ORSKI DNEVNIK
Postulila plačana v gotovini /i	. A •,
Abb. postale I gruppo	- ViCllfl 4U lil*
Leto XIX. St. 276 (5651)
DOLGOTRAJNA POGAJANJA ZA SESTAVO NOVE VLADE LEVEGA CENTRA
Ponoven sestanek delegacij štirih strank za proučitev gospodarskega dokumenta
Sestanek bo v poznih dopoldanskih urah - Delegacije so skoro zaključile proučitev dokumenta o splošni politiki - Podkomisija dosegla sporazum o vprašanju urbanistike - Včeraj sestanek avtonomistov, danes posvetovanje levice PSI - Lombardi: «Na dnevnem redu je še mnogo stvari>
TRST, četrtek 21. novembra 1963
RIM, 20. — Skupni sestanek delegacij štirih strank, ki se pogajajo o programu nove vlade levega centra se je začel ob 19.40. Sestanka so se udeležili: Moro, Gava, Zaccagnini za K-D; Saragat, Tanassi, Orlandi in Lami Starnuti za PSDI; Nen-ni, Lombardi in De Martino za PSI ter Reale za PRI. La Malfa se je pridružil kasneje, ker je bil zadržan v podkomisiji za urbanistiko, ki je končala svoje delo ob 20.40.
Sestanek delegacij se je zaključil ob 0.35, ob 22.30 pa so Jim servirali lažjo večerjo: juho, sendviče, sadje in kavo.
Nenni, Lombardi, De Marti-no so prvi zapustili sejno dvorano. Novinarjem so izjavili,
da se je sestanek končal in da se bodo ponovno sestali jutri
dopoldne. La Malfa je dejal, da je bil sestanek «dober». Lombardi je dodal, da bo sestanek verjetno v poznih dopoldanskih urah. Na vprašanje, ali je bil
sestanek konstruktiven, je Lombardi dejal: «Na dnevnem redu imamo še mnogo stvari.» Na vprašanje, ali so obravnavali vsa vprašanja, je Saragat odgovoril: «Ne, samo splošno politiko.»
Tanassi je dejal novinarjem: «Razpravljali smo o političnem dokumentu; jutri bomo nadaljevali proučevanje političnega dokumenta in bomo začeli proučevati programski del».
Moro pa je izjavil: «Proučili amo
politični dokument. Jutri bomo na-daljevali s sestankom».
'	MORO in NENNI
PERUJSKI DELEGAT NA KONFERENCI FAO » DANAŠNJEM SVETU
1 , '	. '
«Duhovna revščina bogatih in materialna revščina revnih»
Posvetovanje o izključitvi južnoafriške delegacije
RIM, 20. — Na današnji seji konference FAO je prvi govoril podpredsednik (zahodnoevropske gospodarske skupnosti Mansholt, ki le- odgovoren za kmetijsko politiko. Govoril je o sedanji dejavnosti in o politiki te skupnosti ter 6 vplivu, ki ga ta politika lahko *®aa na svetovno trgovino in pre-
hrano. Mansholt je odločno zanikal, da bi mogla zahodnoevropska gospodarska skupnost postati protekcionistično področje, ter je skušal z raznimi podatki prikazati prav nasprotno/
Zatem je Mansholt predlagal, naj se v okviru (Svetovnih sporazumov o cenah za nekatere kmetij-
Kniuiin,,,,,,,........■iiuniiiiiii.......................»......lunini..................................<■■
Dolgih pet ur je trajal sinočnji sestanek štirih delegacij strank levega centra, in že so padale izjave, da bo sporazum dosežen, toda ko se je približala ena ura po polnoči, je bil sestanek zaključen s sklepom, da se danes dopoldne nadaljuje, in Lombardi je izjavil: «še mnogo stvari moramo o-Pravati.» Baje ne gre zgolj za podrobnosti, ne politične ne tehnične, temveč za glavna splošna politična vprašanja, ki morajo biti do kraja razčiščena, kar pa še ne pomeni, da je zavladal kakršen koli Pesimizem glede uspešnega zaključka pogajanj. Pač pa — pravijo ■— da se je že marsikoga lotila nestrpnost.
Včeraj je generalna skupščina OZN soglasno odobrila izjavo, s katero se obsoja kakršna koli oblika rasne diskriminacije, kakor tudi kršitev človeških pravic. Skupščina je še prav posebej obsodila politiko «apartheida» južnoafriške vlade. Izjava poziva vse članice OZN, naj postavijo izven *akona vse organizacije, ki hujskajo na rasizem in ki izvajajo nasilje na rasni podlagi. V ponedeljek pa bo Varnostni svet OZN na zahtevo 32 afriških in azijskih držav obravnaval politiko «apartheida» v Južni Afriki.
O svetovni konferenci za trgovino, ki bo prihodnje leto v Ženevi, so mnogo razpravljali včeraj na zaključni seji konference ministrov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v kateri je včlanjenih 20 zahodnoevropskih držav. Ministri so poudarili, da je sedaj najvažnejše vprašanje trgovina z nezadostno razvitimi • deželami, ter da bo ženevska konferenca omogočila obširno diskusijo med industrijskimi in razvijajočimi se državami. «Delovna skupina Forthomme» pa 'ma nalogo proučiti vse predloge v zvezi s to konferenco.
«Piščančja vojna» je povzročila Ameriki, po njenih podatkih, 46 milijonov dolarjev izgube, po podatkih zahodnoevropske skupno-
sti pa samo 19. Ameriški predstavnik v GATT je nedavno zahteval za kompenzacijo delno ukinitev carin, kompenzacijo na drugih proit.odih in kompezacijske ukrepe glede nekaterih proizvodov, ki jih ZDA uvažajo iz Zahodne Evrope.
Tudi včeraj je iraški radio sporočil, da je v vsej državi mimo, vendar pa so pred radijsko postajo in na raznih strateških točkah v Bagdadu še vedno skupine tankov. Predsednik sirske vlade Ha-fez, ki se je vrnil iz Bagdada v Damask, je poročal o svojih razgovorih z maršalom Arefom ter izjavil, da je «vse v redu». Kaže, da v Bagdadu niso bili izločeni vsi pristaši stranke Baas, ker so pri vojaškem Arefovem udaru sodelovali tudi častniki, ki pripadajo tej stranki.
Kamboški princ Sihanuk bo po odpovedi ameriške pomoči zahteval danes sklicanje ženevske štiri-najstčlanske konference za zajam-čenje nevtralnosti Kambodže; s tem da bi posebna komisija to nevtralnost nadzorovala.
V Kongu so predvčerajšnjim a-retirali dva člana sovjetskega poslaništva, katero so tudi zastra-žili ter vsemu poslopju odvzeli e-lektrični tok in prekinili telefonsko zvezo ter aretirali še dva češkoslovaška diplomata, ki sta bila zatem izpuščena skupno s tretjim sovjetskim diplomatom, toda tako, da so vsi trije morali pred izpustitvijo stati tri ure na dežju — vse pod obtožbo, da aretirani «sodelujejo z opozicijo» in «vodijo prevratno dejavnost».
Kennedy pa je v pismu kongresu prištel med najvažnejše uspehe OZN lani: 1. Rešitev krize na Kubi. 2. Vzpostavitev reda in varnosti v Kongu. 3. Napore, da pride do prepovedi jedrskih poskusov, splošne razorožitve in tehničnega sodelovanja za uporabljanje vesolja. 4. Reševanje spora na Zahodni Novi Gvineji ter napori za dekolonializacijo. .
ske pridelke ustanovijo mednarodni organizmi, ki bi urejali kupovanje in prodajanje posameznih pridelkov ter bi poskrbeli za ustanovitev zalog, ki bi lahko zadostile jpovpraševanju držav, ki bi bile prisiljene kupovati nekatere kmetijske pridelke, ne da bi razpolagale s potrebnimi sredstvi. V organizmih bi morali biti predstavniki držav izvoznic in uvoznic, ki sodelujejo pri sporazumih o raznih proizvodih. Sporazumi bi morali predvidevati zmerno zvišanje cen, da -se vedno ohrani ravnotežje med povpraševanjem in razpoložljivostjo.
Govoril je zatem o nedavnem predlogu izvršne’ komisije zahodnoevropske skupnosti glede cen žita in o drugih predlogih te komisije na kmetijskem sektorju.
Govorili so tudi predstavniki Poljske, Indije, Mehike, Maroka, Avstrije, Gane, Japonske, Somalije, Filipinov, Dahomeja, Malija in ZAR.
Poljski podtajnik za kmetijstvo Okunjevski je pozval države, ki želijo gospodarski napredek, naj v prvi stopnji razvoja koncentrirajo svoje napore v kmetijstvo. V drugi stopnji razvoja bi morali skrbeti za industrializacijo, s tem da bi predvsem ustvarili komplekse, ki bi izdelovali orodje in stroje za kmetijstvo. V tretji stopnji bi morali pospešiti kmetijski razvoj, skladno s splošnim gospodarskim razvojem. Okunjevski je pozval FAO, naj izdela akcijski program za izboljšanje položaja na mednarodnih trgih.
Žena mehiškega predsednika je govorila o prizadevanju Mehike, da izboljša raven prehrane svojega prebivalstva ter o borbi proti nezadostni prehrani.
Popoldne sta govorila minister za kmetijstvo Saudove Arabije in perujski podpredsednik. Drugi «je poudaril, da postajajo nezadostno razvite dežele vedno revnejše, ker njihovo prebivalstvo naglo narašča in nima potrebnih kapitalov za primerno izkoriščanje naravnih bogastev. «Svet, je zaključil, ima samo dve alternativi: postati združen in demokratičen bogat svet, ali pa ostati razdeljen med duhovno revščino bogatih in materialno revščino revnih. Potrebno je večje Sodelovanje, da se naglo odpravijo vse tiste neenakosti, ki jih ne morejo več sprejemati tisti, ki so stoletja živeli v revščini».
Tretja komisija, ki razpravlja o zahtevi Gane, naj izključijo s konference države, ki ne spoštujejo človeških pravic, je imenovala ožjo komisijo, da bi skušala uskladiti predlog Gane in drugi predlog skupine držav, med katerimi tudi Italije. Drugi predlog je, naj nimajo dostopa na konferenco države, ki ne spoštujejo človeških pravic, če je tak sklep prej sprejela OZN.
Podkomisija za urbanistiko je imela danes dve seji, dopoldne in popoldne. Razprave o spornih vprašanjih so se udeležili: ' Ferrari-Ag-gradi, Curti, Spagnola in prof. Petrilli za KD; Tanassi in Tremello-ni za PSDI; Giolitti in dr. Gian-notta za PSI; La Malfa in prof, Lugli za PRI. Načelen sporazum o spornih vprašanjih so dosegli že na dopoldanski seji in La Malfa je pri. pravil zaključni dokument, o katerem so razpravljali na popoldanski seji in ga končno tudi odobrili, s pridržkom, seveda, da ta sporazum odobrijo tudi politične delegacije štirih strank.
Za danes dopoldne je bila napovedana seja vodstva PSI. Namesto seje vodstva, pa so se sestali le avtonomistični člani Vodstva, katerim so se pridružili še Giolitti, Co-dignola, Vittorelli, Ferri in Mariot-ti. Senatorka Carrettoni je med odmorom tega sestanka izjavila novinarjem, da bo seja vodstva PSI čim bodo zaključili ta sestanek, vendar pa so sporočili kasneje, da bo ta seja šele jutri ob 9,30.
Sestanek se Je končal ob 13,30. Senator Vittorelli je po sestanku izjavil novinarjem, da je Giolitti po. ročal o pogajanjih v podkomisiji za urbanistiko in obrazložil’ stališče, ki ga nameravajo zagovarjati pri nadaljevanju pogajanj, in da so s tem stališčem soglašali vsi prisotni. Ko so ga novinarji vprašali, če so proučili vsako posamezno točko dokumenta, ki ga je pripravil Moro, je Vittorelli to zanikal in dejal, da o tem sploh niso govorili, ampak da so govorili le o raz-nlh spornih vprašanjih. Vittorelli je nato, v odgovoru na neko drugo vprašanje č^al, da so posegli v razpravo vsi prisotni. Ker so novinarji skušali Izvedeti, če so dosegli soglasnost, Je Vittorelli dejal le, da so razpravljali. Novinarji so vztrajali: «Obstajajo torej še vedno točke, glede katerih se ne strinjate?», je Vittorelli dejal: «Težko Je reči. Vse je zaprto ih vse je odprto». Vprašanje: «Ali menite, du bo seja vodstva Odločila?» Odgovor: «K£i se mi, da bo utegnil biti odločilen prej sestanek delegacij štirih strank». Vprašanje: «Ali menite, da se bodo pogajanja zaključila še danes?» Odgovor: «Tako smatram».
Santi in Codignola pa nista hotela dati nobene izjave; enako sta se zadržala Ferri in Mariottl, medtem ko je Mosca izjavil: «Praktično smo še vedno tam, kjer smo bili pred 24 urami; to pa zaradi tega, ker še nimamo v rokah zaključkov glede vprašanj urbanistike in kmetijstva». Lombardi je iz-javil novinarjem le, da je šlo za normalen sestanek med prijatelji avtonomistične večine; glede stanja pogajanj pa Je dodal, da so razpravljali o vprašanjih urbanistike. Vprašanje: «Potrjujete, torej, da še vedno čakate na rešitev vprašanj urbanistike in kmetijstva?» Odgovor: «Da». Vprašanje: «Toda, ali niso tu že točke, glede katerih Je že dosežen sporazum, namreč vprašanja politike, glede katerih bi bili mogli razpravljati?» Odgovor: «Reči bo moč, da so stvari določene, ko bodo določene vse».
Novinarji so poskušali tudi s Corono, a so dobili le: «Kot vidite, sem zapet, toda nesmejan».
Zadnja sta zapustila sedež PSI Nenni in De Martino. Na vprašanje, kdaj bo seja vodstva stranke, je Nenni dejal: «Tega še nismo določili; v teku dneva se bomo vsekakor ponovno videli, toda ne vem ob kateri uri.»
Jutri ob Ì6 bo sestanek pristašev levice PSI, da bi proučili potek pogajanj za sestavo nove vlade. Sestanka se bodo udeležili člani vsedržavnega odbora struje, člani centralnega odbora, parlamentarci in po en predstavnik levice iz vseh federacij; skupno okrog sto oseb.
častniki, ,ki pripadajo tej stranki.
V Lausani je tajništvo odbora za obrambo pravic Kurdov objavilo sporočilo, ki pravi med drugim: «Odnosi med kurdsko revolucijo in Bagdadom bodo odvisni od stališča, ki ga bodo novi iraški voditelji zavzeli do političnih smotrov Kurdov».
WASHINGTON, 20. — Ameriški predsednik Kennedy pravi v pismu, ki spremlja letno poročilo kongresu o dejavnosti ZDA v Združenih narodih v preteklem letu, da ZDA v celoti podpirajo to organizacijo, in poudarja, da je OZN lani znatno napredovala ha poti graditve svetovnega sistema miru.
ZAOSTRITEV ODNOSOV MED SZ IN ADULOVO VLADO
Aretirana v Leopoldvillu sovjetska diplomata
Oster protest sovjetskega poslanika - Kampanja kongoškega tiska proti SZ, ČSSR in ZAR
LEOPOLD VILLE, 20. — Včeraj popoldne so v Kongu aretirali dva člana sovjetskega poslaništva v Leopoldvillu, ko sta se vračala iz Brazzavilla. Pozneje se je zvedelo, da je bil preteklo noč aretiran še neki tretji sovjetski diplomat, ki so ga davi izpustili.
Kongoški radio je danes
radno poročal o aretaciji. Aretirana diplomata sta svetovalec pri sovjetskem poslaništvu Boris Voronln in tiskpvni ataše pri tem poslaništvu Jurij Nja-kotnik. Radio je trdil, da sta diplomata vodila «prevratno dejavnost». Dalje je radio zatrje val, da so našli pri diplomatih zelo važne dokumente. Baje so Ju dolgo časa nadzorovali in vlada «ima dokaze o njunem sodelovanju z opozicijo».
V Kongu zatrjujejo, da sta bila sovjetska diplomata v Braz-zavillu v stiku z bivšimi poslan, ci leopoldvilskega parlamenta, člani Lumumbovega kongoškega
narodnega gibanja, ki je v Kongu prepovedano.
Diplomata sta še vedno v taborišču padalcev v Binzi blizu Leo-poldvilla. Ze sipoči so sovjetsko poslaništvo v Leopoldvillu zastra-žili. Prekinili so električni tok in telefon s poslaništvom.
Moskovske «Izvestija» označujejo to aretacijo za «sramotno izzivanje». List poroča, da je sovjetsko poslaništvo zahtevalo takojšnjo izpustitev aretiranih. Zatem pravi list, da so ta dejanja premišljena, ter obtožuje kongoški tisk, da je' vodil kampanjo obrekovanja proti sovjetskemu poslaništvu ter proti predstavništvom CSSR, ZAR in drugih držav. List zaključuje, da je aretacija sovjetskih diplomatov «člen v verigi do.
I godkov v zadnjem razdobju, ki težijo po sabotiranju in likvidiranju neodvisnosti kongoške republike z namenom, da uvedejo v tej deželi slamnati režim, ki bi ravnal po navodilih belgijskih m ameriških kolonizatorjev ter drugih držav članic NATO».
Sovjetski poslanik v Leopoldvillu Nemčina se je osebno raz-govarjal s predsednikom kongoške vlade Adulo ter je ostro protestiral proti aretaciji sovjetskih diplomatov. Sovjetsko poslaništvo je še vedno brez električnega toka, in prekinjena je tudi telefonska zveza z njim.
V poučenih krogih pravijo, da so bili sinoči aretirani tudi dva češkoslovaška diplomata in neki tretji sovjetski diplomat, ki so jih zatem izpustili. Zatrjuje se, da so vsi trije morali ponoči, pre-den so jih izpustili, stati tri ure na dežju.
IIIIIIIIIIIMIIIIIUIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIItflllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllltlllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllUIHIIIIIIIMIIIItlinMItllllllllllllHIIHIIIIIIIIIINMIlU
Nova odločna obsodba Južne Afrike zaradi njene politike «apartheida»
V ponedeljek seja Varnostnega sveta OZN - Vervyoerdova «šahovnica» v okviru «apartheida»
NEW YORK, 20. — Glavna skupščina OZN je soglasno o-dobrila resolucijo, ki obsoja vsako obliko plemenskega razlikovanja kot kršitev človeških pravic. Se posebno je skupščina obsodila politiko «apartheida» v Južni Afriki. Resolucija poziva države članice, naj postavijo izven zakona vse organizacije, ki pozivajo na plemensko razlikovanje ali izvajajo nasilje iz plemenskih razlogov.
V ponedeljek bo seja Varnostnega sveta OZN na zahte-
vo 32 afriških in azijskih držav. Razpravljali bodo o «apartheidu» v Južni Afriki.
Toda južnoafriška vlada se sploh ne zmeni za vse te ogorčene obsodbe svetovne Javnosti in nadaljuje svojo zločinsko politiko, ker se zaveda, da nekatere zahodne države obsojajo njeno politiko samo z bese dami ter zavračajo vsak ostrejši nastop.
Tako so bile danes v okviru politike «apartheida», ki jo izvaja južnoafriška vlada, «volitve» v pokrajini Transkfei, kjer živi 3 milijone 200 tisoč črncev in ki predstavljajo 29 odstotkov od 13 milijonov 500000 prebivalcev Južne Afrike. Kakor je znano, hoče južnoafriška vlada ustanoviti v državi nekako «šahovnico» «držav» belcev in črncev, ki' bi bile strogo ločene v okviru južnoafriške republike. S tem naj bi «rešili» rasno vprašanje. Južnoafriška vlada misli raztegniti na druga afriška plemena svojo teorijo o polovični avtonomiji, ki jo mi-' sli najprej uveljaviti glede plemena Bantu v pokrajini Transkei. V tej pokrajini mora nad 800 tisoč črnskih volivcev izbrati 45 predstavnikov za «zakonodajno skupščino». V skupščini bo tudi 64 plemenskih poglavarjev, ki bivajo v tej pokrajini. 109 delegatov bo moralo 6. decembra izvoliti «ministrskega predsednika» in «ministre», ki bodo vladali novi avtonomni «državi». Volivci bodo morali izbirati med kandidati plemenskega poglavarja Matanzi-me, ki sodeluje z rasistično vlado, ter delegati, ki jih vodi Victor Poto, ki odločno zagovarja so-
da odločno podpira svojo lutko Matanzimo, ni nobenega dvoma o izidu «volitev», ki ne bo znan pred približno desetimi dnevi.
Nove težave pri pogajanjih za prodajo žita
WASHINGTON, 30. — Ameriški tajnik za zaklad Douglas Dtllon je v bančnem odboru ameriškega senata izjavil, da je nevarnost, da propadejo pogajanja s Sovjetsko zvezo o prodaji žita, če ne bo vlada jamčila kreditov ameriškim tr-
govcem. Dillon je nastopil proti predlogu republikanskega senatorja Mundta, naj vlada ne jamči kreditov, ki jih bodo volile banke ameriškim privatnim trgovcem, ki bodo prodali šlto Sovjetski zvezi.
Predstavnik državnega departmaja pa je izjavil, da so se obnovila pogajanja o prodaji žita med predstavniki obeh vlad.
Ameriški državni tajnik za kmetijstvo Freeman je sinoči ob povrat. ku iz Rima Izjavil, da bi se utegnila pogajanja za prodajo žita Sovjetski zvezi zavleči «za šest mesecev». Dodal Je, da je prodaja žita Sovjetski zvezi v skladu z interesi ZDA. «Na drugi strani, Je dodal Freeman, bi izvoz 150 milijonov korcev žita skrčil ameriške presežke na 750 ali 800 milijonov korcev. Menimo, da je zaloga 600 milijonov korcev potrebna,» Je dodal Freeman, ki Je poudaril, da je slabo vreme, ki Je prizadejalo ves svet, nenadoma spremenilo ameriške presežke v nujno potrebne zaloge.
«Piščančja vojna»
2ENEVA, 20. — Posebna komisija strokovnjakov, ki jim je GATT poverila nalogo, da izrečejo mnenje o sporu med ZDA in skupnim tržiščem, ki je znan pod imenom «piščančja vojna», je pripravila svoje poročilo. Na podlagi dokumentov, "/ci sta jih predložili obe strani, je komisija prišla do zaključka, da je ameriški izvoz piščancev v države zahodnoevropskega skupnega tržišča u-trpel izgubo 27 milijonov dolarjev, zaradi omejitev, ki so jih omenjene države postavile proti temu izvozu.
Znesek 27 milijonov je kompro mi» med tem, kar trdijo v Wa-shingtonu in Bruslju. V ZDA namreč trdijo, da so utrpeli za 46 milijonov dolarjev izgube, zahodnoevropska gospodarska skupnost pa trdi, da znaša zguba 19 milijonov dolarjev.
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMUtiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiminiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiia
Sihanuk znova poudarja da hoče nevtralno Kambodžo
Danes bo zahteval sklicanje ženevske konference Sporočena ZDA zahteva za prekinitev pomoči
PNOM PENH, 20. — Kamboška vlada je poslala ameriškemu poslaniku pismo, s katerim uradno zahteva kousc ameriške vojaške, gospodarske in kulturne pomoči Kam boati, ka kor je te dni napovedal predsednik Sihanuk.
V uradnem sporočilu, ki so ga objavili nocoj, javljajo tudi,
da
je kamboška vlada zahtevala takojšnji začetek razgovorov z a-meriškimi predstavniki za likvidacijo tekočih programov o pomoči.
V noti, ki so jo izročili ameriškemu poslaništvu, je rečeno, da
je bilo ugotovljeno, da ameriška žitje različnih plemen. Spričo dej-.,služba neposredno dobavlja orož-stva, da rasistična vlada Verwoer- | je, propagandni material in fi-
iiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiimiimiimiiiiiiiiiiiiuuauiaiiiMiiiiiMiiiimiiiiiiiiiuiiiuiiifiiiiiiiiiiiHiiii
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
V Iraku vse mirno -
BAGDAD, 20. — Bagdadski radio . je nocoj objavil, da je predsednik Aref imenoval Hasana El Bakra za podpredsednika republj^ ke. Novi ministrski predsednik pa je postal dosedanji načelnik glavnega štaba general Taher Jehia.
Davi je radio javil, da je v vsej državi mirno in da ljudstvo v celoti podpira gibanje, ki ga je izvedla vojska. Po zadnjih poročilih se samo še maloštevilni pripadniki narodne garde niso vdali, toda povsod v držaVi je mirno. Skoraj vsi od 8000 članov narodne garde so izročili orožje.
Trgovine v Bagdadu so odprte in kavarne so polije ljudi. Banke bodo začele spet poslovati jutri.
Pred radijsko postajo in na strateških točkah v prestolnici so še vedno skupine tankov.
Sirski radio ni v svoji današnji oddaji sploh omenil dogodkov v Iraku. Te dni je ta radio namreč ostro napadal maršala Arefa. Sinoči je bila v Damasku seja sveta revolucije in vlade, na kateri je predsednik vlade Hafez poročal o svojih razgovorih z maršalom Arefom. 2e sinoči ob povratku v Damask je Hafez 'izjavil, da je «vse v redu». Zdi se, da v Bagdadu niso bili povsem izločeni
pristaši stranke Baas, ker so pri ___________
vojaškem udaru sodelovali tudi Socialistične" zveze. Zatem je de-
Obiski delegacij iz Afganistana
in Vzhodne Nemčije
Do sedaj nabrani prispevki za Skopje znašajo 13,6 milijarde dinarjev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — ; Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je sprejel danes delegacijo narodni skupščine Afganistana, ki je p: ispela sinoči v Jugoslavijo pod vidstvom dr. Abdula Zahire na vi bilo zvezne skupščine. Na spre-je nu, katerega »o se z jugoslovanski strani udeležili tudi drugi visoki funkcionarji, so si v prijate® skem in prisrčnem ozračju iz-mdnjali izkušnje o strukturi in delu obeh parlamentov in o družbenem političnem razvoju Jugoslavije in Afganistana. Po razgo-voiRh je predsednik Kardelj priredil gostom kosilo. Med kosilom sta Kardelj jn Zahir izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila željo po nadaljnji razširitvi prijateljskega sodelovanja na vseh področjih družbeno-politlčnega življenja med obema .državama.
Iz Ljubljane poročajo, da je delegacija ljudske fronte Demokratične republike Nemčije, ki je pred dnevi kot gost zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije prispela v Jugoslavijo, obiskala danes glavni odbor Socialistične zvez* Sloveni
legacijo sprejel podpredsednik skupščine Slovenije dr. Marjan Brecelj. Popoldne so člani nemške delegacije obiskali krajevno skupnost v Savskem naselju in okrajno skupščino Ljubljane, kjer so se seznanili z jugoslovanskim komunalnim sistemom.
Po najnovejših podatkih republiškega odbora za pomoč Skopju znaša do sedaj prispela pomoč iz Jugoslavije in inozemstva okrog 13,6 milijarde dinarjev. Od tega zneska so gospodarske in družbene organizacije, državni organi, ustanove in zasebniki ter drugo osebje iz Jugoslavije nabrali o-krog 12,8 milijarde dinarjev. V tej vsoti niso všteti: razni material, montažne hiše, hrana, obleke, krediti in druga darila, ki so jih razne države, družbene organizacije, vlade in posamezniki iz drugih držav poslali kot pomoč glavnemu mestu Makedonije.
Na nocojšnji seji ipestne skupščine Skopja so ugotovili, da bodo nove montažne naselbine, s katerimi bo preskrbljenih okrog 70.000 prebivalcev, končane do konca leta. To bo omogočilo, da se vsi prebivalci, ki živijo danes v šoto-_	 ,______ ______ _______ rih in začasnih stanovanjih, prese-
je, kjer se je razgovarjala o vlogi i lijo v nova montažna stanovanja.
C.	u _ te»«..* tr _ a j — ‘g. a — J
nančna sredstva uporniškemu gibanju, ki deluje proti Kambodži v Južnem Vietnamu.
V intervjuju agenciji «France Presse» je Sihanuk izjavil; «Slovesno ponavljam svoj predlog o nevtralizaciji Kambodže pod med-narodnim jamstvom in nadzorstvom. Ce bi bili Američani sprejeli ta predlog, ko sem ga prvikrat sporočil, ne bi jim bilo treba biti zaskrbljeni.»
Nadaljeval je: «Pričakujem, da bodo v kratkem času obtožili Kambodžo, da vodi filokomuni-stično politiko. Nekateri ameriški opazovalci pravijo, da z odklonit-vijo njihove pomoči ne bomo več »es nevtralni, ker da smo razbili ravnotežje vplivnih področij.»
Zatem je Sihanuk sporočil, da bo jutri uradno predlagal, naj so. predsednika ženevske konference (SZ in Velika Britanija) skličeta v neki azijski nevtralni državi ženevsko konferenco štirinajstih držav. Po njegovem mnenju bi morali na tej konferenci pooblastili mednarodno nadzorstveno komisijo in ji dati potrebno osebje, da nadzoruje kamooško nevtralnost po \ skupinah opazovalcev na obmejnih področjih. «Ce bo ta predlog zavrnjen, je zaključil Sihanuk, ne bo imel nihče pravi, ce Kambodži kaj očitati.»
Iz Pekinga poročajo, da je kitajski zunanji minister ostro ob-sodil ZDA, ki «hujskajo kambo-ške izdajalce, da organizirajo u-porniško gibanje in vodijo prevratno delovanje proti Kambodži». Minister je dodal, da bo Kitajska podpirala kamjjoško ljudstvo pri obrambi njegove su. verenosti.
Faure se je vrnil iz Kitajske
PARIZ, 20. — Bivši predsednik francoske vlade Edgar Faure, ki
se je danes vrnil z letalom s potovanja po Kitajski in Daljnem vzhodu, je časnikarjem izjavil: «Ne želim vsaj za sed£j podati nobene politične izjave.» Vendar pa je sporočil, da namerava «v kratkem zahtevati razgovor t predsednikom republike».
Edgar Faure je obiskal Kambodžo, Peking in Sangaj, notranjo Mongolijo, Burmo in Indijo. Raz-govarjal se je z Maocetungom, Cuenlajem, Nehrujem in z drugimi voditelji Daljnega vzhoda. Kakor je znano, je ob tej priložnosti večkrat izjavil, da je potrebno zbližanje med Francijo in Kitajsko.
V Parizu zatrjujejo, da je Faure odšel na dolgo potovanje kot «odposlanec» generala de Gaulla. Trdi se, da je imel pred odhodom razgovor s predsednikom.
Faure je sedaj senator radikalno socialistične stranke. Prejšnji teden je federacija stranke v Saint-Denisu izglasovala resolucijo, ki zahteva, naj izvršni odbor stranke pokliče Faura na odgovor in naj ga eventualno izključi. «Ni moč razumeti, je rečeno v resoluciji, zakaj je Faure, ki težko prikriva dejstvo, da govori v imenu generala de Gaulla, še vedno vpisan v radikalno socialistično stranko, ki ima čast imeti med svojimi člani predsednika senata Monner-villa (zagrizen nasprotnik de Gaulla)».
Trgovski svetovalec kitajskega poslaništva v Bernu Tjen Li Cun je izjavil, da so «obisk Edgarja Faura v Pekingu, obisk delegacije narodnega sveta francoskih delodajalcev ter sedanji in prihodnji obiski poslovnih ljudi dober znak za prihodnje francosko - kitajske odnose».
Tjen Li Cun je zatem izjavil, da so že številni znanstveniki, strokovnjaki in predstavniki kitajskih uvoznih in izvoznih trgovskih družb obiskali Francijo ter da bodo odšle v Francijo druge kitajske delegacije. Zaključil je, da je prepričan, da bodo ti obiski prispevali k boljšemu razumevanju med obema državama, k okrepitvi prijateljstva in k razvoju trgovine.
Zmagal je Cabot Lodge
O ozadju padca Diemovega re-tima v Južnem Vietnamu je še vedno zanimivo Kaj čitati. Pariški «Express» je o tem objavil tudi sledeči članek:
Načrt je bil v strateškem pogledu včasih uspešen, kajti ljudje Vietkcnga so bili prenekateri-krat odrezani od preskrbovalnih baz. Psihološko pa se načrt nikakor ni obnesel, kajti korumpira-ni funkcionarji so še potencirali sovraštvo kmetov do režima, namesto da bi se le-to usmerilo proti Vietkongu.
»Ne zanima me, če ljudstvo sprejema in podpira vlado — je govoril Nhu — marveč samo to, če Vietkong uživa podporo ljudstva...»
Z življenjem je plačal svoj prezir do ljudstva. Družina Diem je živela, popolnoma ločena od realnosti, v razkošni palači Gia Long v Sajgonu, ki so jo stražila oklopna vozila, tajna policija ter mladinska polvojaška organizacija Cong Boa; iz tega zakletega gradu sta brata Ngo pobegnila zvečer, na dan vstaje.
Nihče ne ve, kaj so govorili Cabot Lodge, admiral Kelt in Diem takrat, ko je bil upor pravzaprav že v teku. Pogovor je tekel za «železno zaveso» Die-movih stražarjev, ki- so bili vsak hip pripravljeni izvleči težko pištolo, razločno vidno pod njihovimi belimi suknjiči. Admiral Felt je s svojimi drobnimi očmi, ki mu dajejo azijski videz, opazil, da so Can Ve, oficirji Die-move telesne straže, na «bojnem pohodu». Saržerji so tičali v brzostrelnih puškah AR-13, pripravljenih na strel; te puške so bile zadnje darilo šefa CIA Johna Richardsona v Vietnamu, kajti potem so ga odpoklicali v Washington zaradi njegovega «d'emizma».
Diem in Nhu sta že vedela, da korakajo rekruti- iz vojaškega teborišč«, Qunng Trung z generalom na čelu proti Sajgonu. Diemovi ogleduhi so tudi javljali, da so se trije bataljoni mornariških strelcev, ki se niso smeli premakniti nikamor brez izrecnega predsednikovega povelja, premestili v predmestje Sajg na. Cesta, ki vodi na letsfišče Tan-Son Nhut. je bila presekana.
Komaj sta Američana zapustila predsedniško palačo, že je kratkovalovna predsedniška radijska postrja začela oddajati u-kaze vojaškim poveljstvom.
Predsedniška palača je v bistvu srednjeveška trdnjava in zunanja arhitektura ji skuša dati videz nečesa drugega, kar v resnici ni. V času francoske vladavine niso skoparili niti z debelino zidov m niti takrat, ko so globoko v podzemlju urejevali varne prost re. 'Ko se je -Diem vselil vanjo, je ves ta sistem še Izpopolnil.
V palači so telefonske centraje zavarovane z blindiranimi vrati, kleti so polne riža (če bi prišlo do obleganja;, močni generatorji, radijski oddajnik in predsedniški bunker so prilagojeni za komandni položaj. Vse so predvideli, da bi se predsednik počutil varnega: v tridesetih sekundah se'je ig svojega delovnega jcabjneta s hlajenim zrakom v prvem nadstropju pogreznil v oklepnem dvigalu v komandni bunker, ki je vzdržal tudi topovsko obstreljevanje.
li tega bunkežja je bilo mogoče voditi boj in usmerjati čete. tiste, ki so bile v močvirnatih predelih Camaua, ali pa tiste, ki so čistile hribovite predele centralnega Južnega Vietnama. F.dini pogoj je bil, da bi ljudje ubogali povelja...
Toda poveljnik mornarice Ho Tam Quyen je bil zajet v uradu svpjega štaba na Bach Dan-gu. Sef vseh vojaških celic organizacije Can Lao, polkovnik Le Quang Tung je tudi. že padel v roke upornikov. Polkovnik Tung je imel pod svojim neposrednim poveljstvom tudi šest bataljonov Lien-Doi-Quan-Sat, katerih naloga je ogledništvo ter infiltracija v Laos in Severni Vietnam; opremili, izurili in plačevali so jih Američani.
Tudi v letalstvu je položaj zelo nejasen in zmeden. Bivši predsednikov osebni pilot polkovnik N’Guyen Van Hiem je v rokah upornikov, piloti pod njegovim poveljstvom pa omahujejo in so razcepljeni.
Pripadniki Can Ve, predsednikova telesna straža, so na svojih bojnih položajih. Dva tisoč mož predsednikove brigade je spremenilo vojašnico Martin des Pal-lieres na bulvarju Norodom v pravo trdnjavo. Imajo nekaj tankov M 24, minometalce in proti-
letalske strojnice, ki so jih v obliki kareja razpostavili po strehi. Vsi so v pripravljenosti.
Obramba, ki jo je vzpostavil Nhu, je delovala; palača se je upirala osemnajst ur. Ker je v središču mesta, postavljena med trgovsko in upravno četrtjo, je povzročil* napadalcem nemalo preglavic, ker so se morali ozirati na civilno prebivalstvo.
Osemnajst ur je bilo več .kot dovolj,’da, bi Diem mobiliziral tiste, ki so mu ostali zvesti. Toda skoraj nihče mu ni ostal zvest» Zapustili so ga, odkar so mu A-meričani odtegnili vso pomoč — okrog sedemsto milijonov dolarjev na leto.
«Kljub demantiju State Depart-menta, ki pravi, da nima ameriška vlada ničesar skupnega z u-porom, je ta upor tudi naš upor,» je naslednjega dne po dogodkih v Sajgonu zapisal «New York He-raid Tribune».
Ameriški veleposlanik v Sajgonu Cabot Lodge je bil dovolj smel, da je svetoval vladi v Washingtonu, naj v Južnem Vietnamu uporabi metodo «debele palice», to je, naj ukine Diemu pomoč. Ko so Američani ustavili kredite, so južnovietnamski generali v tem ukrepu videli zeleno luč za upor; ta vtis je potrdil tudi general Maxwell Taylor. Ta oficir ni maral družine Ngo, to je bila javna tajnost. Taylor pa je imel med južnovietnamski-mi generali dobrega prijatelja, generala Minha, «velikega Min-ha», ker se je preveč odkrito izražal o režimu in ker je kritiziral način, kako režim vodi vojno proti Vietkongu.
Po puču je general Minh prevzel vodstvo države v svoji roke. Kdo je pravzaprav ta Minh?
Duong Von Minh je z juga države. Po japonskem udaru proti višijevskemu režimu admirala Depouxa 9. marca 1945 je Minh odšel v odporniško 1 gibanje proti Japoncem. Bil je ujet in strahovito so ga mučili. Je odličen igralec tenisa. V spopadu z Binhom Xuyenom, vojaško organizacijo verskih sekt, je odiočilno prispeval k njihovemu uničenju, Potem je postal dober prijatelj ameriških svetovalcev.
Ko je padel v nemilost, Minh sicer ni imel vojaških enot pod svojim poveljstvom, v vsakem polku, v vsaki vojaški enoti pa je imel ljudi, na katere je lahko računal.
Njegov najvplivnejši prijatelj je bil general Tran Van Don, ki se je pred 48 leti rodil v bližini Bordeauxa. Režimu je izkazal velike usluge, potem pa mu je kar naenkrat postal sumljiv. Organiziral je izvrsten štab, potem -p* ,ie moral sprejeti mesto, ki je dejansko pomenilo padec v nemir lest. Ko se je general Le Van Ty zaradi raka umakni! iz generalnega štaba, se je Van Don na željo vseh generalov spet vrnil vanj. Nhu s» je moral ukloniti plebiscitarnemu mnenju višjih oficirjev, storil pa je vse varnostne ukrepe.
Ko je govora o Minhovih pri- ' jateljih, je treba omeniti tudi generala Ton Th»t Dinha, ki dolguje prav vse predsedniku Diemu, tudi svoje generalske zvezde. That, Diqh„je bil «duša puča».
Ce bi* nadaljevali z našteva.
■ njem pučistov, bi zajeli prav vse vojake, ki so se šolali bodisi v Franciji bodisi v Ameriki. Mnogi bi lahko mirno živeli v civilu: skrivnostni šef protiobveščevalne službe ih psihološke vojne Tran Tu Oai, padalski general Do Cao Tri, novi sajgopski župan Mai, Huu Xuan...
Vsi ti generali u? offerti so bili lojalni Diemu, dokler je zase lahko trdil, da je «patriot». Toda' ko se je Nhu spopadel z budisti,-intelektualci ;n šludenti, Amerika pa je ukinila pomoč, je po-' stalo jasno, da Diem vodi k po-, lomu vsega tistega, kar je pomenilo Južni Vietnam in za kar se je Južni Vietnam boril.
Ko so dobili oblast, so bili generali toliko elastični, da so v ospredje porinili nekatere civiliste. Najbolj vidno mesto je zasedel podpredsednik v Djemovem, režimu Nguyen Ngoc Tho, ki je postal predsednik začasne vlade, v kateri je devet civilistov in trije oficirji.
Kakšni so problemi novega re-
žima? Likvidacija Diernbve zapu-ščinfe. Najprej b> treba nekako nevtralizirati, prerešetati in odsloviti 35.000 ljudi Mat Vuja, šefa tajne policije. Treba bo po» iskati in spraviti v državne blagajne kakih tristo milijonov dolarjev, ki jih je stranka Can Lao pobrala iz fpndov ameriške pomoči. Razen tega bo treba osvoboditi in reintegrirati v nacionalno življenje 150.000 političnih jetnikov; nekateri so zaprti že devet let. In ker je vojna s Viet-kongom še vedno poglavitni cilj pučistične vfade, bo moral novi režira poskrbeti za armado 510.0P0 mož, to je dvakrat močnejšo, kot je bil francoski ekspedicijski zbor v Indokini.
Kaj je bil pravzaprav sajgonski upor? Zamenjava ene klike z drugo? Nikakor. Diemovo kliko, ki ni bila sposobna uspešno voditi vojne proti osvobodilnemu gibanju Vietkong, je zamenjalo vojaštvo. Prav tako spremembo si je želel Washington.
(•Express», Pariz)
SPET DVE RUDARSKI NESREČI
Triindvajset rudarjev mrtvih
Obe nesreii v Afriki
AKRA (Gana), 20. — V nekem zlatem rudniku v srednji Gani je izgubilo življenje 17 rudarjev. Dvigalo, kj jih je peljalo proti izhodu, je padlo v globino ter se pogreznilo v vodni bazen v globini 1460 m. Doslej so našli 14 trupel žrtev.
JOHANNESBURG, 20. — Sest rudarjev črncev se je ubilo, 14 pa je bilo ranjenih zaradi usada v nekem zlatem pudniku v globini 1760 m. Rudnik je v bližini Charlottenvilla, 80 km zahodno od Johannesburga, in je prav isti, kjer se je pred tremi tedni že dogodila neka nesreča. Tedaj je nekega belca ubilo, 63 rudarjev pa je bilo 12 ur blokiranih, preden so jih žive in zdrave spravili na površje.'
Kmalu novi sateliti
MOSKVA, 2j. — Profesor Gleb Cebotarev, ki je v sovjetski akademiji znanosti zaposlen v oddelku za uporabno kozmično mehaniko, je izjavil, da bodo v kratkem izstreljeni sateliti okrog Lune, Marsa in Venere. Dostavil je, da so bile vesoljske poti okrog Lune, Marsa, Venere in Merkurja, po katerih je možno ‘ gibanje satelitov, določene z elektronskimi stroji na inštitutu za teoretsko astronomijo pri akademiji..
WASHINGTON, 20. — NASA je uradno sporočila, da so bile odstranjene vse tehnične napake, ki so se pojavile v zadnjih letih v tolikšnem obsegu, da bi lahko o-virale uspešno izvedbo programa «Apollo».
Itlt MII Iti M 111 II lil HI IH HI lil lil II II lil Itili M IM II IN II II III M lllllllllllllllllll 1111111111111111111| umi iiilitim || n um Hitu Hlini m l|||||||||||||||||||lt|l| mini |i||||||||||||||||||||||||||||||||||||„||,|||l,|,|,||,al|||||l||||||l,||,||||,|||,|,| ■!!!■!!,
KONČNO LE PRIDE MARSIKAJ NA DAN
Odkrili so nacističnega policista hi je 1.1944 aretiral Ano Frank
To je 52-letni Karl Silberbauer, šele včeraj suspendirani policijski inšpektor na Dunaju - Odkril ga je - med iskanjem materiala o Rajakovicu - znani ing. Wiesenthal, predsednik centra za židovsko dokumentacijo v Avstriji
DUNAJ, 20. 194»
avgusta 1941 aretiral Ano Frank, je bil razrešen funkcije policijskega inšpektorja na Dunaju. U-vedena je bila preiskava o njegovi dejavnosti na Holandskem med drugo svetovno vojno.
To je danes sporočil predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva, ki je še povedal, da je Silberbauer zapustil dunajsko policijo 1. 1943 ter vstopil v nemško SS, kjer je ostal do konca vojne. L. 1954 so ga spet sprejeli avstrijsko policijo. Silberbauer-jevo preteklost je razkril ing. Simon Wiesenthal, predsednik avstrijskega centra- za židovsko dokumentacijo, po dveh letih pre-iskav.
Silberbauer — kot je povedal 'predstavnik ministrstva — je priznal, da je, bil častnik nacistične poliblje, ' ki’ jè vodila 'operacijo, pri kateri jim je padla v roke tudi Ana Frank. Silberbauer je povedal še nekatere podrobnosti aretaciji, tako n. pr., da je bilo skupini agentov precej holandskih policijskih funkcionarjev v civilu. Silberbauer je bil suspendiran proti sredi prejšnjega meseca.
Predsednik židovskega centra za dokumentacijo v Avstriji Wiesen-•thal je ugotovil, da je Silberbauer aretiral Ano Frank. Wiesenthal je znan po , odkritju Eichmanna in
Človek, ki je Rajakoviča. fjn ■ prav- med iska-
njem materiala o Rajakoviču jè; staknil še Silberbauerja.
Med svojim bivanjem na Holandskem je Wiesénthal našel dokument, v katerem je rečeno, da je Ano Frank aretiral neki Sil-bečnagel, ki je pripadi) Gestapu. S seznama osumljenih je drugo za drugo eliminiral vse na Dunaju živeče osebe s tem imenom; nekatere holandske priče so namreč zatrjevale, da je agent, ki je aretiral Ano Frank, govoril v dunajskem dialektu. Wiesenthal se je spet vrnil na Holandsko in posrečilo se mu je, dobiti seznam članov nacistične policije, ki so bili med vojno na Holandskem. V tem seznamu je našel ime Karl Silberbauer. S pomočjo uslug avstrijskega notranjega ministrstva je Wiesenthal to poletje prižel do zaključka, da je inšpektor Karl Silberbauer prav tisti, ki je aretiral Ano Frank. O tem so bile obveščene avstrijske oblasti. Wie-sgnthal je ugotovil, da je bil Silberbauer član posebne skupine nacistične policije, imenovane «Bettmann». To skupino je vodil visok funkcionar, ki je sedaj na Holandskem v dosmrtni ječi, Silberbauer je bil tudi član policijske skupine «IV B 4», ki je bila holandski oddelek urada, ki ga je vodil Adolf Eichmann.
Po odločbi avstrijskega notra-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiirfftiiiiiiMiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiliniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiliiilitiiiiiiiiHlilliMliiliiiii«
Nesramna drznost propadlega duhovnika
STRASSBURG, 2Q. — Policija zaman išče oba otroka Kovač», ki sta izginila pred 13 dnevi. Gre za ne'..oliko zapleteno zadevo; otroka sta živela pri očetu ing. Ko-vaesu, medtem ko je bila njegova ločena žena pod močnim vplivom duhovnika Jeana Boyera, ki je suspendiran «a divinis». Gotovo je, da je ugrabitev obeh o-trok delo Boyera v soglasju z ženo Francoise Hanff.
Bivšega duhovnika, mater otrok ter Gerarda Conil-Lacosta, pristaša Boyera pri neki sekti, ki se i-menuje «skupnost naše fatimske gospe» in pri kateri ima tudi Francoise Hanff neko vlogo, so aretirali. Aretirani so bili pod ob. tožbo, da skrivajo mladoletnike. Odvetnik Baumann, ki brani žensko in Conil-Lacosta, je izjavil, da bodo poskušali najti osnovo za morebitni sporazum. To bi pomenilo, da se bo preiskovalni sodnik mogoče pogajal za povrnitev otrok ter pri tem dosegel kako koncesijo Kovacsa. Mogoče bo Kol vacs sprejel predlog Boyera, da bi otroke začasno izročili sorodnikom, ki bi jih določilo sodjšče.
Potreba po pogajanjih se vsiljuje tudi zaradi tega, ker policija brez uspeha išče otroka v
pokrajini Seignosse, kjer se nahaja «fitimska skupnost». Otroka sta očitno dobro skrita in vedno manjše je upanje, , da bi ju lahko našli brez sodelovanja Boyera in gospe Hanff. Preiskovalni sodnik pa mora pohiteti, kajti t» dva — voditelj in tajnica «fatimske skupnosti» '— sta v zaporu že «d ponedeljka in po petih, dneh morata priti na začasno svobodo. Ce torej ne nastopi kak nov moment za obtožbo proti njima, bosta v soboto na svobodi.
Vsa poštena javnost' se je silno zgražala, ko je prišlo do ugrabitve, dobro vedoč, da je imel tu svoje prste vmes propadli duhovnik, proti kateremu je moral nadškof kardinal Feltin že večkrat nastopiti, medtem ko je ing. Ko-vacs zelo ugledna in splošno spoštovana oseba.
Pogorela tovarna za umetne zobe
PONTIVY, 20. — Ogromen požar je v Pontivyju uničil tovar. no «Atlantic», edino v Evropi, ki je izdelovala 'umetne zobe. Usta-
novljena je bila 1959 ter obsegala prostor 5000 kv. m. Skoda znaša 10 milijonov frankov.
Požar je uničil večji del zbirke 6000 bronastih kalupov za zobe. Ta izguba je praktično nepopravljiva, saj bi morali specializirani izrezovalci delati 15 do 20 let. da bi zbirko obnovili. V ostalem pa Je skoraj nemogoče dandanes najti take specialiste.
njega ministra je proti Silber-. grafijo. «Skrbel je» za pornograf-bauerju uvedena disciplinska pre- ske fotografije, knjige, filme in iskava, ki naj ugotovi, če Silber- | plošče. Njegova dejavnost, kot
bauer ni zatajil svoje preteklosti, ko je zaprosil, da ga spet sprejmejo k avstrijski policiji. Proti njemu ni za sedaj uveden nikak sodni postopek, ker bi tak postopek — takšno je mnenje avstrijskega notranjega ministrstva (dokaj čudno!) — morale pričeti holandske ali pa nemške oblasti. Doslej še ni bilo nobene zahteve za Silberbauerjevo ekstradicijo. Avstrijske oblasti pa še nimajo v rokah dokumentacije in potrebnega materiala, da bi začele kazenski postopek.
Župan je umrl
med hokejsko tekmo za žrtve pri Vaiontu
TORONTO, 20. — Župan iz Toronta je umrl za srčno kapjo, ko je kot vratar igral na hokejski tekmi, katere izkupiček je bil namenjen za žrtve nesreče pri Va-jorttu. Zupan, 48-letni Donald SUmmerville, se je zgrudil neza-vesten v gneči pred svojimi vrati. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl. Tekmovali sta moštvi občinskega sve. ta in časnikarjev.
Summerville je bil izvoljen za župana decembra 1962.
Umorjen šef
podjetja za pornografijo
HOLLYWOOD, 20. — Williama Doora, predsednika družbe za izdelovanje plošč «Fax», in njegovo prijateljico Ellen Criss so našli mrtva v stanovanju Doora v Hollywoodu.
Po mnenju policije gre za dvojni umor. Door, bivši nogometaš, je imel 47 let in načeloval je že kar pravemu podjetju za porno-
meni policija, se je raztezala po vseh ZDA. V decembru so v ne. kem Doorovem skladišču v Hollywoodu zaplenili 5COO oporečnih plošč. Leta 1957 je bil obsojen na 250 dolarjev globe zaradi prodaje opolzkih fotografij. V zadnjem času pa se je začel predajati nabavi in prodaji nepremičnin.
Krokodila so operirali
MILAN, 20. — Nekega krokodila, ki je imel tumor, so danes dopoldne operirali na inštitutu za veterinarsko patologijo na univerzi. Velika žival, last nekega cirkusa, ki že nekaj tednov nastopa v Milanu, je; postala v zadnjih časih zelo razdražljiva. Zdravniški pregled je ugotovil vzrok. O-peracija je popolnoma uspela in čez nekaj dni se bo krokodil zo-pet lahko kazal v cirkusu.
Tudi za pometač« vsaj osnovna šola
FIDENZA, 20. — Za cestne pometače sicer ni predpisana posebno visoka izobrazba, kaže pa, da morajo imeti vsaj osnovno šolo za seboj. Ta problem je prišel na površje v Fidenzi, kjer je 20 pometačev v skrbeh; zdi se namreč, da bodo morali sesti v šolske klo. pi ter si priboriti spričevalo o končani osnovni šoli. Kakih 15 let so v Fidenzi dajali delo za mestno čistočo v zakup zasebnim podjetjem, v zadnjih dneh pa je ta posel prevzela občina sama. Za redno nastavitev kot občinski u. službenci pa morajo pometači predložiti spričevalo o končani o-snovni šoli; tej zahtevi pa sta zadostila samo dva. Sedaj se z vprašanjem ukvarjata sam župan in didaktični ravnatelj. Najbrž bodo ustanovili izreden popoldanski tečaj samo za pometače, ki so že vložili prošnjo za izpit.
..................IHHMIIIHHIMIMHIHIHMHHIHHIIHIMHHMHHMHI.IMIHHMIIIHHIIIIIHHIIIIHHIMHIMHIHHIHI.IIHIMItllllltlHIIIHIM!
«Prigode Sherolcka Holmesa»
Pred dnevi so na novi mariborski most navozili 48 tovornjakov, naloženih z gramozom. Pravijo, da je
most preizkušnjo dobro prestal
Danes si že ne moremo več predstavljati literature brez kriminalnega romana. Na j bodo pretirani estetski puristi še tako proti femu pisanju, je vendar danes kriminalni roman posebna zvrst literature, s katero .jf treba računati. Se vti; danes je to že literarni pojem. In tako moramo kriminalni roman vneti tak kot je, kot dejstvo, kot branje, ob katerem se navdušujejo tisoči in tisoči ^bralcev ali se pa ob njem prav toliko ljudi sprošča od prenapetega tempa današnjega časa. Z njim moramo torej računati in vsako ugibanje, ali je ta literatura koristna ,potrebna ali škodljiva, je odveč. Kriminalni roman obstaja kot posebna zvrst literature, ki ima svoje zagovornike, svoje nasprotnike, ki pa šivi, se razvija in zabava tisoče bralcev. Seveda je kriminalnih romanov toliko, kot je avtorjev, ki jih pišejo. So dobri in slabi. Toda zato, te so tudi slabi kriminalni romani, ne moremo vseh metati v en koš in to literaturo označevati kot manjvredno plažo, kot ničvredno blago, ki ni vredno, da se tiska in objavlja. Res je, da je slabih kriminalnih romanov veliko. Res pa je tudi, da to niso umetnine, ki bi jih lahko presojali z najbolj strogimi estetskimi in idejnimi merili. Ce pa jih upoštevamo kot posebno literarno zvrst, potem jih moramo kot take tudi ocenjevati.
Arthur Conan Doyle je danes ime, ki ga menda poznajo vsi
bralci kriminalnih romanov, In razumljivo, saj je prav on začetnik te literarne zvrsti. Ta zdravnik, ki je imel v svoji praksi malo deta, se je za zabavo lotil pisanja kriminalni h romanov, predvsem zato, da bi si krajšal dolgčas, Po prvih uspelih objavah, Snu ni bifà več dolgčas. In opustil je svojo zdravniško prakso ter se posvetil samo še pisanju. Od takrat naprej, (bilo je to v drugi polovici preteklega stoletja in začetku našega, kajti Arthur Conan Doyle je živel v letih 1859—1930), je ta pisatelj skoraj pol stoletja objavljal svoje zgodbe o umorih, ponarejevanjih, tatvinah in podobnih zgodbah, zabavah staro in mlado in bil deležen vsestranskega priznanja. Danes velja za klasika kriminalnega romana in za pisatelja, ki sodi med najbolj znane na vsem svetu. Prav tako kot pisatelja, pa poznajo bralci, po vsem svetu glavnega junaka njegovih tekstov, neumornega detektiva Sherlocka Holmesa, ki je prav po zaslugi teh romanov postal tudi že pojem za detektivskega junaka.
Zaradi priznanih kvalitet del Arthurja Conana Doyla kot začetnika kriminalnega romana in zaradi zanimanja za tovrstno literaturo, se je Državna založba Slovenije odločila, da izda najboljše spise tega avtorja v izbranem delu v novem prevodu. In tako smo nedavno dobili prvo knjigo tega dela, knjigo z naslovom «Prigode Sherlocka Holmesa » Prevedla jih je Nata-' lija Hujs, knjigo pa je opremil
Marijan Sež un. Prinaša deset zgodb, bolj ali manj zanimivih kriminalnih zgodb, ki bodo kljub odmaknjenosti časa všeč bralcem, saj niso izgubile prav nič na svoji zanimivosti in privlačnosti.
Omeniti je, da knjiga izbranega dela Arthurja Conana Doyla ni nikaka pogrošna literatura. Lep prevod in okusna oprema bosta zanimivim zgodbam ne. dvomno pripomogla, da Sherlock Holmes v tej obliki na naših knjižnih policah se bo manjvreden gost.	si. Ru.
fmfiV/p ^ i/l pelai Li če
s
blUin'tbtun
^ tjlfthbtt
Samo Hubad v Neaplju z zagrebško Opero
Sonja Draksler bo pela v Benetkah
NEAPELJ 20. — Operno gledališče San Carlo v Neaplju je objavilo spored sezone 1963-64. Sezona se bo pričela 14. decembra z Meyerbeerovo «Afričan, ko». Dirigiral bo Franco Capuana, režiral Herbert Graf, peli pa bodo: Antonietta Stella, Ni-coa Nicoloff, Aldo Protti, Virginia Gordoni, Ivo Vinco, Plinio Clabassi. Capuana bo dirigiral tudi Verdijevo «Moč usode» (26. dec.); peli bodo; Antonietta Stella, Carlo Bergonzi, Dino Dondi, Nicola Zaccaria, Gloria Lane, Silvio Maionica in Saturno Meletti. Januarja bodo ponovili «Beatrice Cenci» Guida Pennaina; dirigent Alberto Zed-da, pevci pa: Virginia Zea ni, Antonio Boyer, Enzo Tei. Za 250-letnico rojstva Glucka b° prav ta mesec na sporedu «Orfej in Evridika», Dirigiral bo Peter Maag, peli pa bodo: Giulietta Simionato, Nicoletta Panni Mariella Adoni.
Januarja pa bo v Neaplju gostovala zagrebška Opera. Prvič v Italiji bo predstavila Soštakovičevo opero «Katarina Izmailova» nato pa še Bo-rodinovega «Princa Igorja» v originalnem besedilu. Prvo o-pero bo dirigiral Milan Horvat, drugo pa Samo Hubad Režiserja sta Kosta Spaič In Nando Roje. V glavnih vlogah bodo peli: Miroslav čan-galovič, Tomislav Neralič, Mirka Klarič, Zvonimir Pre-lečec. *
V	februarju bodo za «Boheme (Rosanna Carteri in Gianni Raimondi) prvič v Neaplju predvajali opero Enza Rossellinija «Pogled z mosta». Dirigiral bo Oliviero De Fabritiis, režiral Franco Rossellini, peli pa bodo: Nicola Rossi Lemeni, Gloria Lane, Gianna Galli i. dr. Virginia Zeani bo potem protagonistka v Massenetovi «Manon». Marca pa bo Lovro Matačič dirigiral «Carmen» v režiji Enriqueza. Peli bodo : Fiorenza Cossotto, Alfonso Lg Morena, Gian Giacomo Guelfi, Onelia Fineschi. Sledil bo «Ples v maskah»; peli bodo: Gianni Raimondi, Luisa Maragliano, Piero Cappuccini, Fedora Barbieri. S Pizzettijevo «Joriovo hčerjo» bodo proslavili D'Annunziovo stoletnico; peli bodo; Clara Petrella, Mirto Piccini, Gian Giacomo Guelfi, Fedora Barbieri, Mieta Sughele. Aprila bo prišla na vrsto tudi Straussova opereta «Netopir», ki jo bo dirigiral Peter Maag. Magda Oliviero pa bo prvič protagonistka v Mascagnijevi «Cavalleria rusticana». Večer bo izpopolnila Puccinijeva opera «Gianni Schicchi». Po več kot sto letih se bo vrnila na oder Donizettijeva opera «Roberto De-vereux». Dirigent bo Mario Rossi, režiserka pa Margherita Wal-mann. V glavnih vlogah bodo nastopili Lcyla Gencer, Alfonso La Morena, Piero Cappuccini in Anna Maria Rota. Vittorio Gui bo potem dirigiral «Seviljskega brivca»; protagonist bo Ni colae Herlea. Poseben dogodek pa bo tudi izvedbi Wag-nerjevih «Mojstrov pevcev nilrn-berških» pod vodstvom Lovra M a t a č i č a. Gotovo bodo ope-ro izvajali V originalnem jeziku, če upoštevamo, da bodo peli; Gustav Neidlinger, Hans Hotter, Anja Silja, Eugene Tobin, Carl Doench, Ira Malaniuk, Alois Per-nestorfer. Na zaključku sezone bo nastopila Opera iz Pekinga
V	beneškem gledališču «La Fenice» se prične operna sezona 18. decembra, in sicer z Wag-nerjevim «Siegfriedom» v nemškem besedilu. Med gostujočimi nemškimi pevci je tudi Slovenka Sonja Draksler, ki že nekaj let nastopa v Nemčiji. Ostale opere na sporedu pa so: «Beatrice di Tenda» (Bellini), «Seviljski brivec», «Tosca», «Beg iz seraja» (Mozart), «Simon Boc-canegra» ter tri nove enodejanke,
TURIN, 20, — Danes so objavili spored operne sezone od marca do maja 1964. Med osmimi operami je na sporedu tudi
«Ognjeni angel» Prokofjeva (prvič v Turinu) ter «Tristan in ižolda» v originalnem besedilu. Ostale opere na sporedu; «Aida», «Turandot», «Lucia di Lam mermoor», «Manon», «Figarova svatba» in «Otello». '
Alberto Moravia
po materi Slovenec?
Dopisnik beograjske «Politike» je objavil v nedeljski številki (17. t.m.) razgovor z italijanskim pisateljem Albertom Moravto, ki je med drugim dejal, da bi zelo rad nekoliko bolje spoznal slovstvo jugoslovanskih narodov. Doslej je namreč v italijanskem prevodu čital lahko samo dela nobelovca Iva Andriča, ker spisi drugih Jugoslovanov niso še prevedeni. Pri tem je poudaril, da je pravzaprav po materi Slovenec, ker je njen dekliški priimek De Marsenich. Pravo ime slavnega pisatelja pa je Alberto Pincher-le.
Nova številka
Pionirja
Zopet lepa številka — tretja — revije «Pionir». Zlasti učenci nižje srednje šole naj si jo nabavijo; dobe jo prav poto-o v Tržaški knjigarni. V tej številki je daljša pesem Moderna vzgoja pesnika Cirila Zlobca, proza Ignaca Koprivca in otroška igrica Kristine Brenkove, nadaljuje pa se tudi Mata jev Matija Rada Murnika. Ostali del revije pa je bolj — resen. Tako opisuje Milko Matičetov svoje delo pri slovenskih pravljičarjih, Lue Menaše piše o umetni, šfcih slikah, Drago Ulaga o bližajoči se zimski olimpiadi v Innsbrucku, nadaljnji sestavki so posvečeni raziskovanju novih svetov, filmu Srečno, Kekec!, a-tomom, sadju itd. Precej je tudi ugank. Revija je tudi bogato ilustrirana (ilustratorji: Milan Bizovičar, Albin Rogelj, 1-ve Šubic, Jože Ciuha). Tudi profesorjem na nižji srednji Šoli je lahko revija zelo koristen pripomoček.
Najbolj znana plesalka španskih ciganskih plesov Carmen Amaya Je umrla v starosti 50 let. Opeval Jo jc Garcia Lorca, občudoval Toscanini, Stokowski. Plesala je tudi v Beli hiši za predsednika Roosevelta
Zbornik o Sovjetski zvezi
(1 problemi di Ulisse 48-49)
Trimesečnih Ulisse, ki izhaja pri založbi Sansoni v Firencah, je posvetil svojo zadnjo dvojno številko Sovjetski zvezi (L URSS, oggi). Na dobrih 230 straneh so številni avtorji objavili svoje prispevke o politiki, gospodarstvu, književnosti, znanosti, šolstvu, umetnosti, filmu v SZ itd. Pri zborniku so z italijanske strani sodelovali,- Paolo Vittorel-li, Lelio Basso, Umberto Cervoni, M. Ferrara, Enzo Forcella, Lucio Libertini, Basilio Cialdea, Paolo Alatri, Paolo Spriano, Vittorio Strada, Ignazio Ambrogio, Luigi Volpicela, Vittoria Ron-chey Aliberti, Vieri Quilici, Luigi Pestalozza, Angelo Coen, Felice Piersanti, Augusto Livi; od sovjetskih sodelavcev imajo prispevke:	Vasilij	Domračov, A-
leksander Smirnov, Aleksej He-šetnikov, Mihail Kuznecov, Andrej Turkov, German Malcev in Galina Baškirovu,
Na Kozini zidajo poleg bencinske črpalke nov gostinski lokal. Računajo, da bo vsaj bife odprt že do
začetka prihodnjega leta
Arthur Harrison se je sklanjal nad Štedilnikom. Potil se je od Vročine iz razburjenja, toda kljub temu se je smehljal — zmago-slavno in zlobno. Bil je odličen amaterski kuhar — toda s to ]ed]o je hotel dokazati tudi svoje mojstrstvo v meSanju strupov.
V roki. je držal stekleničko in stresel 12 nje sivkast prašek v ponev z rjavo omako. Prašek je nekaj časa plaval na omaki, nato pa se je raztopil in izginil.
Harrison se je zlobno smehljal, ko je mešal strupeno omako. V njej je bilo zdaj strupa, da bi zadoščal za štirideset ljudi, in ne samo za štiri. S ponosnim obličjem soproga, ki je svoji ljubljeni ženi in njenim sorodnikom mojstrsko pripravil večerjo, je zapustil kuhinjo in stopil v jedilnico.
Tu so sedeli vsi štirje/ Tu je sedela vsa prekleta Taskerjeva družina: Ralph in Beatrice, oče in mati, tiranska poglavarja družine. Claude, njihov neoženjeni, domišljavi sin, in Dody, njihova hči. Seveda se Dody ni več imenovala Tasker. Toda po značaju je vendar ostala Taskerica. ,
«Ali je večerja skuhana?» je vprašala Dody hladno.
«Kmalu bo,s je odgovoril.
Obrnila se je zopet k sorodnikom. «Ce bo večerja zanič, ne bom kriva,» je rekla. «Iz nerazumljivih razlogov strašno rad sam kuha — in «časih mu tudi pustim to veselje.»
«To je edina zabava, ki mi jo dovoljuješ,» je dejal Arthur s strupeno prijaznim obrazom.
Pri teh besedah se je oglasil stari Tasker.
«Ce bi bil Arthur mož na mestu,» je izjavil, «mu ne bi bilo treba hoditi v banko in skrbeti za kuhanje. Lahko bi imel kuharja, služabnike in šoferja. Včasih me, Dody, zasrbijo prsti, da bi se vmešal v vajino gospodinjstvo in ti omogočil standard, ki si ga zaslužiš — ne glede na Arthurjeve skromne dohodke. Toda to je v nasprotju z mojimi principi. Arthur se mora naučiti sam služiti denar, kakor sem se moral naučiti tudi jaz.»
«Potrudil se bom,» je lagal Arthur. Želel je obdržati vso družino Tasker v dobri volji. Nikakor jim ni hotel pokvariti teka.
Počasi je stopil v kuhinjo, da bi serviral večerjo. Omak a je stala na štedilniku in vrela kot peklenski napoj. Arthur je vzel pet krožnikov in pričel z veščo roko nalagati nanje jedila. Petkrat je zajel grah. Petkrat krompir. Petkrat zrezek. Omako pa samo štirikrat.
Zase je Arthur pripravil v posebni ponvici posebno omako. Bila je indeti prav taka kot druge štiri, tudi okus je imela prav tak — le da v njej nt bilo strupa.
Zdaj mu je bilo treba samo paziti, da ne bi krožnikov zamenjal. In Arthur jih tudi v resnici ni zamenjal. Vsi štirje 7'asfcerji so planili na večerjo kot sestradani volkovi.
Arthur jih je od strani opazoval. Cez nekaj minut so zaužiti že toliko te smrtne omake, da je imel vsak v sebi zadostno količino.
Debeli Claude je prvi izpraznil svoj krožnik. Mlasknil je z jezikom in dejal: «To je pa res okusno, Arthur. Posebno omaka je bila okusna. Mislim, da mi boš moral še malo prtdjati.»
«Jaz pa mislim, da imaš dovolj,» ga je nahrulil Arthur. «Požeruh si, Claudel Nenasiten si!»
Stiri glave so se obrnile proti njemu v brezmejnem začudenju.
«Kaj si rekel, Arthur?» je naposled izdavila Dody.
«Rekel sem, da je tvoj mastni brat nenasiten,» je odgovoril Arthur cinično.
«Arthur!» je siknila mama Tasker. «Ali si pijan?»
«Ne, ljubljena mama, nisem pijan. Dobro vem, kaj govorim. Zato vam tudi pravim: vsi ste krvosesi, vsi štirje! Volkovi, ljudožerci! Leta in leta me žrete pri živem telesu s svojo kritiko! S svojimi tisočimi nesramnostmi mi sesate kri iz žili Najraje bi me požrli! Ampak ušteli ste se, prekleto ušteli/ Pretrd grižljaj sem za vas — obtičal vojn bom v grlu!»
Tàsfterji so se razburili«Zuore\ jft Poklicati je treba polip,(j,g/ Pokličite zdravnika!» so vpili 'vsevprek.
Arthur pa ce je zlobno smehljal. «Nikogar ne boste poklicali, niti policije niti zdrgpnika!» je dejal mirno. «Ostali boste lepo tu iti umrli!»
«UmWi?» Stari Tasker se je jezno dvignil. «Kaj pa naj to....»
pii dokončal. Arthur je držal nenadoma v rokah pištolo. «Lepo Pridno sedite! Kdor bo skušal stopiti k telefonu, ga bom ustrelil! Popokali boste lepo, da bo pričel delovati strup, ki sem vam ga dal ti omako.»
Krik groze! Vsi štirje Taskerji so planili kvišku, toda takoj so zopet sedli, ko je Arthur dvignil pištolo.
! «Strup?» je zastokala Dody. «Strup?»
«Da, strup!» je zmagoslavno dejal Arthur. «Strup za vas vse.
V manj kot desetih miniltah boste mrtvi!»
Deset minut. Deset strahotnih minut. Ko so minile, je sedel Arthur sam za mizo....
• • •
V	dobi reaktivnih letal se je mogoče hitro oddaljiti od kraja umora. To je zadovoljno ugotovil Arthur, ko je v Honoluluju zapuščal letalo. Po daljšem vohljanju je odkril neko staro ribiško ludjo. ki ga je odpeljala na neki osamljen otok sredi oceana....
* * •
Minili so meseci. Otok v Južnem morju je postal Arthurjeva nova domovina,
Zadovoljno se je stegoval na soncu in z morja je pihljal prijeten vetrič. V njegovih ušesih je donel ritem valovanja oceana, v vrhovih palm pa so žvrgoleli ptiči.
Od časa do časa, kadar je Arthur zbral toliko volje, da je obrnil glavo, je lahko videl svojo rjavokožo ženo Toto, ki je pridno opravljala svoja gospodinjska dela.
Arthur Harrison je užival življenje, Živel je brezbrižno iz dneva v dan, tako da je sploh pozabil, kako dolgo je že na tem odročnem otoku.
Sonce je že zahajalo, ko je začutil lakoto v želodcu. Toda Fuan in Mbwa, Totin oče in brat, se še nista vrnila z ribolova. Torej Arthur še ni imel kaj kuhati. Tudi Keelah, Totina mati, še ni prišla s sadeži.
Ko se je zmračilo, se je Arthur dvignil in počasi stopal po obali k svoji slamnati koči. Družina je bila že doma. Keelah je prinesla Poln naročaj zadežev, rib pa ni bilo nikjer videti.
«No, ni bilo sreče danes?» je vprašal.
Fuan je čepet pri ognju, ki je zaman gorel. «Ni bilo sreče,» je zagodrnjal zlovoljno.
Oba moža, oče in sin, sta bila videti izmučena. Za domačine so bile ribe glavna hrana. Ce ni bilo rib, je vladala lakota v njihovih kočah. Sadeži sami jih niso mogli nasititi.
V	koči je vladala moreča tišina. Naposled je spregovoril oče:
«Arthur, mož moje hčerke, danes popoldne sva bila čisto bli2U
velikega roja rib. Potrebovala bi samo še dvoje krepkih rok pri veslih....»
Arthur je podobno namigovanje že večkrat slišal in preslišal. Zdaj pa mu je postalo že preneumno. «Zapomni si, stari, da ja2 nisem ribiči» je jezno dejal. «Jaz imam samo talent za kuhanje/»
Tedaj se je vmešal v pogovor Mbwa: pLjubše so mi surove ribe kot dober kuhar in nobenih rib.»
«Ce hočemo kaj jesti, nam moraš pri lovu pomagati,» je dejal oče Fuan.
To je bilo Arthurju dovolj/ Podobne besede je že nekoč slišali Ne — drugič ga sorodniki ne bodo tiranizirali! «Konec govoričenja!» je dejal odločno. «Ne bom šel na lov! Ne jutri in sploh nikoli!»
Jezno je pojedel svoj delež sadežev.
Nato je zaspal.
* * •
Sredi noči. se je prebudil. Ni ležal več na svojem ležišču, temveč pred kočo, kjer je gorel velik ogenj. Arthur si je poskusil pomencati oči, toda ni šlo.
Ni šlo zato, ker so bile njegove roke zvezane na hrbtu. Niti vzravnati se ni mogel. Samo glavo je lahko obrnil in je zagledal vse štiri: Toto, Keelah, Fuana in Mbuto. Čepeli so ob ognju in njihove svetlikajoče se oči so izražale veselo pričakovanje.
Nato je spregovoril Fuan:
«Arthur, ti si lenuh/ Mi smo lačni, ti pa si debel in masten!»
Izvlekli so nože. V tistem hipu je Arthur spoznal: povsod so ljudožerci. To, kar je družini svoje prve žene očital, je bila družina njegove druge žene zares: požrla ga je. Imel je pač smolo s svojimi sorodniki....
C. B. GILFOKD
Bt— irft—J—
— Posluši, Mihec, kaku je prouzaprou sCs tem tržaškem portam? Sm slišou, de so ncrdili ku ano statistiko, kaku kej delajo porti jn de tržaškega porta nanka ni u lišti. Kej Trst ni več porto al kaku?
— Sm slišou tudi jest od tiste lište. Ma zastran tega je Trst vselih porto. Zakej be ne biu? Sej tudi kontoveuski porto ni biu ni-koli u nobeni lišti, ma zastran tega je vselih biu porto.
— Ma ani se zastran tega forte jezijo...
— Se jezijo zatu, ke ne zastopejo šituacjon Kej nimajo tudi drugi porto, ke ne pride nikoli u lišto, ma se zastran tega nobeden ne
zastran gospodarstva, de so nardili an dokument jn Tre-melloni je povedau, de jemo trideset strani. La Malfa je pej še povedau, de bo jemu tri poglavja. Jn ta ko-n.\šjon je .svoje delo končou ob sedmi uri zvečer. V tisti kamri zraven je pej Ferrari Agradi dau celmi dokumenti ano lepo obliko.
— Zastopem. Stavu vejice, pike. kluke...
Ne, kluke ne, zatu ke uani nimajo kluk. Jn pole zaključna seja je bla bol kasno jn se je končala ob deveti tiri. Ma so bli tam tudi žurnalisti jn kadar so uani prašali, če so se členili kej dekordo, je Tremelloni reku, de ja. Tu je blo popoudHe. Ma zvečer, kadar so vse
jezi? Pej Kržani, pej Barkolani jn tolko dru-	je Tremelloni reku: «Smo končali naše
zth? Jest ne znam, kej se je treba zastran tega del°’ de ,mo vsi. Contenti. Izjavljat nimamo kej, jezet'	zatu ke bo politični odbor ,na višjem Uveli, po-
Ma znaš, Trst je biu zmiri velek porto, I*3™' , V,en, ‘a Z™™ zaključke• Jn tudi dru0'
— S.l in 5«	___f’avu teh komišjohov
Sej je še zmiram velek porto. Samo malo dela. Ma tu bo zdej hitro bulše, zatu ke te dni je biu u Trsti an komišjon od parlamenta, ke more skrbet, de bojo porti delali. Jn ta komišjon je vse pregledau jn je vidu, da je tržaški porto zapeščen jn de premalo dela.
— Ben, po deseteh leteh so tu pogruntali... N1 kej reč!
so rekli, de so vsi kon-tenti. Samo kašno reč, de so pestili, ne j rešejo politiki.
— Jn pole?
Kej pole? Pole neč. Pole je bla zjutrej an« seja vseh tajnikov tisteh strank, ke bojo jemeli vlado levega centra jn seja je bla od desete no pu do ane. Po seji so /Venni, Saragat jn Reale dali žurnalistam kratke izjave. Jn pole je jemu Moro an razgovor sez Gavo jn Zac-cagninetam jn pole še ses Salvijem in Morlinam.
— Jn poje?
— Jn pole so se štirje tajniki dobili ob Sesti zvečer.
— Jn pole?
Pole se je Menni menu sez De Martinom
—	E, ma vse tik tak tudi ne more bet! Pole so jemeli ane seje, ke so pršle vkep vse ta velike glave, jn pole so jemeli poročila jn statistike jn vse sorte, Jn pole so si rekli, de bojo vse natančno proučili jn pole pej, de bojo nardili zakonske osnutke, Ben, videš!
—	Ja, ja, sej morbet bo res, koker praveš ti. Zdej bomo limali jemeli npv governo, ke bo jfì LombgčAijetn^ odprt na levo jn taku... \ \
—	Videš, glih ke si me zmislu>, Kaku gre kej s tem novem governam? Ti, ke zmiri bereš, ti — Jn pole te
be me mogu kej razložet.	pregledat	h anmi	dohtarji. De be	naredu ano
—	Znaš, zdej so pni komišjoni	končali delo.	vižito pr	kkžneipi	psihjatri, de be	te namalo
Je biu komišjon za gospodarstvo,	komifjon za	pregledau	reflekse	jn taku naprej.	Zatu ke te
urbanistiko jn podkomišjo« za kmetistvo. Jn videm forte švoh.
Jn pole?
J n pole jutre ‘bO seja...
rečem jest, de be se šou ti
Ker terja moda dragocena krzna, bo treba ubrati kako drugo, skromnejšo pot: cenejša krzna, ki pa so tudi lepa
Ce bi sodile po letošnji zimski modi, bi se morile resnično bati zim«, ki se nam približuje. Pravijo, da so se modni eksperti pretekle hude zime tako ustrašili, da so sklenili pripraviti svoje klientke tudi na najhujše ter so izdelali toliko modelov, ki nas bedo morali, hcieš nočeš, obvarovati pred mrazom. Letošnje modne kolekcije so potrdile, da je to res.
Seveda so se poslužili pri tem v največji meri krzna, s katerim so bogato okrasili obleke, kostume, kape, klobuke, pa celo čevlje, škornje tn torbice. Tako bomo v novih modelih — če se bomo seveda držale novih modnih napotkov — kot prave Eskimke ter se nam mraza res ne bo treba bati.
Sedaj nastaja seveda problem, kako uskladiti te modne novosti z našimi denarnimi možnostmi. Vemo namreč, da je dobro krzno tudi drago in tla stroški za razne krznene ovratnike, kape in klobuke niso prav majhni. O krznenih plaščih sploh nočemo govoriti, ker je to zopet vprašanje zase. Ce je namreč krznen plašč res iz dragocenega krzna, potem gre njegova cena najmanj v sto-tisote; če je iz cenejše vrste krzna, potem gotovo ni tako lep, niti po modi. Torej o krznenih plaščih raje molčimo; tista, ki ga ima; je lahko srečna, druge lahko o njem le sanjamo.
Torej začnimo raje razgovor o krzneni h ovratnikih, klobukih in
kapah, ki so laže dosegljivi in ki so letos zelo v modi. Vsak plašč, naj bo športen, ali eleganten, je po navadi okrašin s krznenim ovratnikom, dostikrat pa ima tudi rokave obrobljene s krznom. Zelo so v modi okrogli krzneni ovratniki, ki visoko zapirajo plašč in ki so za' zimo res praktični. So pa letos zopet zelo v modi veliki šal-ovratniki, seveda vedno iz krzna ki so praktični. pa tudi zelo elegantni.
Med krzni, ki imajo v letošnji zimski garderobi važno besedo, je tokrat brez dvoma tudi lisičje krzno. Iz njega so napravljeni krzneni ovratniki, pa tudi klobuki in kape in če je lisičje krzno lepo, je lahko tak okrasek zelo lep in efekten in, končno, niti tako drag. Poleg lisice so v modi seveda še vsa druga krzna, od bobra, polha, vidre, do našega skromnega zajčka, ki ga pa krznarji tako pripravijo, da je večkrat na prvi pogled res zelo lep in «dragocen». Kot ste opazile, smo izpustile razne visone, astra-hane, breitschwanze In druga dragocena krzna, ki so za večino nas nedosegljiva. Ni pa zato rečeno, da si ne moremo privoščiti drugačnih krznenih ovratnikov. Naštele smo jih le nekaj, toda pri krznarju bi dobile prav gotovo še večjo izbiro.
Zato se kar odločite — če boste izbirale nov zimski plašč, potem ne pozabite tudi na primeren krznen ovratnik in če vam je
..........................milili.nini...............nninunini....
EPOHALNO ODKRITJE DVEH BEOGRAJSKIH ZNANSTVENIKOV
Profesorja Savič in Kašanin o vprašanju
Ogromen je napredek sodobne znanosti, posebno na atomskem, pa tudi na številnih drugih področjih: biologiji, astronomiji itd. Vsekakor so v skladu z velikanskimi znanstvenimi dosežki ogromna tudi sredstva, ki se za takšne namene vlagajo. Obstaja celo mnenje, da je ono «romantično obdobje» zgodovine znanosti, ko so se najepohalnej-ša znanstvena odkritja dosegala izključno s pomočjo čistega razuma, s papirjem in svinčnikom, skoraj brez vsakršnih — in še najmanj bajeslovno dragih — instrumentov, (la torej to in takštio obdobje danes za vselej in nepovratno, za nami. V resnici pa so velika spoznanja, danes kot nekoč, dosegljiva tudi ljudem, ki ne razpolagajo z dragocenimi tehničnimi pripravami in instrumenti, pač pa so obdarjeni, oziroma razpolagajo z nenavadno globino ter pronicljivostjo misli, pri čemer jim je, kot malokateremu, dano, da odkrivajo najbolj tajne in nedostopne povezave v pojavih in snovnih elementih narave, njihovo medsebojno odvisnost, vzročnost in pogojenost, zbirajoč in povezujoč podatke, ki so celo mnogim strokovnjakom, zaradi njihove nižje miselne ravni, nedostopni ter nerazumljivi.
Tako sta pred nedavnim objavila svojo novo in za znanost nenavadno važno teorijo dva
vidna jugoslovanska učenjaka, dr. Pavle Savič in dr. Radivoj Kašanin, člana Srbske akademije znanosti, teorijo, ki se odlikuje prav zaradi tega, ker predstavlja rezultat določenih miselnih naporov čistega razuma, razuma na najvišji ravni, se razume, blesteče intuicije, in ne rezultat nepojmljivo dragih eksperimentov.
2e pred nekaj leti se je dr.
Pavle Savič spoprijel z enim od nedvomno največjih vprašanj sodobne znanosti. Vprašanje pa se glasi: kako se v ^nakrokozmo-su odraža bistvena narava mi-
ali smo sami v vesolju
Kako se v makrokozmosu odraža strukture njegove - Teorija
bistvena narava meglenem oblaku, ki je iz njega nastal naš sončni sistem - Povezava med značilnostmi makrokozmosa in mikrokozmosa
krokpznma in (jo kakšp.ii?
sleale vodi temejjnd dejstvo,
po-
lejstVo, da je makrokozmos sestavljen od takšhih atomov! (mikrokozmosa), ki so zgrajeni od atomskega jedra in elektronov, ki se okrog njega vrte?
Jasno je, da je bilo treba odgovor iskati med onimi značilnostmi, ki so skupne tako enemu kot drugemu svetu. Eno predstavlja njihova rotacija, kot univerzalna oblika gibanja; elektroni rotirajo okrog atomskega jedra, planeti okrog Sonca, orjaške galaksije okrog svojih središčnih ieder.
AH je moč sprejeti mnenje, da je ta značilnost makrokozmosa posledica enake bistvene značilnosti mikrokozmosa? Obstaja med njima neka vzročna zveza? Kako je sploh prišlo do rota-

//f/f' §e 5e niiiiri •
mli samouk
Ta drobna knjižica, ki jo je napisal Boris Pahor ilu- ji! jlj striral pa akademski slikar Rudi Saksida, je prav za naše šolarje. Starši, učitelji, vsi poskrbite, da no-	lij
Ili	ben šolar ne b« ostal brez nje!
iitiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiimiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,1,11,111111,„111111111111
I cije makrosistema, se pravi tiste do danes še napojasnjene rotacije, ki jo je imel y vesolju vodikov «oblak», iz katerega je, kasneje nastal naš sončni sistem?
Danes je že povsem sprejeta teorija, po kateri se je naš sončni sistem razvil jz orjaškega vesoljskega vodikovega oblaka, ki je zatem izgubil avo-jo amorfno obliko in se spremenil v kroglo, nato v nekakšno ploščo, podobno disku, ki se je končno —1 zaradi rotacije — spremenila v Sonce in planete, ki se okrog njega vrte.
Toda, ko je govora o rotaciji, le-to običajno sprejemamo kot nekaj, kar je «samo po sebi razumljivo», vtem k«) je še nihče doslej ni skušal pojasniti. Večina učenjakov je celo stala na stališču, da predstavlja rotacija nekakšno naravno obliko gibanja že omenjenih oblakov, oziroma vesoljskih megla, kar je absurdno. To bi bilo mogoče, če bi te megle bile večne, če bi obstajale od vselej, kar je v nasprotju z vsemi doslejšnjiml spoznanji o evoluciji vesolja. Nekaj, kar se poraja, ne more rotirati že v samem trenutku svojega nastajanja, marveč šele kasneje.
Ali je rotacija v zvezi z bistveno strukturo atoma? Katera je sila, ki deluje Že od samega nastanka takele megle? V resnici rotacijo, kot vsa gibanja, lahko povzroče samo sile, bodisi ena sama ali pa več med sabo povezanih.
Savič je začel od že ugotovljenih postavk, ki vanje ni moč dvomiti. V času svojega nastajanja je že omenjeni vesoljski oblak bil sestavljen od velikanske količine vodikovih atomov. Sila, ki je prisotna povsod, kjerkoli se nahaja tudi en sam najneznatnejši delec materije, je vsekakor gravitacija. Praktična posledica gravitacije je pritisk proti težišču, ki ga povzroča medsebojna privlačnost vse delcev materije. V oblaku, oziroma megli je pritisk šel — kot sicer v vsakem snovnem telesu — od njegovih perifernih delov proti težišču.
Kakšne so bile posledice? Atomi vodika, ki so dotlej bili razmaknjeni daleč drug od drugega, so se začeli vse bolj približevati, in to še posebno v težišču oblaka, kjer je pritisk, razumljivo, bil najmočnejši, ker se pač tam križajo vse gravita-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite previdni v svojem finančnem poslovanju. Prijeten sestanek v teku dneva.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Povrnjen vam bo denar, ki ste ga posodili. Srečne ure z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V svojem poslovanju uporabite zdrav razum. Čustvene spremembe na vidiku.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Družabnikov uspeh vas bo spodbudil v večji dejavnosti. Ne bodite pretirano ljubosumni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Povečal se bo obseg vašega dMa. Vaše razpoloženje bo spremenljivo.
HOROSKOP
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Svojih poslov ne zaupajte komaj poznani osebi. Prijeten večer z inteligentnimi sobesedniki.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Z odličnim uspehom boste zaključili neki posel. Zanimiva čustvena ponudba.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Obrzdajte nekoliko svoje pretirane ambicije. Bodite kar najbolj širokosrčni z vsemi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S svojo diplomatičnostjo si boste zagotovili nepredvideno podporo. Odkrili boste odlično vzgojno sredstvo za najmlajše.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)' Sprejmite pomoč samo od oseb, ki so vam resnično zveste. Zadržanost ljubljene osebe izhaja iz njenega slabega razpoloženja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Upo-rabite vsa dovoljena sredstva, da si utrdite s«oj poslovni ugled. Dobro razpoloženje v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaši odnosi do predstojnikov se bodo izboljšali. Prijetno srečanje v teku dneva.
cijske sile. Poleg tega se je dotlej amorfni oblak, zaradi istih okolnosti, spremenil v gigantsko kroglo kot geometrično najpra-t vilnejši lik.
V novem težišču sistema, zdaj njegovem središču, je pritisk še naprej rasel in dosegal naravnost orjaški obseg. Rasel pa je tudi v ostalih predelih, vse do površja nove krogle, vendar ne v takšni meri kot v središču. Ta proces vse večjega približevanja atomov, se je Se nekaj časa nadaljeval, vendar je tudi tega moralo biti enkrat konec, in to prav zaradi bistvene naravne strukture posameznih atomov. Za kaj gre? Kot vemo, ker smo to že nekajkrat omenili, je atom sestavljen od jedra in elektronov, ki krožijo okrog njega. Elektroni krožijo po natančno določenih poteh, ki so v določeni razdalji od jedra, Te poti se ne morejo približati jedru, zakaj atoma ni moč «mečkati» kot žogo, pa tu-
di sosedni atomi se ne morejo drug v drugega «vraščati». Ce se pritisk po tem maksimalnem zbližanju še poveča, lahko to privede do samo ene posledice. Elektron, ki se giblje po najbolj periferni krožni poti, se od te odtrže in obenem izloči tudi iz samega atoma. Prav to se je tudi zgodilo z vse večjim številom atomov v središču naše-ge sistema.
Do česa je potemtakem prišlo? V središču krogle — oblaka, kjer je pritisk bil največji, se je ustvarilo veliko število «defi-citnih» atomov, takih, ki niso več imeli vseh elektronov. Posledica? Preden odgovorimo na to vprašanje, je potrebno še neko pojasnilo, in sicer ponovno v zvezi z bistveno strukturo a-toma. Normalni atom je kot celota brez električnega naboja, čeprav se v njem skrivajo in še kako močne električne sile.
všeč Judi na krznen klobuk ali kapo.
In da vas ne bo zeblo v noge, si omislite še tople škornje, ki so lahko okrašeni in podloženi s krznon in ki lodo zato kos tudi največjem mrazu. V izložbah smo videle tolikšno množico škornjev, da izbira ne bo težka. Škornji predstavljajo letos novost in verjetno jih bo med nami malo, ki bi se tej skušnjavi lahko upirale. Sedaj mogoče še, ko ni mraza, toda ko bo burja zavijala, potem se bodo «omehčale» tudi tiste, ki se jih sedaj še branijo, ali ki imajo pomisleke v strahu pred ozeblinami, prehladu itd.
Res, zelo lepi in elegantni so pa krzneni klobučki, predvsem če so iz lepega in dragocenega krzna. Tu ima izbira krzna res veliko vlogo. Naj opozorimo tukaj majhne in bolj okrogle ženske: nikar izbirati klobukov iz košatega in bogatega krzna, temveč samo iz gladkega krzna, iz katerega je mogoče napraviti majhne klobučke. Velike klobuke si lahko privoščijo samo visoke in vitke ženske in še te morajo imeti na razpolago fe druge klobuke in pokrivala. Modna novost bodo letos majhne krznene rute, ki jih bomo nosile zvezane na
ŠMim ■:
JM» 'm
H"
m,
V-.LŠ , :	.	•■4» i

(Konec jutri)
* ;
L
Ni nujno, da bomo vse v krznu. Tudi samo krznen klobuček, seveda če bo čeden, in že bomo «po modi»
tilniku. Takšne rute bodo res praktične, posebno za naše kraje, kjer piha burja in ker bodo novost, bodo seveda tudi zelo elegantne.
Ni važno torej, da je krzno dragoceno, važna je pravilna izbira krzna, barve in modela, predvsem pa je važno, da bomo to zimo v krznu. Ce ne bo hude zime, še boljše. Tako bomo lahko vsaj brez strahu pred burjo :n poledico pokazale svojim prijate-| Ijicani vse naše krzneno bogastvo».
Radio Trst A
7.00;
Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11 30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Naš juke-box; 12.15: Po društvih in krožkih; nato Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željan; 17.00: Ansambel Franco Vallisneri; 17.20: Glasbeni kalejdoskop; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30:	Solistični
koncert; 19.00: Trobentač Dick Collins; 19.15: «Podvodna narava»; nato Edmundo Ros, Peppino di Capri in Dan Hill; 20.00: Šport; 20.30: Revija pevcev; 21.00: «U-sodno leto»; 21.45: Orkestra Douglas in Stott; 22.30:	Sodobna
glasba; 22.50: Melodije v pol-miaku.
12.25; Tretja stran; 13.15: Orkester p. v. Franca Russa; 13.35: Furlanski glasbeniki; 14.30: Dino Dardi: i?nmo Emili».
Koper
6.15:	Jutjanja glasba; 7.00:
Prenos RL, 7.15: Glasba za dobro jutro; 9.00: Za delovne kolektive: 9 30: Glasbeni zmenek; 11.00: O-troški kotiček; 11.30: Iz Mozartovih oper; 12.00 in 12.50: Glasba po željah: 13.40: E. Ouenecke: Plesna suita; 14.00: Glasba po željah: 14.30: Aktualnosti; 14.40: Melodije; 15.30: Pesmi slovenskih skladateljev; 16.16; Tretjo stran; 16.30: Simfonični koncert: 17.40: Češkoslovaški’ pevci; 18.00: Prenos RL; 19.00: Leo Petit in njegov orkester: 19.30: Prenos RL; 22.15:	Orkester Perez Prado;
22.40: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.3u- V reme na itm, morjih; 8 20: Na* jutranji pozdrav: 8.50: Strani iz albuma: 9.10: Zdravnikovo mnenje; 9.15: Pesmi; 10.00: Operna antologija; 10.30: Sola; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Glasbena beležni-
PETEK, 21. NOVEMBRA 1963
ca; 15.45: Ital. pesmi in plesi;
16.00:	Program za najmlajše;
16.30: V diskoteki; 17.25: Verdijeve proslave; 18.00: Dogodki doma in po svetu; 18.30: Pianistka Luisa Fortini; 20.25: Ponovno odkri- .
«XdftSff “ "L" I ..............................
II. program
7.35: Jutranja glasba; 8.35: Ri-no Salviati; 9.00: Ital. pentagram;
9.15: Ritem in fantazija; 10.35:
Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Romantično popotovanje; 14.05: Pevci; 14.45: Nove plošče; 15.00: Neapeljske pesmi;
15.15: Kolesa in motorji; 15.35:
Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Operetni program;
17.00:	Ameriška pesem; 17.35:
Mala enciklopedija; 18.35: Enot-n. razred; 18.50: Vaši izbranci;
19.50: Naj novejše plošče; 20.35;
Odporniško gibanje — dokumen-tanj; 21.35: Glasba v večeru;
22.10: Ja»
odborih; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Domače pesmi in napevi; 2Q-.45: Lahka glasba; 21.00: Večer umetniške besede: Stane
n
in |»rutlaja ! V »paratuv
I firitliiih «Ir o jr v
I fli‘klrii<!it«poriinj«kih
| J?«*» TRE VIS AN |
I
Trst, Via S Nicolo 21, tel 24-018 Popravila: Via delle Milizie 3, telefon štev 76-276
5-276 j
lil. program
18.30:	ceosjodaišsa rubrika;
19.00: Cesare Brera: Duo. za flavto in harfo: 19.15: Socialne vede; 19.30; Vsakovečerni koncert: 20.30: Revija revij; 20.40: Faure in Chabrier; 21.20: Glasbeni festival; 22.00: Deknbristi - Petrograd 1825.
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 6.20: Tečaj ruskega jezika; 8.05: Iz oper in baletov: 8.55: Radijska šola; 9.2 Zabavna glasba; 10.15: V ritmu polke in valčka: 10.30: Nova pesmica: 11.00: Pozor, nimaš pred nosti; 12.05:	Zabavna glasba
12.15: Kmetijski nasveti; 12.25. Orkester harmonik DPD Svoboda St. Vid; 12.40: Lepe melodije 13.30; Glasbeni sejem; 14.35: Na ši poslušalci čestitajo; 15.15- Zabavna glasba; 15.40:	Literarni
sprehod; 16.00: Vsak dan za vas 17.05: Zabavni ansambli; 17.15 Turistična oddaja; 18.00: Aktual nosti: 18.10: Schumann: Simfonija št. 3; 18.45: V skupščinskih
Starešinič, 21.40: Ramovš: Sedem skladb za godalni orkester: 22.10: Glasbena medigra; 22.15: Skupni program JRT; 23 05: Nat «King» Coie; 23 20: Studio Sarajevo.
Ital. televizija
Od 8.3u do 13.05: sola; 17.00: Tvoja bodočnost: 17.30: Program za najmlajše; 18.30:	Nikoli m
prepozno; 19.00; Dnevnik; 19.15: Knjižne novosti; 19.45: Kmetijska oddaja; 20.00:	Športne vesti;
20.30: Dnevnik; 21.05: «Gran Premio»; 22.20; Film danes; 23.00: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevhik: 21.15: D'Annunzio v ital. političnem življenju; 22.20: Športni četrtek
Jug. televizija
10.00: 7 v v šoli — 1. knjižnica, 2. cvetice; 17.30: Angleščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05; Slike sVeta — žurnal za otroke: 18.30: Britanska enciklopedija; 19.00: TV obzornik; 19.30; «Haj, haj... neka, neka!» — koncert narodnih pesmi; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Matej Bor: «Raztrganci» — prenos predstave Ljudskega gledališča v Celju.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.5, najnižja 11.9, ob 19. uri 12.8, zračni tlak 1009,4 stanoviten, vlaga 91-o<tst., veter jug 3 km, nebo oblačno, 0,3 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 15.3 stopinje.
Tržaški dnevu
Danes, ČETRTEK, 21. novembra
Marija
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.30. Dolžina dneva 9.18. Luna vzide ob 11.34 in zatone ob 20.34. Jutri, PETEK, 22. novembra
Cecilija
POGAJANJA MED KD. PSDI. PR! IN PSI
Politični program - osnova za uveljavitev levega centra
Na zahtevo socialistov so obširno razpravljali o primeru cenzure v «Teatro Stabile> - V torek se bodo razgovori nadaljevali
Včeraj so se v palači Diana sestali člani tajništev in izvoljeni predstavniki KD, PRI, PSDI in PSI ter pričeli s pogajanji za uresničitev levega centra v Trstu. Dogovorili so se, da bodo najprej sestavili politični del sporazuma in nato prepustili izvoljenim predstavnikom sestavo programa za pokrajino in občino.
Politični del programa bodo pričeli obravnavati v torek, ko se bodo sestali predstavniki tajništev štirih strank.
Na zahtevo socialistične delegacije so včeraj pričeli razpravo s primerom gledališča «Teatro Stabile», kjer so po premieri znatno cenzurirali že predvajano delo.
Vse štiri delegacije so bile mnenja, da gre za pojav, ki ima globlje vzroke in da težave moralnega in finančnega značaja izhajajo iz neurejenega položaja gledališča, ker še vedno ni bila ustanovljena moralna ustanova. Tajništva so se obvezale, da bodo ustanovitev čim prej omogočili.
Predstavniki štirih strank so bili mnenja, da mora gledališče, ki ga podpirajo lokalne ustanove, biti usmerjeno predvsem v korist ljudstva in da mora odgovarjati moralnim ter socialnim zahtevam, pri čemer pa je seveda treba spoštovati načelo svobode kulture.
Obveznost lokalnih ustanov do gledališča «Teatro Stabile» bodo lahko urejene v okviru programskega sporazuma med štirimi strankami. Trenutno stanje pa bodo proučili v prihodnjih dneh na skupnem sestanku z županom.
Zahvala predsednika Rdečega križa v Trstu
Predsednik italijanskega Rdečega križa v Trstu dr. Roberto Haus-brandt nam je poslal včeraj pismo naslednje vsebine:
«Želimo se vam zahvaliti za velikodušni prispevek 365.350 lir, sad nabiralne akcije, ki jo je sprožil Vaš list v korist žrtev v dolini Piave.
Z najlepšimi pozdravi.»
Predsednik
(dr. Roberto Hausbrandt)
tove predelave Sofoklejeve «Antigone». Poslednja poteza še enkrat odkriva bistveno nazadnjaško in reakcionarno nrav vodilne skupine tukajšnjih demokristjanov.
Tajništvo KPI protestira proti tej zlorabi na škodo kulture ter pooblašča svoje zastopnike, naj primerno intervenirajo v izvoljenih svetih.
V	Pragi pogajanja
o trgovinski pogodbi
V	kratkem bo zapadel italijan-sko-češkoslovaški sporazum za trgovinsko menjavo med obema državama. Cez tri dn: se bo sestala v Pragi mešana komisija, ki bo proučila pogoje za obnovitev pogodbe.. Takoj nato bo odpotovala
v glavno mesto CSSR tržaška delegacija, ki se bo sporazumela o finančnih plateh češkoslovaškega tranzita skozi tržaško pristanišče.
Od januarja do septembra letos je prehod češkoslovaškega blaga skozi Trst prekosil 360 tisoč ton pretežno s pošiljkami masovnega blaga. V istem razdobju lani je šlo skozi pristanišče 100 tisoč ton blaga_ manj, vendar je šlo lani pretežno za polizdelke in dokončne izdelke.
Predavanje na PSI
Danes ob 21. uri bo na sedežu tržaške federacije PSI v Ul. Mazzini št. 32 govoril Mario Giovanna, namestnik tajnika federacije PSI v Turinu o temi «Borbe delavcev in neokapitalizem». Javno predavanje prireja tržaška federacija socialistične mladine.
PO PHISTANKU TRGOVCEV INA POGAJANJA
Preklicana dvodnevna stavka trgovinskih uslužbencev
Skupščini trgovinskih uslužbencev in gradbincev na sedežu Nove delavske zbornice
Snoči je bila v prostorih Nove delavske zbornice CGIL skupščina sindikata trgovinskih uslužbencev SILC-CGIL, na kateri jé tajnik Zveze trgovinskih in hotelskih uslužbencev poročal o prvih stikih med vsedržavnimi sindikalnimi organizacijami in Zvezo trgovcev za obnovitev prekinjenih pogajanj.
V torek so na sestanku predstavnikov obeh strank v Rimu predstavniki trgovcev pod grožnjo nove stavke, ki je bila že napovedana za petek in soboto, končno popustili in se odrekli vnaprejšnjemu odklonilnemu stališču nasproti zahtevi trgovinskih uslužbencev po 1 razčlenjenih pogajanjih ter nasproti drugim zahtevam Zato se bodo začela danes redna pogajanja, ki bodo nepretrgoma trajala okrog dva tedna. Vsako jutro se bodo pogajali o splošnih zahtevah, o izrednem tedenskem počitku, o 14. plači, o Upravičenih razlogih za odpuste ter o izenačenju normativnih določb pogodbe za delavce in uradnike. Vsako popoldne pa bodo ob-
"""""".......................n,,,,,,..............................................murnu,.....
OB ROBU RAZPRAVE V OBČINSKEM SVETU
Parkirni prostori avtomobilskega kluba ne smejo predstavljati ovire za promet
Gre predvsem za parkirna prostora AK na Trgu Benco in na Trgu Goldoni - Na ta problem je opozoril svetovalec PSI dr. Pincherle
ovirali prometa po bližnji ulici. V
Tudi KPI obsoja nepotrebno cenzuro
Tajništvo tržaške federacije KPI protestira proti posegu krajevnih organov Krščanske demokracije v delovanje stalnega gledališča. To vmešavanje, ki se je izrazilo z avtocenzuro predsednika gledališča, znanega demokristjanskega predstavnika dr. Veniera, ni nič drugega kot zadnji izmed vrste ukrepov in Spletk, katerih namen je okrniti delovanje te kulturne ustanove.
Pri tem se je treba na primer spomniti pritiska, ki so ga izvajali lani na vodstvo in na režiserja, ko so igrali neko Brechtovo delo, ter na letošnje ovire za vključitev v repertoar Guardama-gnijeve igre «Breccia» ter Brech-
Pokrajinski in občinski zakon daje pokrajinskim in občinskim odborom možnost, da lahko sprejmejo v času, ko občinski ali pokrajinski sveti ne zasedajo določene nujne sklepe, ki postanejo takoj polnoveljavni. Te sklepe občinski odbor predloži občinskemu svetu samo v potrdilo. Glasovanje v občinskem svetu jé samo formalno. V primeru, da bi večina svetovalcev glasovala proti, sklep ne bi bil razveljavljen in bi bila to samo moralna obsodba odbora, ki je preveč lahkomiselno, ali pa morda tudi namenoma, izkoristil zakon, da je lahko uveljavil neko svoje stališče proti volji večine izvoljenih predstavnikov.
Zato se tudi v tržaškem občinskem svetu večkrat pojavijo kritike na račun odbora, češ da s preveliko vnemo izkorišča zakon, namesto da bi nekatere važne sklepe, ki bi potrebovali širšo razpravo, predložil- občinskemu svetu v običajno odobritev,. Te kritike so v večini primerih upravičene, kajti od odbora že sprejeti sklepi, na osnovi omenjenega zakona, večkrat povzročajo obširno razpravo, v kateri pridejo na dan elementi, ki bi lahko odločilno vplivali na vsebino in formulacijo sklepa samega. Razumljivo je. da se občinski svetovalci, ki so bili izvoljeni, da z večino glasov dejansko odločajo o življenju občinske uprave, čutijo prizadete, rekli bi ogoljufane, ker je občinski odbor sprejel sklepe, za katere bi bilo pravično, da bi o njih neposredno odločal občinski svet.
Vzemimo na primer sklep, ki ga je sprejel tržaški občinski odbor o dovoljenju tržaškemu avtomobilskemu klubu, da lahko zasede določene javne prostore za parkirna mesta za svoje člane in proti plačilu. Ta sklep se nanaša
na obnovitev pogodbe za zasedbo javnega prostora na Trgu BencO (bivši Trg sv. Katarine) in na
Trgu Goldoni, ki velja od 1. januarja letos do 31. decembra 1965. Kot je pojasnil odbornik za mestno policijo dr. Venier, bo avtomobilski klub za zasedbo teh prostorov plačal občinski upravi za letos 695.312 lir, za 1964. leto 915 tisoč 624 lir, za 1965. leto pa 1 milijon 135.936 lir.
Razprava, ki jo je načel socialistični svetovalec dr. Pincherle, se ni nanašala na vprašanje, ali je pravilno ali ne, da je občinska uprava dala v najem omenjena dva prostora avtomobilskemu klubu. Sam svetovalec je prečital zadevni odstavek zakona p cestah, ki priporoča občinskim upravam, naj avtomobilskim klubom nudijo možnost, da lahko dobijo določene parkirne prostore. Toda dr. Pin-^erle je načel drugo, bolj važno vprašanje. Predvsem je poudaril, da parkirni, prostor, ki ga ima avtomobilski klub- na Trgu Benco, ovira promet po ulici del Monte, ki je včasih dejansko zaprta za promet zaradi prevelikega števila parkiranih avtomobilov. Svetovalec je upravičeno ugotovil, da bi se to ne smelo dogajati, ker bi morala pogodba z avtomobilskim klubom vsebovati tudi člen, ki določa, koliko avtomobilov lahko parkira na določenem mestu, da parkirani avtomobili ne smejo o-virati prometa v sosednjih ulicah itd. To pravilo bi morali mestni redarji strogo upoštevati in preprečiti vsak poizkus upravitelja parkirnega prostora, da izkorišča prostor, ki dejansko ni vključen v pogodbo.
Dr. Venier je sicer zagotovil, da je občinska uprava opozorila avtomobilski klub, naj poskrbi, da parkirani avtomobili ne bodo
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiittiTiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiirnniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Za uveljavljenje športnih in človečanskih načel
Ze dober mesec čakajo mladin-ci proseškega nogometnega društva, da bi lahko redno igrali v okviru lokalnega mladinskega nogometnega prvenstva. Kot smo pred časom že poročali, so namreč voditelji nekaterih nogometnih društev dosegli, da je večina nogometnih moštev, ki je vpisana v to prvenstvo, odbila sodelovanje s proseškim društvom.
Slo je za očitno dejanje rasistične vsebine, katero so skušali maskirati s trditvami, da gre samo za spremembo imena, češ da ne morejo pristati na naziv «Primorje», ker ta naziv «žali čustva skoro vseh Tržačanov».
To stališče društev je bilo tako absurdno, da tako lokalna kot vsedržavna nogometna federacija nikakor nista mogli pristati na izključitev enega izmčd redno vpisanih društev. Zato je prišlo do več poskusov pomirjevanja in proseški mladinci so najprej pristali, da se obnovi celotni prvotni naziv društva, to je. da se društvo imenuje «Primorje-Pro-sek». S tem so hoteli pokazati dobro voljo in istočasno tudi podčrtati, da gre pri njih društvu za geografski naziv kraja, to je Proseka, ki leži pri morju.
Kasneje so naredili še nadaljnji korak k spravi in so pristali celo, da se v uradnih dokumentih ne uporablja celotno ime, temveč samo prvi dve začetnici «P.P.». Na tak način so -se praktično skoro odpovedali lastnemu tradicionalnemu imenu.
Vendar pa je večina društev vztrajala pri svojem neodgovor-nem stališču in je 7. t.m. sprejela resolucijo, s katero odklanja igranje tekem z društvom «P.P.», češ da se za temi začetnicami skriva stari «žaljivi» naziv.
Ta dolgotrajna in žalostna zgod. ba, ki nas spominja na južnoafriške poskuse ustvarjanja apartheida ali na borbo črncev v ZDA, da’ lahko hodijo v iste šole skupno z belci, ima še vrsto nič manj žalostnih ozadij in spletk. Tako so na primer skušali vpreči v ^ra. sistični voz nogometne sodnike, ki naj bi sprejeli stališče, da tekem s «Primorjem» ne bodo sodi. li. Vendar je to stališče v sami kali takoj zatrla vsedržavna organizacija sodnikov (AIA), ki je odločno zahtevala: ali sodite, ali
ne morete biti športni sodniki.
Se posebej je žalostna govorica, ki prihaja iz številnih krogov, da vodi zastavo «patriotične» borbe proti slovenskemu nogometnemu kluibu društvo «Edera», ki naj bi pri razpravi o sprejemu društva oznako «P.P.» bistveno vplivalo tudi na ostale, da so vztrajali, Nogometno društvo «Edera» je povezano z republikansko stranko in njegov predsednik je vidni sindikalni voditelj. Gre torej tu. di za odgovornost stranke, ki naj ustvarja levi center in z njim globok demokratični premik v tr. žašfkem javnem življenju in povrh za stranko, katere načela so nedvomno demokratična.
Vendar pa obstajajo tudi svetli primeri, ki govore, da tudi v špor. tu, kjer so imeli nekdaj glavno besedo desničarski ter prepogosto prav fašistični krogi, ni vse pri starem. Za resolucijo, s katero je bilo Primorje praktično izključeno iz prvenstva, je glasovalo naslednjih H društev:	Triestina,
ORDA, Cremcaffe, Edera, Liber, tas, Ponziana, Postelegrafonici, Roianese in Sant’Anna.
Proti sta glasovali dve društvi: Libertas Barcolana in Esperia, zborovanja pa se niso udeležila tri društva: Fortitudo, Don Bosco in Muggesana.
Razmerje sil je torej približno 11 proti pet, pri čemer je zanimivo, da je «Primorje» najbolj odločno zagovarjala Libertas Barcolana, ki je tesno povezana z demokristjanskimi krogi in da bo «Primorje» svojo prvo tekmo po vsej verjetnosti odigralo s prav tako demokristjansko Esperio.
V tej zvezi je prišlo do zanimive polemike. Predsednik društva Libertas Barcolana Franco Elia je namreč javno pojasnil stališče društva in tudi razloge, zaradi ka. terih je glasoval proti izključitvi «Primorja». Y pismu podčrtuje, da ne gre za športne ali pravne, temveč izključno za politične raz-loge, ki so v bistvu «razlogi rasne mržnje v odnosu do športne skupine, ki so jo ustvarili Slovenci in volje, da se glede državljanskih pravic diskriminacijsko ravna z državljani italijanske države». To pismo je bilo objavljeno v tržaškem listu «II Gazzettk no».
2e omenjenih 11 društev j'e na to pismo odgovorilo z zelo dolgim pismom, kjer skušajo opravičevati svoje rasistično stališče, češ da se protivijo slovenskemu moštvu izključno zaradi naziva. Po njihovem so zgodovinski medvojni in povojni dogodki povzročili, da je to ime dobilo «nedvoumno sovražen značaj».
Odločno stališče je zavzelo v zadnji številki uradno glasilo tržaške KD «Popolo giuliano», ki podčrtuje, da se v celoti strinja s stališčem društva «Libertas Barcolana».
Prijateljsko pismo je proseške-mu moštvu poslalo tudi društvo «Fortitudo» iz Milj, v katerem izraža svojo solidarnost in obsoja one, ki skušajo zmešati politiko s športom in to s tisto rasistično politiko, ki je last fašizma, ki je nekdaj že razpustil proseško druš. tvo.
Skratka, voditelji enajstih tržaških nogometnih društev so mne-nja, da imajo pravico biti nezmotljivi sodniki, katero slovensko (ali tuje ime) jim je všeč in ne žali njih «patriotičnih čustev» in katero jim ni všeč in po njih neovrženi sodbi žali čustva «skoro vseh Tržačanov». Tako stališče in taka miselnost pa je čisto navaden rasizem.
Citateljem «Primorskega dnevnika» smo dolžni opravičilo in pojasnilo, zakaj naš list dober mesec dni ni podrobneje sprem-ljal ta diskriminacijski primer. «Primorski dnevnik» je bil točno obveščen o poteku raznih razgovorov, vendar ni hotel pričeti z javno polemiko v pričakovanju, da bodo zdrave sile v tržaškem italijanskem športu znale same to neljubo vprašanje urediti v pravem športnem in človečanskem duhu. Zato še vedno pričakujemo, da bo končno zmagala zdrava pa-met in da se bo pri športu govorilo o športu in da še bo prenehalo s trmastimi rasističnimi sta-lišči ter stopilo na pot zdrave pameti in pomiritve. Proseški mladinci so pokazali največjo dobro voljo in pristali tudi na skrajni kompromis. Zdaj je čas, da tudi druga stran stori svoj korak do medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
praksi pa se dogaja, da 'je na Tr-girJ*8W8#^l(P določenih dnevnih
urah, skoraj zaradi vozil.
nemogoče prenatrpanih
potovati parkiranih
Druga upravičena pripomba dr. Pincherla pa se je nanašala na parkirni prostor avtomobilskega kluba na Trgu Goldoni. Tudi v tem primeru se Je svetovalec skliceval na zakon o cesti, ki pravi med drugim, da parkirni prostori za plačilo ne smejo biti določeni v krajih, kjer v bližini ni na razpolago zadostnega prostora za prosto parkiranje. Dr. Pincherle je dejal, da je vsem znano, da v bližini Trga Goldoni skoraj ni mogoče parkirati avtomobilov. Zato bi moral biti parkirni prostor .na Trgu Goldoni prost za vsakogar in ne bi smel biti dan v zakup avtomobilskemu klubu.
Qjnenili smo, samo. gornji pri-mer, ki pa ni edini, o katerem 8e v občinskem svetu razvije daljša razprava, čeprav Je znano, -da ta razprava ne more ničesar več spremeniti, ker je zadevni sklep postal polnomočen takoj, ko ga je sprejel občinski odbor. Ce bi občinski odbor omejil izkoriščanje -zakona o sprejemu sklepov na resnično nujna in neodložljiva vprašanja, bi si prihranili mnogo očitkov. Hkrati pa bi bila nekatera vprašanja bolj temeljito proučena v zadoščenje občinskih svetovalcev in v korist občinske u-prave.
Protest ustanove za zaščito živali
ravnavèli pravilnik za razčlenjena pogajanja po sektorjih in podjetjih. o raznih plateh delovnega odnosa, o nagradah, kvalifikacijah.
Spričo novega položaja so o-srednje sindikalne organizacije preklicale že napovedano stavko, čemur so se pridružile tudi tukajšnje sindikalne organizacije. Sindikat trgovinskih uslužbencev pa poziva vse, naj bodo še vedno budni in pripravljeni na borbo, če bi se začeli delodajalci med pogajanji zopet izmikati.
V istih prostorih je bila dve dri prej tudi skupščina gradbenih delavcev in pleskarjev, katerim je tajnik sindikata poročal o novi pogodbi. Delavci so v razpravi povedali, da so v glavnem zadovoljni z novo pogodbo, čeprav ni ■fa’ '	‘
rešila vseh vprašanj.
Seja odbora za skrbstvo in javno dobrodelnost
Odbor za skrbstvo in javno dobrodelnost, ki nadzira delovanje zdravstvenih in podobnih ustanov je proučil in odobril tri sklepe združenih bolnišnic: o izpraznitvi stanovanja, v katerem je bival obtoženi glavni tajnik Steno, o vzdrževanju jn uporabi naprav v onkološkem oddelku ter o spremembi v zvezi z namembo dediščine grofa Segre-Sartorija, ki je zapustil bolnišnici pol milijarde lir. Odbor je vzel tudi na znanje sklep otroške bolnišnice Burlo Ga-rofolo, da sprejme volilo gospe Morpurgo vd. Leonzini.
Spet potres pri Litiji
Tržaški poskusni geofizlčni zavod je preteklo noč ob 3.17’ 02” 5/10 zabeležil šibek potresni sunek z epicentrom v oddaljenosti 90 km od Trsta v severovzhodni smeri. Po vesteh iz Ljubljane je potres zajel isto področje kot 15. nov. letos, t.j. področje pri Litiji in ni povzročil nobene škode.
VAŽNO ZA VSE BIVŠE INTERNIRANCE ---------------—. - ,—.... ..-- ■■■
Zbiranje dokumentarnega gradiva
o nacističnem taborišču v Dachauu
Izšla je knjiga o uničevalnem taborišču v Auschwitzu s pretresljivimi dokumenti grozot
Mednarodni odbor uničevalnega taborišča Auschwitz je pred kratkim izdal knjigo s fotografskimi posnetki z besedilom v angleščini, francoščini in v nemščini. Knjiga, oziroma album, je zelo lepo urejena in ima zanimive ter pretresljive posnetke iz življenja in trpljenja inetrnirancev v tem zloglasnem taborišču smrti. Zaradi tega bo prav gotovo zanimala vse bivše internirance, ki so bi. li v Auschwitzu, prav tako pa bi morala biti v knjižnicah raznih u-stanov, organizacij in društev. Knjiga stane 2175 lir in si jo lahko naročite pri Zvezi političnih deportirancev v Ul. Zonta 4.
Mednarodni odbor taborišča Dachau, kakor smo že poročali, zbira zdaj dokumentarno gradivo o tem taborišču. Da bi bila dokumentacija čimbolj popolna in izčrpna, je potrebno, da bivši interniranci ali pa njihovi svojci pošljejo potrebne podatke, oziroma da se zglasijo na sedežu omenjenega združenja v Ul, Zonta, kjer zbirajo vse gradivo, ki ga bodo poslali osrednjemu državnemu tajništvu.
Pri tem opozarjamo, da niso potrebni splošni opisi sprejema v taborišče (vpis, prha, dezinfekcija, tetoviranje zaporedne številke itd.), ker bodo to na splošno opisali sestavljavci knjige. Uredniški odbor knjige pa želi dobiti življenjepise posameznih deportirancev (preživelih in umrlih), kroni-ko skupine internirancev, njihov politični in socialni sestav, število umrlih in preživelih, datume prihoda in odhoda, barake in komandose, opis pretresljivih dogod. kov humane solidarnosti ali pa zverinstva, uboje in mučenja, i-mena znanih osebnosti, ilegalno dejavnost, medsebojno pomoč, po-datke o transportih, prihodih in odhodih, morebitna literatura, ki se je tiskala takoj po osvoboditvi, ali pa kakršna koli pobuda pred osvoboditvijo. Zelo bodo dobrodošli tudi kratki opisi posebnih dogodkov iz življenja v taborišču in spomini na dogodke, ki se nanašajo na druge državljane in pri
iiiM«fiiiiiiiiauiiiiaiiMiaiaaiiiiiiiaiiiiiBaaMiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiailiaiiiiiaiiiaiii||||ll|(
ZARADI STAVKE USLUŽBENCEV
Včeraj ustavljen promet na openski tramvajski progi
Ì ‘ v ' '	'	.	i
Stavka te stroke je bila po vsej državi, ker
podjetja nočejo, priznati zahtevanimi ppyiskov
Tržaška , sekcija vsedržavne ustanove za zaščito živali nam je poslala naslednje sporočilo s prošnjo, da ga objavimo:
V zvezi z vestmi o prihodu več stotin glav goveje živine In konj Iz Argentine, ki so jih pripeljali na natrpani ladji, katera ni niti oprem, ljena v ta namen, so zoofilske straže oddelka tržaške sekcije ENPA ugotovile, da so živali prevažali in raztovarjali v nasprotju z zakonskimi predpisi. Ravnanje z živalmi je bilo nečloveško ln nehigiensko, zaradi česar jih je poginilo več desetin. Zaradi tega je tržaška ENPA obvestila osrednje vodstvo ustanove In ga pozvala, naj posreduje na ministrstvu za zunanjo trgovino.
ENPA poudarja, da ne ravna tako le zato, da bi prihranila nepotrebno trpljenje živini, marveč tudi zato, da bi ,se preprečile nedopustne špekulacije v škodo potrošnikom, ki morajo često plačevati previsoko ceno za meso slabe vrste.
IIIIIIHIIIIIIItHIIIIIIII|||||||||||i||||||||||||||||l|||||||||||||lll|imM||||„ll,lllllll||l|imil,n,,||||||||M|t|na|||nn|||
PREDVČERAJŠNJIM PONOČI‘V MILJAH
Včeraj je bila po vsej državi stavka uslužbencev malih želez, nic, tramvajev, trolejbusov in mestnih avtobusov. Stavka se torej ni tikala uslužbencev avtobusov medkrajevnih prog, ki so v zakupu in za katere je bil sklenjen sporazum pred kratkim po raznih stavkah. Toda pri nas nišo prišli pri stavki v poštev niti uslužbenci mestnih prevoznih sredstev, to je Acegata, ker ve-ijà za te uslužbence druga pogodba kot za uslužbence te stroke' v drugih krajih države, to je •pogodba električnih podjetij.
Pri nas so zato stavkali samo uslužbenci openskega tramvaja in pdmožnih avtobusov; vseh teh u-sldžbencev je okrog 90. Stavka je trajala ves dan, danes pa se bodo uslužbenci vrnili na delo in trkmvaj bo redno vozil. Ta stavka je zato močno prizadela predvsem Opence, ki hodijo v mesto na delo, ker ni bilo nobenih nadomestnih prevoznih sredstev kot v ostalih krajih v državi. Prizadeti so bili tudi zunanji gojenci konvikta pri Banih, ker ni vozil gor avtobus kot po navadi. V bistvu je stavka mezdnega značaja, ker zahtevajo sindikati, da se zvišajo plače uslužbencev za 22 odstotkov medtem ko so podjetja pripravljena plačati samo 5 odstotkov poviška.
Zaključek zasedanja o socialni medicini
Predsednik pokrajine Delise je včbraj sprejel udeležence prvega zasedanja socialne medicine, ki so obravnavali patologijo priletnih
ljudi. Med sprejemom je dr. Deli-se na kratko spregovoril Itongre-sistom. Sprejema so se udeležili tudi vsi pokrajinski odborniki, glavni tajnik in načelniki raznih pokrajinskih oddelkov.
Zasedanje se je zaključilo popoldne s poročili prof. De Nicole, Don-ninija, Caravette in Battiggellija. V svojih poročilih so obravnavali umsko higieno, kirurške posege in profilakso tromboze.
Iz skladišča so ukradli 240 steklenic raznih likerjev
V*e blago so odpeljali kar z lastnikovima avtomobiloma, ki pa so ju potem pustili na ulicah - Psa - čuvaja so vrgli v morje
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči z izredno premišljenostjo in hladnokrvnostjo skoraj popolnoma oplenili skladišče osvežilnih pijač v Miljah Ul. Battisti št. 11-a. Lastnik skladišča 50-letni industrijec Lino Vattovani, ki stanuje v vili v isti ulici, je tatvino ugotovil predvčerajšnjim zjutraj okrog sedmih, ko je prišel odpirat skladišče. Neznanci so prišli v skladišče od zadaj, to je z obale,,
Na prednji strani se niso updli zaradi precej visokega zidu, to pa jim je bilo mogoče od zadaj, kjer meji skladišče na morsko obalo Neznancem je bilo torej lahko privzdigniti žgiezno iprežo, ki ni bila prav pritrjena jn potem v gosjem redu priti v notranjost, kjer je bil na straži hud volčjak.
Tatovi se niso prav nič prestrašili ampak so s skupnimi močmi zgrabili psa in ga vrgli v morje, potem pa so se lahko posvetili svojemu delu in dobesedno pretaknili vse kote in police ter si tako nabrali ogromen plen 240 steklenic raznih likerjev in konjaka. Za prevoz ukradenih steklenic so se tatovi potem poslužili dveh avtomobilov, ki sta bila v skladi-
šču, Ukradeno blago so naložili na fiat 600 TS 57639 in na fiat 500 N TS 53890 ter se odpeljali skozi •glavni vhod skladišča, potem ko so od znotraj odprli zapahe.
Vattovani je tatvino takoj prijavil na komisariatu javne varnosti v Miljah, in povedal, da so mu tatovi z avtoma vred povzročili milijon in pol lir škode. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance, toda doslej so našli le avtomobila. Fiat 500 so neznanci zapustili na cesti v 2avljah, medtem ko so fiat 600 pasli v bližini glavnega vhoda v tovarno Italce-menti. Oba avtohiobila so agenti že vrnili lastniku, ki je včeraj zjutraj na trgu v Miljah našel svojega volčjaka popolnoma pre-mraženega in mokrega.
Ranjen šofer v prevrnjenem furgonu
Na nevrološki oddele glavne bolnišnice so včeraj sprejeli s prognozo okrevanja v 8 dneh 20-letnega šoferja Fabia Cernecco iz Ul. Pineta 48 zaradi hudega u-darca po glavi in rane na desni meči.
Zasačena begunca na ukradenem motorju
Policijska patrulja letečega oddelka se je v soboto ponoči vozila z avtom po Ul. Giulio Cesare v smeri proti Sprehajališču Sv. Andreja, ko so agenti opazili dva moška, ki sta se vozila na motornem kolesu z ugaslimi luči. Hoteli so ustaviti neprevidna motociklista, toda na poziv policistov, sta ta dva povečala. hitrost in ubežala proti središču mesta. Agenti so se spustili za njima in Ju pred pokritim bazenom dohiteli. Ko sta mladeniča bila v škripcih sta zapustila motor in zbežala, eden proti ribarnici, drugi pa v neko stransko ulico. Policisti so utegnili prijeti samo 26-letnega jugoslovanskega begunca Prvoslava Dabiča iz Smedereva, Ustaniška ul. 43, ki se Je že dalj časa potikal po našem mestu.
Na kvesturi je Dabič povedal, da je ilegalno prekoračil mejo pred petnajstimi dnevi, tu pa je dobil prijatelja 19-letnega Milorada Levki. Ča, ki je bil nekoč v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. V teh dneh sta oba begunca tu pa tam našla začasne zaposlitve, da sta se preživljala, v petek zvečer pa sta v okolici Vrdelskega hriba ukradla motorno kolo «Banelli» ter se potem vozila po mestu. Agenti so Dabiča aretirali in ga prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine z ob-teževainimi okoliščinami ter prekrška cestnega zakona, ker je Dabič vozil z ugaslimi luči. Tudi Levkiča so prijavili sodnim oblastem, do sedaj pa ga niso še prijeli. Motor so vrnili 43-letnemu mizarju Mariu Kranjcu iz Ul. Monte Valerio, ki je tatvino prijavil na postaji karabinjerjev v Ul. Cotogna.
Triletna deklica padla po stopnicah
Neroden padec po stopnicah je včeraj popoldne spravil v bolnišnico s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi udarca po čelu, levem sencu in ran po obrazu ter levi rami, komaj tri leta staro Tiziano Pellizon od Banov št. 26. V bolnišnico je otroka spremljal 23-letni oče, ki je povedal, da se je mala Tiziana ponesrečila ma. lo prej, ko jo je mamica pustila samo v spalnici. Mala Tiziana je ostala brez nadzorstva ter je stopila na notranje lesene stopnice, ki vodijo na dvorišče. Toda ne-nadoma se ie spodrsnila in padla po stopnicah.
CINE FOTOIVI4TI.H1ALE
SEGUI IN
Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361
Vabi prijatelje In znance, naj ga obiščejo.
HVALA!
katerih so bili soudeleženi tudi italijanski državljani.
Omenjena mednarodna komisija za zbiranje in publikacijo zgo. dovinskega gradiva o taborišču Dachau je že na delu, zaradi tega pa je nujno potrebno, da se čim-prej zbere največ prej omenjenih podatkov,
Prav tako mednarodni odbor taborišča Auschwitz pripravlja tudi izdajo knjige o uporniškem gibanju v Auschwitzu, kakor je izdal prej omenjeni fotografski album. Zaradi tega je nujno potrebno. da tudi bivši interniran-ci v Auschwitzu napišejo ali povedo zanimive dogodke iz svojega življenja v taboriščih, imena, datume itd., kakor smo prej o-menili za taborišče Dachau.
Vsakdo lahko razume, da gre za delo zgodovinske važnosti in da je skrajni čas, da se to gradivo zbere, dokler so priče strahot in trpljenja še žive in je spomin na tiste dni še kolikor toliko jasen. Od takrat je že skoraj dvajset let. Medtem so mnogi, ki so sicer preživeli in živi prišli iz taborišč smrti, že umrli in so nesli s seboj v grob mnogo dragocenih spominov, ki bi služili za zbiranje zgodovinskih podatkov.
Ponovno priporočamo vsem bivšim internirancem iz omenjenih taborišč, naj se zglasijo na tajništvu. zveze v Ul. Zonta 4, ali pa na uredništvu našega dnevnika. Eden izmed naših urednikov pa bo osebno obiskal tiste bivše internirance, ki bi vedeli kaj zanimivega povedati. Glavno je, da ne gre to zgodovinsko in važno gradivo v pozabo in da ne izgubimo zadnjih možnosti, dokler so preživeli interniranci še pri življenju.
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Fer-rer Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 16.00 «Le motorizzate», Walter Chiari, Sandra Mondato!, Totò. Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 «11 disprezzo». Brigitte Bardot. Prepovedano mladini.
Fenice 15.30 «Missione in Oriente». Technicolor. Marion Brando, Sandra Church.
Grattacielo 16.00 «Irma la dolce». Technicolor. Shirley Mac Laine, Jack Lemmon. Prepovedano mladini.
Supercinema 14.30 «Mondo matto al neon». Technicolor, Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Alabarda 16.30 «Sissi e M granduca». Techriitotor. Sabina Bitole«. -
Filodrammatico 16.30 «Una ragazza nuda». Kristanlco. Prepovedano mladini.
Aurora 15.00 18.00 21,30 «L’ammutinamento del Bouty».
Cristallo 16,30 «Il boom». Alberto Sordi.
Capitol 16.00 «Per soldi o per amore». Kirk Douglas.
Garibaldi 15.30 «Nel mezzo della notte». Kim Novak.
Massimo 16.30 «I piaceri nel mondo». Technicolor. Prepovedano mladini.
Impero 16.30 «I due monelli».
Moderno 16.30 , 21.00 «Via col vento», Clark Gable, Olivia De Havviland, Leslie Howard. Zadnji dan.
Astoria 16,30 «FBI contro il dottor Mabuse».
Astra 16.30 «FBI agente implacabile».
Vittorio Veneto 16.30 «La ragazza che sapeva troppo». Valentina Cortese, Let'icia Romann.
Abbazia 16.00 «Un pugno di fango». Arthur Kennedy. Prepovedano mladini.
Marconi 16.00 «A casa dopo l’uragano». Technicolor. Robert Mltchum, Eleonor Parker.
Ideale 16.00 «Marte dio della guerra». Technicolor.
Skedenj 16.00 «Furto su misura». Rita Hayworth.
Slovensko gledališče v Trstu
V	ponedeljek, 25. novembra ob 20.30 premiera,
v torek, 26. novembra ob 20.30 repriza
V	AVDITORIJU V TRSTU
Girolamo Gigli
DON PILONOVA SESTRICA
Igra v petih dejanjih
Osebe: GERONIO, sienski poštenjak - RADO NAKRST; E-GIDIA, njegova žena - ZLATA RODOŠKOVA; Don PILOGIO, hinavski svetohlinec . STANE RAZTRESEN ; BUONCOMPA-GNO - Geroniov prijatelj -MODEST SANCIN; TIBERI- II NO, Geroniov tajnik - STANE STAREŠINIČ; MENICHINA -Buoncompagnova služabnica - ; ; MIRA SARDOCEVA; CREDENZA, Egidijina dekla - LELI NAKRSTOVA; Mojster BURINO, zlatar . ALOJZ MILIC. Nastopajo še v vlogah mask; Silvij Kobal, Edvard Matrinuz-zi, Miranda Caharija in Ina Piščanc.
Prevod: LELJA REHARJEVA Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: UBALD VRABEC Režija: ADRIJAN RUSTJA
Prodaja vstopnic od petka, 22. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Avditorija.
Prosvetno društvo «IVAN CANKAR»
vljudno vabi, da se udeležite začetka letošnje društvene sezone, ki se bo začela s
«CHAPLINOVIM VEČEROM» ki bo obenem otvoril ciklus «Društvenih petkov» v okviru katerih bodo vsak petek v naših prostorih prireditve.
Filmski večer bo v petek 22. t. m. ob 20.30 uri.
Vljudno vabljeni !
Slovenska prosvetna zveza sporoča ljubiteljem pestrih folklornih sporedov, da bo 30. novembra in 1. decembra t. 1. gostovala v Miljah, Križu in Trstu «Tamburica» iz Zagreba.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 za red B v parterju in na balkonih ter za red C na galerijah in stojiščih, tretja predstava Verdijeve opere «Aida». Dirigent Arturo Basile.
V soboto za red A v vseh prostorih prva predstava treh novitet: Luigi Daliapiccola, «Ujetnik»; Jacopo Napoli, «Ubogi vrag»; Gianni Ramous, «Vojščakov trud».
Dirigent Gianfranco Rivoli. Glavni nastopajoči: «Ujetnik», Magda Laszlo, Aldo Bertocci, Mario Basiola jr.; «Ubogi vrag», Romana Righetti, Ròsa Laghezza, Carlo Franzini, Paolo Pedani; «Vojščakov trud», Romana Righetti, Carlo Franzini, Paolo Pedani.
Nadaljuje se prodaja vstopnic za tretjo in četrto predstavo «Aide» in za sobotno premiero.
TEATRO NUOVO
Danes ob 20.30 v Avditoriju predstava komedije «Prevarani» za red G. Režija Fulvio Tolusso. Cene: parter sektor A 1200 lir, parter sektor B 700 lir, balkon 300 lir.
Rezervacija in prodaja vstopnic v Galerij! Prottl (tel. 36-372).
ZA ELEGANTNO OBUTEV DAJTE PREDNOST
?taS! ALTA MODA
TRST, UL. G. GALLINA 3 KI VAM NUDI NAJNOVEJŠE MODELE ZA DAME IN GOSjPO-DE PO ZMERNIH CENAH.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir», vas vabi na svoje redne sestanke, ki so vsako prvo ln tretjo nedeljo v mesecu.
• * *
SPDT vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v petek 6.XI1.1963 ob 20. pri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. novembra 1963 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
Umrli so: 91-letni Giuseppe Giacomelli, 56-letni Giuseppe Svara, 62-Iet-i)l Ermenegildo Boscolo, 72-letni Lui. gi Minischetti, 86-letni Michele Fon-tanot, 91-letni Giovanni Sain, 83-letni Massimiliano Godec, 88-letna Carmela Ligurgo vd. De Maria, 63-letni Vittorio Repa.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravallo, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Felluga 46.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju vabi na II. filmski večer tekoče sezone, ki bo v petek, 22. novembra 1963, ob 20.15 v društvenih prostorih, Ul. Servola 124/1. Clan Aljoša Žerjal bo prikazoval novo serijo kratkome-tražnih filmov. Na splošno željo bomo ponovno pokazali tudi film o našem izletu v Rakov Škocjan in Predjamski grad.
Vabljeni vsi.
Darovi in prispevki
Ob 7. obletnici smrti nepozabnega moža, papana ln brata Silvestra Pre-garca, daruje družina 3.000 lir za Dijaško Matico.
Mali oglasi
pok ki v ANJE PODOV m podi iz plastike, guma, linoleum 0d 500 Ur dalje kv metei. Preproge m plastične preproge za nodmke vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. ITALPLAST. Trs» Trg Ospedale 6. tel. 95-919.
Včeraj popoldne nas mama, tašča in nona
je za vedno zapustila naša draga
ll
TEREZA REGENT roj. LUKŠA
(po domače Kavčeva)
ki Jo bomo iz hiše žalosti na Proseku 216 pospremili k zadnjemu počitku na domače pokopališče, v petek 22. t m., ob 15.30.
Užaloščene hčere Marija, Zala, Vera in Ivanka s svojimi družinami ter ostalo sorodstvo
Prosek, 21. nov. 1963.
/7 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
"" “ ........... !"""-
Glavni obtoženec dr. Steno se Krčevito brani vsake krivde
Razprava se bo, zaradi obsežnosti dokaznega gradiva, velikega števila prič in zapletenosti, verjetno vlekla do aprila
Sem nedolžen» je včeraj izjd- tev,železne mreže pri prezračeval-
vil kazenskim sodnikom (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapis-nikai Stripponi), bivši generalni tajnik združenih bolnišnic, 51-letni dr. Egeo Steno. «Nisem zagrešil Prekrškov za katere me dolžijo, ie še pripomnil, kajti ni bila dolžnost, da direktno nadzorujem de-lovanje tehničnega urada splošnih bolnišnic».
Tako se je začelo zasliševanje glavnega obtoženca na velikem procesu proti 16 osebam, ki sp obtožene številnih prekrškov v zvezi s škandalom v združenih bolnišnicah.
Včerajšnja obravnava se je za-cela točno ob 9.30, Zagovorniki so najprej zahtevali od sodnikov, da se poleg že vpisanih 87 prič zasliši še 61 drugih, ki bodo pričale v prid obtožencev Sodniki bodo proučili to zahtevo 'v prihodnjih dneh, Ce bi sprejeli zahteve zagovornikov, bi število prič, ki bodo nastopile na procesu, naraslo na okoli 150. V sodnijskih krogih nienijo, da bi se utegnila obravnava zavleči tja do velike no-Pri ten» je trt'ba upoštevati dejstvo, da bodo v decembru in januarju odpadle vse obravnave za približno mesec dni.
V	začetku razprave je predsednik dr. Bocchini prebral tudi memorial, ki ga je obtoženec napisal v zaporu. V tem spisu Steno pripoveduje, da te je rodil v preprosti družini ter da ie študiral v koprskem semenišču, v Trstu in v Padovi. Službo pri združenih bolnišnicah je dobil. 1. 1938.
V	tem memorialu Steno skuša tudi pojasniti svoje delovanje v zvezi s špekuliranjem pri nakupovanju^ prodajanju delnic. Tako je prišlo na dan, da je obtoženec razpolagal s kakimi 12 milijoni, medtem, ko je tudi njegova žena kupila številne delnice. «Sem človek, ki štedi», je dejal Steno, da bi opravičil omenjene vsote denarja. «Zd> se rhi — mu je odvrnil predsednik — da ste štedili precej na veliko».
Včerajšnja obravnava je potekla v znamenju precejšnje negotovo-sti, ki se odraža predvsem v poteku postopka s formalne plati. Videti je, da sodniki še ne poznajo v podrobnostih vsega ogromnega dokaznega materiala, niti zapletenih in sedaj ip precej zastarelih zakonskih predpisov, ki uri-jajo na Primer jàvne in zasebne licitacije jtd. Vsa ta negotovost pride do izraza posebno v dejstvu, da tu pa tam predsednik dovoli, da nastopa kak zagovornik med zasliševanjem obtoženca, čeprav kazenski postopek dovoljuje podobne posege šele potpm. jco je Midišče že zaslišalo prizadetega. , Včeraj Pa smo bili na primer1 priči! nenavadni dejavnosti Stenovega zagovornika dr. (irisogona, ki je neprestano prosil za besedo ter , pojasnjeval to ali ono okoliščino.
Zapletenost opravnave se je pokazala že spočetKa, ko je ptgdsed: njk dr. Boschini dejal, da né Too Podal običajnega poročila, ker je ves material preobširen, in ker vse to,- kar‘bi lahko pdvèdal, že itak vsebujeta tožilčev obtožni spis- in razsodba preiskovalnega sodnika.
Kot smo že dejali, se Steno krčevito brani vsake krivde. Obtožnica pa ga dolži številnih prekrškov, ki jih bomo navajali sproti s potekom zasliševanja. Včeraj so sodniki obravnavali v glavnem Prvo poglavje obtožnice, ,ki zadeva naslednje obtožence: Egea Ste-
lliti napravah omenjenih kletnih prostorov. Tudi v tem primeru so razna dela opratili z delovno
silo in z materialom združenih bolnišnic, medtem, ko je podjetje V:van prejelo, potno dogovorjeno vsoto. Vivanov dobiček je znašal v tem primeru skoraj 72 tisoč lir.
V tej zvezi so Cisilina in Viva-na obdolžili tudi ponarejevanja javnih listin. Zadnja obtožba v tej zvezi zadeva vse tri obtožence. Gre za sleparijo pri javnih natečajih, ki obsega več prekrškov, kot nezakonite podzakupe, uporabo materiala, ki ni odgovarjal predpisom tehničnih uradov, številne pomanjkljivosti pri delu itd.
«Absolutno izključujem — je dejal včeraj Steno — da bi kdaj uporabljali delovno šilo in material združenih bolnišnic pri gradnjah za katere je moralo skrbeti zasebno podjetje». Obtoženec je še pojasnil, da je nadzoroval vsa ta dela s pomočjo svojih nadzornikov. Zgodilo pa se je na primer, da je nekoč inž. Cordella, ki je vodil neka dela na račun državnega tehničnega urada, prepovedal inž. Cisilinu vstop na gradbišče. Pripomnil ie še. da so združene bolnišnice opravljale neka dela s svojo delovno silo in svojim materialom bodisi v pripravljalnem obdobju, bodisi v teku del, ki jih je prevzelo zasebno podjetje. To pa seveda ni pomenilo, da so bili stroški za ta dela vključeni v pogodbo med združenimi bolnišnicami in zasebnim podjetnikom.
Predsednika Boschinija je zelo zanimalo, zakaj ni uprava združenih bolnišnic poskrbela, da dì se nekatera dela opravila z lastno delovno silo in lastnim materialom. Obtoženec je pojasnil, da j» civiln; tehnični urad nasprotoval takemu načinu izvajanja del. «Torej vam niso zaupali» — ie pripomnil predsednik. Steno pa se ni dal ugnati ter ,je na dolgo in široko skušal opisati postopek, ki ga predvidevajo zakonski predpisi (ki so še iz prejšnjega stoletja) pri dpdeljevanjtr zakupov.
Tudi javni tožilec je bil mnenja, da .bi. lahko nekatera dela opravili z lastno delovno silo. Na-
vsezadnje je šlo — je dejal gm*-
............ttkistij.
-	__ -r podile
miši — je pripomnil odv:!-Berton.
iteti IEm
lasi, neka! lin lente so sé podile
„	,	, „ , , omnil odvt Berttfh.
Predsednik dr. Boschini pa je na-j'olie razumel zagovornikovo pripombo ter je, vzkliknil: «Odvetnik ipu" bomo govorili
zunaj». Ta kratek besedni dvoboj
je seveda vzbudil pri vseh prisotnih precej smeha, kar je seveda pomagala, da je obravnava, ki zadeva zelo suhoparna vprašanja, številke in zakonske paragrafe, potekla naprej,,nekoliko bolj razgi-
Na koncu zaslišanja je Steno še zanikal, da bi kdajkoli kaj izbri-sai iz uradnih listin. Vem, je dejal, da so me obtožili, da sem zagrešil nekaj takega, toda preiskovalni sodnik mi ni pokazal inkriminiranih listin.
Obravnava se nadaljuje danes, jutri in pojutrišnjem. Sodišče pa ne bo zasedalo prihodnji teden. Nadaljnje obravnave bodo šele 3., š. 5. in 7. decembra.
Letni občni zbor združenja za borbo proti distrofiji mišic
Vsedržavno vodstvo italijanskega združenja za borbo proti mišični distrofiji, ki ima svoj sedež v Trstu, bo sklicalo 24. novembra prvi letni občni zbor vseh članov v glavni dvorani liceja «Dante» v Ulici Giustiniano 3 ob 10.30. Na dnevnem redu so: Poročilo predsednika prof. dr. Benedeta de Bernarda o dosedanjem delu in bodočem programu, zdravstveno poročilo prof dr. Massima Luisa, odobritev pravilnika, odobritev proračuna in izvolitev novega vsedržavnega vodstva. Omenjena zveza je nastala v Trstu leta 1961 in se Je v zadnjem letu utrdila z ustanovitvijo odborov v raznih italijanskih mestih ter s priznanji priznanih strokovnjakov in specialistov. Zveza izdaja tudi svoje glasilo, v katerem vzpodbuja in nudi moralno podporo bolnikom ter nudi gradivo zdravnikom, ki se ukvarjajo z vprašanjem mišične distro-fije, obenem pa s! prizadeva, da bi mèd dobrodelniki, javnimi ustanovami itd. vzbudila zanimanje in dosegla pri njih podporo za ustanovitev eksperimentalnega in kliničnega centra za progresivno mišično dl-strofijo.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Proračun za leto 1964 predvideva nad 8.7 milijona primanjkljaja
Imenovanje preglednikov računov - Povišanje plače mežnar-jem in organistom - Podpora domačemu športnemu društvu
ŠIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
Na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, ki Je bila te dni so svetovalci pregledali in odobrili proračun občinske uprave za leto 1964, Proračun predvideva celokupen denarni promet 34,8 milijona Ur in so v tej svoti všteti dohodki in izdatki. Proračun izkazuje 8 milijonov in 734 tisoč lir primanjkljaja, za katerega kritje bo občina zaprosila posojilo pri državni blagajni v Bi-mu. Ekonomski primanjkljaj pa je je še mnogo večji, saj je predviden tja 15,6 milijona Ur; vendar pa ga nameravajo zmanjšati s prebitkom nad 5,4 milijona v proračunih za leto 1962-63 in z davčnimi dokladami za 1,4 milijona.
V proračun za prihodnje leto Je med raznimi drugimi postavkami predvideno tudi, da bodo po vsej občini namestili neonske žarnice za ulično razsvetljavo. Pravtako je predvidena manjša vsota za asfaltiranje nekaterih najbolj potrebnih cest po vaseh. Vendar pa bo treba za celotno izvedbo tega dela počakati, da bo prišel lz Rima odgovor na prošnjo za državni prispevek.
Nadalje so svetovalci imenovali tri preglednike občinskih računov in sicer Emila Vižintina in Bogomila Devetaka za večino in Karla Černiča za manjšino v občinskem svetu. Določili so tudi prejemke županu za prihodnje leto ln odobrili nekatere popravke in spremembe v očlnskem proračunu za tekoče leto, v skladu s tekočim poslovanjem občinske uprave.
Pri nadaljnji točki so odobrili povišek prejemkov za 58.000 lir za mež-narje in organiste na področju občine. Odobrili so tudi prispevek 120 tisoč lir domačemu športnemu društvu v Sovodnjah, ki sl napeljuje vodo v slačilnico na igrišču.
Pred zaključkom seje so se pogovorili še o nekaterih drugih vpra-
šanjih in problemih, ki niso bili na dnevnem redu, pa se tičejo občinske uprave.
Delegacija SZDLJ iz Kopra na obisku pri PSI v Vidmu
Včeraj zjutraj se je vrnila v Koper delegacija Socialistične zveze delovnega ljuditva Jugoslavije, ki je bila v torek v Vidmu gost pokrajinskega odbora Itali-
janske socialistične stranke. Delegacijo okrajnega odbora SZDLJ sta sestavljala predsednik Lapajne in pa član odbora dr. Polič, ki odgovarja za manjšinska vprašanja.
Na sestanku, ki predstavlja nadaljnji prispevek v utrjevanju pri. jateljskih stikov med organizacijama, so sklenili, da se bodo ponovno sestajali v Kopru ali Vidmu in izmenjavali poglede na vprašanja, ki se tičejo sosednih področij.
Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA
300 milijonov državnega posojila za popravilo goriških cest
Obsežen program za gradnjo kanalizacije z državnim prispevkom v severnem delu mesta
Na zadnji seji občinskega odbora, ki je bila v torek zvečer pod predsedstvom župana dr, Po-terzia, so obravnavali finančna vprašanje in javna dela. Odbornik Lodi je predlagal obnovitev upravnega sveta civilne bolnišnice in bo o tem razpravljal tudi občinski svet. Odbornik za javna dela Lupieri pa je obvestil svoje kolege, da je državna blagajna odobrila posojilo za 300 milijonov lir, s katerimi bodo popravili ceste, ter posojilo 40 milijonov lir za razširitev doma onemoglih v Ločniku. Z zneskom 300 milijonov lir bodo uredili vse ceste v mestu. Program predvideva nekaj
.......................................
TISKOVNA KONFERENCA V NOVI GORICI
«Meblo» - tovarna pohištva v Novi Gorici se bo specializirala v proizvodnji za izvoz
Največja tovarna pohiitva v Jugoslaviji - Popolna reorganizacija dela in prodaje ob sodelovanju norveških izvedencev • Za 50 odst. povečan učinek dela
Pretekli torek sta delavski svet de, ki vbdi inozemske strokovnja-
Itndcftfn InlMien. nnKipl«,* ir * bi» er Tunnel mrli« ; m ‘	end
Burton, o „totipu
iMiiliiinmimiiniiimiiniiiii,inumi.............n,mn».........................nimililin
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
V nedeljo so izročili prometu obnovljeno cesto Nova Gorica-Štanjel
Druga etapa «kraške magistrale» Štanjel-Sezana, bo verjetno urejena do spomladi - Smrtna nesreča v koprskem pristanišču
V nedeljo so izročili promet'» da jih je možno uresničiti. Upo- »rbohrvatskem, nemškem in anele-
bodo tildi vrstn Hnioih i Iram	TJ-., J.. a. i _ W!1
prenovljeno cesto Nova Gorica— Števali pa Štanjel. Gre za prvo etapo izgradnje tako imenovane kraške magistrale, ki bo povezala Gorica in Kras s koprskim področjem.
Cesta je na več odsekih prenovljena in razširjena. Druga etapa
jetrni« Adriana* Vivanai* Pri tem nji."“vfndafdelaZ.ro napredujejo
gre za zakup nekaterih popravil in preureditev k'etnih prostorov, kjer sta nameščeni kuhinja 'n Pralnica splošnih bolnišnic. Prva obtožba dolži Cisilina, Stena in Adriana, da so ogoljufali upravni svet združenih bolnišnic s tem, da so prikazali, da je bilo vse delo v omenjenih prostorih opravljeno z delovno silo in z materialom Vivar.ovega podjetja, medtem ko so delavci združenih bolnišnic (vsaj tako trdi obtožnica) potrobili najmanj 275 delovnih dni, pri čemer so porabili tudi večje količine gradbenega materiala, ki je last združenih bolnišnic. Na tak način — trdi obtožnica — je Vi-van zasluži! okoli 900.000 lir, ki 0' mu sicer ne pripadale.
Drugi dogodek pa zadeva uredi-
in je upati, da bo do spomladi cesta v celoti izročena prometu.
Sovjetska delegacija sindikata železniških delavcev je včeraj obiskala podjetje «Splošna plovba Piran» in se seznanila s sistemom delavskega samoupravljanja ter z vlogo sindikatov v delovnih organizacijah.
* • *
Družbenim organizacijam in društvom v koprskem okraju bodo dodelili okrog 130 milijonov dinarjev za udejstvovanje v prihodnjem letu. Dotacije ne bodo delili šablonsko, ampak bodo dobile največ tiste organizacije in društva, ki bodo pripravila najbolj stvarne načrte in tudi dokazale,
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 21. t. m. ob 19.3(< uri Dear dramatičen film:
La notte e il desiderio
(Noč in želja)
Igrajo: CHARLES BOYER in PASCALE PETIT
...	j	Prepovedano mladini pod 14. letom
-šmmmmam
predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
(s • ■ M'-
Dirk Bogarde
Parola d’ordine: Coraggio!’
(POVELJE: POGUM!)
o tudi vrsto drugih momentov, kot na primer množiij-post pri športu, prosvetljevanj* podeželja in drmgo.
§•* •
Mladina tovarne Tomos se največ udejstvuje v kulturno-zabav-r.em življenju. V začetku decembra nameravajo organizirati kul-turno-zabavno prireditev z naslonom «Pesem za volanom». Na tej oddaji bodo sodelovali tudi mladinci iz drugih tovarn avtomobilske industrije. V tovarni je močno aktivna tudi mladinska folklor-ha skupina. Mladina v Tomosu predstavlja skoraj eno tretjino vseh zaposlenih.
Mladina je močno zastopana tudi v Luki Koper (približno ena tretjina). Te dni so imeli redno letno konferenco, na kateri so se pomenili o nadaljnji dejavnosti. Eden najpomembnejših sklepov je bil, da bodo predlagali, naj novo železniško progo Koper-Prešnica, ki jo bodo začeli graditi spomladi, gradi vsa slovenska mladina. Vso pozornost bodo posvetili tudi strokovni vzgoji, saj Luka stalno širi promet in zmeraj bolj potrebuje čimbolj usposobljene kadre.
...
Izdelovanje statutov gospodarskih organizacij j? trenutno ena najvažnejših nalog. Gre za ureditev vrste vprašanj, ki zadevajo vsakodnevno življenje kolektivov — od proizvodnih problemov, odnosov med gospodarskimi enota-itti, samoupravljanja In tako dalje do kulturnega življenja kolektiva, reševanja stanovanjskih vprašanj, skrb za rekreacijo in podobno. Ve. čina večjih podjetij je že pripravila osnutke statutov in zdaj delavci o njih razpravljajo ter dajejo pripombe, ki jih bodo morale komisije upoštevati. V težavah pa so v nekaterih manjših podjetjih, kjer primanjkuje kadrov. Tem manjšim podjetjem pomagajo v tehničnem pogledu Gospodarska zbornica in strokovna društva.
• * •
V	Tolminu so ukinili tovarno mlečnega sladkorja. Vse količine razpoložljivega mleka bodo odslej predelovali v kobariški sirarni, kjer bodo razen sira in surovega masla izdelovali tudi mleko v prahu, kondenzirano sladko mleko in sirotko v prahu.
Primorska podjetja se še naprej modernizirajo in prilagajajo način proizvodnje sodobnim zahtevam. Zdaj so začeli rekonstruirati sad-nolikerski kombinat Fructal v Ajdovščini. Predvsem bodo namestili novo avtomatično polnilno linijo, ki bo omogočila 13-krat hitrejše polnjenje steklenic s sadnimi sokovi, sirupi 'in alkoholnimi pijačami. V eni uri bodo lahko napolnili do 11 tisoč manjših steklenic, oziroma ustrezno manj, če bodo polnili večje steklenice.
V	rekonstrukciji je tudi nòva opekarna v Obrovem. Gre za modernizacijo strojev in sušilnih naprav. Takoj po končani rekonstrukciji bodo lahko proizvajali ekrog 10 milijonov kosov opeke letno.
• • •
V	koprski kino dvorani so predvajali neme posnetke novega krat-kometražnega filma v barvah o turističnih zanimivostih koprske o-na’e Film bo traja približno 20 minut, tekst pa bodo posneli v
škem jeziku. Producent je Film servis iz Ljubljane, režiser pa Janez Kavčič, Na tednih programih se bo, pojavil že prihodnji mesec, takoj ko bodo izdelali dokončno redakcijo ter opremili film s teks-ti in glasbo.
• * *
V luki Koper s» je pripetila v soboto zvečer hudi obratrja nesreča. 40-letni Jordan Krivičič iz Semedele je delal pri raztovarjanju bombaža z ladje «Vis». Stal je na dvigalu, ki ni imel usmerjevalca. Zato je stopil na škripec, da bi imel boljši pregled. Pri tem mu je spodrsnilo in ga ie škripec potegnil med kolesa. K ponesrečencu je takoj pohitel delavec Matjašič, ki je potegnil škripec v drugo smer in rešil iz kolesja Krivi-Čiča. Bilo pa je že prepozno, kajti kolesje je nesrečnemu delavcu močno poškodovalo prsni koš. V izolski bolnišnici so se zdravniki zaman trudili, da bi mu rešili življenje. Po triurni operaciji je podlegel poškodbam.
ip vodstvo tovarne pohištva v Kromberku pri Novi Gorici priredila tiskovno konferenco ob zaključku tehnične pomoči, ki so jo letos strokovnjaki iz Norveške nudili tej tovarni. Konferenco je otvoril predsednik tovarniškega delavskega sveta s pozdravom prisotnih novinarjev in dveh norveških strokovnjakov. Prisotni so bili tudi domači tehnični izvedenci.
Najprej so si novinarji ogledali tovarno v obratu. Direktor inž. Vftačnik je povedal, da dela mizarski oddelek, ki ima moderno žago, komaj s polovico.svoje zmogljivosti, Stroj namreč lahko seža-ga 25.000 kub. metrov lesa, sedaj pa ga imaio na razpolago komaj okrog 12.000 kub metrov letno. Tudi ni les iz bližnje okolice tako dober kot iz drugih bolj oddaljenih predelov. Tovarna, ki so jo zaradi poslovanja z Inozemstvom preimenovali v «Meblo» —, tovarna pohištva Nova Gorica, ima trenutno nekaj nad 1000 delavcev, od katerih je okrog 39 odšt, žensk ter je največji obrat te vrste v Jugoslaviji. V mizar skem oddelku se odvija ves proizvodni proces od hlodovine do izdelanega pohištva, ter so uredili v zadnjem času tudi tapetniški oddelek, kjer izdelujejo poleg ;divanov, foteljev in pd. tudi žim-
Električni tok je oplazil mehanika
Žrtev hude nesreče je postal včeraj 21-letni mehanik Arrigo Fumls iz Devina, Ul. Aquilela 72. Pri delu ga Je oplazil močan električni tok, ki se je verjetno sprostil iz električnega svedra, ki ga je Fumis tedaj uporabljal. Fumis je uslužben pri mehanični delavnici Stoch v Ul Bartoletti 10 in Je včeraj okrog 9.30 šel v Ul. della Tesa 50, kjer je moral pri družini Mulin nastaviti Železno ograjo na balkonu stanovanja. Fumis je že skoraj končal s svojim delom, moral Je samo Se prevrtati luknjo v železu, ko se je dogodila nesreča. Mulinovl so poklicali rešilni avto RK s katerim so Fumisa prepeljali v bolnišnico, kjer se bo na četrtem medicinskem oddelku moral zdraviti 8 dni.
V baru so si tatovi posladkali usta	< i
41-letna Emilia Rlbarich por. Za-non iz Ul. Colombo 6 je na komisariatu v Ul. Cotogna prijavila, da so neznanci izvršili tatvino v njenem baru v Ul. Cologna 47. Tatovi so razbili šipo na straniščnem oknu in tako prišli v notranjost Javnega lokala. Iz predala točilne mize so pobrali 17.000 lir, potem pa so si še posladkali usta in si nabasali žepe s slaščicami. Po isti poti so potem zapustili bar. Rlbaricbeva je vsega skupaj utrpela 35.000 lir škode. Agenti so uvedli preiskavo.
Železna vrata delaVcu na nogo
Na ortopedski odualek bolnišnice so včeraj okrog 10. ure sprejeli 40-letnega delavca Emilia Sanapoja is Ul. Mascagni 8, ki se je malo prej ponesrečil v starem pristanišču, kjer je zaposlen pri Spedicljskem podjetju Billitz. Sanapo je v skladišču št. 19 skladal na kup velike škatle s čevlji namenjenimi za izvoz, ko so ga nenadoma zadela železna vrata, ki so padla s tečajev. Sanapo, ki se Je ranil po levi meči ln stopalu, se bo moral zdraviti od 7 do 27 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
V soboto, 23. t. m. ob 20. uri bo v dijaškem domu v Gorici Slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo Javorškov Izbor iz Shakespearovih del
«IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE»
Izvajajo Mira Sardočeva, Joško Luke« In Stane Starešinič.
Vabljeni!
niče «Jogi» z vdelanimi vložki. Prav ta oddelek izkazuje največjo storilnost v primerjavi s predpisanimi delovnimi normami, ter jih prekorači za okrog 20 in več o.'.stotkov.
Po ogledu tovarne je sledila prava konferenca, na kateri sta norveška strokovnjaka Road Sun-
ke v Jugoslaviji, in‘inž. Overland, ki je vodil štiri strokovnjake, ka teri so od preteklega aprila delali v tej tovarni, obrazložila glavne novosti, ki so jih ti strokovnjaki uvedli v tem obratu. Predvsem sta oba poudarila, da so bili zelo zadovoljni z delom in da so imeli z vsemi uslužbenci najboljše odnose.
Kar se obrata samega tiče so predlagali nekatere manjše spremembe v razporeditvi strojev zaradi boljšega procesa dela in tudi dokup nekaterih manjših strojev. Glavna novost pa je popolna sprememba dosedanje prodaje tovarniških proizvodov, zlasti kar se tiče prodaje v inozemstvo.
Po dosedanjem sistemu so se pri prodaji opirali na proizvodno ceno z vključenimi prodajnimi stroški ter niso posvetili dovolj pažnje ceni in stanju na tržišču, ki je prišlo za proizvode livarne V poštev. Po novem, načinu pa, bodo najprej ugotovili 'potrebe iti' cene na trgu, k.ltnor nameravajo prodajati svoje blago ter s temi potrebami in cenami vskladiti "proizvodnjo. Tudi so spoznali, da se za večja podjetja, med katera spada ta tovarna, bolj splaca direktna prodaja kupcem v inozemstvu, kot pa preko posredovalcev. Norvežani in Italijani imajo v tem pogledu vpeljano prodajo tako, da Imajo pri svojih ambasadah v raznih državah nekaj gospodarskih strokovnjakov, ki proučujejo trg v posameznih državah in potem spravijo v stike kupce s proizvodniki v svoji deželi. Pri takih neposrednih stikih imajo tovarne večjo možnost spoznavanja izvoznega tržišča in analiziranja cen na njih ter njihove potrebe. Pri tem je treba seveda organizirati sposobne prodajne organizacije, ki bodo kos svojim nalogam.
Obenem jim tak način obdelave tržišča omogoča, da svoje proizvode lahko točno uvrstijo v tri vrste: take, ki dajo dober zaslužek, dalje one s povprečnim zaslužkom in nazadnje takt, ki ne dajo zaslužka ali prinašajo celo izgubo in jih je treba izločiti iz proizvodnje.
S postopno uvedbo novega delovnega procesa jn prodaje, na
..............
GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA
V slaščičarskih podjetjih ne upoštevajo kvalifikacij
Prve volitve notranje komisije v podjetju «La Giulia»
meravajo v tovarni z istim številom delavcem povečati proizvodnjo in celo uvesti 42-urni delovni tednik. To se bo dalo doseči z odpravo nekaterih ovir v dosedanjem proizvodnem procesu z izkoriščanjem vseh odpadkov, kai so že začeli izvajati z izdelavo ivernih plošč, ki so zelo cenjene v pohištvu. Prav tako so uvedli plačo po učinku za vse uslužbence, kar je v zadnjih mesecih tudi pokazalo dobre padove.
Seveda pa bo . treba poskrbeti tudi za povečanje števila domačih strokovnjakov, ki jih je sedaj v tovarni mnogo premalo. To skušajo doseči s štipendiranjem učencev na visokih in srednjih šolah in z raznimi tečaji.
Vsekakor gledajo direktor podjetja inž. Vrtačnik, ki je v pod-jetju komaj eno leto, ter njegovi najožji sodelavci inž. Arh, načel-nik prodajnega oddelka Bitežnik lin drugi z zaupanjem v . bodočnost podjetja' - in si od izvedbe novéga“t>ràdajhkga^ SfDfèmà obetajo veliko korist. Za sedaj bodo proučili in obdelali trg v Franciji in Zah. Nemčiji ter jima prilagodili del svoje proizvodnje. Pozneje nameravajo napraviti isto tudi v Avstriji, Svici in na Švedskem, ter standardizirati pohištveno proizvodnjo v skladu s potrebami trga v teh državah. Tako bodo še bolj skrajšali delovni čas za posamezno spalnico, ki so ga že do sedaj zmanjšali za 50 odstotkov v primerjavi z letom 1948, ko je tovarna začele obratovati.
Danes spet stavka premeščenih delavcev CRDA
Tri sindikalne organizacije FI OM-CGIL, CISL in UIL so proglasile za danes dveurno stavko delavcev CRDA, ki jih namera-vajo premestiti v Trst. Obenem se bodo vzdržali nadurnega dela, ki bi ga morali opravljati v podjetju. Kakor je znano, spor med podjetjem in premeščenimi delavci CRDA, ki traja že več mesecev, še vedno ni rešen.
Delavska zbornica je poslala Zvezi indtistrijcev pismo, v katerem jo opozarja na kršitve novega vsedržavnega kolektivnega sporazuma za delavce v slaščičarskih podjetjih. Sindikalna organizacija j« namreč ugotovila, da se te kršitve dogajajo prav v vseh podjetjih tega sektorja. Predvsem jih ne plačujejo za delo, ki ga opravljajo, s tem v zvezi pa so delavci prikrajšani tudi na družinski dokladi.
Ta pojav so zabeležili na številnih skupščinah slaščičarskih delavcev v tem tednu. Delavci so povedali, da ravnateljstva nočejo vključiti v prvo kategorijo tiste delavke, ki že dalj -časa opravljajo zapletene proizvodne postopke pri strojih. V drugo kategorijo so vključili le maloštevilne delavke, medtem ko so večji del zaposlene ženske delovne sile vključili v četrto in peto kategorijo. Samo bivše specializirane in bivše kvalificirane delavke so vključili v tretjo kategorijo. Navzlic temu, da je poteklo že precej časa, podjetja še niso izplačala delavkam zaostanke, ki jim pritičejo do l. julija letos.
Iz vsega tega je razvidno, da skuša en del ravnateljstev raz-
vrednotiti delo delavk ter s tem kršijo pogodbena določila. Ker je vse to povzročilo nezadovoljstvo med delavkami, v nekaterih primerih pa celo zgražanje, Je Delavska zbornica v soglasju z ostalimi sindikalnimi organizacijami pozvala Zvez« industrijcev, naj določi sestanek prizadetih strank, da se uveljavijo pogodbena določila. Ce bi do tega sestanka ne prišlo, bodo sindikati sprejeli vse tiste ukrepe, ki jih smatrajo za nujne, da uveljavijo določila vsedržavne pogodbe.
V ponedeljek 18. novembra so ha pokrajinskem uradu za delo v Gorici podpisali sporazum za izplačilo proizvodne nagrade v letu 1963 delavcem podjetja CILFIT iz Tržiča. Nagrada bo znašala 15 tisoč lir, h kateri bodo dodali enkratni znesek 8.500 lir, ki ga bo podjetje izplačalo za božič 0b 20-letnici svojega obstoja.
11. novembra so bile prve volitve notranje komisije slaščičarskega podjetja «La Giulia» v Gorici. CISL je prejela 17 glasov. CGIL P* 41. Za CISL je bil s 15. glasovi izvoljen Giordano Ciani, za CGIL pa Rosanna Marega, ki je prejela 40 glasov.
Trčenje treh vozil sredi Tržiča
Na krožni cesti v Tržiču se Je v torek nekaj pred polnočjo pripetila lažja prometna nezgoda. Voznik Fiat 000 GabrMe Inglese iz Tržiča Je ustavil svoje vózllo v Ul. Cosu-llch, da bi zapeljal, ko bo cesta prosta, v Ul. 9 giugno. Pri tem Je trčil v voznico motornega tricikla Mario Pasquali, ki se je iz Trsta vozila proti Ronkam. Trčenje se ni omejilo samo na tl dve vozili, ampak tudi na avto Lancia Appia ki Je bil ustavljen na križišču. Nesrečo je zakrivil voznik Fiat 600 Na vseh vozilih Je nastala le malen-kostna škoda, potniki pa se niso ranili.
nad eno milijardo lir stroškov, ki jih je že odobril občinski svet. S tem zneskom uodo okrepili razsvetljavo ter razširili javne zelene površine. Odbornik Lupieri je nadalje predlagala občinski upravi, naj bi izkoristila ugodnosti zakonov, ki predvidevajo državni prispevek za gradnjo ljudskih hiš, da bi zgradili nova stanovanja za občinske nameščence. Na tak način bo županstvo izpolnilo dolžnost do svojih uslužbencev ter skupno z ostalimi zavodi pomagalo odstraniti stanovanjsko krizo v Gorici.
Odborniki so nadalje sklenili kupiti zemljišče za gradnjo srednje šole jn telovadnice v Ločniku. Odobrili s° tudi gradnjo kanalizacij» z državnim prispevkom v naslednjih ulicah. Tonzig, Pe-trogalli, Caterini, Porta, Nievo, Gozzi, Vicolo del Guado, Palladio, Piazzale Medaglie d’oro, Cipriani, Montesanto, Foscolo, Luzzato, Ca-prin, Don Bosco, Venti Settembre, Buffolini, Duca d’Aosta, Bo-nizzetti, Ariosto, Mameli, Bellin. zona, Ascoli, San Giovanni, Seminario, Persoglia, Mochetta, Campagna Bassa, Madonnina del Fante,
Včeraj stavka avtobusov ATA
Pokrajinski tajništvi CISL in Ci»IL sporočata, da so delavci podjetja ATA na sestanku v sredo 20. novembra sklenili nadaljevati stavkovna gibanja, da bi uresničili svoje zahtev« do ravnateljstva tega podjetja. Zaradi tega je bila včeraj 21. novembra prva stavka, ki je trajala od 7. do 8.30 in od 17.30 do ■ 19. ure. Tajništvi sindikalnih organizacij si pridržujeta pravico, da bosta od časa do časa sporočili način m čas stavke uslužbencev podjetja ATA.
Vprašanje svetovalcev KPI o posvetovalni komisiji proste cone
Občinska svetovalca KPI Bergo-mas in dr. Ssfttello sta poslala go. riškemu županu vprašanje zakaj se posvetovalna komisija proste cone ni sestala od 30. maja dalje. Vprašujeta ga nadalje, če je res, da je izredni komisar trgovinske zbornice to komisijo praktično razpustil Takšen ukrep bi bil protizakonit, ker zadeva organ, kateremu pravilnik daje pravico izražanja obvezne sodbe o vseh ukrepih glede kontingentov. Posvetovalna komisija je zategadelj orodje demokratičnega nadzorstva nad upravo proste cone.
Ob koncu svetovalca sprašujeta občinsko upravo, če namerava vzpostaviti normalno stanje v tako važnem sektorju ekonomskega živ-ljenja našega mesta ter priznati pravico obstoja posvetovalni komisiji, v kateri je goriška občina za-stopana s tremi Izvoljenimi občinskimi svetovalci.
Tržaška slikarja razstavljata v pasaži
V gonški pasaži (razstavna dvorana trgovinske zbornice) razstavljata svoja dela dva mlada tria-ška slikarja Tullio Gombač in pa Livio Beltrame, Svoja dela razstavljata pod okriljem goriikega univerzitetnega krožka ter ob pomoči središča za umetnost tržaške univerze.
Livio Beltrame živi v Rimu fer je doslej razstavil svoja dela na številnih kolektivnih razstavah v prestolnici, kjer zelo prevladuje figurativno funkcionalna struja. Gombač, ki študira inženirstvo na tržaški univerzi, pa se pri svojem ustvarjanju poslužuje grobih mehanskih delov
Nezgoda delavca v podjetju 0CILD
Včeraj ob 15.20 so v gorlškl civilni bolnišnici pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 8 dneh 28-letnega Giuseppa Susiga iz Gorice, Ul Cappuccini št 2. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili u-darec na glavi ter rano na nosu, ki si jih je prizadejal na delu v podjetju OCILD, kje je zaposlen.
Radijska igra z Goriškega
V slovenski oddaji tržaškega radia bodo danes oddajali radijsko igro v štirih dejanjih z naslovom «Leto usode». Igro je napisal go-riški novinar dr. Rado Bednarik ter *e njeno dejanje odvija v Gorici in okolici. Zato'bo prav gotovo še posebno zanimala gori-ike Slovence.
VERDI. 17.00: «Tempesta su Washington», S. Tone in H. Fonda. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 17.00: «Il mito di un’epoca — MARYLIN». Kinemaskope v barvah. Odlomki zadnjih najboljših filmov igralke. Komentar t-gralca R. Hudsona.
VITTORIA. 17.15: «Il processo del veleni», P. Maurisse ln A. Vernon. Italijansko-francoski barvni film. Mladini pod 18. letom Vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30.
(ENTRALE. 17.00: «Lo sparviero del mare», E. Flynn in B. Marshall, Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DE2IJKNA LEKARNA Danes ves dan tn ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo temperaturo 11,4 stopinje ob 15.30, najnižjo 9 stopinj v torek zvečer ob 22.10. Povprečne dnevne vlage Je bilo 90 odstotkov.
V IZLOČILNEM PREDOLIMPIJSKEM TURNIRJU
Samo neodločen izid 2:2 med Turčijo in Italijo
Premoč Turkov v prvem, Italijanov pa v drugem polčasu
STRELCI: v 10' p.p. Ozden (T.) ; v 24’ d. p. Giannini (I.), v 40’ Tamborini (L), v 45’ Kemal (T.).
TURČIJA: Mihat; Atilla, Rifat; Eroi, Kemal, Ihsan; Ayfer, Turan, Nedim, Sanli, Ozden.
ITALIJA: Zoff; Pesenti, Nodari; Rosato, Magnaghi, Cera; Giannini, De Sisti, Trarpedini, Ferrario, Tamborini.
SODNIK: Jonev (Bolgarija).
ANKARA, 20. — Precejšnje število ljudi je danes zasedlo razpoložljive prostore na stadionu «19. maj» v turškem glavnem mestu, kjer je bila na sporedu prva tekma za uvrstitev v drugo kolo izločilnega turnirja za tokijske igre med nogometnima reprezentancama Turčije in Italije. '
V	prvem polčasu so Turki, ki •o igrali v belih majicah, gospodovali na igrišču brez usmiljenja in so dolgo časa oblegovali vrata Italijanov.
V	10’ igre so beli zaradi zmedenosti italijanske obrambe, ki je menila, da gre za off-side, prišli v vodstvo. Srednji napadalec Nedim se je umaknil na stranski del igrišča se z žogo prebil do nevarnega prostora, od koder je predložil usnje do vrat, Zoff žoge ni prestregel in ta je prišla do levega krila Ozdena, ki se je premakni! na sredino.. Udarec z glavo in žoga je obležala na dnu mreže.
Spodbujeni od uspeha so domačini vztrajali v napadu, pri čemer so jasno prevladovali. Italijani so se znašli v zagati tako v obrambi, kjer je prevladovala precejšnja živčnost, kot v napadu, ki ni bil prav nič živahen. V 11’ je Zoff rešil mrežo z odbojem žoge v kot, štiri minute kasneje pa je Turčija za las zgrešila izredno priložnost, da poveča rezultat.
Tudi tokrat je akcija potekala v tandemu Nedim-Ozden, a slednji ni znal poslati iz ugodnega položaja žoge do cilja. Italijani so se zaman skušali orgr nizirati, medtem ko so ostali Turki vedno v napadu, gele v 24’ so Italijani prvič ogrožali s Tamborinijem mrežo domačinov. Ti so takoj odgovorili, vendar so morali proti koncu prvega dela prepustiti pobudo, sicer bolj šibkg, Italijanom, ki so večkrat prišli preko polovice igrišča, a niso mogli nikoli s streli na vrata zmesti domačega gol-mana.
V drugem delu tekme je bila igra bolj izenačena. Italijani so se boije organizirali, posebno v igri na sredini igrišča, in so s prodornimi napadi večkrat spravili obrambo domačinov v zagato. Njihovi napadi so bili bolj spro-
ščeni in že v 4’ je Ferrario za las zgrešil vrata belih. Po kazenskem strelu Ozdena, ki je končal mimo vratnic, je moral Zoff poseči s plovnim skokom v borbo in odbiti nevaren strel Nedima. Po kotu v korist Turkov, so Italijani odgovorili s Tamborinijem, vendar je njegov strel zgrešil vrata. V 12’ je bil živahni Nedim zopet v odličnem položaju, toda njegov strel je končal v ozadju. Italijani so tokrat množično prešli v napad in prisilili Turke, da ,so se zapnji v svojim kazenskem prostoru. Le tu pa tam so s protinapadi- olajšali delo obrambi, vendar niso mogli preprečiti, da bi v 24’ klonili. Akcijo je načel De Sisti, ki je žogo predložil ..Trasfie-diniju. Ta jo je takoj poslal pred vrata, kjer je Giannini iirabil nesporazum obrambe in Vratarja ter izenačil.
Udarec je Turke potlačil, kar so Italijani izrabili in se pognali v napad v iskanju vodstva. Domačini še niso Vd'ali in'so bili tu pa tam z nevarnimi prodori zelo blizu uspeha. Ta pa je prišel v korist Italijanom po zaslugi Tambori-nija, ki je v 40’ z osebno akcijo prišel do kazenskega prostora, kjer je, z ne preveč ugodnega položaja, streljal in povedel Italijo v vodstvo.
Odgovor Turkov je bil silovit in v 43’ je prišlo do dogodka, ki jim je dovolil, da so v zadnji sekundi igre prišli do nepričakovanega izenačenja. Zaradi prekrška Magna-ghija do Nedima je sodnik prisodil kazenski strel, katerega so streljali dve minuti kasneje. To pa zaradi tega, ker je ostal poškodovani Nedim ves čas na tleh. Ko se je turški srednji napadalec dvignil, so Italijani napravili pred vrati zid, ki pa ni mogel preprečiti gola. Kemal je namreč s silovitim strelom prebil zid in poslal žogo na levo stran vrat Zoffa, ki se je verjetno pognal prepozno za njo. Se dve minuti podaljška in končno sodnikov zaključni žvižg.
Neodločen izid je brez dvoma lepa nagrada za živahne Turke, ki so bili samo nekaj minut pred
zaključkom na tem, da položijo orožje. V prvem polčasu je Turčija pokazala zelo hitro igro, ki so jo diktirali trmasti in vztrajni igralci, medtem ko so bili Italijani brez vsakršne povezave. Sča-som pa so se Italijani izboljšali ter tekmece spravili v zagato. Domačinom pa je treba priznati, da se niso nikoli predali in da so po-kazali več nevarnih akcij posebno po zaslugi Nedima in Ozdena. Obe enajstorici sta se poslužili taktike 4—2—4. Pri tem pa so bili Turki bolj elastični, kar jim je prineslo neodločen zaključek.
ROMAN LEŠEK je ' najvidnejši predstavnik slovenske in jugoslovanske atletike
«KRALJICA ŠPORTOV» V SLOVENIJI
Nekaj atletov mednarodne vrednosti
Pomanjkanje dvobojev s predstavniki Trsta
Navada je, da se po vsaki atletski sezoni podrobneje analizirajo doseženi rezultati. Tokrat ne bomo obravnavali svetovnih velesil, temveč samo Slovenijo, ki je steber jugoslovanske atletike.
V sezoni, ki se je pravkar končala, sta bila v Sloveniji najbolj uspešna atleta Ljubljančan Slavko Špan in Celjan Roman Lešek. Prvi, kot je gotovo znano, je specialist v zelo težkem teku na 3000 m z zaprekami. 2e lansko leto je Špan prvič tekel pod 8’40”, čas, ki omejuje tekače svetovne vrednosti. Letos je atlet to mejo dvakrat prebil. Prvikrat v Helsinkih, kjer ga je za nekaj centimetrov prehitel finski rekorder Siren, drugič pa na mitingu «bratov Znamen-skih» v Moskvi, kjer se je med najboljšimi domačini in tujci uvrstil na drugo mesto za odličnim sovjetskim tekačem Osipovom. V
miiiiM!iiiiiiniiniiiiiiiiiiiMill!iiiiniiiiininii„imi„i1illtlHt»lllllllI1ill|1|l(llHmiIIIIHilli„i ...
NOVO POGLAVJE ZA ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR
amifiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHimiHiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMHiimitiitii
MEDNARODNI NOGOMET
V nedeljo 24. t.m. prvi nastop
odbojkarske moške šestorke
na drugoligaškem prvenstvu
Tekma s CRDA bo v telovadnici šole Morpurgo
za sezono zanje pr-
S 17. novembrom se je začelo odbojkarsko prvenstvo 1903-1964. V prvem kolu so borovci počivali, tako da se venstvo praktično začne prihodnjo nedeljo.
V tem odseku B lige sodeluje 9 ekip, od katerih so 3 iz Trsta: CRDA, Libertas in Bor. Ze sedaj bi lahko določili približno lestvico glede na možnost raznih ekip in sodeč po preteklih uspehih. Favorit je vsekakor Robur iz Raven----------------—
ne, ki se je v pretekli sezoni uvr-
stil takoj za tržaškimi gasilci. Drugi možni konkurenti za končno zmago bi bili še gasilci iz Benetk in gasilci iz Padove, ki so se lani borili za prva mesta. Te tri eki-
JURKIC
MIJOT
Včeraj so odigrali več mednarodnih tekem za razne pokale. Izidi so naslednji:
POKAL PRVAKOV
PRAGA, 20. — Domači Dukla je premagal s 4:1 (2:0) Gmik Zabrze. Praška enajstorica, ki je bila v prvi tekmi poražena le z 2:0, se je
uvrstila v četrtfinale.
* * *
ESCH SUR ALZETTE, 20. — Jeu-nesse d’Esch (Luksemburg) je premagala v prvi tekmi osmine finala beograjski Partizan 2:1 (1:1).
• * *
MILAN, 20. — Prva tekma osmine finala turnirja za pokal prvakov IFK Norrkoeping - Milan bo v sredo 27. t. m. ob 19. uri v Idrott-sparken v Norrkoepingu. Tekmo bo sodila holandska sodniška trojica.
Povratni dvoboj pa bo v sredo 4. decembra v San Siru. Tokrat bo pod vodstvom madžarskih sodnikov. V primeru potrebe odločilne tekme bo ta 18. decembra. Kraj bodo določili po povratni tekmi.
POKAL SEJEMSKIH MEST
BUDIMPEŠTA, 20. — Prva tekma med Ujpestom in bolgarskim Plovdivom se je končala neodločeno 0:0. Povratna tekma za vstop v drugo
kolo turnirja bo 27. t. m. v Plovdivu.
» • «
ZARAGOZA, 20. — Z zmago nad Lausannom s 3:0 (2:0) se je Real Zaragoza uvrstil v četrtfinale turnirja. Tudi prvo srečanje osmine finala se je končalo z zmago Spancev z 2:1.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
ZWICKAU, 20. — V prvi tekmi osmine finala turnirja je enajstorica Motor Zwickau premagala bu-dimpeštanski MTK 1:0 (0:0). ‘ ’
* * *
BARCELONA, 20. — Prva tekma osmine finala Jned Barcelono ln Hamburgom se je končala neodločeno 4:4 (2:2).
* * •
LYON, 20. — V prvi tekmi osmine finala je domači Olympique premagal grški Olympiakos 4:1 (2:1).
POKAL RAPPAN
LIEGE, 20. — Prva tekma osmine finala med belgijskim Standardom in dunajskim Rapidom se je končala z zmago domačinov, ki so se uvrstili v četrtfinale.	'
MEDBRITANSKO PRVENSTVO
LONDON, 20. — Anglija je z 8:1 (4:1) premagala Severno Irsko. Jim-my Greaves je osebno dosegel štiri gole.
pe se bddd liHivomno uvrstile na najboljša mesta.
Za temi pridejo potem še vse ostale ekipe, ki so približno na isti ravni. Zato je za sedaj zelo težko ugibati, katere' ekipe bodo prevladale. Sodimo, da se bodo vse te ekipe ostro borile, da ne bi izpadle. V prvem kolii so od teh zmagale Libertas (Trst) proti Libertas iz Piacenze (3:2) ter Fiamma (Benetke) proti CRDA (3:1). Ti dve ekipi sta si torej nabrali nekaj naskoka proti svojim tekmecem.
Sedaj pa se nam vsiljuje vprašanje: ali ima Bor kako realno možnost, da zasede boljša mesta ali vsaj da ne izpade? Na to vprašanje za sedaj ne poznamo nobenega odgovora. Lahko samo ugibamo in upamo. Dejstvo je, da bo ta prvi del tekmovanja za Borove igralce res zelo trd. Ne bodo namreč mogli imeti v svoji sredi odličnega Jurkiča, ki si je v Pordenonu hudo poškodoval nogo. Mladi borovci se bodo mogli za-
nesti le na svoje neizkušene moči. Bodo vzdržali proti izkušenim :n rutiniranim igralcem? Forma nekaterih igralcev je precej dobra, drugih manj. Zato za sedaj nimamo še nobene jasne slike: naše pojme bo razjasnila šele nedeljska tekma, ki jo bodo naši imeli proti ekipi CRDA'.
Za našo ekipo to prvenstvo ne pomeni boj za boljša mesta : paziti bodo morali le da ne izpadejo, kar je glede na konkurenco tudi možno. Vendar pa ne smemo gledati preveč črno. Bor nam je v preteklosti pokazal, da se ne boji ne ovir ne hujših nasprotnikov in večkrat dokazal, da vanj lahko zaupamo.
Predstavimo sedaj še enkrat vse igralce, ki bodo v tem prvenstvu
SZ BOR
ATLETIKA
V nedeljo, 24. t. m. bo ob 10. uri na stadionu «Prvi maj» sestanek atletskega odseka.
Po sestanku bo krajši film o atletiki. Vabljeni mladinci, ki bi radi pristopili k atletskemu odseku in. vsi. člani.
.• • •
ODBOJKARSKI ODSEK Današnji trening v odbojki za začetnike zaradi zasedene dvorane odpade. Mlade ljubitelje te panoge opozarjamo, da bo najavljeni trening v ponedeljek 25. t. m. ob 19. uri na stadionu «Prvi maj*.,
TELOVADNI ODSEK Danes odpade telovadba za mladinke.
iTir
Moskvi je Slavko Špan dosegel 8'38”6, stabilnost pa je potrdil še v Ljubljani med dvobojem s CS SR, kjer je bil le za malo počasnejši.
Druga firma je v Sloveniji skakalec s palico Lešek, dolgoletni jugoslovanski rekorder. Skakalec je že kot mladinec zablestel (4.35 v letu 1957), potem pa se je njegov vzpon skoraj ustavil (445 cm v 1961). Fiberglas mu je dal ponovno možnost, da se izkaže. Delno se je novi tehniki privadil že do evropskega prvenstva v Beogradu, palico pa je dokončno spravil v svojo oblast letos. Od lanskih 4.55 je najprej prišel do 4.60 nato do 4.62, do 4.70, do 4.72 in je prav na Sredozemskih igrah Neaplju dosegel veliko zmago in tudi novo znamko 4.75 m. Med velikimi uspehi Celjana je letos tu di balkanski naslov, ki mu je, kljub premoči, do letos vedno nesrečno ušel. Poleg Leška je v Celju še drugi skakalec s palico velike vrednosti. Ta je Miro Kolnik, znan tudi kot odličen deseterobo-jec. Kolnik se je tudi dobro seznanil s fiberglasom in preskočil je 450 cm, 5 več kot lani na evropskem prvenstvu. Tudi Kolnik je balkanski prvak za 1963. Naslov si je priboril v deseteroboju.
Od tekačev je poleg Spana najboljši Simo Važič. Atlet, ki ni več mlad, je med dvobojem s CSSR Ljubljani dosegel na 1500 m nov republiški rekord 3’43”7, ki je le 7 desetink slabši od državnega. Na koncu sezone se je večkrat izkazal tudi Cervan iz Maribora, specialist na dolgih progah. Na 10 tisoč metrov je tekel 29’17”6, navdušil pa je tudi na mednarodnem mitingu v Sieni, kjer je na 5000 m pritekel skozi cilj le za nekaj centimetrov za svetovnim rekorderjem Bolotnikovom.
Med metalci ni izrednih atletov, Edini, ki dosega dobre rezultate je Pikuia v metu krogle.. Letos je nekajkrat popravil republiški rekord in je prvič presegel mejo 16 m (16.11).
Od mlajših atletov je na prvem mestu Celjan Vivod, skakalec v višino. Začetek sezone je bil *a tega atleta izredno uspešen, njegova forma pa je nato zelo upadla. Približno mesec dni pred zaključkom tekmovanj je Vivod končno prebiagal 200 cm in bil izbran za državno reprezentanco. Na srečanju z ZAR j(> rezultat ponovil, bekaj dni kasfieje pa znamko popravil na 202 etn, in končno je to dvignil na 203 cm. Med tekači je
branili domače barve. Jurkič (kapetan), Drašič, Veljak W., Neubauer, Škrinjar. Furlanič. Cej, Vitez, Orel in Mijotj Vsem igralcem želimo obilo uspeha v tem težkem in truda pblnem prvenstvu.
Tekma BOR-CRDA bo v nedeljo 24. t.m. ob 10.45 v. telovadnici šole Morpurgo na Campi Elisi.
ŠKRINJAR RUDI
OREL, W. VELJAK, ŠKRINJAR In NEUBAUER
.................................umu,...„„
V nedeljo na koprskem igrišču
Ljubljanski Slovan gost Delamarisa
Nogometaši izolskega Delamarisa se skrbno pripravljajo za nedeljsko srečanje z ljubljanskim Slovanom, ki bo na Igrišču v Kopru V primeru zmage ali neodločenega izida imajo lepe možnosti, da se spomladi rešijo repa lestvice, oziroma, da se celo potegujejo za eno Izmed mest v sredini lestvice. Spomladi bo namreč prišlo nekaj Igralcev od vojakov, pa tudi posamezni mladinci bodo bolj izkušeni.
O nedeljski zmagi nad kranjskem —————
Triglavom s 3:1 smo zvedeli še ne-
kaj podrobnosti. Predvsem je treba poudariti, da so bili Kranjčani nevaren nasprotnik ln da bi lahko tudi zmagali, če bi bili napadalci bolj učinkoviti, oziroma če ne bi imel vratar Fermo izrednega dne. Toda ker sp bili napadalci Delamarisa bolj iznajdljivi ,in so Izkoristili skoraj vse priložnosti, je zmaga Izolčanov seveda zaslužena. Bill so tudi bolj borbeno moštvo.
* * •
V nedeljo se je zaključilo tudi nogometno prvenstvo severnega dela koprskega okraja. V odločilni tekmi je ajdovsko Primorje premaga-
lo Tolmin s 5:1 in tako osvojilo prvo mesto, ne da bi oddalo eno samo točko. Ce ne bo kakšnih posebnih presenečenj, bo Primorje najbrž osvojilo tudi končen naslov prvaka in se v kvalifikacijah potegovalo za vstop v republiško ligo. Primorje Je jeseni osvojilo 14 točk, Tolmin 11, Postojna 9, Vipava 7, Idrija 6, Anhovo in Adrija po 4 točke, medtem ko Je Tabor ostal brez točk. To je vsekakor največje presenečenje, saj je Sežana bila še pred kratkim eno najboljših moštev v okraju in Je tudi že igrala kvalifikacije za vstop v republiško ligo.
brez dvoma najuglednejša osebnost Stanovnik, ki se odlikuje na 400 m. Atlet ljubljanske Olimpije-Svobode si je letos priboril mesto v državni reprezentanci in prav tu dosegel najlepše uspehe. Zmagal je v Sofiji na izbirnem tekmovanju za balkansko reprezentanco za srečanje z Skandinavijo, malo smole pa je imel na balkanskih igrah v Sofiji. V predtekih je bil z 48” najhitrejši, v finalu pa sta ga za malenkost prehitela grški predstavnik in drugi Jugoslovan Grujič. Velika nada za dolge proge je Celjan Drago Zuntar, mladinec, ki je letos na državnem prvenstvu premagal vse starejše specialiste in dosegel tudi zelo dober rezultat na 5000 m. Zuntar je startal tudi z državnim dresom, krst pa je bil verjetno prezgodnji. Na srečanju s CSSR je namreč Zuntar drago plačal svojo neizkušenost.
Poleg omenjenih elementov je seveda še mnogo zelo dobrih atletov. Naj samo omenimo, da imajo v Celju 17-letnega fanta, ki zna že skakati s palico čez 4 m. Pilih, učenec Leška, bo verjetno čez nekaj let firma in nadomeščati bo moral prav svojega učitelja.
Seznanili smo se s tehničnimi rezultati, čeprav atletov samih morda nismo videli. Kaj če bi domači športni forumi navezali stike s tistimi iz Slovenije in poskrbeli za srečanja med Trstom, Furlanijo in Slovenijo? Kvaliteta bi imela od tega le koristi, storjen pa ni bil korak naprej za večje medsebojno razumevanje in prijateljstvo.
KRIŽMAN BRUNO
V srednji junior kategoriji
Mazzinghi-Robinson v Parizu
za svetovno krono?
PARIZ, 20. — Organizatorji bo» ksarskih dvobojev v pariški šport» ni palači so javili, da so v teku pogajanja za srečanje za svetovni naslov srednje junior kategorije med Italijanom Alessandrom Mazzinghl-jem in temnopoltim Američanom Rayem Sugarjem Robinsonom.
Pogoj za nastop Američana proti Mazzinghiju je seveda zmaga Robinsona nad Francozom Armandom Vannuccijem v povratnem dvoboju, ki bo 16. decembra v Parizu. Organizatorji so tudi javili, da bo Mazzinghi prisostvoval temu srečanju.
Ce pa bi Vannucci premagal Robinsona, tedaj bi bil on nasprotnik Italijana. V tem primeru dvoboj ne bi bil veljaven za svetovni naslov ia bi trajal samo 10 rund.
Naravno Je, da se bodo pogajanja srečno zaključila samo pod pogojem, da Mazzinghi ohrani svetovno krono tudi po povratnem dvoboju z Američanom Ralphom Du-pasom.
* • •
NAGOYA, 20. — Svetovni prvak mušje kategorije Japonec Miroyuki Ebihara je danes zabeležil novo zmago s k. o. Tokrat je v deseti (zadnji) rundi premagal v dvoboju brez naslova Filipinca Henryja Acida.
• • •
BUENOS AIRES, 20. — Danes so potrdili, da bo argentinski in južnoameriški prvak srednjelahke kategorije Louis Federico Thompson nastopil 7. decembra letos na stadionu Luna Park v Buenos Airesu proti italijanskemu prvaku Fortu-| natu Manci.
iiiimiiiiivminniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimuiiiiuiiHiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuiiiiiii
ŽENSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
Po začetnem vodstvu poraz Ginnastico
Odločitev šele v podaljških igre
Košarkarsko prvenstvo prve ženske lige je v nedeljo počivalo. Odigrali so le tekmo med ekipo Recftaro i^ Vicenze in tržaško Ginnastico. Ostale ekipe so imele prost dan, ker so nudile del svojih igralk državni raprezentanci, ki je nastopila na balkanskem prvenstvu v Beogradu, kjer je klonila vsem svojim nasprotnicam.
Dvoboj med Portoricom in trža- _________
škb Ginnàstico pa je bil znatno
bolj izenačen kot je bilo predvidevati pred samo tekmo. Tržačanke so spet nastopile v popolni sestavi in končno tudi Taraboc-chiovi se ni več opazilo pomanjkanje vigranosti. Z dvema visokima igralkama v svojih vrstah in z dvema neizprosnima strelkama so Tržačanne iznenadile domačo ekipo, ki se ni mogla braniti pred visoko igro gostujočega moštva in je morala priznati sko-ro do zaključnega žvižga premoč Tarabocchiove in njenih prijateljic. Vendar so prav v zaključnih trenutkih domačinke zaigrale bolj dohosno in v skrajnem času izenačile.
V začetku nadoknadnega dela tekme, pa so igralke Portorica sprožile silovite napade nad tržaški koš in večkrat zadele v črno, zaradi česar so Tržačanke precej zaostale. Triestina ni bila več zmožna lepe igre uvodnega dela tekme in kljub vsem naporom, ni mogla nadoknaditi zaostanka ter morala prepustiti domači peterki zmago, v katero je bila že prepričana.
Kljub porazu pa je bil nastop tržaške ekipe razveseljiv, ker je bilo končno dano videti česa so danes zmožne njene igralke ter je nakazal cilj, na katerega lahko upajo in ki je vsekakor tik za najvišjim mestom.
Izid :
Portorico (Vicenza) — Ginnastica Triestina 65:56 (19:23. 54:54)
I. Pzio
NAMEN $ VEDSKE TV
Film o nogometašu G. Grenu
STOCKHOLM, 20. — Švedska televizija ima v načrtu produkcijo filma o bivšem nogometašu švedske reprezentance Gunnarju Grenu, ki je več let igral tudi v Italiji.
Film bodo snemali na Švedskem in v Italiji in bo sestavljen iz treh delov, ki bodo trajali po 30 minut. Snemanje se bo začelo maja meseca in ko bo film dokončan, ga bodo dali na razpolago tudi televizijskim ustanovam Italije, Danske, Norveške in Finske.
Gunnar Gren, ki je že nekaj let ponovno na Švedskem, ima sedaj 43 let.
• » *
GLASGOW, 20. — V prijateljski 2T (1-0) Skotska Prem&gala Wales
DISCIPLINSKI UKREPI FIGC
MILAN, 20. — Športni sodnik Je med drugimi kaznoval tudi Triestino in sicer s plačilom 60.000 lir globe. Od Igralcev tržaškega moštva pa bo moral Frigeri plačati zaradi protestov do sodnikov 12.000 Ur de-j narné kazni.
AgathaChristie: DESET
ZAMORČKOV SLO JE
40.
3
Vera je zavpila. Vpila je obupno na ves glas in klicala na pomoč v nepopisni grozi.
Prav nič ni slišala, kaj se je dogajalo spodaj: nekdo Je prevrnil stol, vrata so se odprla, možje so stekli po stopnicah. Zavedala se je samo svoje neizmerne groze.
Potem so se zasvetile luči na stopnicah, na vratih — takoj Ji je vsaj nekoliko odleglo — in možje s svečami so planili v sobo.
«Kaj za vraga se tu dogaja?» «Kaj se Je zgodilo?» «Za Boga, kaj pa je?»
Stresla se je, napravila korak naprej, a se je takoj zgrudila na tla.
Le na pol se je zavedala, da se je nekdo sklonil k njej in jo privzdignil.
Potem je začula vzklik «Moj Bog, poglejte to!» in se je popolnoma zavedla. Odprla je oči in dvignila glavo. Zagledala je tisto, kar so opazovali možje s svečami.
Pod stropom je visel šop dolge morske trave. V temi je bil zanihal proti njenemu grlu in Vera je mislila, da je to vlažna, utopljenčeva roka, ki Ji hoče stisniti življenje iz telesa!
Histerično se je zasmejala in rekla:
«Saj je samo morska trava — morska trava — pdtod ta duh....»	. *	\ ...	T
In potem se je spet on&vestik ‘ 1 1
Skušali "	...............
stiskal je k c	— .. -~<j—^
Ze «je hotela hvaležno popiti žgaiu r.j__, „„	„„____
zazvenel v možganih svareč glas — kakor glas alarmnega zvonca. Sedla je pokonci in odrinila od sebe kozarec.
«Odkod ste to prinesli?» je vprašala nezaupno.
Blore je nekaj časa strmel vanjo, nato je spregovoril: «Spodaj sem ga našel.»
Vera je zavpila:
«Nočem tegu piti....»
Nekaj časa so vsi molčali. Lombard se Je zasmejal in rekel: «Tako je prav, Vera. Zdaj lahko spet mirno presojate stvari, čeprav ste se tako zelo prestrašili. Grem po tako steklenico, ki še ni bila odmašena.»
In je hitro odšel iz sobe.
Vera je rekla nekoliko negotovo:
«Sedaj mi Je že dobro. Malo vode bi rada popila.» Armstrong jo je podpiral, ko Je skušala stopiti na noge. Opotekla se je k umivalniku in si natočila kozarec vode.
Blore je rekel očitajoče :
«Ta konjak je popolnoma dober.»
Armstrong je rekel:
«Kako to veste?»
Blore je rekel jezno:
«Ničesar nisem primešal konjaku, da veste.»
Armstrong je rekel:
«Tega tudi ne trdim. Lahko bi pa bili to storili, vi ali pa kdo drug.»
Lombard se je kmalu vrnil s svežo steklenico konjaka in z odpiračem.
Pomolil je zapečateno steklenico Veri pod nos.
«Tako, draga moja. Tu ni nobene prevare.»
Odstranil je pečat in odmašil steklenico. «K Sreči Je hiša dobro založena z žganimi pijačami. Ta Owen je res na vse mislil.»
Vera se je vsa stresla.
Armstrong Je držal kozarec, Filip pa Je natočil vanj konjaka.
Rekel Je:
«Izpijte raje to, gospodična Claythome! Imeli ste hud napad.»
Vera je izpila nekaj konjaka in takoj se Je videlo, da se bolje počuti.
Filip Lombard Je rekel smeje:
«No, ta uboj se že ni posrečil, kakor je bilo v načrtu.»
’ Vera je rekla s tihim glasom:
, «Ali mislite, da je res šlo za to?»
Lombard je prikimal.
«Konec bi vas moralo biti od strahu. Nekateri ljudje že ne bi tega vzdržali, kaj nè, gospod zdravnik?»
Armstrong ni hotel pokazati, kaj pravzaprav misli, in je rekel negotovo:
«Ne vem, kaj bi rekel. Taka mlada, zdrava oseba.... Močno, zdravo srce.... Ne, ni verjetno. Na drugi strani pa....»
Vzel je v roko kozarec konjaka, ki ga Je bil prinesel Blore. Pomočil je prst vanj in ga previdno obliznil. Izraz na njegovem licu se ni prav nič izpremenil, ko je rekel z negotovim glasom :
«Hm, okus je že pravi.»
Blore je jezno, stopil proti njemu in rekel:
«Ce hočete s tem reči, da sem Jaz kaj primešal, vam razbijem betico.»
Vera, ki jo je bil konjak medtem nekoliko poživil, je skušala odvrniti pozornost drugam in Je vprašala:
«Kje je sodnik?»
Trije možj-3 so se spogledali.
<	'«-MI sem, da gre za nami.»
Blore je rekel:
JREDNISIVO: TRST — UL. MONTEOCH1 6 - II. TELEFON 93-868 jtna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur - SFRJ: v tednu
Itritarjeva ulica 3 I. telet 21 928, teko« ra.'un pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86
p* *	11 p™ p» »
Armstrong je rekel:
»XC,X”S-Seved*' ■» »■ "“>*«> »o
Zopet so se spogledali.
Lombard je rekel:
«Presneto čudno Je....»
Blore je vzkliknil:
«Pojdimo ga iskat!»
VeraPlanU ^ Pr°U Vrat°m' °Stali 50 mu sledili- zadnja Je
K° 30 S1i dol po stopnicah, je rekel Armstrong:
«Mogoče Je pa ostal v dnevni sobi.»	8
Prekoračili so vežo in Armstrong je zaklical:
«Wargrave, Wargrave, kje ste?»
Nobenega odgovora. Smrtna tišina je vladala povsod v h le zunaj je rahlo škropil dež.	y v c
dnevn° fobo je Armstrong obstal kakor vkop Ostali so se zbrali za njim in gledali preko njegove rame. Nekdo je glasno zavpil.
Gospod sodnik Wargrave je sedel v svojem naslanlaču
boHSen1 k°nCU S°Ve' Dve sveči sta goreli na obeh straneh. K f r/nll°‘? Prestrašilo gledalce to, da Je bil sod oblečen v rdečo sodniško opravo z lasuljo na glavi....
v, An™5tr0ns Je pomignil spremljevavcem, naj o; nejo kjer so Sam pa je stopil k tihi, negibni postavi in nekoliko opotekel, kakor da bi bil pijan.
Sklonil se je naprej in pogledal v mirni obraz. Nato dvignil s hitro kretnjo lasuljo z glave in razkril visoko, pleša čelo in na sredi čela okrogel, krvav madež
Doktor Armstrong je dvignil mrtvo roko in potipal ž Potem se je obrnil k ostalim.	v
(Nadaljevanj sledi
IN 94-63» - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico Ml, Tel 33 82 - UPRAVA: TRST - m. «v B-b.anOTAKA št. 20 - Tfll at 37 3118 N A nor moja. _____________________________________ -----------------------—
20 dni, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - ’oàtni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst u-5374	' 7a stoi	četrfr
Ltubiiam 600.14.663-8« - OGLASI: cene og.asov. za vsak mm » širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, aenSS lM to - S «XlTur^seda 1 Vsl ovlasf^	DZS/ LJuWjan“'
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	*	beseda. vsi oglasi se naročajo pri upravi -