_ '_' ^ IJi IHI 'm'"- H ■' H I 11H 1 S mm Hi 11 * v^ ■peaaesgB^ ■ g H J^J-TI—_ ___ _ __J«8p| ■ ™ I Edi^slovenskTdnevnik i ^^ IT A ^^T A V B ^"XT^X A 1 ^^n^Slovento^^ | & ▼ Zedinjcnih državah.:- Jft ■ ■ /jk ^^ I^U /% ■ 1 | ■ /\ g in the United Btokc5- i f Velja za vse leto... $3.00 || M JX 11 Xxl|/V/J-/X\ W Issued erery dnj except V [ji < Ima 10.000 naročnikov:- m t^ i i^lTi -i.1 ffl -: Sundays and Holidays * m —List slovenskih delavcev v Ameriki. }ff , „ y i TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T. Entered as Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congrew of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: «87 CORTLANDT. ' NO. 23. — ŠTEV. 23. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 28, 1915. — ČETRTEK, 28. JANUARJA, 1915. VOLUME XXHL — LETNIK yyttt, RUSI SO MORALI ZAPUSTITI UŽOK PRELAZ. TURKI SO ŽE DOSPELI DO SUEŠKEGA PREKOPA. -o- RUSI STOJE V VZHODNJI PR USUI V OFENZIVI. USPEŠNO PRODIRANJE AVSTRIJSKIH dET V GALICIJI. ZAVZETJE KIELCA POMEN J A ZA VARŠAVO VELIKO NEVARNOST. — NEMŠKI CESAR JE ODLIKOVAL BURIANA. TURŠKI INVA-ZIJSKI ARMADI POVELJUJE DŽEMAL PAŠA. VELIKANSKO NAVDUŠENJE V PALESTINI. V KAVKAZU JE ZAVLADAL MIR. TURKI UTRJUJEJO TABRIZ POD POVELJSTVOM NEM-k/V > ŠKIH INŽENIRJEV. f -.- Boji v Galiciji in na Rusko-Polj-skem. Petrograd, Rusija. *J7. jan. — I/. raznih poročil, ki prihajajo s f ront e, je razvidno, da sta stopili n<»tuška in avstrijska anaada v ufciizivo in da prodirata proti severu. Armada j«' sestavljena iz sedmih avstrijskih in treh bavar-skdi armadiiili zborov. Proti se-v n i prodira v fronti, ki je dolga osemdeset milj. •I u proza pad no od Varšave, nekaj milj južno od (»rodzika. si Xeuiei na vse načine prizadevajo prodreti našo bojno črto. V ta-inošnji okolici divjajo silno vroči artilerijski boji. Ruska armada v Vzhod nji Pru-siji je stopila zopet v ofenzivo in zasedla mesto Pillkallen. Ruski uspehi v Vzhodnji Prusiji. Petrograd, Rusija. 27. jan. — Ruski veliki generalni štab je izdal sledeče uradno poročilo: — V okolici Pillkallen so naše čete. ki so stopile pred nekaj dnevi v ofenzivo, premagale več sovraž-•vniških oddelkov, ki so se morali /umakniti proti zapadu. Na des-" nem bregu reke Visle so se spopadle naše predstraže z nemškimi. toda ti boji so bili brez vsake važnosti. Na levem bregu reke Visle, pri mestu Borjiinovu, so Nemci znova poskušali stopiti v ofenzivo, kar se jim pa ni posrečilo. Pri mestu Ruodi je naša artilerija premagala dve sovražniški bateriji. , Na črti med Oujokom in Maj-ilanko v Galiciji sovražnik še pre- ( eej dobro napreduje. Mi smo vje-li tri častnike in preko štiristo mož. V Bukoviui se ni ničesar posebnega pripetilo. Nemška in avstrijska poročila. Dunaj, Avstrija. L'7. januarja, i Ritka, ki so jo izvojevali včeraj Avstrijci v Karpatih, je zanje iz-1 van redno velike važnosti, Rusi so bili namreč prvega januarja zavzeli fzok prelaz. odkoder smo jih pa včeraj pregnali. S tem soj /adobili Avsrijei popolno kontrolo nad Karpati. Tozadevno ofieielno poročilo se glasi: Včeraj zvečer smo pregnali Ruse z gorenjega dela doline Ung, iri z obeh strani Užok prelaza. To je eden najvažnejših prelazov, ki \odijo preko Karpatov. Sovraž-, ni k ga je zavzal prvega januarja in ga izborno utrdil. Boj je bil silno vroč. Rusi so se izvanredno hrabro branili, toda naši premoči] se niso mogli ustavljati. V za pad n i Galiciji in na Rusko , Poljskem ovira vojne operacije slabo vreme. Zasedaj stoji v akciji samo artilerija. Boji v Karpatih. j Dunaj, Avstrija. 27. januarja. Avstrijci so pregnali Ruse z utr-j jenih postojank; sovražnik se je nato umaknil na višine, katerih noče pod nobenim pogojeni zapustiti. V dolinah t'ng in Latorca 11 i nobenega Rusa več. Taike izgube. Berlin, Nemčija, 27. januarja. Nemški generalni štab izjavlja, da ho imeli Rusi v Vzhodnji Prusiji precejšnje izgube in da niso zadnje dni čisto nič napredovali. Poročilo se glasi: — Rusi so par krat napadli naš** postojanke severno od Gumbinnen. pa jih niso mogli zavzeti. Slednjič so se morali s težkimi izgubami umakniti. Situacija na Rusko Poljskem je nespremenjena. V severnem delu Poljska. Bariin, Nemčija, 27. januarja. iiuiti «o morali prenehati a svojo * ofenzivo na severnem Poljskem. Namesto, da bi armada nemškega generala Francoisa stopila v o-fenzivo, se je umaknila vzhodno od Aleksandrova in se tam dobro zavarovala. Sovražnik potemtakem ne more prodirati, če bi si pa hotel priboriti prosto pot proti jugu ali vzhodu, bi izgubil velikansko število vojakov. V za-padni Prusiji se nahajajo naše čete v defenzivi. to pa zaradite-ga, ker ni njihov namen prodirati, ampak samo ustavljati sovražnika na njegovih pohodih. Novica, da so Avstrijci zavzeli mesto Kielce. je Ruse zelo potrla. Sedaj prodirajo v obliki klina proti lvangorodu. vsled česar se ne nahaja v nevarnosti saiuo ruska armada v Galiciji ampak tudi Varšava. Rusija in zavezniki. London, Anglija, 27. januarja. Tukajšnji ruski poslanik je izjavil danes, da so vse govorice o nameravanem separatnem miru med Avstrijo in Rusijo neresnične. Car bo izpolnil svojo obljubo in ne bo prej odložil orožja, da bodo vsi ostali zavezniki s tem zadovoljni. Dokler se bo nahajal na ruskih tleh še kak vojak, ni niti misliti na mir. Avstro-ogrski zunanji minister. Berlin, Nemčija. 27. januarja. Novi avstro-ogrski zunanji minister, baron Burian, je obiskal 1 nemškega cesarja v glavnem stanu nemške armade. Pri tej priliki ga je Viljem 11. odlikoval z redom Črnega orla. Po posvetovanju z nemškim državnim kauee-larjeiu in nemškim državnim tajnikom se je vrnil na Dunaj. Ruska mirovna stranka. Berlin, Nemčija, 27. januarja. i44Frankfurter Zeituug" jc priobčila neko privatno pismo iz Pe-trograda, iz katerega je razvid no, da je ona stranka na ruskem dvoru, ki se zavzema za mir. čisto brez moči. Car se sedaj še naj-Jbolj zanese na velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ki je pa odločno za vojno. Turki pri Sueškem prekopu. Kaira, Egipet, 27. januarja. — Vzhodno od El Kantare, Egipet. so se včeraj vršili prvi spopadi med angleškimi in turškimi pred-| stražami. Na angleški strani je padel le en častnik in štirje možje, dočim turške izgube še niso znane. To poročilo je posebno razburilo one, ki so govorili, da turška armada ni zadostno preskrbljena za pohod skozi puščavo. Čeravno so se približali turški oddelki na štirih mestih Sueškemu prekopu, ■je prišlo samo pri El Kautari do .boja. Turki so se posluževali gorske artilerije, Angleži pa stroj-Juih pušk. Pri Biruiurhadadu seje pojavil nad turško armado neki angleški hidroplan in začel metati bombe na sovražnika. El Kantara leži 28 milj južno od Port Saida tik Sueškega prekopa. Iz tega je razvidno, da se nahajajo Turki že precej daleč v Egiptu, in da niso veliko oddaljeni od svojega cilja. Trije turški armadni zbori. Atene, Grško, 27. januarja. — Iz verodostojnih virov je zuauo, da prodirajo proti Egiptu trije turški armadni zbori, ki štejejo več kot 120,000 mož. Tej armadi poveljuje Džemal paša. Koncentracija angleških čet. London, Anglija, 27. januarja. Iz Kaira poročajo, da je začela Anglija ob Sueškem prekopu koncentrirati veliko armado, ki ima nalogo preprečiti, da ne pade ta važna morska cesta v turške roke. Ce bi se to zgodilo, bi ne mogla Anglija več dobivati svojih čet iz Indije. Že takoj, ko je izbruhnila vojna, se je začela Visoka Porta pripravljati na vojno z Angleži. Ka-korhitro zavzamejo Turki Sueški prekop, je angleška gospodstvo v Egiptu takorekoč končano. Sprva je mislila Visoka Porta, da bo poveljeval turški armadi odstavljen egiptovski kediv Abbas Hil-mi. Pred no je imel prevzeti poveljstvo, je vprizoril neki fanatik nanj atentat in ga precej nevarno poškodoval. Odstavljenega ke-diva so nato prepeljali v Švieo. kjer ga zdravijo špecijalisti. Palestina in turške zmage. London, Anglija. 27. januarja. Neki tukajšnji časopis je dobil iz Kaire sledeče poročilo: Vesti o turških zmagah so povzročile med prebivalstvom v Palestini velikansko navdušenje. V Jeruzalemu se vrše velike slavno-sti. Civilisti beže. London, Anglija, 27. januarja. Prebivalstvo je zapustilo vse o-ne kraje, ki leže v bližini Sueškega prekopa. Vlaki, ki prihajajo v Kairo, so prenapolnjeni z begunci. V prekopu je koncentriranih veliko angleških in francoskih bojnih ladij. Moč turške armade. Berlin, Nemčija. 27. januarja. Se dosedaj ni natančno znano, kako je močna turška armada, ki prodira proti Egiptu, iz Aten poročajo, da je armada sestavljena iz treh zborov, ki štejejo 120 tisoč mož. Skorajgotovo je pa armada veliko večja, če se pomisli, da je samo v Palestini koncentriranih dvestotisoč mož. katerim se je pridružilo še kakih sedemde-settisoč vojakov. Potemtakem bo poslala Turčija v Egipet kakih 300,000 vojakov, kar bo vsekakor zadostovalo, da bodo z lahkoto premagali Angleže. Položaj v Kavkazu. Berlin, Nemčija, 27. januarja. Turški štab je ofieielno sporočil, da se vojaške operacije v Kavkazu zaradi slabega vsremena sploh ne morejo več razvijati. Razen posameznih artilerijskih spopadov, vlada ob celi fronti mir. Petrograd, Rusija. 27. jan. — Generalni štab turške armade v Kavkazu naznanja, da so spopadi. ki so se vršili zadnje dni, brez vsakega pomena in da se situacija ni nič izpremenila. Iz Teherana poročajo, da so Turki zavzeli severno perzijsko mesto Tabriz in ga sedaj utrjujejo pod vodstvom nemških častnikov. » Kuga na parkljih. Kuga na parkljih in gobcih je zopet izbruhnila ter se vrši obširna desinfekcija. Washington, D. C., 27. jan.' — Poljedelski department je odredil danes zatvorjenje pittsburških in čikaških trgov in sicer radi ponovnega izbruha kuge na parkljih in gobcih. Živinski trgi bodo najbrž zaprti teden dni. Pripušča pa se živino, ki pride takoj v klavnico, a je nasprotno prepovedano gnati iz trgov, ker se je bati razširjenja kuge. Pittsburgh, Pa., 27. januarja. Danes se je ustavilo pošiljatve žive klavne živine z živinskih trgov na Herris Island v druge države. dokler se ne izvede potrebne desinfekeije. Oddelka za svinje in ovce se je že desinficiralo. Živina v transportih iz drugih držav sme pasirati živinske trge vendar pa se ne sme odpreti železniških vozov. Little Falls, N. Y., 27. januarja. V neki mlekarni nedaleč od tu se je konstatiralo danes slučaje kuge na parkljih in gobcih. Državni poljedelski department je vsled tega odredil karanteno nad dotičnim prostorom. »J s ,J Nadaljevanje nemške I ofenzive v Franciji. Pri Tracy-le-Val, zapadno od j Soissons, se je razdejalo franco- 1 ske utrjene zakope. —o— BOJI PRI CRAONNE. Saške čete so osvojile več važnih i francoskih postojank ter zajele 1 osem strojnih topov. —<*— Berlin, Nemčija, 27. jami. — Nemško vojno ministrstvo je o-stalo v današnjem oficijelnem : poročilu pri trditvi, da so zavzeli ] Nemci v ponedeljek neko angleško postojanko južno od La Bas-see in da so izjalovili vsi vprizor-jeni angleški protinaskoki. Na- i dalje se poroča, da so izvojevali | Nemci ua višinah pri Craonne j važno zmago nai .'Vancozi. Gle- : de zadnjih navedenih bojev se glasi v poročilu: "Že včeraj orne- j njeni boji na višinah pri Craon- < ne so potekli povsem uspešno za naše čete. Francoze se je vrglo ] zapadno od pristave La Cruite in s iztočno oil Hutebise iz njih višje- i ležečih postojank ter jih prisililo« 1 da so se umaknili na južni obronek. Več važnih francoskih po- -stojank. ki se raztezajo v dalja- l vo 14(H) metrov, so zavzeli Saksi -z naskokom. Ujelo se je 867 ne- 1 ranjenih Francozov ter zaplenilo ' osem strojnih topov, eno pijonir- 1 sko skladišče ter več drugega * inaterijala. Južno-iztočno od St. Mihie] smo zavzeli neko Vijžno franco- « sko postojanko. .Francoski proti- ] naskoki so ostali brezuspešni. ! V Vogezih je onemogočal viso- 1 ki sneg vse vojaške operacije." > Pariz, Francija. 27. jan. — V J današnjem oficijelnem poročitu ' se. izjavlja, da se je razdejalo v Flandriji neki nemški aeroplan ' in sicer v notranjosti belgijske 1 bojne črte. Na podlagi izpovedi ! jetnikov se je ugotovilo, da je 1 bila pri naskoku na Ypres dne < 2i>. januarja vdeležena cela nem- 1 ška brigada. Izgube Nemcev se 1 ceni na en bataljon in pol. 1 V poročilu se glasi nadalje, da 1 so doživeli Nemci pri naskokih ' na angleške pozicije pri La Bas- ^ see občuten poraz. La* na cesti iz f La Bassee v Bethune se je našlo 1 šest mrtvih nemških častnikov ' in 400 mož. Skupne izgube so morale znašati najmanj dva bata- 1 ljona. 1 "V okolici pri Craonne1se 1 glasi nadalje v poročilu, "drži- ( mo svoje, pozicije v zakopih, katere smo odvzeli sovražniku z u- " spesnim piloti naskokom dne 25. ' januarja. V okolici pri Perthes se je od- j bilo ostre nemške naskoke. V Argonih smo z bajoneti od- ! bili neki naskok pri St. Hubert. Pri St. Mihiel pa je razdejala na- ' ša artilerija neki nemški ponton- ! ski most čez reko Maas." ^ Pariz, Francija. 27. januarja. f — V večernem oficijelnem poročilu se poroča o nepričakovanem , nemškem naskoku na neki go- 1 zdie v bližini T»acy-le-Val. zapadno od Soissons. Po ostrem infanterijskem streljanju so razstrelili Nemci več min, ki so razdejale francoske zakope na daljavo 50 metrov Nemcem se pa kljub temu ni posrečilo zasesti te zakope in sicer radi uspešnega francoskega artilerijskega ognja. Francozi so nato zopet zasedli pozicije ter izkopali nove jarke. Glede bojev pri Craonne priznava sedaj poročilo, da so doživeli Francozi pri La Creute občuten poraz. Vsled nekega posipa sta bili zaprti dve francoski stotniji v nekem starem kameno-lomu. ki je služil kot municijsko skladišče. Nemci so ujeli ofoe stotniji ter prepodili druge Francoze iz zakopov, nahajajočih se v »bližini. Poročilo pravi, da se je s protinaskoki zopet zavzelo del izgubljenega ozemlja. Povdarja se tudi hrabrost francoskih vojakov. Nemci so imeli baje velikanske izgube ter so pustili na bojnem polju akoro 1000 mrtvih. Berlinsko poročilo glede pomorske bitke. Nemška vlada vstraja pri svoji topljena poleg 'Bluecher-ja* tudi angleška križarka. —o— KRIŽARKA "KOLBERG." Iz Londona se glasi, da je bila po-toljena poleg "Bluecher-ja" tudi lahka križarka "Kolberg". —o— Berlin, Nemčija. 27. januarja. Nemška vlada je objavila danes sledeče oficijelno poročilo glede pomorske bitke v Severnem morju: "Tekom tri ure trajajočega boja. v katerem smo izgubili oklop-iio križarko 41 Bluecher", se je potopilo od naše strani eno angleško bojno križarko in dva torped-na čolna rušilca. Teh dejstev niso opazile le naše velike bojne ladije. temveč tudi en nemški torpedni čoln. ki se je vrnil nepoškodovan. Ta torpedni čoln je izstrelil proti angleški križarki dva torpeda. Križarka se je kmalu nagnila na stran ter izginila v valovih. Isto vest potrjuje neka nemška zračna križarka. ki je letela preko pozorišča boja. Z zračne kri-žarke se je opazilo rušeče se jambore in dimnike ostalih angleških bojnih ladij ter je vsled tega gotovo, da so bile tudi druge angleške bojne ladije močno poškodovane. Konečno se je umaknilo angleško brodovje iz okrožja naših topov. O kakem zasledovanju nemških bojnih ladij ne more biti govora, ker bi v takem slučaju angleške bojne ladije vsled večje hitrosti prehitele vdeležene nemške križarke. V tem slučaju je mogoče preiskati angleško poročilo glede verodostojnosti, kar ni bilo mogoče glede bitke pri Falkland o-točju. o kateri manjkajo vsa podrobnejša poročila. Tukaj se ve toliko, da se nahaja več poškodovanih angleških ladij v Gibraltarju. Poškodbe sta jim gotovo prizadeli nemški križarki 'Scharn-horst' in 'Gneisenau'. Iz vsega tega pa je konečno razvidno, da so angleška poročila glede bitke pri Falkland otokih nepopolna in barvana v angleškem interesu. Nezanesljivost poročil angleške admiralitete pa je tudi opaziti v tem, da ni hotela še do danes priznati izgube angleške bojne ladije "Audacious". London, Anglija, 27. januarja. Angleška adiniraliteta je danes zvečer oficijelno objavila, da se je v pomorski bitki v Severnem morju razven oklopne križarke "Bluecher" potopilo tudi augle-ško križarko "Kolberg". "Plymouth Mercury" zatrjuje, da se je potopilo tudi dva nemška torpedna čolna. Lahka križarka 'Kolberg' vsebuje 4300 ton ter je bila zgrajena le^a 1907 v Danzigu. Dolga je 426 čevljev ter vozi s hitrostjo 25.5 vozljev na uro. Posadke ima 379 mož. Dospelm ja VELIKA PRATIKA za leto 1915. V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — S pomenski dnevi. — Poitne pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških držav. —* Naselniške določbe. — Dan dela — Labor Day. Pratika velja ■ poitnino vred 12 centov. Razprodajalci jo doba 100 komadov za $8. Blovenio Publishing Oa, tt OorUandt EL. Haw York Gltj. ZA VSEBINO OQLASOT NI ODGOVORNO NBUPmAVNI- fcrvo NI TMDMjtettk ■ * ^ - Veto predsednika. —o— Stališče predsednika Wilsona proti klavzuli o naobrazbi je neomajno ter bo vetiral predlogo. —o— Washington, D. C., 27. jan. — Danes se je avtoritativno izjavilo, da bo predsednik Wilson vetiral naselniško predlogo in sicer radi klavzule o naobrazbi. O tem dejstvu se je zaznalo po konferenci med predsednikom ter komitejema obeh hiš kongresa, ki imata v rokah to zadevo. Skoro dve uri je poslušal predsednik dokaze poslancev Burnetta iz Alah a m e ter senatorjev Ijodgc iz Massachusetts in Robin-sona iz Arkansasa. Iz izjav senatorja Lodge je bilo razvidno, da bosta obe zbornici zopet sprejeli predlogo v slučaju, da bi jo vetiral predsednik. Poslanec Sabath je bil edini, ki je naprosil predsednika. naj vetira predlogo. Dočim je hvalil Lodge klavzulo kot najboljše sredstvo za omejitev priseljevanja, je trdil Sabath, da narod v splošnem ne želi take odredbe. Nato je odvrnil Lodge, da je glasovanje v obeh hišah zbornice najboljši dokaz za resničnost njegove trditve. Opozicije predsednika Wilsona proti predlogi ni bilo mogoče o-majati na noben način ter bo jutri najbrž poslal predlogo nazaj v kongres s primerno poslanico, v kateri bo obrazložil svoje stališče. \ Umrla lakote, dasiravno bogata. Vsled ostarelosti in nezadostne hrane je umrla včeraj v njenem stanovanju na št. 298 in 1. Ave. v New Yorku 75-letna Mrs. Ana Bachmann. Obe sobi stanovanja sta bili napolnjeni s praznimi zaboji, v katerih se je našlo 5 bančnih knjižic, glasečih se na skupno svoto $12,500. Mrs. Bachmann je stanovala sedem let v dotičnem stanovanju ter je živela skoro izključno od dobrodelnosti sosedov. Mrs. Caroline Nigree, ki ji je prinesla skoro vsako jutro zajutrek, jo je našla mrtvo, sedečo na stolu. V stanovanju je bila samo ena postelja. .Stoli so bili razbiti in obleka je obstajala iz skrpauih cunj. V praznem stanovanju ni bilo najti niti mrviee hrane ter se vsled toga domneva, da je umrla starka lakote. N^ki zdravnik iz Bellevue bolnice je ugotovil, da je umrla starka naravne smrti. V kolikor je znano, ne zapušča nobenih sorodnikov ter je umrl njen mož pred nekaj let. Iz hranilnih knjižic je razvidno, da je pričela hraniti leta 1878. Holandska se pripravlja za vse slučaje. Amsterdam, Holandska. 27. januarja. — S 61 .proti 15 glasovom se je sprejelo postavo, ki določuje podaljšanje službene dobe teritorijalnih vojakov. Tekom debate je izjavil ministrski predsednik Van der Tjinden sledeče : 44Vlada je v posesti gotovih informacij, katerih pa v interesu države ne kaže objaviti. Vojna situacija se lahko izpremeni vsaki trenutek ter se labko pojavijo dogodki, vsled katerih bi morala biti cela vojaška sila Ho-landske takoj na razpolago. Vsaki trenutek nastane lahko kriza, ki bo zapletla Holandsko v vojno." Vlada je za nekaj časa razveljavila prepoved izvoza surovega bombaža. Francija je naročila nogavice. Philadelphia, Pa., 27. jan. — Francoska vlada je naročila 1,-500.000 parov volnenih nogavic pri neki tvrdki v Sharon, Pa. Nogavice so namenjene za francoske vojake ter jih je treba dobaviti v najkrajšem času. Da- more izvršiti naročilo v pravem času. je vzela tvrdka v najem dve slični tvorniei in sieer eno v Cor-ry, drugo pa v Niagara Falls. Dvojni umor. Policija je našla stenografinjo in njenega prijatelja mrtva. Gospodar in gospodinja aretirana. —o— V hiši št v. 145 Kast 111 cesta. New York, se je včeraj izvršil grozen dvojni umor. Policija je našla v stanovanju grozno razmesarjeno truplo 30-letne st«*nogra-finje Marian J. Franklin in njenega prijatelja 58-letnega .lo-sepha Christophera. Njeno truplo je bilo v kuhinji, njegovo pa v kleti v neposredni bližini peči za centralno kurjavo. Umorjena je stanovala pri zakonskih Kriegle-der. Kmalo po tem strašnem odkritju je aretiral policijski poročnik .Joseph« Kriegledera. ko je hotel stopi - neki salon. Njegova žena ga je bila že prej obdolžila umora, dočim je on vso krivdo zvračal nanjo. Krieglederova je šla sama na policijsko stražnico povedat, kaj se je zgodilo. Pri tej priliki je bila popolnoma pijana. Pri zaslišanju se je dognalo. da je Franklinova že precej ruša stanovala pri Krieglederovih, Christopher jo je pa večkrat obiskoval. Neko pismo, ki ga je poslala deklica pred par tedni svojemu prijatelju se glasi: — Hotela sera te poklicati po telefonu, pa nikakor nisem mogla dobiti zveze. Zopet jo je strašno pretepel. Mislim, da je popolnoma zblaznel. Nekaj se mora zgoditi. Njej moramo na vsak način pomagati. ... Krieglederova je izpovedala, da so prejšnji večer pili, okoli polnoči je pa zvabil njrn mož Christophera v klet. češ. da mu bo pokazal napravo za centralno kurjavo. Ko sta bila v kleti, ga je u-daril s kladivom po glavi in mu odvzel ves denar in dragocenosti, ki jih je imel pri sebi. Nato se je vrnil v kuhinjo, parkrat zakričal in udaril še Franklinovo s kladivom po glavi. Odvzel ji je uro iu verižico ter hotel pobegniti preko strehe. Njen mož pa pravi, da je žena, medtem ko je šel po cigarete, o-ba umorila. Policija bolj veruje izpovedi žene. ker so našli pri možu Christopherovo uro, verižico, ključe in nekaj denarja. Zakonski par so zaprli. Ta dobro premišljeni umor zopet jasno kaže. na kako visoki stopinji stoji toliko opevana nemška kultura. "I 500.000 strelcev iz Avstralije. Sydney, Avstralija, 27. jan. —. Avstrijska vlada tjc danes objavila. da je izvršila načrte za oživo-tvorjenje rezerve strelcev, broje-če 500.000 mož, katere se bo porabilo v Evropi, ako bi se vojna še za dolgo časa zavlekla. Denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko. Koroško, Tirolsko. Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali. da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov, iu one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: - ' % K $ K $ s ... l.tu no ... m »>o 1 10 ... 2 10 120 ... 24 eo 15... 10 130.,. 2'ifO 20,... 4.10 140... 2« 00 25.... 5.10 150,... 30 00 30.... H 10 160 ... rt2 OO 35.... 7.10 170.... :t4 OO 4«».... 8 10 180.... rtfi.no - 45.9.11» 2"0.... 40 OO 50.... 10 OO 250..., 50 OO 55.... 1100 300..,. 60 OO ! 60.... 12.00 350.... 70 00 65.... 13.00 400.... 80 00 " 70 ... 14.00 450________90.00 * 75 ... 15 00 500.... 1(10 00 80, ... 16.00 600 ... 120 00 85.... 17.00 700.... 140.00 90.... 18 00 •OO.... 160.00 - »5________19.00 900________180.00 , 100 .. 20 00 1000________200.00 TVRDKA FRAHJE 8AKBKB, 82 CorUandt 8**, Raw Torte, N. Yj , GLAS NARODA, 28. JAXTARJ At 1915. "GLAS NARODA" i SLmnic Dally.) R Owned and published by tb« 1 ttovenic Publishing Co. (a corporation.) K 'RANK SAKS BR, President. ■ «, LOUIS BENEDIK, Treamrer. 4 rtace of Business of the corporation end A addresses of above officers : B 82 Cortlandt Street, Borough of Man- P hattan. New York City, N. Y. B Za celo leto Telja list za Ameriko in ■ Canado........................$3.00 Z p>» leta....................... 1.60 ™ leto za. mesto New York.....4.00 • pel leta za mesto New York ... 2.00 Evropo za vse leto...........4.50 " ;; 44 polleta.............2.55 " " " četrtleta............ 1.70 'X3LAS NARODA" izhaja vsak dan iavaemJi nqdelj in praznikov. MLAS NARODA" ("Voice of the People") faaoed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly fS.00. Adyrtfaonent oh »Tfwn—n_ Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne pnobfcujejo. Denas naj se blagovoli poKljati po — Money Order Pri spremembi kr«js naročnikov prosimo, da se nam tudi prejix\}e bivaliiče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika. Dopisom m poiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** B2 Cortlandt St., New York City. 1 _Telefon 4687 Cortlandt. 1 Položaj v Nemčiji, j —o- * y Oficijclno naznanilo nemške i vlade. Italijanov. 2 Romuna. 1 Ainerikanca. Prosim , za obvestilo, s katero državo se nahajamo v vojni?"' Vcjni svet. Vojaški sotruduik londonskega lista "Times"" piše na uvodnem mestu: Očividno ima Nemčija namen, v-e moško prebivalstvo porabit i v službi armade, med drugim tudi na ta način, da delajo v tovarnah, kjer se izdeluje vojaška oprema, orožje in municija. Na nemški strani se delajo velikanske priprave, da h" se tekom pomladi ozvojevala odločilna bitka. Potrebno je. da se na naši strani ozirajo na to in da ukrenejo proticdredhe. Na Nemškem se v tem trenutku ne vežba nič manj nego 4 milijone mož za vojaško službo, in četudi ne bodo te čete prvovrstne, vendar bi bilo dobro ?. ozirom na nemške priprave, če hi se sešli. zastopniki držav, da se Ft rokovnjaško razgovore o položaju. LISTNICA UREDNIŠTVA. Glcosonton, Pa. Nobeden vaju nima prav. Pred petimi leti "Glas Naroda" še ni imel deset tisoč naročnikov, pred tremi meseci jih je pa imel že veliko več. ŽENITNA PONUDBA. Vdovec star 33 let s štirimi otroki se želim možiti s Slovenko v starosti od 28 do 3."> let. Ni«"- za to ako je udova. 'la bo le dobra mati mojim otrokom in da razume gospodinjstvo v " Boardinghous". Imam dobro premoženje, torej katero veseli, naj mi piše iu priloži sliko na naslov: J. Krehn, box 198. Taylor Springs. 111.^ Rad bi zvedel za svojega i>rija-telja ALOJZIJA PEKOLL. Doma je iz vasi Sveti Maver, fara Dobruiče na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov naj ga mi naznani ali naj se pa sam javi. Josip Janke!. 923 Indiana Ave.. Shehougen. Wis. (28.-29.-1) Želim zvedeti za svojega bratran-sa JOHNA IjEVICNIK, star 28 let, doma iz Slivnice pri Va-šah. Nahaja se v Ameriki 6 let. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam oglasi. Frank Mak/ 1180 E. 60th St.. Cleveland, O. (27.-2^1) Rad hi zvedel za naslov svojega bratranca ANTONA POCKAJ. po domače Naeetov iz Harije. Notranjsko. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov nasloyf da mi ga sporoči ali pa naj se sam zglasi. — John Bestjančič. 1429 Ei 53th St., Cleveland, 0. (27.-29.-1) — — I "HELLO, FRISCO!" \ Oče Knickerbocker pozdravlja! Calif orni j o. Telefon je prenesel gover iz dr-žave New York v Califcmijo in Bell je govcril z Watscnom preko kontinenta. | Pred nekaj manj kot kot 40 leti je poslal Alexander Ora' a.n Pm •II v Boston potom majhnega i telefona njegove lastne iznajdbe prve izgovorjene besede s p- m- ^ dovanjeitl žice ill te besede j • slisal in razumel nje70 je bil rojen tele fen in prvo poroeilo je >1 > }>•> g rrvi telefonski zvezi, dol^i manj Jj kot sto čevljev. V ponedeljek popoldne, dne 2."». januarja l'»l."i pa je isti Alexander (*raham Beli. sedeč v uradu American Tel graph i»*er preko žice. -raztezajoče se :J4t>0 milj <"-.■/ k«n-tinent ter dela sistema < O.OiMUHMI r^ telefoni, zvezanimi s 2!.000.0 miljami žice. Istega znamenitega leta 1>70 je obiska! Don Pedro de Alcantara. brazilski cesar. telefonski oddelek "na prvi narodni svetovni razstavi v Philadelplii ji. Prijel j«' za spojeninik ter posluš-d. kako je govoril profesor Bell na drugem koncu sob". Ves začuden je vzkliknil: "Moj Bog. — govori!" Ako bi živel I)n:n Pedro ter videl Pan-ameriško razstavo, bi lahko s!i.:al profesorja Bella a ne le z enega konca sr.be do drugega. temveč od ene strani kontinenta do druge strani. Vse ameriška razstava, n katero se bo praznovalo do vršenje Panamskega prekopa ter združenje Atlantika s Pacifikom, bo pomenila vedno ožji stik med Iztokom in Ziipadom. Ta stik pa bo še ožji vsled dovršenja tr ins-kontmentalnega telefona. Delo. katero se j.- završilo pri tem. je bilo manj hrupno ter je vzbudilo manj javne pozornosti, a premagati je bilo treba prav tako velike tehnične ovire kot m, " bile one pri <'ulebra zarezi. Vs» i te zapreke se je odstranilo in i nič več niso sanje: New York j lahko govori s San Franeiseoiu. 1 THEO. K. TAIL, PHBS*?, * AUF.R TEL. Se TSLEGB6PH C0»r Theodore Newton Vail, predsednik American Telephone & Telegraph Company, j" bol rojen leta 184."> v državi Ohio ter je dobil prvo izobrazbo na stari akademiji v Morristown. New Jersey. Po kratkih zdravniških študijah se je postavil železnica rst v u ter je bil v službi 1'nion Pacific železnice. Leta 1878 se mu je ponudilo mesto glavnega managerja ravno ustanovljen«1 American Tehrpiio-ive & Telegraph <'o.. ki je "hotela izrabiti telefon, najnovejšo iznajdbo. Vail je sprejel mesto ter vodil podjetje na zelo uspešen način. Sprva se je mislilo, da je telefon le za lokalno porabo, a Vail je šel dalje ter uvedel prvi telefon na večjo razdaljo. med Providence in Bostonom in ta sistem se je polagoma razširil tako. da je sedaj ustanovljena zveza med New Yorkom in San Franc iscoin. Kje je moja hči FRANČIŠKA KEZMOCH. Zadnje pismo sem prejela iz stare domovine pred 9 leti in nje naslov je bil tako- -- le: Fani Velepee, Radovljica. Kranjsko, Austria. Prosim ce-} njene rojake, če kdo kaj ve Oi njen naj mi blagovoli javili.! Mrs. Agnes Watkins. R. F. D. j 3, box 152, West Newton. Pa. >28.-29.-1.) Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi i zdel njem o vse društvene, trgovske In privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. V A BILO ^ .....na---- VELIKO PLESNO VESELICO katero priredi Društvo "Domovina" štev. 29 S. N. P. J. V THOMAS, W. V A. dne 2. februarja 1915 v MIKE BUL1CH-EVI DVORANI na 2nd Street, V THOMAS, W. V A. Vstopnina 50 centov. Dame so vstopnine proste. Med p!®s>m bade razprodaja srečk in izžrebanje treh krasnih dobitkov. Tem potom so uljudno Rabljena vsa sosednja slovenska društva iz Thomas in Davis, W. Va., da se naše veselice polnoštevilno udeleže ter pomagajo k lepemu uspehu. V enakem slučaju hočemo biti v pomoč tudi mi. Pričetek veselice ob 4. uri popoldan. Za vsestransko postrežbo bode preskrbljeno. Za obilno udeležbo se nr i poroča ODBOR. 'KRACKERJEV BRINJEVEC je najstarejše in od mJ j zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKER1EV" fbrinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in s« prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar • a1; gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SIJVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poitn« naročila se točno izvršujejo Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Co, 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. ^ ___ ___ BAT Denar mefete proCJ V izvrstns tiemafo im i past, ter se psnebno priporočam at M. elovwMkim drtut7s.m oh^prilikl kako v«se- ^ V salogi imam izrratna domač« kioba«« £ in vsakokratno grocerijpko blago, katcr%$» a ljubi naS narod. Pošiljam denar ns tk £ strani sveta in parobrodne liptke za rac ? pro«c. Zastopam Naroiia", prodajam jSf in knpttiom avstrijski dan ar. S trrdkc Frank 8akser sem ▼ trgovski sveži. Uprarljarr. n» Jf v D?tariki poael apadaječe dela, kar itrr GtiAS NARODA. 28. JANUARJA", 1915. BODOČNOST AVSTRIJE IN NAŠA. { \ --I Sedanju vojna je gotovo epohalncga pomena; ž njo se začne nova doba v zgodovini človeštva. Vojna ne bode izpreinenila samo mej raznih držav ampak naj-brže bode nekatere upropastila, druge poklieala k novemu življenju. Kakor orkan, ki vzdigujc prah do neba iu lomi hrastje k tlom. Toda to ni vse. Nova doba ne bode izpreinenila narodov le na zunaj, vzbudila bode v njih nova nazirauja, novo mišljenje, iz-pretuenila jih bode na notranje. Polom, ki ga je povzročila sedanja vojna v tako kratkem času. nima primera v zgodovini; enako bodo posledice gorostasuega pomena. Največji sedaj živeči geniji sveta ali osupujeni molče, ali pa. »koraj bi rekel., po otročje izražajo svojo ogorčenost drug nad drugim. Pač u videvajo. da so živeli 4'in a fools paradise''. Z novim mišljenjem narodov bodo prišli novi velikani duha: rodila jih bode vojna sila in nje spremljevalke lakota, pomanjkanje, bolezen. Kakor grome sedaj topovi z jekla, gromeli bodo potem topovi novih misli. Prej ko luč vgasne, vsplamti še enkrat z vso silo, prej ko umre človek, pride še enkrat k popolni zavesti. Ali je vsplamtelo sedaj nasilje zato, ker s** mu bliža konec? Ali je stari družabni red, ki je slonel v Nemčiji na kasti Junkcr-jev, v Rusiji na absolutizmu, v Avstriji na birokratizmu, v Franciji in Angliji na zlatu in srebru bogatinov, prišel še enkrat k za-vesti zato, k«-r mu bijejo poslednje ure? Ali pa je sedanja vojna le star pojav, ki je že prej kedaj v manjši obliki pretresal naro-*Te? Mislim, da poslednje. Za vse podobne pojave v svetovni zgodovini do sedaj najdemo zlasti dve gonilni sili. Ti sta: novo versko naziranje in nove gospodarske potrebe. K prvemu spadajo zlasti krščanstvo, protestantizem. deloma tudi "jeduakost. svoboda, bratstvo francoske revolucije; k drugemu, boj za obstanek v preseljevanju narodov, v razpadu rimskega cesarstva, odkritje Amerike. Sicer se pa bije še boj. brez prestanka; na ta boj niti ne mislimo kadar govorimo o vojni, in vendar je zahtevat življenje največ ljudstev; ta boj je med "belim in črnim bogom", med sve-tlom in temo. meti napredkom in nazadujaštvom. Včasi se pokaže "črni bog" v podobi "belega boga"' iu posledica je — zmešnjava babilonskega stolpa. Kaj je gonilna sila sedanje vojne? Vera ne. Torej je boj za življenski in narodni obstanek. In res, začnimo pri kraju! Srbi hočejo k morju, da tako pridejo iz svojih gozdov na solnee. na svetovni trg. Rusi zahtevajo pristanišče v toplem morju odkar so se začeli razvijati. Neinci si last« prvenstvo na svetovnem trgu. kar jim Angleži nočejo pustiti i/, rok. Francozi hočejo poleg Alzacije in Lotariugije. tudi ostati bankirji sveta. In Avstrija? Da. da. uboga Avstrija igra pri vsem najžalost-nejo nlogo. Avstrijo so izigrali njeni kramarji — ministri vede ali nevede, ker zgubiti mora na vsak način. Ako zmagajo zavezniki, se skoraj gotovo konča kot država ; če zmagajo Nemci z nje pomočjo. pa pride nad njo najprej gospodarski polom — bankerot. Kaj naj veže avstrijske narode? Cesar Franc Jožef je bojda najmočnejša vez med njimi, toda on ne bode dolgo živel. Ostane le š. sila. Rekel bi kdo, vezalo jih bode blagostanje dobrega gospodarstva. Vemo vsi. da tega niti pred vojno ni bilo, kjeli po vojni. ki bode požrla milijarde! Torej ostane sila. Vprašam, kdo bode •nei silo v slučaju nemške zmage? Pač Nemčija, ne pa Avstrija, jp'otem pride carinska unija z Nemčijo, in s tem konec Avstrije kot neodvisne države. Carinska unija meti sedanjimi nemškimi zveznimi državami je bila začetek nemškega cesarstva. Kaj bode potem s Slovani v Avstriji? Postali bodo še bolj hlapčevski narod kot so bili do sedaj. Potisnili jih bodo popolnoma iz uradov, šol, s kupčije in obrtnije. Vladali jih bodo po stari nemško-valpetski navadi z bičem v roki. Nemci — ein Edelvolk. Slovani — ein Scla ven volk. Gorje ti, potem, sloveneki krnet, gorje, stokrat gorje. Vzamejo ti še to malo prilike za zboljšanje, ki si jo imel do sedaj. Ali naj dvomimo o tem!T Pri Nemcih je prav vse mogoče. Nemški državni zbor je enostavno odglasoval. da se Poljake razlasti, tla se jim s silo poda njih zemljo in da se ista zemlja proda pod lahkimi pogoji izključno Nemcem in sicer protestantskim Nemcem; to ne sicer zato. ker je vladna stranka v Nemčiji goreče protestantska, ampak zato, ker vedo, da bode razdvajala nemške koloniste in Poljake ne le narodnost, ampak tudi vera, da bode vladalo sovraštvo, v katerem zmaga od države podpirana sila. Uvrstili so ta pargraf v knjigo svojih zakonov in imenujejo to knjigo "knjigo pravice", v zasmeh človeške in božje postave. ' Nikdo ne more sicer odrekati državi pravo uveljaviti tak zakon. da si priseljeni tujci ne bodo mogli prilastiti zemlje v njenem delokrogu, toda Poljaki so tam prebivali stoletja prej, kakor so se porodili Prusi kot narod. Razen tega so se Poljaki bojevali za nemško združenje leta 1970 in 1971. Za plačilo jim je bila odločena narodna smrt. "Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti." Vendar kar Nemci store, vse prav naredc"; v tem so si vsi edini.. Saj so "ein Edelvolk, ein Ilerrenvolk". Vladajo skoraj povsod. Med slovanskimi vladajočimi rodovinami so ciste krvi le Srbska in Črnogorska. "En Nemec je več vreden kot življenje prebivalcev celega mesta." Vzgled: Louvain, kjer so najprej streljali na neutrjeno mesto, nato prebivalcem pobrali hrauo zase, spodili jih ven, pri tem jih nekaj postreljali. kakor zajce, druge pa pustili zunaj naj umro lakote ali mraza, ter nato mesto zažgali. Tam so bile matere z dojenčki, matere v postelji, starčki, ki niso mogli hoditi itd. Vse to zato, ker je bilo nekaj Nemcev zahrbtno ustreljenih. Semeuiščnik v Louvainu je imel pri sebi opis prihoda Nemcev v Belgijo, kjer jil» je imenoval barbare. Poveljujoči častnik, je enostavno pritisnil revolver na fantovo uho in sprožil. Duhovne-profesorje so zmerjali s svinjami itd. To sem čital v lieu vorškem kat. listu America; napisal je pa poročilo profesor onega mladeniča, ki je bil na ta način ustreljen. Na drugi strani pa č i ta j te poročila slovenskih ujetuikov na Ruskem. Slednji piše: "ljudje so dobri, liraue imamo dovolj, ravnajo z nami po okolnostih dobro" itd. Torej, Slovenci, edino naše upanje je, da zmagajo zavezniki, ker le na ta način dobimo svojo autonomijo, ki so jo obljubili vsem narodom. Vendar, smo tako majhen narod, da bodo vpričo kriča-čcv-Italja nov, širokoustnih Madžarov in objestnih Nemcev pozabili na nas, če se ne oglasimo vsi. iz vseh krajev Slovenije. Začenja se nova svetovna doba. V bodoče bode še hujši boj za življenski in narodni obstanek. Ta boj ne pozna milosti. Sla-bejši mora podleči prej ali slej. Zato pa stopimo v zvezo s Hrvati. Polje iu gozdovi nas bodo živeli, morje pa nam bode dajalo priliko do večjega blagostanja. Postati moremo gospodarsko močni le na ta način. Predlagam torej, da vsa slovenska iu hrvatska društva na svojih sejah glasujejo, da se napiše nekaka spomenica, katero naj poti pišejo društva po svojih uradnikih, ali vsi člani društev; poleg društev naj spomenico podpišejo drugi voditelji naroda, oziroma vplivnejše osebe, kakor uredniki naših listov, duhovniki in drugi. Spomenico naj napišejo skupaj zastopniki Jednot, to je delavci, časnikarji in duhovniki, da bodo na ta način zastopani vsi stanovi. Vsebina naj bo primeroma sledeča: * . L Želimo biti združeni v jednej državi skupaj s Hrvati ker: i 1. Smo si najsorodnejši slovanski plemeni, en narod, kar ka- i že zgodovina. Nato sledi: Osebna svoboda. r —o— Louis N. Hammerling. XXVI. Volitve v preteklem novembru so prinesle v zapadnih državah celo kopico postav, ki so posebno zanimive z vidika osebne svobode. Posebno značilno ter vznemirljivo pa je, da niso te postave delo kake nezmožne zakonodaje, sprejete pod vplivom začasnega razburjenja ali vsled pritiska kake stranke, temveč prosti izraz mnenja naroda v vseh dotičnih državah. V dveh slučajih tvorijo te postave ameudmente k državnim ustavam, v enem pa so delo direktne zakonodaje potom referenduma. Sklepe zakonodaj je včasih možno pobijati, ker ne u- : vel javlja j o volje naroda. Kaj takega pa se ne more zgoditi v slučaju, ko narod direktno odloča o i kem vprašanju. j Kljub temu pa vsebujejo te po- < stave kršenja svobode, ki so skoro nepojmljiva onim, ki ima ko- < ličkaj spoštovanje do tega ideala, s Država Oregon je sprejela I amendment k konstituciji, ki pre- i poveduje izdelovanje in prodajo i opojnih pijač v državi, izvzemši ] v zdravniške, znanstvene, obred- i ne ali mehanične svrhe. Opomniti i je, da se ne prepoveduje u p o- 1 rabe takih pijač in tudi ne uvo- i za od zunaj. Najbrž naj bi bila t to ugodnost za sadilce hmelja v I državi,ki tvorijo važen element v J prebivalstvu, ker je pridelovanje < hmelja v tej deželi omejeno na i države Oregon. Washington, Ca- i lifornia in New York. Upajo nam- ] reč, da botfo mogli prodajati s hmelja za pivo izven države. Na- f dalje naj se omeni da je zelo čud- t na moralnost, ki prepoveduje do- 1 ma redilno snov, ker je baje j ] škodljiva zdravju in morali, do- i • čim se še nadalje kuje denar s prodajo surovega materijaia za produkcijo iste snovi v sosednih državah. Znano je, tla so dali sa-dilci dosti denarja za prohibicij-sko kampanjo ter se aktivno vde-ležili agitacije ter so bili pri tem najbrž mnenja, da ne bo eliminacija produkcije piva v državi resno uplivala na trg s hmeljem, posebno ako ui bil prepovedan uvoz v državo. Vse to se ne tika vprašanja o-sebne svobode, a je vendar zelo poučno, ako se razpravlja o tem v zvezi s tem predmetom. Posebni nazori glede politične, domače ali državne ekonomije, zmešnjava v pojmih in nedoslednost moralnega čuvstvovanja, katero je opaziti v dejanju naroda v Ore-gonu: vse to nam kaže. da bi slič-ne razmere prevladovale tudi z z ozirom na bolj važne stvari, tikajoče se prostosti. Država Arizona je sprejela amendment k ustavi, s katerim se prepoveduje izdelovanje ali uvoz opojnih pijač ter se izključuje vsak izgovor. Opustilo se je običajne izjeme v zdravniške, znanstvene, obredne in kemične svrhe ter je dovoljen le denaturiran alkohol. Vsled tega je oropan narod zdravil kot jih običajno predpisujejo zdravniki ter je tudi na nevaren način omejena verska svoboda. Ako se ne sme vsled u-veljavljene postave pridelovati ali uvažati vina, ne morejo verske družbe izvrševati gotovih o-bredov, ki so bistveni za dotično religijo. Res je. da so nekatere evangelske sekte uvedle nevreti trtni sok. Večina kristijanov pa še vedno uporablja resnično vino pri. obredih, ki so bistveno važni za dotično veroizpovedanje. Soglasno s temi razmotrivanji je u-vedel zastopnik katoliške Cerkve pri zveznem sodišču posto-| panje, da se prepreči uveljavlje-nje amendmenta, ki omejuje ver- Naš trgovsko napredujoči narod stoji danes pred pričet kom nove dobe koiuereijeluega in socijalnega razvoja. Sredstva, potom kojih se lahko prenese človeški glas z vsemi znaki osebnosti v trenutku preko kontinenta, se je konečno ustvarilo. Pogovor iz New Yorka do San Fraiieisea je dovršeno dejstvo. Slavlje tega zadnjega in največjega triumfa v umetnosti telefoniranja se je vršilo preti kratkim. V teku kratkega časa bo imelo občinstvo na razpolago plod ameriških misli, ameriške iniciative iu ameriške znanstvene zmožnosti. — prek-kontinentalno telefonsko službo kot je slične niti v primeri ni najti pri nobenem drugem narodu sveta. Čudovita znanstvena pridobitev j«' to, največjega pomena. Moč, ki ponese človeški glas preko telefona, je komaj večja kot ona dihljaja in vendar se je našio pota iu sredstva, da se ujame v instrumentu ta majhni, skoro imaginarni nagon, ki obstaja iz nekako 2000 ločenih vibracij v eni sekundi, da se ga vzdrži na razdaljo 3400 milj ter ga v trenutku na drugi strani kontinenta zopet reproducira. Doseglo se je. tla deluje človeški glas z isto naglico kot svetloba in hitrejše kot zvok, katerega ne podpirajo tehnična sredstva. V resnici, hitrost. s katero prodira človeški glas skozi daljave, se kosa s hitrostjo misli. Naša domišljija more le slabo razumeti dalekosežni pomen take velike pridobitve in še manj je v stanu prečeči je je dovršil ta department, katerega ' i, ■ . ■ ■ -______ i _____ ^ niti jo. Sto milijonov ljudi bo imelo za vsakdanjo uporabo na razpolago spajal-iii sistem, ki ni pozna niti Iztoka, niti Za pada in tudi ne Severa ali Juga. Narečja. provincijalizini, predsodkf posameznih Okrajev se bodo morali umakniti tesnejši zvezi, boljšemu razumevanja in ožjemu prijateljstvu, katerega provzro-ča človeški glas. Sosedstvo celega velikega naroda se pospešuje /. odstranje-njem fizičnih mej. ki so obstajale skozi stoletja. Da se je doseglo ta uspeli, je bilo treba uvesti celo vrsto izboljšanj na telefonu, kablu ter na vseh drugih delih aparata ter na vseh napravah, ki so potrebne za prenašanje govorjene besede. Pri tem delu so bili vdeleženi vsi department! Bell sistema, kojega del je ta družba, odkar je bila uporaba telefona v trgovini mogoča. Brez ozira na tradi-vodi 550 učenjakov in izvedencev, popolnoma novo umetnost, umetnost telefonije ter dal narodu te dežele telefonsko službo kot je ni najti enake. Trebalo je velikih denarnih žrtev ter koncentracije ogromnega dela, a vse je bilo opravičeno z ozirom na neizmerno korist javnosti. Transkontinentalna telefonija. ki veže na razdaljo 3400 milj Atlantiški ocean s Pacifikom, je del Bell sistema s 21,00(1.000 miljami žice ter 9.000.000 aparati v vseh delih Združenih držav. Ta sistem je sestavljen iz American Telephone & Telegraph Co. ter aso-ciji ranih družb ter nudi 100.000.000 ljudem Splošno službo. resnici: To je zmagoslavlje znanosti. /i^HS^ NEW YORK (C^j^p TELEPHONE CO. j a) kratka zgodovina Hrvatov iu Slovencev iz dobe svobode; b) iz dobe odvisnosti; i ti) iz turških vojn* — Sisek; e) kmečki upori. 2. l)asi zvesti državi in cesarju, vendar vedno zaničevani in prikrajšani celo po ustavi zajamčenih pravicah. (Ustava na papirju, ustava v praksi). II. Zahtevamo skupaj s Hrvati autonomijo. Naše državno telo naj bode ali samosvoje, ali naj se pridruži drugi državni organizaciji, vendar na vsak način hočemo biti na svoji zemlji gospodarji. l>a bi po svoji krivdi ne bili prikrajšani na človeških pravicah v bodoče, se oglašamo sedaj. III. Primer: Albanija. IV. Vsakemu svoje, ker sicer ne bode zasigurau mir. Slede podpisi. Tako ali podobno spomenico bi poslali v časopise na Francosko, Angleško, Rusko, v Italijo. Mogli bi jo poslati skupaj s Po-Ijagi in Cehi na kongres, ki bode gotovo sledil tej vojni. Na vsak način bi jo imeli pri roki v slučaju potrebe. Spomenica bi vsaj pričala, da smo Slovenci v Ameriki ostali zvesti svoji materi Sloveniji. Še je Čas. Naš roti je živel v dobi narodnostnih bojev, v tem duhu liaci-joualizma živi še danes. Vsi narodi hite, da rešijo kar se da rešiti, vsak po svoji moči. Ali naj bodemo samo mi nezvesti svoji dobi. svoji krvi. svojim o-četom in materom? Če bi imel ognjeno pero, hotel bi vžgati poziv "Na pomoč, na pomoč! Rešimo!" vsakemu rojaku v srce. Neverno kaj pride na vrsto v novi dobi po vojni. Toda. kar rešimo mi. ne bode izgubljeno. Kličem tebe. ki se smatraš za dobrega kristjana! Kako bodeš dal odgovor preti Bogom, ko si zavrgel enega najlepših darov, kar ti jih je dal Bog — svojo kri. mater, očeta, jezik? Bog ni vstvaril slovenskega naroda in jezika zato, da bi ga uničili Nemci, Italijani in Madžari, ampak zato, da bi bil v njem o-slavljen. In ti odrekaš to slavo Bogu? Kličem tebe, ki si pozabil na to. kar si se učil v nežni mladosti! Ali hočeš, da pogine narod, ki ti je dal življenje, ki je s teboj vred trpel in delal? Tvoj tovariš delavec — Francoz in Nemec se bijeta z vso silo vsak za svoje: pozabila sta na vse. samo na domovino ne. In vendar sta ti bila do sedaj vzor-sotlruga. Ali hočeš zapustiti njiju vzgled setlaj, ko sta se postavila na stran svojega o-četa in matere!? Krvavo se končava stara doba, postavimo si v njej čist_bel spomenik, na katerem ne bode niti kapljice krvi, niti madeža so« I vraštva in zavisti. Postavimo ga svojim materam, ki so nas učile slovenski, svojim očetom iz pradavnih časov do sedaj, postavimo ga Bogu, ki nas je vstvaril v svojo slavo in našo čast. Tudi mi Slovenci smo vstvarjeni po njegovi podobi, iu kdor nas zaničuje, zaničuje njegovo potlobo, svojega Stvarnika; iu kdor ponižuje nas. ponižuje božje tlelo, ponižuje Bo^a Mi smo bili vedno le zaničevani in poniževani, nikdar pa ni- j smo drugih poniževali in ne vbijali. Mi imamo čiste roke. In ti, ki ne vzameš besedo o Bogu za svojo, ali misliš, da te bodo spoštovali tvoji vzor-možje, ki se niti med seboj ne spoštujejo, ampak bijejo na življenje in smrt! Tebe najmanjšega, najslabejšega, da bi brez odpora spoštovali? Naš spomenik bo bel! In ko pridemo v novo dobo napredka iu miru se bode svetil v vsi svoji lepoti. Naš spomenik čuta za pravico, mir in napredek. Takrat se bo povišalo, kar je bilo prej nizko, postalo bode mogočno, kar je bilo prej slabotno. _ Torej- "Nay prej!" Vaš M. K., kateri ne čuti ničesar drugega, kot nesebično ljubezen do vsega, kar je naše ubogo, in ki ne sovraži Nemcev ampak samo oiio. kar je nepravičnega v njih; ki ne ljubi Srbov, ampak v njih trpeče brate, svojo kri. ki ne ljubi ruskega biča. ampak le sotrpina Slovana, ki je vendar toliko človek, kot sta Nemec ali Francoz. sko svobodo. V amendtnentu tudi ni pojasnjeno vprašanje, ali lahko dela kak državljan vino za svojo lastno uporabo. Natl vse čudna pa je postava, ki je bila sprejeta v državi Washington s pomočjo referenda. Ta postava prepoveduje izdelovanje, prodajo, dajanje ali prevoz — z gotovimi izjemami v zdravniške, znanstvene, obredne ali mehanične svrhe — kakoršnihkoli opojnih pijač, izvzemši onih. katere se ponudi gostu v privatnih stanovanjih. Izraz "prodaja" obsega tudi oglašanje v listih ter nastane vsled tega zanimivo vprašanje glede prostosti časopisja. Ker se ve. da bo nemogoče preprečiti uvoz pijač iz drugih držav. prepoveduje postava vsakemu imeti v posesti več kot pol ga-lone opojnih pijač, izvzemši pivo. katerega se sme imeti dvanajst kvartov. Od te določbe so izvzeti lekarnarji. Pretveza prohibicijonistov. da se nočejo umešavati v uporabo, temveč da hočejo le zatreti trgovino z opojnimi pijačami, se razblini v tem slučaju v nič. "Vsaka oseba, ki želi poslati ali prevažati opojne pijače, se mora osebno zglasiti pred okrajnim avdi-torjem. kateremu tla potrebne in- ■ formacije za aplikacijo. Ta aplikacija mora vsebovati ime prosilca. izjavo, tla je slednji star nad lil let. nadalje osebo, tvrdko ali korporaeijo od katere pride po-šiljatev iu kam je namenjena. Vse te izjave mora navesti okrajni avditor v aplikaciji iu slednja mora biti podpisana od prosilca ter potrjena s prisego preti tem avditorjem in njegovim pomočnikom. Nato iztla avditor dotično dovoljenje. Vsled te postave je uničena vsa • domača industrija v zvezi z opoj-: ninii pijačami, vendar pa se do-1 vol ju je narodu import od zunaj. Država pa predpisuje natančno, koliko sme kake oseba piti. V tem ■ pa leži omejevanje osebne svobo- de. Ako naroči kak-človek zaboj piva koncem dobe 20 dni ter ima slučajno še eno steklenico v starem zaboju, se ga lahko pošlje v ječo, kajti prepovedano je imeti v posesti več kot dvanajst kvartov naenkrat. Postave, ki omejujejo količino opojnih pijač, katere sme imeti kak človek v posesti, so v veljavi v drugih državah, naprimer v Oklahomi in pro t i salonska liga v Iowi pripravlja baje predlogo, potom katere bo kriminelno imeti v sploh kakšno opojno pijačo. Postava v državi Washington vsebuje tudi določbo, da smejo oblasti na podlagi ovadb odrediti hišne preiskave, ako se sumi, da iuia kaka oseba v posesti več kot predpisano količino opojnih pijač. Na ta način je izginil tudi drugi ideal osebne svobode, namreč svetost privatnega stanovanja. Slike iz vojne. —o- Združena v smrti. S krvjo oblita polja bojišča Lima nove omejuje na desnici ne prestrmo vrhov je. Snežuica namaka travnike, redka. meja. pred njo so izkopani strelski jarki. Tu vidimo prve mrtve junake. Preti menoj ležita dva ogrska domobranca in en Rus. nekoliko naprej leži več mrtvih Rusov. Po-, 'dobui so mrliči voščenim kipom. Hude rane vidimo, a nisem videt niti enega obraza, ki bi kazal bolest. Zdi se. da so padli junaki otrpnjli, ko so se še gibali. Njih oči gledajo brez strahu v večnost. Možje so. ki so do skrajnosti vršili svojo dolžnost. Izvzemši nekaj Rusov so padli junaki večinoma mladi ljudje ali možje v najljepših letih. Dobro so bili o-blečeni tako naši kakor Rusi. Več jih je nosilo jopiče iz kožuhoviue. j Opazil sem. tla so čevlji ruskih vojakov že izdelani: podplati ruskih pešcev so bili preluknjani; več jih je okolu noge ovilo cunje. Dva ogrska deželna brambovca sta se zgrudila mrtva drug poleg drugega v strelskem jarku. Mol-ika s križem ima oba. Pustili so jima molka, druge malenkosti so pobrali, da jih odpošljejo svojcem. To delo nadzirajo sanitetni podčastniki z veliko skrbjo iu s spoštovanjem. Z brezovih vej so napravili mrtvaška nosila, a tudi na šotornih plahtah nosijo mrtvece pokopavat. Kaj ni všeč Indijcem v Franciji. Urednik nekega južnofranco-skega lista je bil nekoliko dni v zakopih iu j«* tam vprašal Indijca s Pandžaba. kake utise ima od svojega bivanja ne Francoskem. Indijec je dejal: "Mi se radi vojskujemo in Francija je lepa dežela in čeprav so se nam Francozi smejali, ker pijemo le vodo, so drugače zelo uljudni. -Mi kako pozno se ženijo ti Francozi. Mi uiohamcdanci se ženimo že 7 ali S 1 »-t stari, najpozneje gotovo v IS. letu. In potem smemo imeti žene. Navadno se pač zadovoljimo le z jedno iu še te imamo kmalu preveč. Na vprašanje, s čim se bavijo indijski vojaki v mirnih časih je odgovoril: "Hodimo na lov s psi. plešemo in igramo na kocke." Indijci ne pi-! jejo. ne pojejo, nimajo nobene, j vojaške godbe ter so sila molčeči. • Samo eno »pogrešajo nad vse. da se ne morejo trikrat na dan umi-,ti. kakor jim to predpisuje vera. "Vojna je sicer lepa reč ali čistost nam je sveta", je dejal indijski vojak. Moratorij v Romuniji. Vlada je predložila parlamentu zakonsko osnovo o uvedbi šti-riineseenega splošnega moratorija za vse inozemske obveznosti. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne unravni&tvo. ' JBCStoiL ^^H Tie TRIUMPHjJSrw" SCIENCE QLAS NAROD A", 28. JANUARJA, 1915. "------ Jogtslovanska ^ - Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI; Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock. Pa. . Podpredsednik: ALOIS BA LAXT, 112 Sterling Ave., Bar- bo rton, O. Glavni tajnik: . umrl dne 21. deeembra 1914. Vzrok s»nrli: ubil na erstui železnici. Zavarovan je bil za $1000.00. pristo-pil k Jednoti, 23. julija 1905. Brat Martin Aristovnik, eert. 2331. rojen let 1865, član društva sv. Barbare štv. !». v Roslvn. Wash., umrl dne 22. decembra 1914. Vzrok smrti: Myocarditis. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. decembra 1902. Brant Vineene Funtek. eert. 13651. rojen leta 1882, član društvu sv. Janeza Krst ni k« štv. 71 v Collin wood. Ohio. Umrl dne 28. novembra 1914. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $.">00.00. Pristopil k Jednoti 9. oktobra 1910. Skozi mesec je bilo izplačano društvam kakor sledi: '/.u smrtino elanov..............$3.r»(M).(K) Za Intlnisko podporo.............$.">.(i09™0 Skupaj____$9.109.20 OPOMBA: — Ta Hsesment se je nekoliko zakasnil vsled preobilnega dela v glavnem uradu v zaeeku tega leta. kar naj cenjena društva blagovolijo oprostiti. Xekaterim društvom je pisan dolg za pristopnino. Vsa ta društva naj pregledajo za pristople člane in članice, če so poslali vso pristopnino; r-e j.« še kaka pomota, naj se nemudoma naznani. Na asesmeiitu za tekoei mesec smo kreditirali po *2.00 pristopnine za vse enakopravne člane in člani« e. kakor je bilo določeno od nadzornikov Jednote. Denar za asesm.-nt naj s»- takoj po sprejemu pošlje na Jedno-to. da za moremo tako pravoeasiio zaključiti poslovanje za mesec januar in izdelati asesment za februar. Korigirane imenike se bode vrnilo še tekoči teden. Vsak tajnik je naprošen. da uatatieno pregleda korigaeije in če se še dobi kaj pomot, naj takoj naznani, da se popravi. Vse razlike je trebil zaznamovati na imeniku iu vse skupaj poslati nazaj v glavni urad za pregled. Zastopnike opozarjamo, da naj pošiljajo denar za otročji od-delek posebej. kf- ' Belgrajski biser _o0 Beneška _.20 - Beračeve skrivnosti $6.00 Beračica —.20 Bitka pri Visu {] _.30 Boj za pravico _.40 Boj s prirodo _.15 Božični darovi _.15 Burska vojska _.25 Cerkvica na skali _.15 Cesar Jožef II. _.20 Ciganova osveta _.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Črni bratje _.20 Cvetke _.20 Dama s kameljami, broš. —.80 Deteljica _.25 Devica Orleanska —.30 Don Kižot _20 Dobrota in hvaležnost _.60 Doma in na tujem _.20 Dve eudopoljni pravljici —.20 Erazem Predjamski —.20 Evstahija dobra hči —.20 Eno leto med Indijanci. —.20 Fabiola _.35 George Stephenson, oče železnic _.20 Grizelda —.10 Grof Radecky _.20 Grof Monte Cristo, 2 zvezka, broš. $3.00 Grofica beračica, 100 zv. $5.00 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, _.20 Hildegarda _.20 Hlapec Jernej _.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Dustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni krnet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil * —.20 Krištof Kolumb —.20 Krvava noč v Ljubljani —.40 Križana umiljenost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Kukelcev stan —.15 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban. 100 beril —.20 Lepa Vida (Cankar) —.80 Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka $5.00 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkovn —.20 Mati, socijalen roman. $1.00 Mlinarjev Janez —.40 Malomestne tradicije —.25 Mir B Pod turškim jarmom —.20 > Pota ljubezni, 110 zvezkov $5.50 1 Potovanje v Liliput —.20 Poslednji Mehikanec —.20 Pred nevihto —£0 Prihaja č —£$0 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Prst božji —.20 Punčika —.20 Prava in neprava ljubezen —.60 Pariški zlatar —.25 Razne povesti, vez. —.40 Handevouz —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Roparsko življenje —.20 "Rinaldo Rinaldini —.25 Senila —.15 Sita, mala Hindostanka —.20 Skrivnosti srca * —.50 Stanley v Afriki —20 Strahovalci dveh kron, 2 zvezka $1.60 Sherlock Holmes, 1., 2., 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Šmartno pri Kranju —.15 Sv. Xotburga —.20 Sveta noč _.20 Srečolovec _20 Strah na Sokolskcm gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec _20 šaljivi Jaka —.25 Šopek lepih povesti —.2® Sanjska knjiga, velika —.30 Slovenski Saljivee —.35 Skozi širno Indijo —.35 Štiri povesti _20 Tegetthof -J25 Turki pred Dunajem —.30 Tisoč in ena noč. $7.00 Timotej in Filemon —.20 Trije rodovi —.50 V delu je rešitev — V-.liki *e"'-d« / — Ti Veliki trgovce —.30 Vojj.a na Polkami. VI -vp;-Za tuje i-.*-] ■• —,6d Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča —.50 Življenja tmjeva pot • —.30 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. z v. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček _.25 3. zv. Marijina otroka «— 4. zv. Praški judek — 5. zv. Ujetnik morskega roparja —.25 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji _J25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. z v. Zvesti sin —.30 11. z v. Rdeča in bela vrtnica _.30 12. z v. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. z v. Zlatokopi —.30 17. z v. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA: - i Zbirka gredaliških iger. ~ j Brat sokol _.25 Cigani —.40 Doktor Hribar —J2Q Dve tašči —.20 Idealna tašča —.20 Nemški ne znajo —.20 Pot do srca —.20 Pri puščavniku —.20 Putifarka —.20 Raztresenca —.30 Rokovnjači, naroda igra —.40 Starinarica —.20 V medenih dneh —.20 RAZGLEDNICE: XewvorSke, s cvetlicami, humoristiene, božične, novoletne in velikonočne, knmrtd T>O — t dneat po —.2,» j Z slikami m- sta X *\v Torka po .25 Album mest New Yorka s krasnimi slikami, mali —.35 veliki —.75 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske mali, —.lf Združenih držav, mali —.15 veliki —.25 Evrope, vezan —.5C Balkanskih držav —.IS Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.25 Opomba: NaroČilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini. poitni nakazniei, ali poKtnSb znamkah. Poštnina je pri vseh cenah 2e vračunana. ______. . r -. GI/AS NARODA. 28. JANTARJA, 1915. NOVICE IZ STARE DOMOVINE KRANJSKO. Cene za vojne dobave in tržne cene. Nekaj rasa je vojno ministrstvo zahtevalo <»1 oIkmii dobavo žita za cene, ki ho bile mnogo nižje od tržnih cen. Tako bi se po .'H K. ovsa po 1!* K. d očim so bile za veletrgovino določene cene pšenici na 40 K ."»O vin., rži 3-t K :>0 vin. in ječmenu na 29 K. Razumljivo je. da so se poljedelci v očijrled veliki razliki med vojnimi in najvišjimi tržnimi cenami dobavam po zakonu o vojnih dajatvah kolikor mogoče odtegovali. Mnoge občine, ki so jim bila okrajna glavarstva ukazala dobave, so si skušale na ta način pomagati, da bi razliko med vojno i ti najvišjo tržno ceno poravnale s posebno občinsko vojno doklado. V iS je .oblasti pa vojne doklade niso dovolile, češ. da je proti postavna, iu vsled tega so v mnogih občinah nastali prepiri >0cd županom in ljudmi, ki bi ulerale vojne dobave izvršiti, a so se branili večje množine žita prodati po vojnih cenah. Sedaj sta se nižje« vstrijski kulturni svet iu tamošnja kmečka zveza obrnila do vojnega ministrstva s prošnjo, naj bi vojna uprava svoje potrebščine nakupovala po najvišjih tržnih cenah. Tej prošnji je ministrstvo ugodilo, tako da kmetovalci ne l>odo trpeli nobene. škode. Vojno ministrstvo bo razliko med vojno in najvišjo tržno ceno dor lačalo tudi za prejšnje dobave. S tem se popravi Škoda, ki bi jo trpelo naše kmetijstvo in ki bi znašala samo v Avstriji 12 do 1."» milijonov kron. Umrla je v Moravčah gospa Ana Pirnat. rojena Resnik, v 72. letu starosti. Rajnica je mati profesorja Maksa Pirnat a v Kranju. Nadporočnik Kastner umrl. — "Nowa Reforma poroča, da je v Krakovu zadela kap nadporoč-nika in ši t'a vojaškega šenijske-gn oddelka Evgtuia Kastner. — Nadporočnik je umrl. />gnjeno novo leto. Na novega t dan ji' okrog štirih zjutraj •m^tul na dosedaj še neznan način ogenj v špalekovi tovarni na TV m ve m pri Kamniku. Tovarna je izdelovala /elemtitto. v zadnjem času je bilo že malo delavcev zaposlenih. sedaj so pa še ti ob kruli. Pri gas tvi so pomagali voT jnki 97. pešpolka. nastanjeni sedaj v Kamniku, in k.iinniško gasilno društvo. Duhovniška vest. g. .los i p Rome, župnik v Podzemlju, se je .podal v pokoj in se nastanil v Smihelu pri Novem mestu. Josip vitez Pogačnik. Ker so se o njem raznesle zadnji čas različne govorice, moremo* izjaviti, da so hvala Itogu vse neresnične. V i te/. Pogačnik se nahaja na južnem bojišču, je zdrav iu čil ter ••luži kot ordouHtičtti častnik pri ti. armadiiem poveljstvu. Srebrni za:lužni križec s krono j«' Nj. Veličanstvo podelilo naredniku Ivanu Torkarju. e. kr. finančnemu uadpa/niku v Ljubljani /.«• zaslužno vedenje proti Mivražliiku. «• piše: Na (Jlineah je včeraj umrl v dobi lit t let Tilie Tone je. uslužbenec Katoliške tiskarne. Z južnega bojišča. I čitelj Fr- lau i/. Studenega pri Postojni je bil '' ordonain ", Padel je. izvršujoč vestno povelje, ki mu je bilo dano. Nedaleč cul Županjca ob Ljigu, pritoku Kolubare, počiva na koruznem polju. — l?ud-kovič. hrvatski učitelj iz Istre, mlad. |»oln nad in idealov, je padci na nekem griču blizu Arung-jelovsa. Nffduč telj s PoLsnika Al. Lilija jc že delj ras* *'zarul»ljenik" \ Nišu. ranjen od šrapnela. drugače bi še bilo. le uši je veliko, za preobleči pa nič. Smrtna koma. Na Gočah pri Vipavi je jniuarja umrl g. Josip Ferjatičič. tx"e semeniškega na-mestn«tra vodja v Ljubljani! Frane Ferjančiča iu Josip Fer-j jančica. župniki v Ameriki, sod-j neg« predstojnika dr. Ferjančiča v Ajdovščini in Rihardu Ferjančiča. posestnika na (točah Brata se našla v ruskem ujet nftktvn. Iz rtu-kega pjetništva staj pisala sina znane Orarjeve dm* I žine iz £ej pri Dobu. Slu/da sta oba pri pehotnem polku st. 17. Alojzij (CVuar) pri 6. stot., ki pa je bil takoj prvi dan 22. avgusta ranjen in ujet. Njegovi tovariši sta pripovedovali, da je zgorel v neki od ruskih vojakov zažgani bolnišnici. Franc (Cerar) 2. stot.. bivli vrtnar prt g. Stedriehu v Ljubljani, je bil pa ujet 16. okt.: pisal je zadnjič .10. §ept. Posebno eanimivo je pa to. da je bil Frane dva meseca pozneje ujet kakor njegov brat. pa sta se sedaj se-šla v Tobolku v Sibiriji, (iotovo je bilo veselo snidenje, ko sta mislila drug-za drugega, da ga ni več med živimi. Za ranjence. Slovenska krščan-sko-socijalna zveza je o božičnih praznikih deloma pogostila, deloma obdarovala v Ljubljani 1140 ranjencev. Profesorja dr. Šerko in Anton Lovše, nadporočnika v rezervi, se zdaj nahajata v bolnišnici v Sarajevu kot maroderja vsled naporov na srbskem bojišču. ŠTAJERSKO. Drami je. — Visokofiolee Jurij Rajh je bil iS. decembra v št. Jurju pokopan. I)va njegova brata sta doktorja-odvetnika. sestra pa učiteljica. Bcčna pri Gornjeingradu. — Strašna je bila tukaj nedeljska noč dne 1:1. decembra 1. 1. Ob 10. uri zvečer so se skoraj naenkrat vnela tri gospodarska poslopja tukajšnjih posestnikov. |o domače: Pirčka. Kuharja in Zgornjega Novšeka: ogenj je zaplam-tel s tako močjo, da še vse živine ni bilo mogoče rešiti: zgorele so tri krave iu nekaj svinj. Požar je morala zanetiti zlobna roka in ni dosti manjkalo, da bi bila cela vas Bočna v ognju. Od vseh strani je prihitelo ljudstvo in «ra*-ilo z vso pridnostjo do 5. ure z. jut raj. Zraven domače požarne hrambe so delale z nadčloveško močjo posebno one iz šmartna ob Dreti, iz Gornjegagrada in iz Ksaverija. Trbovlje. V vojaški holnišnisi v Debreciuu na Ogrskem je umrl , Martin Hribar,, četo vodja pri 7. lovskem bataljonu. Ra.ini junak je bil pred kratkim odlikovan ; na severnem bojišču s srebrno svetinjo za hrabrost II. razreda. Klobuki se podražijo na Štajerskem. Kakor poročajo, se klobuki podražijo za 1 <»—I.Vr in ] sicer zato. ker so se podražile surovine skoro za 100*;. Vojni kurat Rajmund Brata- ( ni€, prej kaplan pri Sv. Pavlu pri Preboldu, se nahaja v ru- , ski m ujetništvu. Učiteljske izpremembe na Šta jerskem. Defiuitivna učiteljica v Lipnici Emilija Kastelie. je imenovana za nadučiteljico na šesterorazredni dekliški ljudski šoli istotani: provizoričua učiteljica v Polenšaku Angela Lebar je imenovana za definitivno učiteljico istotaiu: za definitivno učiteljico na ljudski šoli pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je imenovana Regina Gobec; službeni inesti sta menjala defiuitivna učiteljica na dekiiški ljudski šoli v Trbovljah Kleonora Vodu-šek in definitivni učitelj pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah Karol Drofenik. Stanje nalezljivih bolezni. — Na Dunaju je bilo od konca okt. do .'il. dee. mi4 opazovanih skupaj f»7 sl-učajev koza. med njimi 7 slučajev na vojakih. došJili s severnega bojišča. !M> pa na civilnih osebah: razuntega je bil 1 slučaj v Kiseuergu, okraj Ljubno. Torej se je zlasti na Dunaju obolenje na osepnieah. ki so se zanesle z bojišč, pojavilo v izredni meri. Ker varuje j red to 1 kužno boleznijo le pravočasno cepljenje, naj bi se dyl vsa kdor ki zadnjih 6 let ni bil cepljen, v lastno korist in v prid splošnosti cepiti oziroma cepljenje obnoviti. Iz seznama izgub št. 90. Poročnik Makovec Viljem. 27. polj. top. polk. 1. bat., ujet: doktor Schwab Frane, namestili asisten-'"•ni zdravnik, 40. pp.. ranjen; Kriegl Franc, topniška divizija, iz Maribora ujet. — Padel je Mili ael Ivanžek. poslovodja tvrdke Stermecki v Celju. Duhovniške vesti. Fr. S. Spindles. mestni kaplan v Brežicah, je dobil župnijo Sv. Jurija na 1 Pesnici. Anton Pučnik, dosedaj I upravitelj pri Sv. Juriju, pride /a kaplana v Novoeerkev. J. Pečnak. kaplan v Novieerkvi. za mestnega kaplana v Brežice. PRIMORSKO. Na južnem bojišču jc .padel rezervni poročnik dr. Andrej So-sič. odvetniški kandidat v Trstu. Star je bil 32 let. Poroka. Poročil se je Frane Rus. uradnik '"Splošne hranilnice" v Trstu, z gospico Maro U-rankarjevo. Ha bO^iin jc padel dr. Leopold JerovSek, okrajni sodnik v Cerknem na Goriškem. Tako poroča Oesterr. Riehterzeitung". Padel je na severnem bojišču arhitekt Frane Flohr. ki je /gradil mornarski kaziuo v Pulju. KOROŠKO. Kotmaravas. Kakor drugod je šlo tudi iz našega kraja mnogo fantov in mož na bojišče. Vzeli 2. skupaj torej 1420 mož. V Dravi je utonila 26 let stara Marija Rol iz Bistrice pri St. Jakobu v Rož n. Šla je iskati za očeta kamenje, da bi mu je zagrela. Njena mati jo je našla na desnem bregu Drave, ležeči na hrbtu, z nogami do gležnjev v vodi in v. ostalim truplom na pesku. V rezervni bolnišnici št. 2, v šoli na Bismarckovem trgu v Celovcu je med ranjenci, došlimi dne -il. decembra oil 7. pp. inf. Janez Ojeel. od dpp.št. 4 pa korp. Jakob Hrovat. inf. Franc Jever-šek. Janez Krajger. Jožef Stran-berger. Franc Pečnik. Janez Sinidovnik. Miha Pcc. četov. Tomaž Domen i k in inf. L. Lajtniš. Na severnem bojišču je padel stotnik pešp. št. .>,"> J. Ogris iz Borovelj. V ruskem ujetništvu v Kost rone ob Volgi sta se sešla grabšta-njska rojaka Karl Dobrnik in Šimen Ragavnik. Cerkvene vesti. Za d« k a na v špitalu ob Dravi je imenovan tamošuji župnik Jožef Habemig: župnijo Vetrinj sooskrbuje Janez Šporn. župnik v Hodišah: za provizorja v Porečali ob jezeru je imenovan Frane Mikula. administrator v Grebinju: za od-miiiistratorja v Grebinju je imenovan Kalist Vavpotič iz reda oo. kapucinov: za provizorja v Spodnjem Dravbergu jc imenovan tamošnji administrator Janez Hornboek. Ranjenci v Celovcu. V Celovcu je bilo dne •'>. jan. v ondotuih bolnicah in zavodih 1766 ranjencev. V celem jih je izmed ranjencev umrlo 89. Zadnji ranjenec. ki je v Celovcu umrl. je bil vojak 28. domobranskega polka Karel Weber iz Osleka na Hrvatskem. --r- _ Rad bi zvedel, kj? se nahaja moj sorodnik EDVARD GRK. po-domače mežnarjev iz Slivja na Primorskem. V Združenih državah biva približno tri leta in pred dvema letoma je bil v Cleveland, Ohio. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim ga, da mi javi, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se sam javi. Gašper Segulin, box ' 41, Cass, W. Va. (26.-2»—1) SLOVENKA želi dobiti službo, najraje- v Brooklynu ali v New Yorku; vešča tudi italijanskega jezika in sposobna za vsako delo. Sprej inein dobro službo tudi pod pogojem. da počakam en ali dva meseca. Za natančneje pojasnila pišite na: G. K. 4S6 — 12th St.. Brooklyn. N. V. (27.-28.-1) Kje je rojak .MARTIN POPISU. V starem kraju ima posestvo v vasi Reber pri Zužemberk i. Pred š,-stilni leti je bil v Hasse-mer.t Pa. in od takrat s,- ne ve več za njega. Ce kdo ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti Cpravništvu •Milas Naroda". 28.t50.-l) Rad bi zvedel za svojega brata JOŽEFA PRIMOŽIČA. Pred štirimi leti je bival v Monha-hella City, sedaj pa ne vem kje se nahaja. Prrsim cenjene rojake in rojakinje ako je kateremu znano njegovo sedanje bivališče, da mi ga naznani, ali naj se mi pa sam ojrhisi. Jakob Primožič. R. l>. 2. Box 06 Bridgeport. O. (27.-29.-1) VABILO NA VESELICO, katero prirede skupno slov. društva v Huntington. Ark., dne 13. februarja 1915 v Slovenski dvorani v korist blagajne Slovenske dvorane v Huntington, Ark. Tem potoni vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Huntingto-na in okolice, da se te naše veselice polnoštevilno udeleže. Na veselici bo igrala domača slovenska godba. Pričetek je točno ob G. uri zvečer. Vstopnina za možke $1, dame so vstopnine proste. Za dobro zabavo in najboljšo postrežbo bo skrbel za to izvoljeni odbor. Torej, rojaki, na svidenje dne 13. februarja zvečer! Društveni odbor. _(23-28—1)_ Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska. Dobili sme iz Ljubljane knjigo s tem naslovom, z lepimi slikami. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena 75c. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik pošljemo zastonj. SLOV. KNJIGARNA S3S WuUagtM St.. Milwialu, Wit. w w Pazite na nič- IB jev Pain-Expel-jflm ler z Anchor var- i r/chter V New y".A?M. Y. ___f OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam •voja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rdeče vino po 45^ gal., staro rdeče vino po 50^ galona, lansko belo vino po 50* gal. in najboljše staro belo vino po 55f gal. 100 proof močan tropinjevec 4i/o gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in1 distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel. Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSE, Box lil. St. Helena. CmJ BRATA VOGRie, SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT, 211 Onham Ave., Cor. Stan St. Brooklyn, N. Y., ae priporočat« greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek.' Ob nedeljah in sobotah zvečer je na ras-polago velika dvoran« za plea Moderno- opremljeno 'kegljišSe. ten» k svojimj p-i Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino* Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $20 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. : il ' ^ ' ■ ■ I Slovensko-Anerikanski KOLEDAR aw leto 1915 Sedaj smo zaželi razpodja-i nai Koledar ca leto 191S inim, ki so nam že poslali na--očnino. — Letošnji koledar je zvanredno zanimiv ter vsebuje ned drugim itevilnim čtivom udi znamenito razpravo n*Jul*< a tajne službe Združenih držav, Williams J. Fljnna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJI", r kateri popisuje pisatelj resnif- 10 zgodbo, kako je s svojimi po* nočniki zasledoval in konečno u-^onobil zločinsko družbo, ki iivi >d izsiljevanj, ponarejanj in za /ratnih umorov. 2e sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je ie nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega itiva. Prepričani smo, da bo le-toinji Koledar izvanredno nga j al našim čitateljem. Cena: 30* Ker je vsled uvedbe paketn« pošte poštnina za Koledar različ na, veljajo sa posamezne drŽav« sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poital no vred sa sledeče države: Connecticut, Rhode Island, De laware, District of Columbia, Ma ryland, Massachusetts, New Jer sey, New York, New Hampshire Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stana 35 centov s poital no vred sa sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Geor gia, Arkansas, Illinois, Indiana Louisiana, Iowa, Oklahoma, Ken tacky, Kansas, Michigan, Minne 3ota, Mississippi, Montana, Nortl Dakota, South Dakota, North Cm rolina, South Carolina. Nebraska Tennessee, Virginia, West Virgp nia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stan. Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države io: California, Washington, Ore gon, Nevada, Arizona, Colorado New »Mexico, Wyoming, Utah is Idaho. V naši podružnici Frank Ba. kser, 6104 St. Clair Ave., Cleve land, 0., pri L. Balantn ▼ Barber tonu, O., in pri Frank Lebenn v Forest City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichn v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-lingerjn, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonn Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-mangh pivovarni na Chestnut St., Conemaugh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, >a| m ozira na te cene. Naročite ga prit SLOVENIC PUBLISHING OO 11 Cortlandt St.. New York Oitv HARMONIKE MM kakortukoH vrato Mdalw te popravljam po najnlt)lh cenah, a lak tryeteo lil uoeal]lTo. V popravo bum •UIto vsakdo po#Ue. ker »m te nad H te* Čakaj ▼ tem poelu ln eedaj v ■?« Jem lastnem domu. V popravek vaamev kranjske kakor Tee drug« harmonik* ter ra£«nam po de)n kakorSso kde aa-hteva kres nadaljnlh ▼praSanj. JOHN WENZEL 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. S Imam v zalogi prave importirane i! LUBASOVEM imm. i I ^ HARMONIKE |. \\ KO V CEKE ifaggB § \ J iz Slovenjega Gradca, Štajersko. ž Posredujem tudi pri prodaji in ^ j j? nakupu starih že rabljenih harmonik. ^ B Alois Skulj9 I P. O. Box 1402 New York City, N. Y. ■■■■■MMHSMHSHmSHMaBBMUltZJIKA Frank Petko^sek 9 Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKE^T STREE l | BBWBiBPj^Mg WAUKBOAN, ILk. g mm/m PRODAJA fina vina, izvrstne smotk« patentirana zdravila ^^^^^ PRODAJA vožne liitke vseh pre komor-phone 2<4 skih črt. „ . .. POŠILJA denar v atari kraj zanesljivo Zastopnik i poštene. "GLAS NARODA"_____ T A 82 Cortlandt Street. UPRAVLJA vse v notarski posel spačk-New York. N. Y. joča dela. nm^mmammmmmmmm^mammmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmh Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina ' izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus [ 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina * sledečih vrst in cen: Delaware...........$1.00 galon Katawba........75—-S0c. galon Iwes............f'5—70c. palon Rudeče..........05— t^lc. galon Navedene cene veljajo za naročila od 25 galon naprej. Pri 1 manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim. V zalogi imam tudi žganja po starokrajskem načinu žgana kot DROŽENKO in TROPINOVEC. Naročila se izvrše samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. _________ ttvtttvttvtv^VTTVTTTTTTV ROJAKI. NA ROČAJ T K S K NA "liLAS NARODA", NAJ-ECJT IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. gmuanifaianiiiiran^^ i Velika vojna mapa | i vojskujočih se evropskih držav. j Velikost Je pri 28 palcih. t E^©lCena 15 centov. ! Zadej'je natančen popis koliko obsega kaka država, s koliko ima vojakov,[trdnjav, bojnih ladij i. t. d. S V zalogi imamo tudi 1 Novo stensko mapo cele Evrope. I Cena ji je $1.50. ■ Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih yj X držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, jj Belgije in HslksnKkita držav. Vsi so vezani v platno in ^ S vsak stane 50 centov. ? J J Naročila'in denar pošljite na: S J } Slovenic Publishing Company, \ ] i 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. f6 1 t iffigmT! r? vmr? n« JACK. Francoski spisal Alphonse Daudet. / Za "Glas Naroda' * prevcl J. T. m GLAS NARODA, 28. JANTARJA, 1015. (Nadaljevanje.) Pesnik ni odgovoril. Grofica Ida Baraucy mu niti za trenutek ni šla iz glave. Amaurv d'Argeutou je pripadal tistim starim ple-inenilaškim rodbinam v provinci, katerih gradovi imajo nekaj ta-jinstvenega v sebi. Že zadnje tri generacije d* Argcntonov so bile revne. Ljudje so *«• peeali z gospodarstvom, kar jih je bilo pa bolj prebrisanih, so šli v Pariz za srečo. Ko se je začel naš pesnik pečati z literaturo si je nadel naslov vieomla, misleč, da bi na ta način veliko lažje napredoval. Večkrat je rekel: — Želim, tla bi se nekega dne začelo ravnotako govoriti o vieomtu d Argentonu kot se govori o vicomtu Chatcau-briantu. — Ali pa kot o vicomtu d' Arligcourtu — mu je odvrnil pri takih prilikah I^abassindre. — ki je bil prej navaden obrtnik, pozneje pa postal pevec. Pesnikova mladost je bila žalostna, brez luči in veselja. Že takoj, ko se je začel zavedati življenja, so ga mučile razne skrbi. Igral se ni nikdar, pa tudi smejati se ni znal. Na univerzi je stradal. kljub temu se je pa z vso vnemo učil iu dobro napredoval. S sedemnajstimi leti je izdal na svoje stroške zvezek pesmi. Nikdo se ni zmenil za novega pesnika, zanj je pa imela izdaja pre-eejšuje posledice. Ker je plačal tiskarju skoraj ves svoj denar, je moral živeti več kot mesec dni ob samem kruhu in vodi. Za ženske se ni dosti menil. Smatral jih je za nekako oviro, ki ne dopusti možkemu, da bi se svobodno razvijal. Od tistega dne se je. če je le mogel, pogovarjal z Jackom o materi. Deček mu je dajal precej nejasne odgovore. rudno, da Jack ni mogel trpeti d'Argentoua. Mogoče je že prvo srečanje napravilo tak utis nanj. mogoče zato ne. ker se je preveč zanimal za njegovo mater. Ce sta bila z materjo sama. ga je vedno vprašala: — Kaj pa gospod profesor! Ali ti je kaj naročil? Ali je kaj vprašal zame? Nič. čisto nič — je hitel odgovarjati deček. V^aki drtijri četrtek je odšel k materi in je ostal pri njej na kosilu. Ko je prišel nekega dne k njej. je zapazil, da je v jedilnici pripravljeno za tri. Zelo je bil vesel, misleč, da je mater obiskal stari hišni prijatelj, ki je večkrat prihajal k njej. Sam ni vedel, zakaj mu je rekel Prijateljček. Mati ga je objela rekoč: — Pa ugani, kdo bo danes jedel z nama ? — Prijateljček. — kaj ne, mama. Ni*, to pot ni bil Prijateljček. To pot je bil gospod d'Argeutou. Ko je prišel, je bil še bolj bled kot ponavadi. Oblečen je bil v frak. pod brado je imel pa belo kravato. Malomarno se je zlekni! po zofi, iu ni z nikomur jrovoril. Jack bi bil kmalu zajokal. Toraj sovražnik je sedel pri mizi. ne pa Prijateljček. Dečku je bilo grozno mučno. Mati in pesnik sta se namreč tako pogovarjala, kot se pogovarjajo odrasli v pričo otrok o kaki kočljivi stvari. — O, ne, ne! — je rekla mati. Ali pa: — Kdo ve! — Mogoče! — Mislite? Po obedu je ponudila gospa Baraucy pesniku krožnik lepih hrušk. Iz Toura so hruške — je rekel deček. — Prijateljček jih je poslal. Mati ga je tako jezno pogledala, da je moral nehote povesiti oči. Takoj na to je vstala rekoč: Pokliči Konštanco. Reci ji. da naj te pelje nazaj, las je že. O. mama — je rekel iu hotel še nekaj povedati, toda grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti iz njega nobenega gla-hU več. Zdravo otrok — se je oglasil pesnik in ga objel iu «»a hotel poljubiti. On se mu je z vso silo strgal iz objema, stopil za »Iva ko raka nazaj iu se priklonil: — Z Bogom, gospo«!! Pesniku je postalo nekako čudno pri srcu, ko se je naslonil nazaj na zofo. Kaj je ta otrok? — je mislil sam pri sebi. — Bo«r v«-, zakaj nie ne mara? Mogoče je tudi on dar "dobrega prijatelja", ki ji je poslal hruške. Idi. idi. otrok — je še enkrat ponovila Ida. — Pokliči Kon-štaneo. da te bo odpeljala. Ko je stopila gospa Baraucy k svojemu pesniku, da bi ga potolažila. se je vračal ubogi otrok v Moronvalov zavod. S Konštau-eo sta šla skozi temno alejo. Vsa okolica je nekako tajinstveuo vplivala nanj. Nehote je začel premišljevati, kaj se je zgodilo ž lijim. (iospod d'Argeutou sedi v komodiiem naslonjaču, jaz pa moram nazaj k tem strašnim ljudem. Mati me ne ljubi več. Zakaj me je tako grdo pogledala. Skorajgotovo ima rajše mojega profesorja. Pa tudi pesnik je bi! ljubosumen na otroka. Prepričan je bil. da je vse tO zvezano z Iditio preteklostjo; kakšna je bila njena preteklost, dovolj dokazuje otrok. To je dokaz, živ dokaz. V grofico ni bil bogve kako zaljubljen, pa vendar. Bolj je bil zaljubljen sam vase. kot v katerosibodi žensko na svetu. Ida Baraucv je pa naravnost norela za njim. Vilo bi zapusti-1h. ekvipažo. služabnike, če bi hotel. Samo najmanjšega znamenja je čakala, pa bi odslovila tudi Prijateljčka. Boš videl — mu je rekla tisti večer — da ti bom pomagala ia. Samo tebi bom posvetila vse svoje bodoče življenje. Upam. da ti ue bom nadležna. Denarja imam še vedno toliko na razpolago, da bo zadostovalo za oba. Toda d'Argeutou ni hotel. Bil je hladan in je vsako stvar prej desetkrat premislil. Ne. ne, — je odvrnil — počakajva še malo. Prišel bo dan. ko bom bogat, iu potem____ Povedal ji je. da ima v provinci precej bogato teto. ki ga je še vedno podpirala če je potreboval. Za enkrat je ni hotel vedno nadlegovati, ker je liil preponosen. Teta je že stara iu vsak hip lahko napoči njena zadnja ura. In zatem se je začel baviti z lepimi načrti, katere bo izvedel, ko napoei usodepolui trenutek. šel Imj na deželo, da ne bo slišal mestnega hrupa. Skupaj bosta šla in si zgradila enonadstropuo hišico. Vse stene bodo pre-prežeue z divjo trto iu nad vratmi bo napis: "Mala hiša. velik mir**. Tam se bo šele pravzaprav začelo njegovo delovanje. Spisal bo knjigo, o kateri že deset let sanjari, knjigo 'Kaustova hči". Založniki se bodo kar trgali zanjo. Postal bo bogat, imenovali ga bodo člatiom akademije znanosti. Tako sta se pogovarjala in jedla hruške, ki so bile dar "dobrega prijatelja." Pesnik je rekel, da so hruške jako dobre, kljub temu mu pa Iliso »le posebno v slast, škripal je r. zobmi iti iiatihcin pri vseh bogovih prisegal, da se bo n^tteval. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cen j. rojakom v Forest Citv. I*a. iu okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik K Mr. FRANK R. DRAŠLER, ki je pooblaščen pobirati plačila za Glas Naroda in vse druge stvari. ki jih imamo v zalogi, in izdajati veljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo, v upanju, da mu bodo šli vsestransko na roko. S spoštovanjem UpravnLštvo Glas Naroda. YA2NC NAZNANIL«. IT Vsi potniki, kateri ce na ■9" mera vali potovati ▼ itar. HT* domovino ta teden ali na BC »era vaj o potova w prt-BT* kodnje, naj stanejo na «vo |f jih mestih, ker so vse paro W krodne družbe prekinile si W nedoločen čas ■ prometom f Kadar se zopet razmere pre i If drugačijo, bodimo prave Sf časno poročali na tans a« ir ita. _ Vrrdkft Frank Inks* Novoletna razprodaja. Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-1 rani dolenjski cviček po 1 40 centov steklenico. Peter Keber, 1703 — 2nd Ave., New York. VAŠI ZASTOPNIKI, ' kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ' knjige, kakor tudi za vse drug« 1 v našo stroko spadajoče posle Jenny Lind, Ar k. in okolica tiiehael Cirar. Ban Francisco, Cat: Jakofc Ijoviin. Denver, Colo.: John Debet« id A. J. Terbovc Leadvllle, Colo.; Jerry Jam oik. Pueblo, Colo.: Peter Cul?' * M. Roitz, Frank Janesh in John Germ. tali da, Colo, in okolica: Loaii Coctello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.. Ant. Baf ich In Frank Blatnik. Indianopolis, Ind.: Alois Rud man. Aurora, m.: Jernej B. Verbid. , 631 Aurora Ave. Oglesby, I1L: Math. Hribernik. Depue, HI.: Dan. Bad o vina«. Chicago, HL: Frank Jurjovee. La Salle, HL: Mat. Komp. JoUet, HL: Frank Laurie* to John Zaletel in Frank Bambich. Mineral, Kana.: John Btai* Waukegan, m.: Frank Pet-kovftek in Math. Ogrin. •o. Chicago. HL: Frank Cerne. in Rudolf Požek. Springfield. SL: Matija Bar-bectf. Frontenae, fin, la afcoHm: Frank Kerne. Halbcry, Kana. fa aknBce: Martin Koe. Tako so potekali tedni in meseci. Bil je četrtek, .laek je bil precej zgodaj vstal in šel v rotundo k oknu ter začel opazovati krasno spouiladno nebo. Rad bi šel malo v okolieo. vedoč. da j<- tam narava še vsa lepša in vabljivej-ša. Takrat je nekdo pozvonil. Vstopila .je mati. ki .ju bila na prvi pogled precej razburjena. Rekla je. da naj gre ž njo v bližnji gozdiček, odkoder se bosta šele zvečer vrnila. V takih slučajih je bilo treba prositi Moronvala za dovoljenje, ker je pa prinesla Ida seboj plačilo za nadaljnje četrtletje, ni bilo nobenih sitnosti. — Oh, kakšna sreča — se je veselil Jack, ko je povedala njegova mati ravnatelju, tla je odpotoval pesnik k svoji teti. ki leži baje na smrtni postelji. Na dvorišču sta srečala Madau-a. ki je žalosten prenašal svojo metlo in posodo za umivanje. Niti slutil ni revež, kako krasno vreme je zunaj. (Dalje prihodnjič). Calumet, Mick. in okollea. Pavel Shaltz in M. F. Kobe. i Detroit, Mich, in okolica: Jo- : seph Glasič. Manistiqne, Mich, in okolieo: i B. Kotsian. So. Range, Mich, in okolice: M. D. Likovi«. Aurora, Minn.: Josip Fugina. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich in Frank Žagar. Dalatk, Minn.: Joseph Shara-bon. By, Minn, in okolieo: Iva* Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J PesheL aveletk, Minn.: Jurij Kota«, •ilbert, Minn, in okolica: c Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouie. JTashwaak, Minn.: Geo Maurln Virginia, Minn.: Frank Hro-vatieh. St. Lonis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Great Falls, Mont.: Math. tJrich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cela rek in Leo Štrukelj. Utile Falls, W. Y.: Frank Grege* ka. Cleveland, O.: Frank Bakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Jakob Resnik. Bridgeport, O. la ekollee,' Ft. Hočevar. Barbetoa, O. In okolica J Aleis Balant Collin wood, #.: MatX, Slap- oik. Lorain, Ohio In okoUeal Veto Sums© 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. KIkrij. Oregon City, Or eg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okoli«*: M vbuich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Fa.: Ivan Geras. Bridgeville, Fa,: Budolf Fie siiek. Burdine, Fa. In okolleal Vekx Keržišnik. Conemaugh, Fa.: Ivan Fajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnry, Fa.: John Kok feh. Broughton, Pa la ckaMea^ 'A Oemšar. Darragh, Pa.: Draguntin Sla-vič. Sxport, Fa. la okolica i 7okn Prostor. Forest City, Fa.: Karl Bala* a Frank Leben. FarrCU, Fa.: Anton YaleattSI- Oreensburg, Pa. in okolica: Venecslav Palčič. Irwin, Fa. la okolica: Frank lemšar. Johnstown, Fa.: Frank ia. Marianna, Pa. in okolica: Fr. ' lOttlicher. Meadow Lands, Fa. i 9nt| tahnltz. Moon Ban, Pa. In okoUeet Wb. tfaSek Pittsburg, Pa.: tgnaeli vasnik. Ignaz Magister in Z. Jak-še in U. R. Jakobich. Unity Sta^ Pa.: Joseph Ckerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Fa-P«. West Newton, Fa. In okolica: Josip Jo van. Willock, Fa.: Frank lm* In Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčii. Winterquarters, Utah: Lonis Blaaick. Black Diamond, Wash.) Ma. Porenta. Bavensdale, Wash, j Jaket Bomsak. Davis, W. Va. in okolica: John Brosich. Thomas, W. Va. In okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL ffraftoa. Wis.: John Stamp fel Milwaukee, Wis.: Josip Tre« nik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan Wis.* Anton Bta rich in Frank Sepieh. Wert AIRs, Wis.: Frank Sksk In Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo.: A. JastSa In VpL StaUeh. Tmmmm, Wyo.: Jceip Metel,' MM^y. ^SB^R^^B^ »• tfaLktnr.il« (Vtf^t Muk tan U l^llfl iknaoMk JlUP-^wVW^V - («Aaab V * m l % hUM. kfr K * adA^V tntiinMi ^m^^^BmHT M—taJf mi fcTTiTSf l o JiltV JAKOB WAHCI0, iota B. Bilk St, Clsi elsaB, r • * Izšla je liftna knjiga i "VOJSKA KA BALKANU", ! Vsled vsestranske želje naroii-11 smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sesitkom je prideljen tudi vetji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča ae pri: Slovenic Publishing Co., 91 Cortlandt St., New York City. PRIPOROČILO. Bojakom v Steelton, Pa., in okoliei naznanjamo, da je -- 9 Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA'* livrSujc vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah« Odo oktsao. lzvrdoje prerode t dnge jedka. Unij ako organizirana^ Posebnost m draštveaa pravila, okrožnice, pamleti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite- Slovenic Pubtishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Mr. M. PAPIG, 1SB Frederick St., Steelton, Pa^ naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*. BO JAKI NAROČAJTE SB NA 'GLlAB NARODA", NAJVB6J* ILrOVBNSKI DNEVNIK X QK aBBAVAB S—I—•—ST- S" —BI—I—I—B iserika is Amerika od. Spisal BBV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom žc znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMJERIKANCL Ni nai namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavlja mo, da je to izvrstno delo, kate rega bi si moral nabaviti vsak ro jak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini, Slovenic Publishing Oon S» Cortlandt SU Hew York Otty (wmajiile Generale TiansaliaDiipe f rancoska parobrodna družba J Direktni (rti do Havre, Pariza, Švice, Inomosta Is Ljubljani Poštni pamiki so: ^ »AtPSOVEMCC Min *tlak* L 4 SAVOIS" «* ^AJLOaKAlM C liMn »Ualra * "LA raANCK' faw'ttlf iir^j'ak.. * Bksprecni parnikl ser -CWMjo", "U temnim", "Rockambeaa" in "NUgir«w Glavna agrencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča Ktevflka •7. W. B.