tudi več gledaliških igralcev, ki so se pod vodstvom igralke Bronskaie združili v družbo, ki bo v petek, 25. t. m. prvič nastopila v mariborskem gledališču. Igrali bodo Gogoljevo tridojansko komedijo »Ženitev«. Demonstracije Invalidov. Pred tukal- šnjtm okrajnim glavarstvom se vsako srede in soboto ponavljajo demonstracije !n-vai;dov in vojnih sirot. Po 200 do 300 revnih, sestradanih žensk prihaja z otročiči in prosi pomoči. Tako so prišli tudi to soboto dopoldne. Vlada jim je ie lani obljubila ureditev njihovega vprašanja, vendar pa obljube še do danes ni Izvršila Ta malenkostna podpora, ki se jim je sedaj nakazala, pač nikakor ne zadostuje. Občni zbor muzejskega društva se vrši v nedeljo, dne 6. marca ob devetih dopoldne v dekliški šoli v Cankarjev ulici. Društvo hišnih posestnikov v Mariboru Ima v soboto, dne 26. t. m. v restavracii »Maribor« važen sestanek, na katerem se bo razpravljalo o važnih stanovanjskih vprašanjih, zlasti o povišanju stanarine. Družabni večer se vrši v soboto, dne 26. t. m. v Oficirskem domu. Lep carinik. Znani carinski uradnik N«?-poinucki, ki je zbudil nedavno toliko pozornosti s tem, da je fingtral nase zločinske napade, sc je izlevil sedaj kot premeten slepar. Pod najrazličnejšimi pretvezami je Izvabljal od raznih strank denar, kar mu je uspevalo zlasti vsled njegovega službenega položaja. 2e dosedaj Je ugotovljeno, da sl je na ta način »zaradi!« okrog 60.000 kron Preiskava še mi zaključena. Aretirana Rosa. Dva mlada Rusa, Nikolaj Kravzov In Mihael Petrov, ki sta dospela z \Vranglovcl v našo državo, ta bila v Zagrebu zaposlena v neki trgovini dra-guljev. Pred par dnevi pa sta vlomila v trgovino, pobrala dragocenosti v vrednosti nad pol milijona kron In pobegnila. Včeraj Ju Je aretirala mariborska policija In ju Izročila sodniji. Prl se'b sta ImeJa še skoraj vse ukradene pedinete. CeS:e. Celjske mesnice In stojnice na Gl. trgu še vodno kažejo pomanjkanje mesa. Pri nekaterih mesarjih ne dobiš drugega, kakor drobovine, pri drugih zopet meso naj-siabše kakovosti, kakršnega niso prodajali niti nted vojno. Upamo, da bodo sedaj mesarji, ko se jim ie dovolilo zvijanje cen, svoje odjemalce zopet zadostno oskrbeli z mesom. Ce pa so jim cene Se prenizke, pa naj končno oblast napravi red. O potrebi ustanovitve lastne narodno Kodbe v Celju se Je v listih že mnogo razpravljalo, vendar pa se zadeve noče nihče resno lotiti. Sedaj, ko se približuje pomlad, se bo godba gotovo pgostokrat potrebovala: zato bi bil skrajni čas, da vzame kdo ti zadevo v roke in jo tudi izvede. Podivjanost f celjski okolici. Minulo nedeljo se je v neki gostilni v Trnovljah pri Celju sprlo več pivcev, med njimi tudi ta-mošnjl posestnik Mah en. Po prepiru se Je zače4 pretep In Mahen je razparal z nožem posestniku Svetcu trebuh tako, da Je ta, kakor se čnje, ranam že podlegel. Poleg tega le bilo tuJI nekaj drugih več ali manj težko ranjenih, da so morali iskati pomoči v bolnici. Mahna, ki Je neznanokam Izginil, zasleduje orožništvo. — Istotako x> se ste- pli v Dramljah pri Celju, kjer Je Ml pri pretepu ubit neki Lubej. — Tej podivjanosti, ki jc zavladala po nekaterih krajih okrog Celja, Je treba na energičen način napraviti konec. Ljubi anska porota. Tatvina velike množine volne. Začetkom oktobra lanskega leta ponoči so trije drzni vlomilci zloglasni Mart.n Gostinčar, France Kožuh in France Tomfe vlomili v sklaJišče vevške papirnice in odnesli dve veliki hali ovče volne v vrednosti 25.6000 K. Gostinčar je pravočasno pobegnil, dočim sta sc morala zadnja dva Kožuh in Tomč včeraj zagovarjati pred poroto zaradi hudodelstva tatvine Priznala sta vse. Sta to dva krepka in močna čl •-veka, o katerih je predsednik sodni svetnik Vedernjak pripomnil: »Krepke roke imata, a nočeta delati!« Oba sta bila obsojena, vsak na pet let težke Ječo. Drzen podstrešni tat. Ljubljanskim gospodinjam je lansko polletje dc'a mnogo preglavice drzen tat, ki je znal izvrievati velike podstrešne vlome na zelo premeten način. Te vlome so razne boljše stranke v ulicah kolodvorskega okraja vselej prepozno zapazile, tako da je bila vsaka sled že dobro zabrisana. Strankam: Amaiiil Klander, Tereziji Martelanc, Ani Mallyjevi. dr. Tilki Sarabonovi, Josipu Bratoku, Ivanu Paserju, žel. uradniku Franu Ostermanu In Andreju Krazlju je tat odnesel raznega blaga za 06.076 K. Zaradi teh tatvin se Je moral včeraj pred porotniki zagovarjati ključavničarski pomočnik. »dober delavec pr’ ajroplanih«, kakor ie neka priča otnenla, Vrhničan Nace Maček, zelo rafiniran svcdrovec, ki se Jc preživljal samo z vlomi. Živel Je imenitno ta gosposko. — Samo en večer Je svojim prijateljem In veseljakom v gostilni pri »Dolfetu« v Mostah plačal »cehe« za 1400 kron. (Plača kakega privatnega nameščenca!) Maček je odločno tajil v obtožnici navedene vlome, rekoč ogorčeno: »Prosim, gospodje porotniki, da bi take cape kra-samo v tem. kar sem nakupil.« Dalje je nejevoljen zavrnil predsednika: »Jaz, laz, gospodje porotniki, da bi take capcr kradel! Se na um mi ni prišlo I« Pokazal *c na bogato zbirko, ležečo na tnlzah pred porotniki. O teh vlomih le bilo zaslišanih 22 prič, ki pa niso zamogle točno izpovedati, kajti indicijski dokazi so zelo težavni, ker ni bistvene opore. Ko so začeli raz-pravljatl o udobnem žMlenJu obtoiente-vem. Je predsednik Vedernjak tudi pripomnil: »Jamrate, da slabo živite, pa ste btil vsak dan pijani.« — Porotniki so vsa stavljena vprašanja glede teh vlomov večinoma soglasno potrditi. Ignac Maček je bil na to obsoiea na osem lot te2k« Ječe. Razprava je končala ob pol 5. popoldne. Po končan* razpravi so organi pol. kriminalnega oddelka izvedli temeljito pe»--lustracijo navzočega občinstva. — Danes v četrtek je razprava proti Domanjku, hlaocu, ki je izvršH tatvine raznega blaga pri »Samopomoči«, v družbi prodajalke Eiletz. avstrijski repblikl. — Stanovanjska politika na CeSkem. — »Njiva« izhaja Hdnevno in stane posamezna številka 8 K, letno 120 kron. Naroča se pri »Tiskovni zadrugi«, Ljubljana, Sodna ulica 6. Volitev v našem zasedenem ozemllu. Politično društvo »Edinost« v Trstu je Izdalo brošuro: Dr. Vladimir Orel: Novi volilni zakon za poiitične volitve v JuiišsK! Benečiji v praktični uporabi. Knjiga je ta . pnnorske Slovence neobhndno potrebna, [ bo pa tudi dobradošla vsem našim juristom, ker je novi volilni red juridično zelo zanimiv. Pa tudi politikom in časnikarjem bo služila nova knjiga zelo dobro Naroda se pri »Jugoslovcnski Matici« v Ljubljani. Pražakova ulica 3/1. Knjiga velja 25 K, pa pošti 26 K. Šport m turistika. SSK Sparta sklicuje za 25. t. m. ob 7. pri »Novem svetu« sestanek vseh članom. Pobiranje članarine. Važno. k Gledališče in glasba. Poslednje gostovanje •Hudožestvcocga teatra« v tjubljanl. I. In 2. marca sc vrši v opernem gledališču poslednje gostovanje članov moskovskega umetniškega gledališča. L marca bo »Literarni večer«. Med drugimi priljubljenimi točkami, kot vprl-zorjenimi novelami Čehova itd., bomo videli ta večer g. Kačalova kot Prologa v drami »Anathema« Leonida Andrejeva In gospo Germanovo, ki na zadnjem večeru ni sodelovala. 2. marca bomo videli na našem odru Gorkega dramo »Na dnu«. To znamenito delo, ki jc večini našega občinstva iz lanskih vprlzoritcv v dramskem gledališču že znano, pripravljajo hudože-stveniki pravkar na Bledu, kjer so si dovolili po napornem več mesečnem gostovanju Mdnevni počitek. V glavnih vlagali je zasedba popolnoma moskovska, kot le bila pri skušnjah v prisotnosti Gorkega io pozneje pri predstavah v umetniškem gledališču. Tu bomo videli med drugimi gospo Čehovo kot Nastjo in Kačalova kot Barona. Kačalov je bii po vscii Rusiji znan kot najboljši interpret te vloge. Satina igra g Masalitinov, ki se Je še v Moskvi kraj Stanislavskega uveljavljal v tej vlogi. Romarja Luko bo iffral g. Tarhanov. Iz Ljubljane krenejo tiudožcstvenkl v Beograd. Po gostovanju v Beogradu zapuste končno Jugoslavijo. Za nami bodo gostovali na Dunaju, v Pragi in nekaterih drugih mestih Ccito-slovaške republike. Znanost in umetnost »Njiva«. 3, Številka prinaša med drugim: K.: Okrog ustave. Druškovič: Delavsko vprašanje v naši socialni zakonodaji. — V. Švajger: Bližnje naloge naših železnic. — Mačkovšek: K ljudskemu štetju v Ljubljani ta Mariboru. — Svetovna boljševiška propaganda. Nekaj staiUlčtilli podatkov o Pokrajina. Medvode. V hribu nad Medvodami sta dva tanta podirala drevo, ki je slučalno tamkaj se nahajajočemu vžitkarjo Valentinu Bečanu padlo na glavo, ter ga težko poškodovalo. Fanta sta Bečanu poprej še rekla, naj se umakne, toda vsled starosti ni tega dovoli hitro storil. Zbilje pri Medvodah. Jakob Lušnikaa, 641etni bajtar iz Zbilj pri Medvodah je šel v nedeljo popoldne v Vaše v županovo gostilno. Tam se ga je malo preveč nacukd in nazaj grede padel v Savo. Poškodoval sc je preccj resno po glavi. V Kostanjevici je dograjena vzpenjač* ter ie že začela obratovati. Prebivalci krške doline bodo sedaj lahko dobivali dobra bukova drva, ker je vspenjača otvorlla bogate zaloge bukovine na Gorjancih. Brezje. Andrej Demšar in Jakofc Janc te Zapruž pri Lescah sta pila minule nedeljo popoldne v gostilni Rozman ns Brezju. V gostilno so prisil tudi domadi fantje, ki so se začeli z njima preiprati. Nastal je pretep, v katerem sta pa ostala za-pružana zmagovalca. Da bi se domači fantje maščevali, so počakali Demšarja, ko se je vračal domov, pri brezjanske«! pokopališču, ter ga pobili s kolL Demšar Ja nezavesten obležal ter ima na glavi precejšnje poškodbe. Spravili so ga v ljubljansko bolnico. Martinjak pri Cerknici. Gornik Josip, lOletni sin posestnika te Martinjaka prt Cerknici, je bLi v nedeljo popoldne posl m v cerkev h krščanskemu nauku. Fant pa se Je šel mesto v cerkev z drugimi otroki potepat. Otroci so zbijali razne šale In se nosHI tudi »štuporamo«. Tako je tudi Gor-n'.ka nesel neka fant čez bližnji most Na mostu pa je Gornik omahnil ter padel iez ograjo v vodo na kamenje. Pri padcu se 'a prav resno poškodoval na glavi. Kočevje. Na svečnico Je prtredU koče v-skl Sokol v dvorani hotela Trst veselico c bogatim vzporedom. Veselični komite Je Jr-vršli svojo težko nalogo v največjo splošno zadovoljnost. Prostorna dvrana Je bila prav okusno dekorirana. Proste vaje članov ta njih skupina sta vtisnili celi prireditvi so-kolski značaj. Zabavo je jako poživil oktet ribniškega Sokola, ki le z dovršenim tzva. Junjom domoljubnih pesmi zanesel navdušenje v mnogobrojno občinstvo. Prireditev je uspela tako v moralnem kakor tudi v rnaterlelnem pogledu. Sokolski blagajni K donesla lep dobiček. Brežice. Tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice Ima 5. marca v Narodnem domu ob 8. zvečer svoj redni občni zbor. Hrastnik. Rudar Franc Zužman |e sekaj v jami tukajšnjega rudnika neko staro s*ojko. Pri tem mu je odletd mal košček lesa v levo oko. Moral jc v ljubljansko bol« nico. Žalec. V Žalcu se Je 20. t. m. ustanovil* podružnica Jugoslovenske Matice za Žale« In okolico. O pomenu In namenu Jugoslovenske Matice je predavaj v krasnih besedah zastopnik cc'jske podružnice. Sprejeti sta bili dve resoluciji, prva zahteva represalije za vsa grozodejstva na Koroškem, druga revizijo rapallske pogodbe in da sa dado Italijanom v Jugoslaviji samo orio pravice, ki jih uživajo naši bratje pod Italijo. — Nadejan«) se živahnega in uspešne« ga delovanja te podružnice. Slovonjgradec. Sodnija je dobila novega predstojnika, katerega lil opozorili, da ie pri sodniji ženska moč, Id ni ravno na najboljšem glasu ter občuje samo z znanim Schulerjem. Ravnotako se nahaja na soa-nlji tudi neki kanclist, ki jc Iz prejšnjih časov znan kot hud nemčur ter sc še sedaj Slovencev dosledno ogiba. Prosimo gosp. predstojnika, da poskrbi, da imenovana Iz-gineta Iz sodnije, ker v obmejne kraje spa« pajo zanesljivi ta narodni ljudje. Rogatec. Trški nemškutarji so tiprlzo> rili divjo gonjo proti nadučitelju ln gerentu, ker se le šola prepisala na krajni šolski svot, kar je edino pravilno. Nemškutarji bt radi imeti še vodno svojo trdnjavo, kakr« šno so Imeli s pomočjo Schulverolna nelc-daj. Tržanl bi moral biti gerentu le hvaležni, ker je dosegel, da Je z neznatno odkupnino prešla šola te šulferajnske posesti v reke domači korporaciji. Hrastovec pri Mariboru. Nogo sl le zlomil Slatnišek, sin tukajšnjega posestni* ka. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico Pošljite naročnino! IH. Zčvacos Kraljev vitez. Zgodovinski romati (Dalje.) Meč se je bledo zablisnil v temi. Nekdo je vzkliknil in padel. Toda v istem hiru so se vrgli vsi pobijači likrati na moža, ki je bil rekel: »Pokažem vam, kako umira Capc-stang!« Kakor bi trenil,, je ležal na tleh. Zvezali so mu roke in noge ter mu zamašili usta z veliko ruto, ki mu je zakrivala skoraj ves obraz. »Vendar že!« je zamrmral Con-Ciui. Kakor po boju pri »Velikem Henriku«. so vrgli tudi topot žrtev počez na konja. »Osem mož, da spravijo jetnika v Louvre!« je ukazal Concini. »Gospod de Marsav. ki postane v tem trenutku desetnik, prevzame poveljstvo!« Eden izmed pobijačev je stopil naprej ter se priklonil. »Pazite nanj!« je povzel maršal. »S tvojo lastno glavo ste porok, da vam ne uide. Ko pridete v Louvre, ga zanesite v kraljeve prostore; šele tam mu smete razvezati noge, nikakor pa ne rok. Nato ga predstavite kralju in recite: »Sire, gospod maršal d’ Ancre vam pošilja Cape-stanga, prvegai z dvojice, ki je obložena veleizdajstva; vojvodo An-goulfimskega vam pripelje sam. — Dodajte tudi, da je izdajavec ubil pri svoji aretaciji pet ali šest ljudi in ranil mene na roki. Ali ste razumeli?« »Da. svetlost.« Oddelek z jetnikom je zavil proti Louvru, Concini in Rinaldo pa sta krenila na čelu ostale čete v Meu-don. Rinaldo se je smejal. »Ste li slišali, svetlost, kako bahavo nam je zabrusil: Pokažem vam. kako umira Capestang?« »Sirokoustnež!« Je dejal Cončini | veselo. »Radoveden sem, ali se mu bo ljubilo bahati jutri, ko ga potiplje zapriseženi mučitelj. Nu, začeli smo dobro; glejva, da ostane takol« LX. »Da postaneš lepa.« Ko je Lconora Oaligai s kraljičino pomočjo zapustiia Louvre, se je naglo vrnila domov, prišla v dvorec skozi mala vrata in hitela v svojo sr bo. Tam je odrinila velikansko sliko, ki je predstavljala Concinija v dvorni gaii; pokazal se je vhod v n ajlien kabmet. Markiza je vzela svediko in stopila vanj. V tem kabinetu je bila miza. naslanjač in kamin s pripravljeno butaro, ki je čakala samo še ognja. I.eonora jo je zapalila takoj; potem je odprla stensko omaro. k» je bila skrita pod težkim ogrinjalom. Na prvi pogled si videl v tej omari samo toaletne potrebščine; toda eden izmed predalov je imel dvojno dno. Položila jih je na mizo ter sedla v naslanjač. Nekaj trenotkov se ni preniek-nila; niti ni trenila z zaprtimi veki, niti ni preložila rok. Premišljala je in tehtala svoj položaj. Očitno je bilo, da jo je Lorcnzo izdal. Kralj je moral vedeti nekaj važnega, in Concinijeva aretacija je bila vsekako pred durmi. Leonora /e gledala katastrofi izzivajoče v obraz. Njen kratki, a strašni posvet s seboj se je zgostil v besede: »Treba je delati hitreje od Ludvika XIII. — to je edini lekl Udariti ga. preden udari on! Le toliko časa še, da solnce vzide in zaide: več ne potrebujem, zakaj potem bo moj Concino kralj!« Hladnokrvno in po načrtu je jela . sežigati listine, jemljoč jih s kupa I zaporedoma, ker je poznala sleherno I že po vnanjem licu. Večina teh pi- sem je bila podpisana s slavnimi imeni. Sodnik, ki bi jih bil imel v rokah, bi bil lehko žel glave francoskega plemstva kakor ženjica klasje na polju. »Oni ne zvedo nikoli, da so pisma sežgana,« je mrmrala Leonora sama pri sebi. »In to je dovolj. Človeka ne držiš s tem, da imaš res orožje zoper njega, marveč s tem, ker on misli, da ga imaš!« Ta pisma so bile jasne in določne pogodbe, v katerih so velikaši zagotavljali maršalu takšnointakšno pomoč in takšnointakšno nagrado; značaj podjetja se je videl izmed vrstic... Nazadnje so ostali markizi samo še trije papirji. Vsi so bili popisani z roko zeliščarja na Menjavskem mostu. Prvi je bil recept in se je začel z besedami: »Da postaneš lepa...« Drugi list je bil pokrit s skrivnostnimi znaki in geometričnimi risbami; na robu je bilo polno nedovršenih opazk in kratkobesednih razlag. Bil je zvezdovnik maršala d’Ancre! Ta pergament je bil strahovit dokaz, zakaj govoril je jasno, da postane kralj ter izpodrine Bourbonca, ki umre nasilne smrti... Na tretjem listu je bila razložena vsa Lorenzova teorija o njegovem »kraljevskem strupu«, ki jo poznajo bravci iz enega prejšnjih poglavij. Leonora ie vedela z vso nezmotljivostjo svoje slutnje, da bo preiskava v njenem dvorcu prvo. kar ukaže vznemirjeni kralj. Zato je uničila vse dokaze; ko pa je ležalo pred njo samo še zadnje, najstrašnejše orožje, so ji omahnile roke. Cernu? Uničiti zadnje usodne liste, je pomenilo rešiti sebe in Con-cina. za katerega je trepetala predvsem! Samo roko ji je trebalo iztegniti h kaminu, in bil bi otet! Toda čudna žena se je sredi strašnega posla zamaknila v enega izmed njih in vsa zamrla... V katerega neki? V zvezdovnik? Ne. V teorijo strupa? Ne. Leonora Oaligai bere, požira in bere s solzami vedno iznova vrstice, ki jih je prebrala že tisočkrat. Leonora čita recept »Da postaneš lepa«... »Da postanem lepa!« je vzdihnila markiza v svojih mislih. »Grda sem, trdih oblik, oglastih rainen in odurnega lica ... Moje uboge roke so preveč koščene, moja usta — oh, ne upam si jih pogledati v zrcalul Kolikokrat se preklinjam, zakaj sem tako grda! In dasi vem, kakšna sem na oko, sem se vendar drznila ljubiti!« (Dalie prih.) Mali oglasi. Protia se: HIŠA Z VRTOM po nizki ceni. Poizve sc pri g. Rupnik*), \VoUova ulica 6. I. 290 FOTOORAF1ČN1 aparat najfinejše vrste. Naslov pove uprava Jugoslavije. 301 HIŠA IN MLIN na deželi vse v dobrem stanju. V hiši je sedaj trgovina mešanega blaga. V*č se poizve Lovro Trobec, Log, št. 27, Škofja Loka. 442—40 POHIŠTVO, POSODA itd. vsak dan pop. od 2.—5. ure na Cankarjevem nabrežju 7 II. 351 24 ORALOV VELIKO POSESTVO * dobrimi vinogradi, travniki, sadonosnlkl, njivami, gozdi. 7-8 glav goveje živine, 5 ovc, 40 potovnjakov, vinske posode a novimi poslopji pri okrajni cesti proda takoj I nadučitelj Zunkovič, NazapJe, p. Ptujska gora. 290 NOVO TEMNO MODERNO POHIŠTVO za sobo gospoda se radi preselitve po nizki ceni, proda. Naslov: Studenec, Gerenta ul. 8. pri Mariboru, Slokan. 277 MADRAC1 tridelni prvovrstni prima prevleka čvrsto polnjeni s la afrikansko morsko travo, 1 garnitura za posteljo K 1150 franko povzetje ali proti predplačilu pošilja »Columbia« Maribor. Cvetlična ul. 8. 27C MED 1TRČAN) najiinejši namizni za pecivo, garantirano čebeini pitanec kg 3 50 K. Pošilja se po pošti in po železnici. A. Maček, čebe'ar. Vrhnika. 214 KupB se: DOBRO OHRANJEN OTROČJI VOZIČEK Ccniene ponudbe prosim pod »voziček« na upravo Jugoslavije. MOSTNO TEHTNICO dobro ohranjeno Kupim. Ponudbe na uprav-ništvo Jugoslavije pod »Mostna tehtnica«. 290 Službe: UČENEC se sprejme takoj pri Franjo Orabjec, fotografij«! umetniški zavod. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6 297 NASEKOVALCA PIL (FEILENHAUER) spreimemo. Reflektlra se le na prvovrstno, starejšo, povsem samostojno In v kajenja popolnoma veščo moč. Služba trajna. — Kranjske tvo-mice želje zn e, bravarske la kovinske robe, Kamnik kod Ljubljane. 3(31 SODAR zanesljiv Jn pošten se takoj sprejme. Ivin Ogrin, Laverca pri Ljubljani. 312 Razno: IŠČEM na prometnem kraju velik trgovski lokaj v mestu eventualno na deželi v najem ali v nakup, Pourdbe na upravo lista pod »Lokal*. 298 Prodaja vina. Prima 11 °/e «tlirlln lemnočrno In liel<» vino. — Vzorci v hotelu »Union* soba 42 od danes, 5. ure popoldne, do jutri 24. februarja 5. ure popoldne. Tudi kupim veliko hrom ne sode. — Ivu n (Job 11 n) Tciz. Hndrlco pri VrAcu, Humki. mi Najboljša voda za usta — Odstranjuje smjesta neugodan dah. E M. PENKALA I drug, Zagreb. Zahtevajte »Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah 1 Pridobivajte naročnikov! 9DODDQBDOD0CCCODBDaOCDD0 Išče se za takoj hlevza2konja Ponudbe pod B & F na uprav-nišlvo ^Jugoslavije*. Razglas. Na Opatovi gori pri Kostanjevici na Dolenjskem se poseka to pomlad do 1000 m’1 Lukovega porabnega lesa in napravi ca. 1000 m3 bukovih drv. Ta materijal se spravi po žičnici v skladišče pri Orehovcu. Interesenti naj vložijo ponudbe do 6. marca 1921 Opoldne pri oskrbništvu, kjer so natančnejši pogoji na razpolago. Kr. gozdno in grajšMnsko oskrbništvo v Kostanjevici, Slovenija. (»■■■■■■■■■■'.■■■■■■■■S Naznanilo. Naznanjam cenjenim odjemalcem, da OtVOrEm CŽEICJ 24. februarja na novo preurejeno parno pekarno od g. JEAN SCHR£Y-a v Gradišču štev. S ter bom postregel z vsakovrstnim večkrat na dan svežim pecivom, katerega bom prodajal v naslednjih podružnicah: Prešernova ulica št. 26, na Kongresnem Irgu št. 5 pri g. Žabnikar, v Šo'skem drevoredu št. 8 pri g. Čadež, v Škofji ulici št. 18 pri g. Štraus In v Sp. Šiški št. 63 pri g. Bergant. Se priporoča i>n pfcia JOK stBREV nasE. Jakob K&viit. Koristilo Vam bo, če se pri vprašanjih in nartčilh sklicujete na oglase v „JUGOSLAVIJl“! ECCBCCSm S Pnzcr! j . fc.SEti. Ud Pevci Ip pevska dru^al | Pozor! POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papir'em ter g. trgovci! Lične žepne koledarje za leto 1921 v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po 9 K dobavlja vsako množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poštni predal 74. (Vedno v zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik.) et pc$manca Priporočajte in razširjajte .Jugoslavijo' u moški zbor; lepnt Izdala 11X15 cm Stev. 1. Davorin jenko; Sto čutiš. Srbme tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. „ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. „ 4. Anton Hojdrth: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdnh: V sladkih sanjah. „ 6. Anton Pa/drih: Jadransko merje. „ 7. Anten Hajctrih: l’rl oknu sva molče Honda. „ 8. /osip hocianiii: Slovo. Le nocoj še luna mila. „ 9. P. Hu§. Satintr: Pogled v nedolžno oko. F«»ha ptseui Mare lft; u i*»oclov im K. ŠtcvtMts 8, 7 in 8 stane po S kroni, tl izvodov 20 kron. , Dobiva se v Zvezni tnjigmi. Hudi ene, Msrisin trg štev. 8. časopise, IcRjise, broč ure, cenike, *©ak«. iepske, vabila, vzporede, račune kuverte in pisemski papir • s firmo, vizitke, naslovnice i!t natisne hitro, lično In ceno Z¥@ lita tiskarna a v Ilufcll&nB, SterS irgs 19. ^ Kareiila 8rreJctra tudi uprcvriiUo ISJitectcuIIe“ v LJufclferJ, *■ erljln tig £ ler rfer.e pccttiitke v Mariboru« Cltvnt trg; v Celju, Krelje Petra cesto In v Ptuju, Preiernova cesta. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Keriiin Ura S Vfotfova ulica 1 obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Podružnica v Murski Soboti in Doiinji Lendavi. čistih brez odbitka Ustanovljen septembra 1919. Pi c n da do srede unija nad 65,000.000 kron. wmr 4 11 ©I 210 rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom Tisk* tiakeraa« X Llublja.nl Odgovonii urednik Amon Pasek,