Naši d o p is i. Iz kainniškeg-a okraja. (Konferencija). Po sklepu stalnega odbora ])ode iinelo ueiteljstvo tukajšnjega okraja svojo uradno konierencijo dne 1. mal. srpana v Mengši s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo gosp. c. kr. okrnjnega šolskega nadzornika. L2.) Določitev in razvrstitev učne tvarine iz realij za vse kategorije tukajšnjih ljudskih šol. Porof-evalci: gg. Fr. Trost, Iv. Jnnežič., Fr. Pfeifer in Val. R u r n i k. 3.) Razprava o jednotnib oblikah erk in številk za pouk v lepopisji. Poroča g. Fr. Marolt. 4.) Poročilo odbora za oceno otroškib spisov in vnlitev tega odbora. 5.) Poročilo okrajno-knjižnične komisije in volitev te komisije. '!.) Določitev učnib knjig za šolsko leto 1801/2. 7.) Volitev stalnega odbora. 8.) Volitev jednega zastopnika učiteljstva v e. kr. okrajni šolski svet za ostalo dobo treh let in dveb odposlancev v deželno konferencijo. !).) Samostojni nasveti, kateri se morajo vsaj tri dni prej stalneruu odboru naznaniti. Z Brda. Slavni deželni odbor je razposlal pretekli mesec vsem županstvom okrožnico, v kateri končno toplo piiporoča zatiranje rjavega hrošča potem nabiranja po šolskih otrocih. Tukajšnje županstvo in šolsko vodstvo se je dogovorilo o tem vzajemno tako, da vsak šolar (šolarica) donese na dan najmanje 200 hroščev, kateri se na šolskem sadnjaku pokončajo. Preden smo ta »teeaj« osnovali, treba je bilo otrokom pomen takega delovanja razložiti. Podpisani je narisal v dotieni poluri »kebra« posamezne dele (glej Pokornega »Prirodopis živalstva« 1. 1881. pag. 163!) že v taki velikosti, da je šolar vsako dlakico na jednem členu noge lahko »otipal«, ter natančno razložil življenje — razplodbo — dejanje in nelianje tega sovražnika in končno omenil tudi zakona od dne 17. rožnika 1870. 1. v kratkih potezab. Z velikim veseljem je pozdravila deca novico, da bode zatirala hrošča, osobito potein, ko jim je podpisani obljubil za to razdeliti nekaj novih, čisto belih desetic in učnib pripomočkov: zvezkov, pisal, peres i. dr. Razložil jim je tudi kdaj, kje in kako jih najbolje nabirajo in dne 4. velikega travna se je uveril, da beseda ni pala na peščena tla! Ne znain zakaj se je ta škodljivec otrokoin tako omilil — zakaj ga imajo tako radi — ali zaradi lepib črnih oči, ali lepo zakrivljenega »repka« — resnici na ljubo bodi povedano, da so se dela poprijeli z nekako čudovito marljivostjo in trudoljubivostjo, katera bi izvestno služila vsaceinu boljšemu delu v ugled! Naj številke »palih« govore: Une 4. vel. travna dopoludne so prinesli 9.000 hroščev, popoludne 5.(XX); 5. vel. travna dopoludne 7.130, popoludne li.250; dne 6. dopoludne 12.120, pupoludne 11.083; dne 8. dopoludne 27.054, popnludne 14.664; dne 9. dopoludne 19.372, popoludne 18.977; dne 11. dopoludne 23.045, popoludne 22.786; dne 12. dopoludne 14.347, popoludne 10.885; dne 13. dopoludne 13.570, popoludne 9.176; dne 15. dnpoludne 17.625, popoludne 16.854, skupaj 261.698. Skupaj so pokončali v devetih šolskih dneh 261.698 broščev, t. j. nekaj nad 26 mernikov! Naj si čitatelji blagovolijo ta števila — kako bi vplivala na razplodbo i. dr. dalje saini razmotravati. To je bila prava pravcata »črna vojska!« Ua ob tem ni preostajalo raznih otroških dov- tipov — smešnih prizorov in da je radi tega tudi učitelj marsikatero grenko vtaknil, razuine se! — No, saj se je delalo za *dobro stvar« in to velja! Jako zanimivo je bilo deco opazovati, kake polne lonce je nosila že uru pred poukom na šolski sadnjak. Večkrat je bil lonec povsem večji od šolarčka. Nek šolar — po dornače »Štiglcov« — se je celo totikn potrudil, da je hrošee donašal v stari — pinji! Na sadovnjaku je izkopaval vsak dan sproti učitelj po dve ali I.ri jame ter tu sem izpraznjeval polne lonce. To ni baš prijetno, še manje pa ukusno delo, kajti rjavi hrošč osobito v deževnem vremenu oddnja »grozen dub«, da govorim z nekim šolarjem. 01) tej priliki opazil sem, da trajajoči dež škoduje rjavima gornjiimi kriloma, kateri sta nekako razjedeni. Hrošče smo polivali z vrelo vodo ter jiin v boljSn »prebavo« dajali živega apna. Da je število o pokončanib istinito, uveril sein se sam, ker sem jib natančno meril. V jeden mernik gre živih 10 — a initvili, ker se vsled poparjenja sesedejo — 12 tisoč. Kdor ne verjame, naj šteje! Ta »črna vojska en uiiniatur« dobi še vedrejše lice, ako omenim, da mi je tačas opomogla k rednemu občnemu obiskovanju. Tekoiu devetih dnij je imelo 114 obiskujočih otrok le 15 zamujenih poldnij. Tudi so se otroci praktično uverili, da »sloga jači«. Kadar so šli po hrošče, tedaj so šli v skupinah po 6—8 učenc-ev. Ti so tresli. drugi pobirali, tretji zopet. šteli. Da pa je imelo doma to delovanje za piidne na-  biralce večkrat slalie, hude posledic-e, naj tudi omenim. V jednein slueaji je zaradi tega, ker sta se dečka ro- diteljem vkljub prepovedi izmuznila bioščev nabinit, j pela leskovka, a v drugem prišla se je mati celo uči- telju pritožit, »čeinu da pusti otrokom obleko trgnti in čas tratiti s takimi neumnostimi«. Facta loquuntur. To daje našemu kinetu slnlio. a šoli dobro spričevalo! Zato končno vender ne nioiemo zamolčati, da bi bilo unieslno, ko bi v bodoče slavni deželni odbor nabiralcern (le šolarjem) tega škodljivca za priinerno število (recimo za vsakih 400 1 ki\) obljubil gotovo primerno vsoto, katera bi se jim sproti izplačevala, kajli detiiir vleče osobito deco! Učiteljeni pa, k;ileri bi se s tem uspešno tiudili, po uradnem pulrjenji županstva — delil istolakn malo odškodnino ali pa — pohvalnice! Frančišek Marult — Brdv.