PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV . ceDa 10 . 6 jtigolir - 2.50 din DANES OB 16.30 NA TRGU SV. JAKOBA JAVNO ZBOROVANJE Razpravljalo se bo o zahtevi ljudstva za udeležbo v javni upravi. Govorila bosta tov. prof. FERLAN in tov. dr. DEKLEVA. ■* # * Zborovanje je dovoljeno. TRST sobota, 20. marca 1948 Poštnina plačana y gotovim Sptoizione m abbon. postale Stev. 851 POL TONE na vsakega razbojnika P^vkar je izšla v Moskvi *aj:ga N. Voznssenskega, čla-akademije, predsednika on, ¥ komisije SZ: «Vojno gospodarstvo Sovjetske zveze jntd domovinsko vojno». Av-knjige analizira bogato d.. Rentačijo s številkami in oe.s.vi ter izvaja splošne za- Ptoajarno*' V na5lednjem M Hnifl oglavjih knjige opilka se”sfci, kako je Sovjet-nor*Ve*a-Z kratkem času postala nar»aA^ava z veliko industrijo, toki ‘m kmetijstvom in z vi-m življenjskem nivojem svoje-yu prebivalstva. iustT°fnCl Vo&vodnja velike in-lšuiit Sovjetske zveze je bila 'itriuu 1J-7 krat večja od indu-leta j pr0i!tV0(inie. carske Rusije ■meh-1?’ Proizvodnja industrije kont ni^n}k in metaturgičnih -I, J ,ii Pa se je povečala za '‘čni-J Ti dve številki najbolje t'°t*kleta' v koliki meri je So-Ka zveza preko&la kapitali-o Rusijo. Sovjetska proizvod- nja. val onega jekla, ki je temelj ličilo k lefl let® 1Sl>0 ’ela 80 krat večja kot RUsi1913- pred revolucijo pa v 1 Proizvodnja avtomobilov, '■■MKtorjev __________ JjjfManičnih vojnih konstrukcij je kc aluminija, magnezija, Uka 'td sploh ni obstojala. nada??11* razvoj produkcije se je * tudi vse do drulje sve- niti ■ t0Jne in ni prenehal celo k. A zadnjih mesecih leta 191,1, (ični najtrši in najbolj kri-Sovjp7!lelseci vojnega gospodarstva podjet- sveze, ker evakuirana t'ob,/a n.° vzhodu še niso mogla č„ „..Vati‘ Tej evakuaciji posve-hUar--°r. posebno poglavje. Eva-0v-J3? ie vodil Državn; odbor za v°.-ambo tok‘“.“u s Stalinom na čelu. V bilo -Te-fl meseczv leta 191,1 je likih evakivranih več kot 1360 te- ton‘Q°d}etij, predvsem vojnih "ft, 7? Mij na stotine drugih pod- bbaistva’nilijOni in milijoni pre- iev deset tisoči orodnih stro-k-adi0 Valjan>e železa, stiskalnic, j- J** turbin, motorjev itd. To iof,Q ° naitežja in najstrašnejša sovrB*a. s°vjet$ko zvezo in njeni iatfi ^kt ter tako imenovani pri-njihj1 so trobili po svetu o «zad-"Zgou ^n"V'h Sovjetske države. t(,VOst katinskemu vodstvu in gobeba 1 F žmo90, za. katero je bilo l^olj, ost; bito7 priPraviti vse potrebno, je Srloirnr>9°ie opraviti to herojsko pre’ *>ravi avt°r v svoji knjigi. obino^eStitev proizvajalnih sil iz je pre°3a fronte na vzhod države iu i,^.re^s nemškemu okupator- uporab, o industrijskih podjetij rezJ^Hla utrditev in daljni Vjetsl u°friega gospodarstva So-kta ’? zveze. Od prve polovice oSf -J1 Z je proizvodna zmogljiva „ 0se9la višino, ki jo je ime- tOSf zne'J vsem področju Sovjetske kih iJrf začetku vojne, s250 veli-i9raie„riisk,fl podjetij je bilo Sowe. ° na novo samo na vzhodu mjeti zveze in vei kot 6000 oso^ tJ J® bilo obnovljenih v io( Jenitl pokrajinah. Zahval ju-sicer, er°f3kim naporom soajet-ttm at del°vnega ljudstva, je po- l P Ua,! .. A .'u * ^./)4nal/fl boi sovjetski vojni material T /V.UIVI l/U/IH iu«"''1 /i!in 80hor tudi kakovost m ko-fuisk iia °d materiala hitler-ske bitvemiiie- V toku rodovin-tjetjju' ‘a Berlin n. pr. je so- iiso it armada vrgla v borbo 41 s°Pov in možnarjev. taill,^0..sc>cialistitni industriji je ~ * brz razvoj vojaške teh- nike. V treh mesecih zadnjega leta vojne so proizvajali vsako leto 30.000 tankov, avtomobilskih topov in oklopnih vozil, do 40.000 letal, 120.000 topov vseh kalibrov, do itfO.OOO mitraljezov in brzostrelk, več kot 3 milijone pušk in skoro 2 milijona avtomatičnega orožja. V razdobju od 1942 do 1944 je znašala proizvodnja povprečno 100.000 mosnarjev letno. Samo leta 1944 so izdelali veo kot 240 milijonov granat, bomb in min ter 7 milijard 400 milijonov nabojev. «Na vsakega nemškega razbojnika, ki je napadel Sovjetsko zvezo in ki se je znašel v prvi liniji sovjetsko-nemške jronten, piše tovariš Voznesenski, usta sovjetska armada in delovno ljudstvo Sovjetske zveze priprravila v letu 1943 več kot pol tone metala, ne računajoč pri tem eksploziven. Ob koncu vojne proti hitlerjevski Nemčiji je imela sovjetska armada štirikrat več divizij, petkrat več topništva, petnajstkrat več tankov, petkrat več letal kot pa v času mira. Znano je, da so Združene države in Velika Britanija doprinesle materialno pomoč svoji zaveznici Sovjetski zvezi in uvoz se je med vojno skoro popetoril, toda ta povečan uvoz (predvsem surovine in material) pa v primerjavi s produkcijo socialističnih podjetij Sovjetske zveze znaša samo okrog 4%. Sovjetska zveza je imela nezaslišane žrtve za rešitev evropske civilizacije: 7 milijonov sovjetskih ljudi je padlo. Nemška hitlerjanska vojska in njeni sateliti so razrušili in požgali popolnoma ali delno 1710 mest in več kot 70.000 vasi, uničili so 81.850 industrijskih podjetij, poškodovali in oropali 98.000 kolhozov, 1876 sovhozov, 2890 strojno-trak-torskih postaj itd. Toda že v toku leta 1944 je bilo potrošeno 14 milijard rubljev za gospodarsko obnovo osvobojenih pokrajin. Pozabiti pa ne smemo, da so znašale v prvi petletki povprečne letne investicije v vseh panogah gospodarstva Sovjetske zveze 10 milijard rubljev. Premogovniški bazen pri Moskvi, ki je bil popolnoma uničen leta 1941. je leta 1943. proizvajal več premoga kot pred vojno. Samo v letih 1943. in 1944. je bilo obnovljenih 839.000 poslopij in površina, ki jo pokrivajo znala 12.777.000 kv. metrov samo v mestih. Vso to gigantsko obnovo je izvršilo sovjetsko ljudstvo s svojimi lastnimi silami. Vrednost naprav, ki jih je Sovjetska zveza prejela od Nemčije na račun reparacij, pa znaša le 0.6% sovjetske vojne škode. Vse trditve reakcionarnih pisunov, da se sovjetsko gospodarstvo obnavlja na račun Nemčije so torej popolna lai. Petletni plan za povzdigo in razvoj nacionalne ekonomije v Sovjetski zvezi po vojni pa predvideva popoln preporod gospodarstva v pokrajinah, ki jih je bila okupirala hitlerjanska Nemčija. Po članku A DRUGOVA v 6. štev. časopisa «Za trajen trir in ljudsko demokracijo* MARSHALL ŽE VZDIHUJE NAD IZGUBO ITALIJE ZDA ogrožalo sueiouni mir U/allace, Zilliacus in Togliatti ostro obsojajo Trumanovo politiko - Ameriško ljudstvo mora začeti ofenzivo za mir BERKELEY, 19. — Zunanji minister Marshall je imel v Berkeleyu govor, v katerem je med drugim poudaril težek mednarodni položaj in pomen politične krize v Italiji. Nato je Marshall izjavil: če bi italijanski narod odločil, da bi prišla na vlado komunistična stranka, ki je po njegovem mišljenju vztrajno in javno pokazala svoje nasprotstvo proti načrtu za obnovo Evrope, tedaj bodo ZDA tolmačile to stališče kot željo, da Italija noče sodelovati pri izvedbi načrta za ameriško pomoč. Nato je orisal Marshall mednarodni položaj in je zopet napadel Sovjetsko zvezo in komuniste. Tolažil pa se je s tem, da niso gospodarske težkoče samo v Evropi, temveč tudi na Srednjem vzhodu, v Indoneziji, na Kitajskem, kakor tudi v državah Latinske Amerike, na Japonskem in v Koreji. Dejal je še, da niso bili «ideali» in interesi ameriškega ljudstva nikdar v zgodovini tako ogroženi kot sedaj, pri čemer je zopet očital komunistom. da se hočejo polastiti vlade na Madžarskem, da organizirajo stavke v Franciji :n Italiji in da hočejo po dogodkih na Češkoslovaškem uvesti spremembe tudi na Finskem in v drugih državah za-padne Evrope. Marshall je pripomnil, da je to postopanje vzporedno z izjavami sovjetske vlade in komunističnih strank, s katerimi so odklonile načrt evropske obnove. V zaključnih besedah je Marshall člane kongresa pozval, naj odobrijo predložene zakonske osnutke glede obnovitvenega načrte. Evrope in naj ne zadržujejo akcije z brezpotreb-nimi predlogi. * * * Včeraj je govoril po radiu Wal-lace in kritiziral Trumanov gospodarski načrt, zlasti pa njegov predlog glede obvezne vojaške službe in pomnožitve vojske s poudarkom, da je treba delati ofenzivo za mir. Wallace je obtožil sedanjo Trumanovo vlado odgovornosti za težko gospodarsko krizo in poudaril, da se mora ameriško ljudstvo boriti ne samo proti obvezni vojaški službi, marveč da mora nastopiti za odpravo stanja, v katerem postane vojna koristna za zasebne interese kepitalistov. Laburistični poslanec Zilliacus je na zborovanju v Londonu izjavil, da je prišel trenutek, ko j« treba odkrito povedati, da je napadalna, ekspanzionisjična in imperialistič- na država, ki ogroža svetovni mir, edinole Severna Amerika. Nato je Z'lliacus obtežil ZDA, da so posegle na porazen način tudi v notranje zadeve Francije in Italije, prav tako so izzvale krizo na Češkoslovaškem samo z namenem, da bi spravile na vlado tamkajšnjo koalicijo desnice. Togliatti je v razgovoru z dopisnikom nekega večernega lista glede Trumanovega govora izjavil: sTrumanov govor potrjuje vse to, kar zatrjujejo komunisti že mesece in mesece, in sicer, da predstavlja Trumanova politika in skupin, s katerimi sodeluje, politiko, s katero pripravlja tretjo svetovno vojno, teda 18. aprila bo italijansko ljudstvo jasno povedalo, da noče o tej politiki ničesar vedeti, d:a hoče ohraniti dobre odnose z ZDA v ekviru trgovinske izmenjave ter splošnega gospodarskega sodelovanja in da se ne bo dalo ponovno potegniti v vojno*. Togliatti je zaključil svoja izvajanja z besedami, da italijanski demokrati in demokrati vsega sveta upajo, da bodo tudi ameriški davkoplačevalci in ameriško ljudstvo pravočasno spoznali, da bi nova vojna povzročila tudi njihov lastni polom. SVEČANA OTVORITEV FESTIVALA V ROVINJU italijanska kultura v Istri je šele po osvoboditvi postala ljudska kultura Pozdrav člana rimskega parlamenta Borsija, ki je obsojal podlo gonjo proti Jugoslaviji (Od našega posebnega dopisnika) «Kjer ni kapitalizma, tudi ni zatiranjap je dejal g. Borsi, član rimskega parlamenta, ki je pri svečani otvoritvi festivala italijanske kulture v Rovinju kot vodja italijanske delegacije delat* cev iz Turina nagovoril množico Rovinjčanov ter skupine Italijanov z Reke, iz Pulja in drugih središč, ki so prišle na to veliko kulturno prireditev italijanske manjšine v Jugoslaviji. Pod zatiranjem ni mislil na gospodarsko ali socialno zatiranje, ampak Ha nacionalno, kulturno zatiranje, na zatiranje torej vsega onega, kar razlikuje nerod od naroda. Da je ta trditev točna, vidimo te dni v Rovinju. Majhno mestece ob istrski obali je vse v prazničnem razpoloženju. Zastave in transparenti, zvečer svetleči napisi z gesli in, kar je bitno, vse vzdušje in otipljivi dokazi pričajo, da uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji popolnoma enake pravice kot kateri koli narod Jugoslavije. Štirje dnevi, in sicer od četrtka 18. t. m. do vključno nedelje 21. t. m. so posvečeni italijanski kulturi. V teh štirih dneh ClemeRlis imenovan za zunanjega ministra GSR PRAGA, 19. — Dr. Vladimir Cle-mentis j* bil imenovan za zunanjega ministra. Praktično je vršil funkcijo v zvezi s svojim- sedanjim mestom že od osvoboditve Češkoslovaške, ko je postal namestnik zunanjega ministra. Clementis ima se-daj 46 let in je doktor prava. Kot aktivni član komunistične stranke je leta 1930 organiziral na Slovaškem društvo za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Ob nemški invaziji je Clementis zbežal v Anglijo, kjer je ostal med vojno s funkcijo člana ustavodajnega sveta -begunske češkoslovaške vlade in se je bavil tudi z radijskimi oddajami, ki so bile namenjene Slovaški. Glavni akcijski odbor ljudske fronte je, v svojem proglasu poudaril, da tvori svoboda vere eno glavnih načel ljudske demokracijo. V prcglesu se z zadoščenjem ugotavlja, da je večina duhovnikov vseh ver zavzela lojalno stališče do vlad« ob zadnjih dozodkih in da številni duhovniki aktivno sodelujejo v akcijskih odborih. Tajnik akcijskega odbora v parlamentu je sporočil, da je od 300 poslancev 250 podalo vdanostno izjavo za Gottwaldovo vlado. V FRANCIJI SE RAZKRAJA PROTIKOMUNISTIČNI BLOK „Bataille socialiste'* se bori za ustanovitev demokratične republikanske fronte - Po vsej državi ustanavljajo obrambne odbore - Degolisti v vladi? Nad tisoč milijard ^Američani odnesli iz Italije ^kristjani delalo propagando za izvolite? „amerl-kongresa'* - Protestna stavka tiskarskih delavcev n<šŠega 8vll0’ posebnega dopisnika) — Danes je bilo veliko 10 - • — uanes je ono veimo t. ^ rovai*j na raznih rimskih >v0ri, a trgu Svetih apostclov je 'tffo , namestnik tajnika KPI Poudari', da se pri po-thske jVo*’vn® propagande kra- 'zvolif °kracUe zdl’ da ne gTe aHsk» 6V prveSa parlamenta ita-ev n^.repuljlilte. pač pa za lzvo-ahieriškega kongresa. hi dejal, da so nam Amerl-pa ‘‘b>aga za 900 milijard Ur, ga 0 1 rea> da so odnesli z na- ed« , emUa nad 1000 milijard. Premo Ve' da ae pmTIOČ v žitu o vpr-0,8^, daie zastonj, se mora- 0 še ati’ kako j« to, da mora-plij, Vedn° Plačevati pristojbine &čuje da italijansko ljudstvo !istv0 , h P° vedno višji ceni. 'livni f: da služi ta pomoč za ie ter krščanske demokra- trske . p^magajo lastnikom mll-riJcern *trije in drugim indu-» ■ he pa revnemu ljudstvu. n8o t« 4 GasnoM. nato odgovoril glede ,Va»«ih, ,lh obtožb 0 lak° *’ da s« adu v Dongu m izja-‘tdl) v r .° a>' 89 milijonov, ki so 1 demov,e partizanov, uporabili °v, za k» *aciJo 200.000 partiza-l° ^ rnii^ 1)110 P°trebno ne sa- f ili°nov’ pad pa milijarde, Orhov 1,r®U ppslati partizanov ' b* Pros2u?^ih ln jlh prlailit'. ikn&da'jeval I1?lloičlno- Na ža,ost-u Pfeo, ■ ■'onB°, smo sovraž- ^eč dali ? vrel* *n smo državi ^'ionov v. or n’ pr> onih 600 *‘ll Italil. 80 J'h garibaldinci iz- ^ C£"aki h«"*, ki Jim sedaj k- ti niti tega, kar dolo- Na Sicilijo Je prišla delegacija odposlancev ljudske fronte, da izrazi solidarnost demokratov vse Italije s tamkajšnjim prebivalstvom, ki je ogorčeno nad zločini reakcionarnih agrarcev in baronov proti delavcem in sindikalnim voditeljem. Tudi Splošna konfederacija dela bo sklicala izvršilni odbor v Palermu, da preuči položaj, ki je nastal zaradi zadnjih zločinov. \ V Turinu niso danes zjutraj izšli listi zaradi stavke, ki so jo proglasili. tiskarski delavci iz solidarnosti s tovariši v papirnicah, katerim delodajalci odklanjajo prilagoditev mezd. Po vsej Italiji bodo tiskarski delavci stavkali za 24 ur od nedelje ponoči na ponedeljek ponoči tako da ne bodo po vsej Italiji izšli ponedeljek! lis*i. E, MILIC NEW YORK, 19. — Iz Pariza je pfispel z letalom tajnik Svetovne sindikalne zveze Saillant. Ugotovitev njegovih osebnih podatkov ln pregled njegovih listin od strani oh lasti je trajal nič manj kot eno uro. Protidemokratična dejanja zanadnih držav v BerMnu BERLIN, 19. — Na današnji seji berlinske komandature se poveljniki zesedbenih con niso mogli sporazumeti g.cde nekaterih točk dnevnega reda. Sovjetski general Kotikov je izjavil, da so privedli francosk angleški in ameriški vojaki zavezniško komand-aturo v Berlinu na mrtvo točko. Gen. Kotikov je protestiral zaradi nezakonitih in protidemokratičnih akcij zapadnih velesil in jih obtožil, da izvajajo v Berlinu nasilni sistem varnostne službe, da upli-vajo na ohlnski svet s pomočjo direktnega prit.ska in da dopuščajo v svojih sektorjih protizakonite organizacije. Sovjetski delegat je tudi protestiral proti uporabi nemšk.h po.icijskih čet v ameriški vojski, proti prepovedi zborovanj Ljudskega kongresa in proti prepovedi uvoza t.ska, ki izhaja v sovjetski coni, v francosko cono. Demonstracije in stavke v Tokiu TOKIO, 19. — Danes je na de-settisoče man festantov š.o v povorki po tok.jskih u.icah. Zahtevali so ustanovhev ljudske fronte in protestirali proti poostritvi delav-jk.h zakonov. Po ulicah so prepevali marseljezo -n internacionalo. Na toki.skem področju se je še bolj razširila stavka poštnih nameščencev. 60 tisoč man.festantov Je v veliki manifestaciji po u.-icah zahtevalo Mdostne mezde. Poštni nameščene, so namreč odbili m-nimalne mezde, ki jih je bila predlagala Ash.dova vlada. Tudi sindikati se potegujejo, da te prepreči poostr.tev delavskih zakonov v smislu načrta Taft-Hartley, ki so ga izvedli v ZDA. PARIZ, 19. — Pred kakimi desetimi dnevi j= voditelj radikalnih dfegoiistov Plaivin predlagal usta-nevitev enotne protikomunistične fronto v parlamentu in sestavo nove vlade pod degelističnim vod-sivem. Prejel pa ni nobenega uradnega odgovora ne s strani -stretje sile», kakor tudi ne s strani RPF. Jasno je, da degolisti nočejo sodelovati s «tretjo silo*. Njihov namen je to skupino razbiti ter raz-druži-li demokristjane, radikalne socialiste in socialiste; Zdi se, da so že precej prodrli v organijem «tretje sile*. Dem-okristjanski li^t <.Aube» odklanja objave poročil »tretje sile*. Socialisti in radikali so v speru zaradi tiskovnega in drugih zakon-cv. Plaivin se je včeraj ponovno razgovarjal s Schu-manom in zdi se vedno bolj verjetno, da bo prišlo do vključitve degolistev v vlado na škodo socialistov, ki bi morali odstopiti nekatera ministrstva. Zato se socialistični poslanci temu upirajo. Vprašanje obstoja torej v tem: Razširjenje vlade na desno se bo izvršilo na pc-dlagi izvenparlamen-tarnih kombinacij med velikonočnimi počitnicam* ali pa s socialnimi agitacijami, ki jih pričakujejo, in ki jih vlada na vse načine izziva. Plaivin bo prav gotovo v kratkem spodnesel Leona Bluma, socialistično gibanje «Bataille Socialiste* pa dela na tem-, da udarec, ki ga bo pri tem dobil Blu-m, ne bo udarec za francoske socialiste. Sinoči je to gibanje, ki ima v svojem programu enotno akcijo s komunistično stranko ter ustanovitev republikanske demokratične stranke z levičarskimi kristjani, z levičarskimi radikali in s komunisti, priredilo zborovanje, k! je bilo med najveličastnejšimi zborovanji, kar jih je bilo zadnje dve leti v Parizu. Po vsej Franciji ustanavljajo obrambne odbore. Ti odbori se pojavljajo v različni obliki: združenje za obrambo filmske industrije, letalstva, avtomobilske industrije itd.; odbori za obrambo republike ah drugačni odbori, ki združujejo delavce, kmete, obrtnike, trgovce Vse te organizacije, katerih vodstva so na demokratičen način iz- voljena, imajo skupen smoter: braniti francosko neodvisnost na gospodarskem in političnem- torišču preti vmešavanju anglc-ameriške-ga imperializma. V Panzu je odbor za obrambo fiancoskega filma objavil -manifest, ki zahteva odločne ukrepe v cfcrambo nacionalne proizvc-dnje, k> jo ogroža ameriška konkurenca r.a podlagi poraznega dogovora Blum~Byrne3. Odbori za obrambo francoskega letalstva delujejo v 72 tovarna-h za letala. Drugi cdbori za obrambo so se ustanovili ali se ustanavljajo v avtomobilski, ladje-delniški in oblačilni industriji, ki jo še posebno ogroža ameriška konkurenca. Trgovci, rokodelci, izvrševalci svobodnih pcklicev, ki so še posebno prizadeti zaradi Majarjevega načrta, se združujejo v odborih za obrambo trgovcev, obrt-rrkov ali svobodnih poklicev. V St. Denisu je bil 15. februarja prvi kongres odborov za obrambo mesta. Na kongresu so se zbrali poleg predstavnikov 35 od-borcv za obrambo industrije tudi . odbori za obrambo trgovine, obrtništva, va-jt-ncSv in diru-gi. Gibanje se zelo širi tudi na deželi v obrambo poljedelstva. Napredovanje v pogajanj h o nemški imGVini v Avstr ji LONDON, 19. — Namestniki zunanjih ministrov so pri pogajanjih o vprašanju nemške lmovine napredovali. Sovjetski delegat Koktonov je namreč glede zneska za enkratno odplačilo nemške imovine znižal zehtevek od 200 na 175 milijonov dolarjev in zahteve glede petroleja od 66 na 64%. Delegati ostalih velesil pa so pripravljeni priznati Sovjetski zvezi ne samo 100, temveč 115 milijonov dolarjev (er 53% petrolejske proizvodnje. Koktonov je tudi na današnji seji zahteval, da se morajo namestniki sporazumeti v prvi vrsti v načelu in šele na to o pedrobnostih. Med tem ko je angleški d°legat zatrjeval, da znaša proizvodnja v čistilnicah v Korneuburgu in Bosendor-fu 340 tisoč ton, je Koktonov navedel, da proizvajajo te čistilnice samo 110 tisoč ton petroleja. Glede celotne avstrijske petrolejske proizvodnje je angleški delegat nave-del milijon ton, Koktonov pa 825 tisoč ton petroleja. Hov doprinos k svetovnemu miru MOSKVA, 19. — Ob podpisu prijateljske pogodbe med ZSSR in Bolgarijo je Molotov izjavil: «Ta pogodba sloni na priznanju narodne neodvisnosti, na delu za utrditev demokratičnega miru jn za varnost v Evropi. Njen namen je preprečiti nov napad s strani Nemčije, k- je v zadnjih desetletjih sprožila dve svetovni vojni. Za.njim je govoril Dimitrov, ki je izjavil: «Sk.enjena pogodba je nedvomno velike važnosti, ker je sestavni del skupnih naporov Sovjetske zveze in Bolgarije za ustvaritev trdnega miru in za normalno mednarodno sodelovanje v duhu načel Združenih narodov. bo prišel do izraza ves razvoj italijanske ljudske kulture v zadnjih dveh letih in pol, to je od osvoboditve do danes. Na sporedu so vokalni in instrumentalni koncerti italijanske glasbe, gledališke predstave reškega italijanskega gledališča in drugih italijanskih sindikalnih diletantskih gledaliških skupin , italijanske folklorne skupine iz Rovinja, Lahinja, Opatije in drugih središč ponazarjajo folkloristične značilnosti italijanske manjšine, itd. itd. Ves ta obširen program izvajajo ljudje iz vseh plasti ljudstva, in sicer od otrok do starčkov ter od ribičev in tovarniških delavcev do gledaliških umetnikov. Vse to pa spremljajo razstave, in sicer razstava istrskih italijanskih upodabljajočih umetnikov, razstava italijanske knjige ter razstava fotografij,, ki dokumentirajo borbo italijanskih demokratičnih sil Istre proti nacizmu in fašizmu ter njihove napore po osvoboditvi za izvedbo petletnega načrta. Na grafikonih so lepo očrtane pridobitve italijanske manjšine v ljudski republiki Jugoslaviji. • * * 7 četrtek zvečer ob 20 je bila v gledališki dvorani ljudskega doma svečana otvoritev festivala. Seveda je bila dvorana mnogo premajhna, da bi sprejela vse občinstvo, ki je hotelo na to prireditev. Ljudski poslanec in (predsednik Zveze Italijanov Istre in Reke Massarotto je s kratkimi beseda točka programa je bil nastop italijanskega pevskega tbora iz Rovinja, ki je zapel pod vodstvom dirigenta Perinija himno «Hej Slovanip ter nato udarno pesem italijanskih antifašističnih borcev «Insorgiam» (Uprli smo se), ki se je rodila za zidovi rimske ječe eRegina Coeli». Sledilo je petje solistov reškega italijanskega opernega gledališča. Pela sta baritonist Serini ter so- Komisija za Palestino predložila poročilo US Sovjetska zveza soglaša s poročilom - Anglija skuša zavleči umik čet LAKE SUOCESS, 19. — Danes 1 ter nasilstva. Končno se zavzema so predstavniki štirih velesil pred- poročilo, da je treba preprečiti priložili Varnostnemu svetu poročilo' Varnostnemu svetu o položaju v Palestini. Ameriški delegat je izjavil, da so ZDA, Francija in Kitajska sporazumne 9 tem poročilom, Sovjetska zveza pa bo svoje stališče označila sama. Delegati velesil so izd-elal; poročilo po posvetovanjih z Veliko Britanijo, komisijo OZN za Palestino, Zidovsko agencijo in z arabskim odborom. Poročilo navaja, da Zidovska agencija sprejema načrt delitve Palestine, arabski odbor ga odklanja; komisija OZN, Anglija, Židje in Arabci pa izjavljajo, da je načrt delitve neizvedljiv na miren način in da bedo po umiku angleške vojske nastopili neredi ion. v NEDELJO 21. MARCA ob 10.30 v kinu aldeale* VELIKO mladinsko zborovanje ob priliki svetovnega mladinskega tedna. Govorila bosta tov. PE-SCATORI in BLAZINA. Zadovoljstvo v Švici zaradi dogovora z ZSSR BERN, 19. — Člani švicarske gospodarske delegacije so ob po-viatku iz Moskve izrazili svoje zadoščenje nad sprejemom v Moskvi. Švicarski poslanik v Moskvi Fluckinger Je izjavil, da bodo na podlagi novega dogovora možne zeio važne trgovinske izmenjave O Stalinu je Fluckinger izjavil, da je kljub svojim letom vedno zelo aktiven. Švicarski listi izražajo zadovoljstvo zaradi uspeha gospodarskih pogajanj s Sovjetsko zvezo in poudarjajo, da sodelovanje z veliko vzhodno državo v ničemer ne škodi politični neodvisnosti Svic«. AMERIŠKE OBLASTI aretirale Joliot Curie Protest 80 milijonov žena - Po Izpustitvi ie g. Curie izjavila da je aretacija ni presenetila spričo položaja v ZDA NEW YORK, 19. — Ameriške oblasti za priseljevanje so aretirale gospo Joliot Curie, ženo visokega komisarja za atomska raz-.skavanja, ki je komaj prišla iz Francije. Predsednik njujorškega antifašističnega odbora Barsky je izjavil, da je gespa Curie prišla v ŽIDA, da seznani ameriško ljudstvo s potrebami španskih republikancev v Franciji Mednarodna zveza demokratičnih žena je poslala predsedniku Trumanu in Marshallu brzojavko, v kateri protestira v imenu 80 milijonov žena zaradi aretacije gospe Joliot Curie in zahteva njeno osvoboditev. Tudi francosko poslaništvo v Washingtcnu Je odločno protestiralo. Pozneje je predstavnik i pravosodnega ministrstva izjavil, da so gospo Curie izpustili, da pa r.eno zadevo še vedno »raziskujejo*. Gospa Curie je novinarjem izjavila, da so jo ameriške oblasti izpustile na svobodo na njeno častno besedo. Oblastem bo morala javiti vsako spremembo bivališča ln v ZDA bo smela ostati samo 15 dni. Gospa Curie je dodala, da je aretacija ni preveč presenetila, ker nedavni dogodki ustvarjajo v svetu vtis, da v ZDA nt svobode. V pet-nejst h dneh, ko bo v ZDA, bo g. Curie imela razna predavanja, na katerih bo zbirala prispevke za španske republikance, ker je Javnost nanje zadnji čas pozabila ln to mnogokrat v korist pomoči Nemčije in drugih fašističnih dežel. Poljski premog za Francijo PARIZ, 19. — Uradno poročilo francoskega zunanjega ministrstva javlja, da so se gospodarska in finančna pogajanja med Poljsko in Francijo končala -n da je bil danes podpisan poseben sporazum. Dogovor ureja odškodnino za vsa ona francoska podjetja, ki so b.ia na Poljskem nacional.zirana. Poljska bo plačala odškodnino v premogu. Dobave bodo znašale od 1 milijona in pol do 2 milijona in pol ton premoga, k; ga bo prejela Franclja v letih od 1948 do 1952. Hkrat; se zavezuje tudi Francija, da bo v tem roku dobavila Poljski material za motorna vozila in za tovarniške opreme v vrednosti 60 milijonoy dolarjev, kar bo plačala Po.jska zopet s premogom. Francija bo prejela vsega skupaj okoli 4 milijone :n pol ton premoga. BEOGRAD. — Albanski m!n:ster v Beograd« je izrcčil predsedniku prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ribarju in podpredsedniku Moši Pijadu odlikovanje reda Svobode. pranistka Ferluga. Violinist Siliot-ti je zaigral skladbo istrskega skladatelja Tartinija Sonata v G molu ter «.Largoi> od Veracinija. Folkloristična skupina ribičev iz Rovinja je nato tako živo podala sliko iz življenja ribičev, da je bila gotovo najbolj uspela točka programa. Občinstvo jo je sprejelo z velikim navdušenjem. V odmoru med nastopom puljskega pevskega zbora in dramo v enem dejanju «Puljski mlinu, ki jo je izvajala reška sindikalna diletantska družina, je prišla v dvorano italijanska sindikalna delegacija iz Turina ter delegacija Federterre, ki jo je vodil član rimskega parlamenta g. Borsi. Ko je ljudstvo zvedelo, kdo so gosti je v vsej dvorani zavladalo mogočno navdušenje in množica je vzklikala Titu in Togliattiju. Goste je pozdravil in jim voščil dobrodošlico tov. Massarotto. Zahvalil pa se je poslanec Borsi sam, ki je med drugim dejal: «7 Italiji je mnogo ljudi, ki bi hoteli postaviti med nas in vas velike ovire ter z gnusno gonjo proti Jugoslaviji ločiti jugoslovanske narode od italijanskega naroda, toda italijanski narod noče tega. Naše lepe vtise o Jugoslaviji bomo ponesli v Italijo in podkrepljeni s temi dokazi bomo tolkli ono lažno propagando, ki hoče ločiti naše narode. Občinstvo je večkrat prekinilo govornika z burnimi aplavzi, ki so prikipeli v \ogočno skandiranje: Tito - Togliatti! 7 tem duhu se je Saključila prva, to je otvoritvena prireditev festivala italijanske kulture v Rovinju. Včeraj dopoldne ob U pa je bila svečana otvoritev razstav. O tem pozneje. bajanje v Palestino oseb, ki name ravajo nerede in nasilja še povečati. Gromiko je na seji Varnostnega sveta izjavil, da Sovjetska zveza scglaš-a 3 poročilom, vendar pripo roča Svetu, naj izda točne ukrepe. Delegat Sirije je omenil, da Varnostni svet nima sredstev, 3 katerimi bi uveljavil svojo oblast* zaredi česar predlaga, naj ae vrne vsa zadeva glavni skupščini OZN, ki naj najde boljšo rešitev pal stinskega vprašanja. Delegati velesil so končno predlagali Varnostnemu svetu, naj da komisiji za Palestino navodila za izvedbo delitve Palestine. O palestinskem vprašanju je razpravljala tudi angleška zbornica Minister za kolonije Jones je sporočil, da bo morala po 15. maju, to je po končanem angleškem mandatu nad Palestino prevzeti vso cd-govornc-et OZN jn da bo Anglija izročila oblast edinole komisij OZN. Nato je komunistični poslanec Piratin stavil predlog, po katerem se morajo angleške čete umakniti iz Palestine do 1. avgusta. Minister za kolonije »e je temu predlogu uprl rekoč, da Anglija nima sicer namena obdržati svojih čet v Palestini po 1. avgustu da pa bi utegnile nastopiti ckol-nosti, ki bi zahtevale, da ostanejo angleške čete v Palestini tudi po tem reku. Zbornica je predlog poslanca Piratina odkic-nila. Delegat ZDA J» predlagal za re šitev palestinskega vprašanja usta nov tev začasnega varstva, ki naj ga prevzame nad Palestino OZN. ja sklicanje posebnega zasedanja glavne skupščine za preučitev pale stinskega vprašanja. MOSKVA. — Moskovski radio poroča o podpisu trgovinskega dogovora med Poljsko in »ovjetsk področjem v Nemčiji. Vrednost blaga, ki bo izmenjano v letu 1948 znaša 56 milijonov dolarjev. Njihov «dokaz» Takole in s takimi naslovi menijo, da praznujejo svojo zmago ob vesti, da je le 4žl oseb zaprosilo za spremembo svojih poitalijančenih priimkov: «Špekulantom je potreženo — jasno potrdilo tržaških čustev... Samo 1,21 meščanov je prevzelo tuje priimke*; tKoneo politične špekulacije» in podobno. Reve! Dobro- se zavedajo, da lažejo sami sebi in da si bodo njihovi najbolj g-roči pristaši mislili: »La xe un poco grossal*. Registrira^ mo ta njihov edekaz* kot znak, kako velika suša vlada pri njih glede dokazov, ki bi količkaj ve-' Ijali. Mi pa, ki se še tako živo spominjamo, kako so na kilograme dekretov s poitalijančenimi priimki po letu 1927 raznašal1 po naših hišah, smo lahko ponosni, da se je naše ljudstvo tako soglasno uprlo poniževalnim odredbam okupatorja, katerega ni hotelo in ga tudi ne bo nikdar prosilo, da sme nositi svoj lastni priimek. In kdor tako misli kakor naše ljudstvo, svoj pravi priimek že zd-vnaj nosi, ne da bi prej ponižno prosil prekomorskega oblastnika, in se podpisuje z vsemi strešicami ter s prezirljivim nasmehom in sožaljem gleda na člane fašističnega občinskega, provincialnega in državnega aparata, ki jim prihaja slabo in padajo v nezavest, samo če zagledajo črke C, S in 2. Naj se tolažijo z lažnimi dokazi, zaradi katerih so že enkrat temeljito nasedli! Polica/ Dr. CAEIANO SAIIIATTI je pretepal pristaše Osvobodilne fronte že leta 1942. ZATO SO GA MENDA SEDAJ PREDSTAVNIKI AMERIŠKEGA IMPERIALIZMA PREVZELI V SVOJO SLUŽBO, DA BI JIM S SVOJIMI PREIZKUŠENIMI METODAMI POMAGAL UKLONITI HRBTENICO NAŠEMU LJUDSTVU. ZATO JE POSTAL CELO NAMESTNIK SUPE RINTEND ANT A. Zločinec piše svojim somišljenikom Vojni zločineo Baraga je pisal iz Amerike pismo, seveda svojim: nikomur drugemu kot fašističnemu popoldnevniku «Im Voce ii bera*. Pač zadosten dokaz o resničnosti narodnih pregovorov, da nekaj ulopato najde» ali «g!iha vkup štriha» m drugih. List je pismo objavil in je seveda navdušen nad delom, ki ga je Baraga izvrševal u Trstu, od koder je moral tako neopaženo zginiti. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 20. marca 19*3 Mladina ne bo dovolila da bi Trst postal vojaško oporijče Vodstvo ZAM je poslalo Izvršilnemu odboru svetovne zveze demokratične mladine sledeče pismo: Predsedstvo ZAM Tržaškega o-Stmlja javlja o ponovnem napadu vojaške uprave, katera hoče na ta način ovirati borbo tržaške antifašistične mladine, ki noče, da bi Trst postal vojaška baza, tejnveč želi, da bi se življenjski pogoj izboljšali in da bi imel vsakdo pravico do dela in študij«. Ob proslavi svetovnega mladinskega tedna je naša organizacija zaprosila odgovorne okupacijske oblasti, da bi ji dovolile tiskati manifest, ki vam ga prilagamo. Vojaška uprava je na to prošnjo odgovorila, da dovoli tiskanje tega manifesta le v primeru, če vodstvo ZAM črta iz njega sledeče fraze: Proti ukazu št. 109, proti ukazu št. 141, proti okrožnici št. 18 in razen tega stavek: »Trst ne bo nikoli vojaško oporišče*. Vodstvo ZAM tega seveda ni moglo sprejeti, ker bi pomenii sprejem tega ukaza podpiranje imperialistične politike vojaške uprave. Manifest bi brez teh fraz izgubil vsak pomen, Zato »mo zahtevali razgovor z višjim častnikom polk. Gardnerjem, ki pa nam je odgovoril, da ne mara vojaška uprava razpravljati več o tem vprašanju. Ti sistemi na moč sličijo sistemom, ki jih je uporabljal že fašizem in ki jih danes uporablja vojaška uprava, da bi za vrla razvoj demokratičnih mladinskih sil. Ker se tržaška antifašistična mladina dobro zaveda, da JI stoji ob strani v nj^ni borbi vsa demokratična mladina sveta, ki se prav tako bori vključena v SFDM, proti Imperializmu, bo svojo borbo še okrepila ter zahtevala ukinitev u-kaza 109, ukaza 141 in okrožnice št. 16 in prisostvovanje predstavnikov mladinskih organizacij v Javni u-pravi. Govor lov. Vidalifa v Miljah Ljudstvo bo preprečilo nakane imperialistov V četrtek zvečer je v Miljah, pred reliko množ:co meščanstva govoril tov. V“.dali. Snov predavanja je bila zgodovina pariške komune. Govornik Je v svojem živem pripovedovanju naniza: tedanje dogodke, ki so tako sorodni r današnjim položajem. Danes komunizem ni več strašilo. Postal je družaben sistem; globoko ga občutijo široke množice vsega sveta, ki se bore za končno osvoboditev, za pravo ljudsko demokracijo. Pri tem pa so jim nauk izkušnje pariške komune. Tudi tedaj *e je pariško malomeščanstvo upi-raio pariškim delavcem, ki so kljub svoj neiabraženosti in neizkušenosti organizirali in ustvarili prvo ljudsko državo po načelih Marx-Engelsovega manifesta. Kot pred 77 leti, se tudi sedanje reakcionarne sile upirajo nevzdržnemu pohodu naprednih sil. Pariško meščanstvo Je takrat kot branilce dobilo Thiersai in Bismarcka, ki sta s krvjo zaduSila revolucionaren polet pariške komune. Demokratične množice pa so v zadnjih desetletjih, od pariške komune, preko velike ruske revolucije in qo današnje osvobodilne borbe dobile dragocene izkušnje in ne bodo dovolile tega, kar se je dogodilo pred 77 leti v Parizu, ko ie porajajočemu se kapitalizmu uspelo zatreti revolucionarne sile. TRŽAŠKI D N ti V N IK Za tržaško ladjedelnica je i/ Jugoslaviji tloi/nlj železa ILVA lahko proizvaja 175.000 ton železa, jekla in jeklenih plošč letno, toda ovira je • Meraballov plan Pred vojno je znašala zmogljivost tržaških ladjedelnic okrog 50 tisoč ton ladjevja letno. Zdaj doseže komaj 17.000 ton. Ce bi pa dali v pogon vsa ladjedelniške naprave in dopolnilne industrije, bi mogli zapcelit' vse brezposelne delavce. Neki dan smo brali med vrstami tukajšnjega lista, češ da CRDA ne bi mogle ugoditi naročilom lz Jugoslavije zaradi pomanjkanje železa. Ni nobenega dvoma, da bi si ladjedelnice mogle preskrbeti železo — kakor so si ga preskrbele za naročila iz Egipta. 2elezarna v Skednju je skoraj brez dela. Od treh plavžev je samo eden v obratu. Zakaj ne bi železarna nabavljala železno rudo v Jugoslaviji? V Prijedoru, Ljubiji m Varešu so ležišča prvovrstnega železnega pirita v ogromnih mno-žlnahf okrog 10 milijard ten), ki ga je škedenjska železarna že pred vojno uporabljala. Le kakšnih 25% železne rude ja tovarna dob'vala iz ostala izplačila se vršijo v italijanski valuti. Ne morejo se zaradi tega zavračati naročila držav iz zaledja, in tudi če bi uprava ladjedelnic potrebovale tuje devize za nabavo materiala v posebne svrhe. Imamo zato več primerov, da je lahko najti tudi drugačno rešitev s kompenzacijo. V Interesu Trsta je, da stopi na to pot, ne glede na posebne czire, ki jih nalaga Marshallov plan. Potrebno je bilo ponovno načeti to vprašanje, ko so gospodarska pogajanja še v teku. Iz tega vidimo, kako velike so razvojne možnosti in medsebojne koristi za obe sosedni gospodarstvi. KULTURNI VEČERI ZAM Danes ob 20 bosta, v krožkih Kralj. <3 in «Percssa» kulturna večera, ki jih priredijo tamkajšnji okrajni odbori ZAM v počastitev pričetka svetovnega mladinskega tedna. Prvi maj jih ne bo našel nepripravljene! S smehljajočim, obrazom se dekleta v Kopru pripravljajo za (Im lepšo proslavo praznika delovnih množio. One vedo, d<* moramo vsi sodelovati, te hočemo, da bo nastop kakor tudi ostale prvomajske prireditve uspele. Spoznale 90 in se tudi takoj vrgle na delo. Uspeh pa bomo videli na telovadnem nastopu. Slika prikazuje telovadni tečaj istrskih mladink v Kopru. Nove ovire za mladinsko razstavo Mladi delavci Sv. Roka so stavkali Se vedno se nadaljuje borba mladih delavcev proti ukazu Zveze in-dustrijcev, ki je prepovedala izdelo vanje predmetov za mladinsko razr stavo ob kongresu delovne mladine Tržaškega ozemlja. Da bi svojo borbo Se okrepili, so mladi delavci .ladjedelnice Sv. Roka stopili v kratko stavko. V tem času so priredili zborovanje, katerega so se udele2ill vsi mladi delavci. Govorila sta dva mladinca, ki sta obrazložila vzroke, zaradi katerih je Zveaa industrljcev prepovedala izdelovati v tovarnah predmete za mladinsko razstavo. Poudarila pa sta, da je vsa delovna mladina, ne glede na politično pripradnost, pripravljena boriti se za svoje pravice in da hoče s svojimi izdelki prispevati k uspehu te mladinske razstave. Kljub prepovedi pa nadaljuje vsa delovna mladina tudi raznih drugih tovarn izdelovanje raznih predmetov, ki bodo na mladinski pazstavi jasno dokazovali tehnične in umetniške sposobnosti naše de-;ovne mladine. Tržaška občina ne priznava službenih let svojim uslužbencem Pred kratkim je mestna občina sprejela kot stalne uslužbence mestne občine večje število uradnikov in delavcev, k; so bili do sedaj us.už-ben; na občini kot praktikanti. Pri tem pa so gospodje z mestne občine čudno postopali. Med uslužbenci, ki so tako iz nestalnih postali stalni občinski nastavljenci. Je mnogo delavcev in uradnikov, ki so čakali na ureditev službenega položaja že nad 15 ;n 20 let. Toda glej, namesto, da bi tem ljudem prignali via ta službena .fta, so jih nastavili skoraj da znova. Tako, da jim stara službena leta sploh ne štejejo. Prav za prav so ti novi stalni nastavljeno; v slabšem položaju kot oni, ki so bili sprejeti šele pred kratkim na mestno občino. Medtem ko tem pripadajo rse pravice, ki si Jih pridobe s službovanjem, so prejšnji izključeni od tega. Vzrok tega krivičnega postopanja je v tem, da so se pri prehodu iz praktikantov v stalne nastavijence posluževali ie starih kriterfjev, ki s? jih je posluževal še fašizem. Enotni sindikati so že večkrat načeli to vprašanje, da bi ukinili fa-š.stične kriterije za službena napredovanja, toda uspeha ni bilo nikdar, to pa predvsem zaradi tega, ker so na občini taki ljudje, ki zastopajo le malomeščanske koristi. Vendar so te dni ES poslali pismo odvetniku Mianiju, v katerem so opozorili, naj čim prej pospešijo ureditev položaja praktikantov £ pr.znancem ysch službenih let. Radovedni smo, kako se bodo seča j izgovarjali odvetnik Miam in ostali gospodje, ki sedijo na občinski upravi. Ali bodo ugodili zahtevam s:ndikata, ali pa bodo stvar puščali v nemar in v pretres raz-n m komisijam, kakor je to njihov običaj. URADNE OBJAVE Rok za državne izpite iz gospodarskih in trgovskih ved je bil preložen z odlokom 196. Možnost polaganja izpitov bo dana tudi onim, ki bo diplomirali na tržaški univerzi v času od! i, 1839 do 1947. Brezobziren manever imperialistnu za n n ve odp uste dela pstua KLJUB TEMU DA SO ENOTNI SINDIKATI ODKLONILI SVOJO PRISOTNOST V ARBITRAŽNI« RAZSODIŠČIH, USTANOVLJENIH NA OSNOVI UREDBE 109, SO OBLASTI POSTAVILE ZA «PRIMER» BELTRAME ARBITRAŽNO RAZSODIŠČE — PROTESTNA STAVKA V PIVOVARNI DRLIIER SE NADALJUJE drugih držav (Grčije, Italije In Ru-»'je). Pri količkaj dobri volji bi se obrat v železarni mogel vzpostaviti na predvojno raven, kar bi b'-lo v korist delavstva in tovarne same. Železarna lahko proizvaja letno 17E.000 ton litega železa, 60 000 ton jekla in 24.000 ton jeklenih plošč ter drugega materiala. Ladjedelnice bi mogle ta material dobiti iz železarne. In tako ?e je proces proizvodnje pred vojno tudi razvijal. Železne prcizvode iz žkedenjske železarne so po večini absorbirale tržaške ladjedelnice. Jugoslovanska naročila bi se torej lahko izvršila — le če ne bi bili vmes tuji interesi. Tudi premoga je dovolj v zaledju, na pr. v Poljski. Odličen antracit je v Sleziji in celo mnogo boljši kot kateri koli drug'. Zahteva ladjedelnic za plačilo naročil v dolarski valuti ne more biti umestna, kajti delavske plače in KNJIGE - GLEDALIŠČE-KONCERTI jUhCL RAZSTAVE-FiLMlKRITiKE-DROBTINE Jna Christie* v novi zasedbi V sredo zvečer je nastopijo Slovensko narodno gledališče na Kon-tovelu z E. O' Nellovo «Ano Chri-itie» i Nado Gabrijelčičevo v naslovni vlogi. Ta igralka, ki je bila dolga leta med stebri Slovenskega narodnega gledaliiča v Ljubljani, je naila doslej v Trstu vse premalo priložnosti, da bi uveljavila vse svoje pomembne umetniške zmožnosti. Ni čuda, če so ie po prvem dejanju izpraševali vrli Kontovelci, ki so kljub delavniku do zadnjega kotička napolnili dvorano, kdo je ta njim doslej neznana odlična igralka. Nada Gabrijelčičeva je dala svoji Ani Christie veliko subtilnih psiholoških odtenkov, bita je rezka v trenutkih, ko izbruhnejo v njej spomini na njeno mučno, surovo preteklost v nhiši», bila ie polna tople ženskosti, kjer se odraža njena ljubezen do mornarja Mata, ter v odločilnih trenutkih spet močno dramatična. Njena stvaritev je bila realistično živa, da je pretresla gledalce. Angela Rakarjeva je bila tudi to pot neprekosljiva v svoji naravni igri, ki je do potankosti izdelana. .Rado Nakerst in Milan Košič sta bila u vlogah Mata odnosno Aninega očeta še boljša in u(inkovitej• ša, kot na premieri pri Sv. Ivanu. Predstava je bila močna in lepo zaokrožena ter je iela polno priznanje zavednega kontovelskega občinstva. VI. B. Paul van Kampen dirigira Triatko filharmonijo V nobeni Beethovnovi itmfoniii ne pride do takega izraza njegovo tivljenjsko geslo «skozi noč k svetlobi* kot ravno v peti simfoniji, katero smo čuli na sinočnjem koncertu Triaike filharmonije v mojstrski interpretaciji dirigenta Paul van Kempena. V te) simfoniji živo občutimo Beethovna človeka — borca za svobodo in osnovne človečanske pravice. Kolikor je v prvem stavku V. simfonije upora, toliko je v zadnjem pesmi svobodi. Vse delo ie ena sama himna vere v bolj-la življenje. To simfonijo je sugestivno interpretiral dirigent Paul van Kempen, motno podčrtal tiste osnovne poteze, ki so bistvene za to delo in sr izkazal, da je dirigent velikega formata v glasbenem lira-ru kakor tudi formalni gradnji. Poslušati V, simfonijo pod njegovim vodstvom je bil res velik glasbeni uiitek. Poleg Beethovnove simfonije sta bili na programu Se dve Mozartovi skladbi in sicer uvertura k operi uFigarove $vatba» In simfonija v Es-duru. Obe deli sta bili podani stilno dobro m je posebno uvertura blestela v vsej lahkotnosti in živahnosti bogate Mozartove in-vencije. Občinstvo ie priredilo dirigentu navduSene ovacije In ga s tem upravičeno nagradilo za lep umetniški uiitek, ki ga je nudil ta večer. TrZaška demokratična mladina za svetovni mladinski teden Priobčujemo spored vseh zborovanj in prireditev, ki bodo v Trstu od 21. do 28. marca v proslavitev svetovnega mladinskega tedna: V nedeljo 21. marca: dopoldne ob 10.30 veliko mladinsko zborovanje v dvorani kina I-dea!; govorila bosta tov. Pešca--tori in Blažina, popoldne pionirski koncerti v raznih krožkih. V torek 23. marca: udarniško delo v vseh okrajih. V sredo 24. marca: prodajanje demokratičnih mladinskih časopisov «Glasa mladih« in «Gioventu». V četrtek 25. marca: dan solidarnosti z grško, špansko in kitajsko mladino in z mladino vseh kolonialnih dežel. Zborovanja v vseh krožkih. V petek 26. marca: komemoracije padlih v osvobodilni borbi in sicer ob 18 v ulici Massi-mo D^Azeglio, ob 19 v ulici Ghe-ga in ob 18 v rižarni. V soboto 27. marca: skušnje za vaje za prvomajski nastop v raznih sektorjih. V nedeljo 28. marca: velik mladinski praznik in zaključek svetovnega mladinskega tedna v Čaniporah (Milje) g pričetkom ob 15.30. Novi filmli Križarka Varjag V Kinu ob morju zopet predvajajo enega tistih sovjetskih filmov, ki so vsi prežeti iskreno občutene domovinske ljubezni, kakrSno so pokazali sovjetski narodi v veliki domovinski vojni. Dejanje poteka ob začetku rusko-japonske vojne leta 1904, ko je 14 japonskih bojnih ladij blokiralo in zavratno napadlo v nekem korejskem prlstaniiču rusko križarko iVarjag» in topničarko uKorejecm se pred vojno napovedjo Ruski mornarji so odbili poziv na predajo m so sprejeli neenak bo), v katerem so prizadejali sovražniku težke izgube in nazadnje po junaSki borbi potopili obe svoji ladji. Iz vsega filma veje nepokvarjena življenjska sila zdravega naroda, ki ve, zakaj se bori in kaj hoče. Temu so dali Se poseben poudarek prvovrstni filmski umetniki, film ie bil izdelan 1946 v Moskvi. KWrskl koncert A. CorMa V ponedeljek ie koncertiral « tržaškem gledališču slavni francoski pianist A. Cortot. Na programu so bila dela Schumanna, Chopina, Dcbusspa in Vszta. V vseh delih se je čutila — čeprav tehnično ne več perfektna — močna osebna nota svetovnega pianista in so bile skladbe podane zelo prepričevalno brez kakrtn’h koli osebnih samovoljnosti. V tem je pač nafvečja umetnost — osta ti verodostojen tolmač skladateljevih hotenj. Višek večera so bili Chopinovi preludiji Navdušeno občinstvo mu je dalo priznanje, ki se po koncu koncerta nikakor ni hotelo poleči Obiščite pionirske nastope Pionirji Tržaškega ozemlja se že več tednov e velikim veseljem pripravljajo za nastope, ki jih bodo imeli v bližnjih dneh. Vse pionirske družine se vadijo v petju svoje himne, ki jo ie zanje zložil tov. Marinčič Ivo in uglasbil naš znani komponist tov. Venturini Franc. Nastopi bodo na sledeč/h krajih: Danes 20. t. m. ob 18 bodo imeli v Boljuncu nastop pionirji iz Ricman), Boršta, Prebenka in Bo-Ijunca. V nedeV.o el. t. m. ob te v dvorani v ul. Contj u, kjer bodo nastopili pionirji iz Dijaškega doma, krožka Tomažič in iz Rocola, k,i imajo celo svoj tamburaški zbor. Isti dan nastopijo pri Sv. Ivanu ob 16, kjer bodo nastopili pionirji iz Lonjerja, Podlonjerja in Bazovice. Ob isti uri bodo nastopili v Sv, Križu ponlrji s Proseka, Nabrežine in Scleža, Tudi v nedeljo ob n pa bodo nastop'11 na Opčinah pionirji iz Gropade, Piščancev in Repna, kateri imajo svojo malo godbo na pihala. Kot zadnji bodo nastopili v torek 13 t. m. ob 17 pionirji iz piavlj in Cerejev v Plavjah, ter v Božičih italijanski pionirji iz Camporov in Krevatinov. Italijanski pionirji bodo nastopil tudi v nedeljo tl. t. m. ob 16 na Kolonji in sicer iz krožkov Pc-rossa In Dugolln. Vabimo vse prijatelje mladine, da se udeležijo teh nastopov, Jcjer jim bodo najmlaiši prvič zapeli svojo novo himno. Zaplemba znamk na bloku pri Pesku V začetku februarja smo poročali, da je civilna policija zaplenila na bloku pri Pesku za 900 tisoč dinarjev znamk bivše Paveličeve države. Preiskava Je pozneje dognala, da so bile te znamke v kunah in izven veljave. Poleg tega so bile serije nepopolne ln. teko niso imele nobene trgovske vrednosti, ki bi pri popolnih serijah znašala okrog 20 tisoč lir. Odločno stališče, katerega so E-notni sindikati zavzeli ob tprimeru konopljarnet, ko no zaradi razsodbe arbitražnega razsodišča umaknili svoje predstavnike iz istega in odklonili svojo prisotnost tudi v bodoče, je edino pravo stališče, ki ga Je mogla zavzeti sindikalna organizacija, ki v resnici zastopa interese delovnega ljudstva. Absurdne je namreč zahtevati, da bi sin-dthalna organizacija, katere namen je ščititi delavstvo pred odpusti in izkoriščanjem, začela razpravljati o odpustih. Na ta način ne bi nikoli izboljšali sedanjega položaja, ker bi se armada brezposelnih iz dneva v dan večala in to še — s pristankom sindikatov! Kljub temu odločnemu stališču sindikatov je šla tukajšnja okupacijska uprav« brezobzirno mimo tega in kakor smo brali v enem ia-med tukajšnjih jutranjikov, osnovala arbitražno razsodišče za epri-mer Beltrame*. Na mesto predstavnikov sindikalnih organizacij v arbitražnem razsodišču pa €Ščitita» Interese delavstva dva advokata. Dejstvo samo govori dovolj zgovorno, da tako arbitražno razsodišče ne more ščititi delavstva in da je zaradi tega ilegalno, kar so potrdili tudi člatii izvršilnega odbora Enotnih sindikatov. oooooooooooooooooeoooo Prostovoljne prispevke je zbiral — zase 2e več dni so prihajale pritožbe, da hodijo nekateri ljudje po hišah in pobirajo od raznih strank Id ustanov prostovoljne prispevke za otroke, ki imajo bolezen, katera je znana pod imenom «poliomelite». Ti prispevki so čeato na skrivnosten način izginili. Policija, ki se ji je zdela stvar sumljiva, je začela slediti zadevi in posrečilo se jim je, da so odkrili enega izmed takih nabiralcev, 28-letnega Fisca Ludvika, iz ul. Ap-piari 4. Ta je spočetka trdovratno tajil vsako krivdo, končno pa je 1? priznal, da je pobiral prostovoljne prispevke, k! so potem ostali v njegovem žepu. To delo mu je bilo olajšano, ker j« bil a?ent za prodajo knjige «Inferno di Dachau* in se je poleg tega izdajal kot pooblaščenec lista «La Voce libera*. Ena izmed njegovih žrfev je 65-leina Lucci Anita, Korak okupadjsknh oblasti predstavlja zato nov brezobziren manever imperializma, ker kljub temu, da so pred kakšnim tednom oblju-bovali na veliko ustavitev odpustov in zmanjšanje brezposelnosti, pripravljajo nove odpuste in s tem poslabšanje sedanjega položaja, kakor je predvideno v načrtih za izvajanje Marshallovega plana. Ze ob preklicu odpustov u konop-Ijcmi, smo mi kakor tudi Enotni sindikati opozorili, da preklio odpustov ne pomeni dokončne rešitve problema odpustitev. Odpustitev bodo trajale vse dotlej, dokler delavstvo ne izvojuje dejanske zapore nad odpusti. To bi morali spoz-fiati tudi gospodje pri Delavski zbornici v kolikor še niso docela v službi imperializma, • • * Včeraj se je protestna stavka v pivovarni Dreher nadaljevala. Predstavniki Enotnih sindikatov, ki so zahtevali preklic postopka proti tajniku tovarniškega odbora, so naleteli na oster odpor direkci- je, zaradi česar so delavci sklenili nadaljevati stavko v obrambo svoboščine zborovanja v svojih delavnicah. V stavki sodeluje kompaktno vse delavstvo razen nekaj uradnikov Delavske zbornice. G. Starace, predstavnik Delavske zbornice, Je v zvezi s tem sporočil nekaterim delavkam, da zaradi stavke ne bodo imele plačanega včerajšnjega praznika. G. Starace se je tako namerno postavil v službo delodajalca z jasno namero razbijati enoten nastop, čeprav je vedet, da mora delodajalec plačati na podlagi delovne pogodbe včerajšnji praznik kot delovni dan. Spor so predložili včeraj v diskusijo Zvezi industrijcev. » • ♦ Odgovor, ki ga mora delavstvo dati zopet na ta dva primera, je enak odgovorom, ki jih je dajalo vse doslej in ki jih bo moralo dajati v bodoče, dokler ne izvojuje zmage. Odločnost in enotnost v borbi proti Izkoriščanju, za katerim stoje imperialisti. KOLEDAR Sobota 20. marca Srečko. Dragojka Sonce vzhaja ob 6.04, zahaja ob 18.19. Dolžina dneva 12.15. Luna vzhaja ob 12.10, zahaja ob 3.53. Jutri 21. marca Cvetna nedelja, Vesna Spominski dnevi 1828 se je rodil slaAtni norveški pisatelj Henrik Ibseiu Umrl je 25. V. 1906. PRESKRBA Bel kruh za veliko noč. Od petka 26. marca do 4. aprila, dobo delil' na nakaznice bel kruh po ceni 48 lir za kg, ENOTNI SINDIKATI Zveza mešane stroke. V ponedeljek 22. t. m. ob 19.30 seja upravnega odbora. Zveza pekov. Danes 20. t. m. cb 18 sestanek zaupnikov zaradi važnih obvestil. Zveza pomorščakov in pristaniških delavcev. V torek 23. t. m. ob 18 seja upravnega odbora. Mc&tevarni^ki odbor pomorščakov in pristaniških d£lavcev je vabljen danes 20. t, m. ob 19 na sedež zveze. Teoret ino-pii tciaj aa natakarje. Danes 20. t. m. se zaključijo prijave aa imenovani tečaj. Vpisovanje in informacije v p:sarni v ul. Imbriani 5-1, soba št. 17. Izlet k Belopeskim jezerom. Pekovska zveza priredi za veliko noč izlet k Belopeskim jezerom. Odhod ob 6. Cena izleta je 1.100 lir. Zaradi omejenega števila izletnikov, vabimo prizadete, da se čimpreje prijavijo na sedežu v ul. Imbriani 5, soba št. 16. Pcziv pekom. Športni odsek sprejema danes prijave za nogometno tekmo med poročenimi in samskimi peki. Informacije daje tajništvo. Gradbena stroka. Vsi člani tesarske in ključavničarske skupine naj se udeleže občnega ztocra, ki bo v nedeljo 21. t. m. ob 10 zjutraj na sedežu v ulici Imbriani. ZPP Hova afera Ba stanovanjskem Brado Vojaška policija ie preiskala urade in baje zaprla več uradnikov - Pričakujemo uradnega uoročila.ki naj pojasni zadevo Ko so pred dvema letoma temeljito reorganizirali stanovanjski urad v Trstu, se je nekaj časa z't r glasbe. V nedeljo ob 10.30 b° dvorani kina Ideale (Sv. » kob) v proslavo evetovnes mladinskega tedna ve*' mladinsko zborovanje. rila bosta tov. Blazina in w ' Pescatori. . .. Vsi mladinci in mladi na.j se tega zborovanja P° noštevilno udeleže. Za Bruno Unašič je darovala tov. Majda Rupena, članica glavnega odbora R. K. T. O. 45.000 Ur. Kot iskrena in požrtvovalna antifašist-ka je takoj v svoji nesebičnosti priskočila z vidnim zneskom na pomoč tovarišici, ki je tekom NOB dala vse iz sebe, da reši narod tisočletnega robstva. V isti namen so darovali Škabar Josip 500 lir, Miiič Norka, Bratuž Stefan in Zorka Bubnič po 200 lir, 2ivec Valerija, Sosič Mila, Modic, Kralj Marino, Ferfolja Franc, Ferfolja Justina m Panger Jože po 100 lir. Prosvetno društvo Višava s Konkonela 8000 lir kot čisti dobiček zabavnega večera 13. t. m. Člani Slovenskega narodnega gledališča darujejo v isti namen 2700 lir. ASIZZ iz Doline daruje 500 lir. PROSVETNA DRUŠTVA Večer smeha na Konkonelu. Prosvetno društvo na Konkonelu priredi v nedeljo 22. t. m. ob 17 uri večer smeha. Sodelujejo člani SNO. Vabljeni vsi. DAROVH IN PR SPEVK! Za partizanske sirota daruje v spomin dragih pokojnikov Josipa Zinke in Josipa Bandela družina Zink 2000 lir. V isti namen darujejo starši 1000 lir ob priliki tretje obletnice junaške smrti Danila Pre-garca-Zmaja. Za stavkajoče v konopljarni daruje ASIZZ VI. teren (Bacco) 2000 lit. Za Dijaško matico daruje v spomin dragih pokojnikov Josipa Zinka in Josipa Bandela 2000 lir družina Zink. V lati namen dai-ujp se-n)ra Miranda nor. Grabor 1000 lir ob priliki tretj« oblstnlce junaške smrti Danila Pregarca-Zmaja. V spomin na pokojne aorodnlke daruje Marija Tomažič 500' lir zn Dijaško matico in 500 lir za sirote padlih partizanov. IZLETI Smučarski izlet na redl CAT ob priliki tekem venstvo STO v smuku in e‘ aBjt ki bo v nedeljo 21. t m. Vpi6®’* £ sprejema tajništvo na sede2 danes ob 21. if Zimovanje CAT-a. Tudi n* ganizira SAT kratko zimova®'i j, Marmoladi, ki bo od 8. do 1 la. Cena za zimovanje je ** «pj. 6200 lir, za nečlane pa 6700 lifj sovanje sprejema tajništvo Pristaniški športni klub žira ob priliki smučarskih P nj stev Tržaškega ozemlja J2" ji-Snežnik. Vpisovanje na sedeZ" le*, bo v nedeljo 21. t. m. Smučarski izlet na Čabranske police P" V nedeljo 21. t. m. priredi - ^ smučarski izlet na CabransK« ,p lioe pod Snežnikom. Odhod 0 c|j; if. ulice Fabio Severo. Infor^pjit v ulici Roma 15 in v čevljarni v ulici Settefontane 3. 110 mn kino KINO OB MORJU. 14.30: ka Varjag*. Bden najbolj*1 vjetskih filmov. ,j 19 SUPERCINEMA. 13.00: ^riH borba», T. Power, R. Ha/" ^ ARMONIA. 14.00: «V Pariz« * , c!», C. Bennett, Grace F1® ^ ODEON. 14.00: «Dvajset le1 * neje», Stan in Oliver. 1TALIA. 14.30: «Ne izdaj me * noj», Greta Garbo. . na ^ GARIBALDI. 15.30: «B!lo Je “ testi*, Gale Stcirm. & F1LODRAMMATICO. skalci zlata*, D. Damaur. 8c SAVONA. 16.00: sLjuMzen ^ jjv etanku», C. Boj-er, M. ‘ FENTCE. 15.30: «Singapuf*-Gsrdner, Fred Mc. Murr^jt MASSIMO. 14.30: cVlte* \ sanj», M. Dottl, A. Nazza IDEALE. 16.00: «Nosanove P lovščine». jgctr IMPERO. 14.00: «Gosp* * ja», Jean Renoir. ,*n}th NOVO CINE. 16.00: «M«šeev»‘ M. Lockwocd. , ^ ALABARDA. 14.00: «Kalk«8 Ladd. Gait Russel. * * ' ,a ^ KINO V NABREŽINI, p8" jutri: «Marija Antonletta*. dovinski film. Odg. urednik STANISLAVR®^,,.« Tisk Stablllmento Tip. ----------- MALI O G L DANES od 14 do 18 »* krojaški mizi, gramofon, P1 ^ rezno. Gorica, ul. Cappe”a Ob drugi ebletnlcl * ni rti 0 t nepozabnega moža in očeta ALOJZ!JA FURiANA se ga spominjajo ZENA, 810 KSANDER in hčerka Trst - Greta 21, 3. 19*8. OBVESTILO -0 Javljamo cenjenim odjemalcem, da nadaljujemo s p i,3cC> po polovičnih cenah ostankov raznih artiklov, ki s° zelo koristni. NAVAJAMO NEKAJ PRIMEROV Dežni ženski plašči jj|][| iz čiste svile Dežni ženski pla* Hlače iz volnene fla-nele.................. Jopiči, športni volneni . . . , Obleke volnene 2.1 ,"! 5.! S.i!!IO šči iz bombaževi- H ne Makd - • ** 0 J. 08« mAGAZZIHI DELCORSO TRST - COBS01, GALLEKm P^O»\ Dežni plašči 1* Ha' bardena iz čis^e Makd za moške