Št. 93. IZHAJA VSAK DAN «b nedeljah lo praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petni, :?o»fcojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fitei. po 5 nvč. (10 stot.) »•LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 Kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 8t. mm. smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sadaljaa vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava ^■Sdmeati". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". P.'ailjlvo in tožljivo v Trstu. Tpstf v petek 4. a 1913. Tečaj XXXVIII. epiNOsr Glasilo političnega društva „Edinost11 za Primorsko. „V edinosti je m»č /" NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprn\a ne ozira. ■ aroonica na nedeljsko lzlanj« „EDINOSTI ' »taa« s aa oalo Uto Kron 5-30, sa pol leta Kron 3 00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma to ne sprejemajo In rokopisi se »o vridajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li a. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFA>* GODINA. La-t ik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinori", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, Uiica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnllnl ra?un Itev. 841-652. TELEFON It 11-57. Politično društvo „Edinost" sklicuje SHOD VOLILCEV za mesto in okolico ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. t. m., ob 9 \r pol dop ▼ gledališki dvora m „Narodnega doma" v Trstu. DNEVNI RED: Občinske volitve. Narodni volllcl iz mesta in okoilce! Udeležite se tega shoda v čim najobtlnejšem številu/ Evropskav demonstracija in Črnagora. Na Cetinje I DUNAJ 3. (I t v.) Danes se mnogo razpravlja o novih predlogih, s katerimi naj bi se potolažilo Crnogoro. Zatrjuje se, da nameravajo veleposlaniki ponuditi Črnigori vso Jadransko obal do Medove in ne-le tripelen-tenta, ampak tudi Avstrija soglaša s tem načrtom. Navzlic temu pa je silno dvomljivo, da bi Črnagora pristala na te propozicije velesil. Dunajsko časopisje silno ostro napada ne-le Crnogoro ampak tudi Srbijo in od daaes naprej tudi že Grško, ki se je pregrešila proti Evropi, ker je dala Srbiji na razpolago svoje parnike in je postala s tem sokriva srbsko-črnogorskega zločina. Listi vedno ostrejše napadajo tudi Rusijo, ki baje tajno hujska Srbe In Črnogorce in jim daje potuho in razširjajo celo vest, da je dala Rusija oblegovalcem polno ladjo vojnega materijala, med katerim se nahaja 12 težkih pozicijskih topov, več mlljonov patron in 40 000 vojaških plaščev. Oflcijozni „Fremdenbiatt" prinaša polo-flc'jozni Članek, v katerem izjavlja, da je smatrati evropsko demonstracijo kot zadnje Će'onagora tudi ^ seda* ne* odnlha od OđlOČIIlK! OPEMCllG PKđ SKOdlOIll svoje trdovralnosti, potem pride do nasilnih sredstev. Radi tega namerava Avstrija, čim se izkaže demonstracija za nevspeŠno, zahtevati zase in Italijo evropski mandat, da zasede Crnogoro. Na Dunaju že nastopajo z geslom: Na Cetinje 1 Avstrija je baje za to akcijo že popolnoma vojaško pripravljena, dočim smatrajo države tripelentente to zahtevo Avstrije za nesprejemljivo. Splošno se domneva, da je situacija zopet dospela v odločilni štadi| in nihče ne ve, kaj prinese bodočnost. Č2aj v Skadra obupen. DUNAJ 3. (Izv.) Včeraj zvečer so se na Dunaju in tudi po drugih evropskih mestih razširile vesti, da je Skader že padel. Danes izjavljajo dunajski uradni krogi, da trdnjava sicer še ni padla, a se nahaja v tako obupnem položaju, da je pričakovati vsak trenutek padca. Iz Belgrada prihajajo poročila, da je bil za danes napovedani generalni naskok na vse utrdbe odpovedan, ker novodošle srbske čete še niso došle na določene pozicije. Nove srbske Sete za Skader. BELGRAD 3. (Izv.) 16 grških transport nih parnikov, ki so došli v Medovo, je izkrcalo 6000 srbskih vojakov, 1200 konj, 18 težkih oblegovalnih topov in 800 volov. Srbske čete so se takoj po prihodu v Medovo podale pred Skader na svoje pozicije. Vojni svet na Cetinju. CETINJE 3. (Izv.) Srbski general Bo-jović je obiskal danes kralja Nikolo in se posvetoval ž njim. Nato se je vršila seja vojnega sveta, ki se je bavil z odločilnimi operacijami pred Skadrom. Uradno poročilo o zajetju Šukrl paSe od strani Srbov. BELGRAD 3. (Izv.) Komandant 20. srbskega infarterijskega polka je podal danes vojnemu ministru Božanovlču osebno poročilo o operacijah tega odličnega srbskega polka pred Drlnopoljem, ki je vjel tudi Sukri pašo. Polkovnik je predložil od srbskih In bolgarskih oficirjev podpisani protokol, ki potrjuje, da so srbski častniki izročili Šukrl pašo bolgarskemu generalu Ivanovu. 7a konstatacija srbskega polkovnika odločno zavrača prvotno trditev bolgarskega generala Ivanova, ki je poročal v Sofijo, da se je Šukrl paša udal njemu dne 26. marca ob dveh popoldne, dočim srbsko-bolgarski protokol utrjuje, da so Šukri pašo zajeli Srbi dne 27. marca ob 9. zjutraj. Srbska skupščina. BELGRAB 3. (Kor.) Danes se je zopet sestala srbska skupščina. Na predlog zborničnega prddsednika se izreče grški zbornici povedom smrti kralja Jurija najiskrenejše sožalje srbske zbornice. Minitrski predsednik Pašić se je v dolgem govoru, spominjajoč se zmagoslavnega poheda srbske armade, zahvaljeval srbskim PODLISTEK. AKTA. Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Alekaander Puma«. — Prevel F. P. V pajčolan zaviti mož je zo^et hotel pognati konja v dir, toda njegovi tovariši so mu zabranili. Zato Je jahal v počasnem koraku, toda čim Je prijezdil petsto korakov, je zadel njegov konj ob neko truplo in Je s tako siio skočil v stran, da se Je jezdecu razgrnil pajčolan, ki mu je zakrival obraz. V tem hipu je prihajal mimo pretorijanec, vračajoči se z dopusta. „Slava cesarju!* je dejal vojak. Ravnokar je namreč zabliskalo, in vojak Je spoznal — Nerona. Bil je v resnici sam Neron, ki je zadel ob truplo, ki so je smatrali za njegovo. V tej uri mu je vsaka stvarica povzročala strah, celo pozdrav, s katerim ga je počastil stari vojak. Nerona je strmoglavil z vrhunca njegove moči eden izmed onih prevratov, katerih je zgodovina one dobe zaznamovala mnogo; kot izgnanec je bežal po gla?ni cesti, bežal pred smrt|o in nI imel poguma, da bi si jo zadal sam sebi. Kateri dogodki so strmoglavili gospodarja sveta v prepad? oficirjem in vojakom za izvanredno hrabrost ln požrtvovalnost. Izjavlja, da bo srbska vlada v večni spomin padlih junakov, sezidala na Kosovem polju spominsko cerkev. Srbska vlada bo tudi skrbno skrbela za družine padlih junakov in invalidov. (Dolgotrajni Živio-klici na armado.) Prihodnja seja se vrši dne 8. aprila. BELGRAD 3. (Kor.) Predsednik nacionalistične stranke Stojan Ribarac, Je vložil na današnji seji skupščine na ministrskega predsednika interpelacijo, v kateri zahteva natančnega pojasnila, če obstoja med balkanskimi državami kaka zvezna pogodba glede razdelitve ozemlja in če ostane teritorij, katerega je zasedla srbska armada, v rokah Srbije. Dalje so nacijonallsti interpelirali vojnega ministra, naj pojasni, kako močna je bila srbska armada pred Drinopoljem, ki se Je udeležila generalnega naskoka na trdnjavo in koliko turških utrdb so zavzeli Srbi pri naskoku. Veleposlanlška reunija. LONDON 3. (Kor.) Jutri se veleposlanlška reunija v Londonu zopet sestane k seji. Dr. Danev v avdijenci pri carju. CARSKOJE SELO 3. (Kor.) Car je sprejel danes predsednika bolgarskega sobranja dr. Daneva v posebni avdijenci. Koliko ozemlja so zavzele posamezne balkanske države. BELGRAD 3. (Izv.) Srbski tiskovni urad prinaša statistiko, koliko ozemlja so zavzele posamezne balkanske države v balkanski vojni. Po tej statistiki so zavzeli Srbi in Črnogorci 62 000 km*, Bolgari 55.000 km ' Grki 30 000 km*. Zanimiva pojasnila pl. Jagovva o balkanski zvezi in položaju na Balkanu. BERLIN 3. (Kor.) Proračunska komisija poslanske zbornice je danes pričela razpravo o proračunu zuaan|ega ministrstva. Poročevalec Bassermann je zahteval natančnega po|asnila glede položaja na balkanskem polotoku, uredbe Albanije, položaja v Skadru, akcijskega programa Avstrije, po!oža|a v Turčiji in varstva interesov upnikov turške države. Referent je pozdravljal skupno delovanje Anglije in Nemčije povodom balkanskih zmešnjav in povdarjal miroljubnost Nemčije. Državni tajnik pl. Jagcvv je v svojem odgovoru naprej poročal o ustanovitvi balkanske zveze, katere prvotni namen Je bil združiti vse balkanske države s Turčijo vred. Ker pa Turčija ni hotela o tem ničesar slišati, |e prišlo do zveze neturških držav, ki je bila naperjena direktno proti Turčiji. Zveza je bila definitivno sklenjena približno meseca junija 1912. Jagow Je nato razpravljal o vprašanju, ali je bila Nemčija oz. evropska diplomacija sploh, presenečena vsled Izbruha balkanske vojne. — Faktično je vladala v balkanskih prestolnicah še zadnje pred izbruhom vojne velika nejasnost. Do vojne Je prišlo proti namenu ostalih zaveznikov vsled prehitrega napada Črnegore. Državni tajnik Jagow Je nato razmotri-val o različnih dilomatičaih fazah vojne, posebno o razvoju balkanskega vprašanja. Povdarjal Je, da je Nemčija, kar se tiče al- Ko je cesar pred tremi meseci stopil v |cirkus, so ga gledalci pozdravili z vzkliki: j „Živel olimpijski Neron! Živel herkulski i Neron I Živel Nero, potomec Apolonov 1 Živel plemeniti zmagovalec nad vsemi svojimi nasprotniki! Slava njegovemu božanskemu glasu! Srečni vsi, ki jim je bilo usojeno, da čujejo nebeško petje 1" Tako |e vzklikala množica, toda istočasno je jezdil skoz flaminska vrata ua konju, oblitem z j znojem, sel iz Galije, jahal čez Martovo polje, pod Klavdijevim slavolokom, tam ob iKapitolu, stopil v cirkus in oddal stražniku, stoječemu pred cesarjevo ložo, pisma, ki jih je bil prinesel s tako naglico. Bila so • pisma, ki so napotila cesarja, da Je takoj ; odšel iz cirkusa; bila so v resnici take važnosti, da je bilo povsem umljivo, če je cesar izginil. Naznanjala so, da so se Galci i uprii. So v zgodovini dobe, ko se kraljestva, ki so dozdevno ležala v smrtnem spanju, naenkrat stresajo, kakor da bi bil genij svobode prvikrat stopil z nebes, da bi uresničil j svoje sanje. Najsibo kraljestvo še tako ve- r liko in Širno, električna iskra jo pretresa od i severa do juga, od vzhoda do zapada in' kljub velikanskim daljavam vzbuja v ljudstvih, ki sicer niso v nikaki medsebojni zvezi, ki pa |eČijo vsa pod istim suženjskim Jarmom, enako hrepenenje po svobodi. Od.' vseh strani zvenijo enaki klici, kakor da bi jim blisk bil prinesel geslo k uporu. Vsi zahtevajo v različnih jezikih isto, i namreč: da to, kar je, mora nehati. Bogve,; če bo bodočnost boljša od sedanjosti ? Tega: ne ve nihče in tudi nima pomena, kajti se-1 danjost je tako težka, da jo je treba najprej odložiti in šele potem se lahko govori o prihodnjosti. Ta čas je napočil za rimsko cesarstvo v vsem njegovem ogromnem obsegu. V severni Nemčiji Je tvoril FonteJ Kapiton, v Galiji (današnji Franciji) Vindeks, v Španiji Galba, v Luzitaniji Oto, v Afriki Klavdlj; Macer in v Siriji Vespazi|an s svojimi legi-! Jami nevaren polukrog, ki je samo pričako-| val znamenja, da obkoli glavno mesto. Samo I Verglnij v gornji Nemčiji je sklenil, daj ostane, naj se zgodi karkoli hoče, zvest domovini, ne pa Neronu. Treba je bilo torej samo iskrice, ki bi povzročila požar, in to iskrico je užgal Vindeks. Ta pretor, doma iz Akvitanije, je bil kraljevskega pokoljenja. Bil je nadarjen in čustven mož ter je spoznal, da je prišel trenutek, ko je bilo treba uničiti vladajočo cesarsko rodovino. Ne da bi bil sam častihlepen, je iskal pravega moža, ki bi užival splošne simpatije. Na njegovi desni, onkraj Pirenej, se je nahajal Sulpicij Galba, ki se je ljudstvu in vojakom zelo priljubil radi i. svojih zmag v Afriki in v Germaniji. Sulpicij Galba je sovražil cesarja, ki ga Je bil U strahu pregnal iz njegovega dvorca v Fondih ter ga poslal v Španijo, pri čemer Neronu ci šlo, da mu podeli pretorsko čast, temveč, da ga izžene iz Rima. Sulpicija Galbo je že izdavna ljudski glas, kakor tudi božje prerokovanje, določilo za cesarja. Bil je sposoben mož v vsakem oziru, da bi stopil na čelo upora. Vindeks mu je v tajnih pismih razkril ves načrt podjetja; obljubil mu je, da mu pcšlje na pomoč stotisoč Galcev, in ga je prosil, da, četudi ne bi hotel prispevati k Neronovemu padcu, naj vsaj ne odkloni najvišje časti, po kateri ni nikoli hrepenel, ki pa se mu je ponudila sama. Kar se tiče Galbe, ni ob tej priliki prav nič zatajil svojega mrkega in neodločnega značaja. Sprejel je pisma in Jih Je zažga), da je tako uničil vsako sled, toda njihovo vsebino si je vestno ohranil v spominu. Vindeks je čutil, da se bo puščal Galba prositi; sicer ni sprejel njegove zveze, toda tudi ni izdal onega, ki mu jo je bil ponudil ; s svojim molkom je pokazal, da se strinja. Trenutek Je bil ugoden. Dvakrat v letu so se zbirali Galci na rodnem zboru v Klermontu. Tu je Vindeks razodel svo|e n 2 črte. ran II Di&OST" rit. 93 irstc — H 4 aprila 1 banskega vprašanja, vedno zvesto stala ca stran! Avstrije in bila na željo svoje zaveznice tudi takoj pripravljena, vdeležiti se bro-do7ae demonstracije proti Črnigori. Kako se bo to vprašanje vsled trdovratnosti Črnegore razvilo, še ni mogoče ničesar sklepati. Državni tajnik je pri te| priliki povdarjal, da so vse ve!esile edine v tem, da mora Skader pripasti Albaaiji, dočim pripadejo Prizren, Peč in Djakovica Srbiji. O razvoju in teku pogajanj glede bolgarsko rumunskega konflikta se za enkrat fe ne more ničesar poročati. Namen zadnje skupne aemarše pri Porti je bil, rešiti Turčijo popolnega pogina. Vsled dogodkov v Carigradu pa )e ostala akcija velevlasti brezvspešna. Finančna vprašanja se bodo razpravljala v Parizu. Mejo Midija—Enos so na predlog Rusije predlagale balkanske države same in Turčija se je s tem že zadovoljila. Vprašanje Egejskih otokov, o katerem odločujejo velesile, dela velike težave. Nemčija želi, da se to vprašanje reši na način, da ne bo ogrožeia turšfca posest v Aziji, glede katere stoji Nemčija na stališču — status quo. — Dardanelsko vprašanje dosedaj še ni sprožila nobena velesila. Na nadaljna vprašanja nekega poslanca centruma, Je odgovarjal državni podtajnik Zimmerraann, ki |e izjavil, da Nemčija ničesar ni mogla ukreniti proti nasilst/om, ki so se vršila na domačem prebivalstvu v Turčiji. Sicer časopisi v tem oziru mnogo pretiravajo, vendar se zdi, da so se v resnici vr-čila nasilstva. Neki član konservativne stranke je na-glašal, da mora Nemčija zvesto stati na strani svojih zaveznikov, kar seveda ne izključuje, da živi v prijateljskih razmerah tudi z ostalimi državami, posebno pa z Anglijo. Po razpravi o balkanskem vprašanju je bilo prišlo na vrsto maroško vprašanje. _ K imenovanju škofa po-reško - puljskega. Znamenja kažejo, da se sedis-vakanca po smrti škofa dra. Flappa bliža svojemu kraju in da bo imenovanje novega škofa skoro izvršeno. Oseba novega glavarja škofije je baje že določena. Ali danes nam ni na mislih personalna stran. Neko drugo vprašanje nam |e na srcu: sedež škofa! Naj bo imenovan ta ali oni: ali nam more li oseba imenovanca dati garancije, da se ne ponove za slovanske vernike težki časi Fiappovi, ko se je škofija vladala s cinično - odkrito protislovansko tendenco ?! In tu pravimo naravnost in z globokim prepričanjem: dokierbo škofova rezidenca v Poreču, nismo varni, d a b i b i i s 1 o v a n s k i del škofije deležen tiste dobrohotnosti in tiste pravičnosti, ki je smejo pričakovati vsi verniki od svojega cerkvenega glavarja. Milje, razmere, v katerih mora živeti škof v Poreču, so take, da se ne more odtezati njih pritisku Slovanom na škodo. Važneje tore], nego oseba škofova, Je za nas vprašanje preložitve škofove rezidence iz Poreča. Kam? Ves razvo] Javnih stvari v Istri kaže na Pulo. Na dnevnem redu Je vprašanje premestitve okrožne sodnije k Rovinja v Pulo :n splošno uverjenje Je, da ni pričakovati urejenih in zdravih razmer v istrski deželni upravi, dokler se deželni zbor in vse oblasti deželne avtonomne uprave ne premeste v Pulo. Sploh Je v vseh modernih deželah tendencija, da se njih centralne uprave osredotočajo v večih centrih. Slovensko gledališče. Leon Dragutinović K njegovi beneflcl dne 6. t. m. Med našo gledališko publiko je ljudi, ki so sicer prepričani, da ni na našem odru ravno vse najbolje, ki pa vendar zelo postrani gledajo kritika, če napiše le besedico graje, češ, to škoduje našemu gledališču, to odganja občinstvo, in Še več takih najresnič nejših resnic; so pa zopet drugi, ki ne na hajajo na našem g'edallšču niti pičice dobrega ki vidijo v vsakem, tudi najboljšem, prvem našem igralcu le največjega, prvega mojstra skazo, kajti drugje, baje v dvornem gledališču na Dunaju, so videli tega in onega, ki Je vse drugače Igral to aH ono ulogo, in čujte, tam, kjer so oni sami vodili gleda Hške predstave in igrali glavne uloge, tam se Je igralo — altro che 11 Kritika v našem listu se je držala ko-Sikor le mogoče srednje poti. Pohvalili smo kar je bilo hvale vredno, in grajali smo, kar je zaslužilo graje. Tako smo hvalili tudi pri g. Dragutinoviću, kar je bilo vredno pohvale, in grajali, kar smo morali grajati. In da je bilo merilo, s katerim smo meriti Dragutinovićeve uloge, nekoliko različno od onega, ki smo ga morda uporabljali za druge moči, začetnike, nam menda ne zameri nihče, ka|ti izgraiec, ld reflektira na častno ime umetnika, mora biti pripravljen in tudi vprašanje premestitve škof i-skega sedeža iz Poreča ni novo. Ima že svojo zgodovino. Poreško-puljska škof ja sestoji iz škofij poreške in puljske. Obi škofiji sta bili ustanovljeni v Šestem stoletju. Puljska škofila je imela svoje posebne škofe do leta 1803., ko je umrl zadnji škof. Potem je biia 28 let brez škofa, a leta 1830. Je bila združena s Doreško škofijo; kakor sedež škofa je bil določen Poreč, ker je bila Pula tedaj neznatno mestece z nekaj nad 1000 duš, poieg tega tudi nezdravo. Poreč je štel nekoliko več prebivalcev, Je bil zdravo mesto, ki je imelo tudi primerno stanovanje za škofa. Sto in sto let ni slišal hrvatski narod obeh škofij izust svojega višega pastirja besede svojega materinega Jezika. V Sematizmu poreške škofije se od leta 1857. beleži škofom tudi rojstno mesto; po tem so bili do leta 1858., ko Je bil imenovan za poreško-puljskega škofa nepozabni dr. Jurij Dobrila, samo štirje škofje rodom Istrani, o katerih si zamoremo domnevati, da so znali hrvatski. Vsi ostali so bili rodom sami Italijani. V puljski škofiji se beleži škofom rojstno mesto od leta 1302., a do leta 1803. Je bilo samo pet rojenih Istranov, ki so mo:da razumeli tudi hrvatski. Ostali so bili rodom iz Italije. Do leta 1797. je bila namreč vsa zapadna Istra in tudi mesti Poreč in Pula pod benečansko republiko, a Benečani so pošiljali za škofe same Italijane, rodom iz Italije, izvzemSi omenjene četvorice asi petorice. Prvi škof združenih škofij poreško-puljske je bil Anton Peteani, rodom Furian iz Goriškega, ki je umrl, leta 1857. Njegov naslednik Je bil dr. Juraj Dobrila, I stran, rodom iz Tinjana v Istri. Njegovo delovanje je znano, ko le Dobrila postal Škof v Poreču, še ni bilo strankarskih bojev — hrvatski narod je spal . . .! Pozneje, ko je bila uvedena ustava in je postal Poreč sedež istrskega deželnega zbora, je postalo drugače . . . Ker se je Dobrila toliko v poreškem deželnem zboru, kolikor tudi v državnem zboru na Dunaju zavzel tudi za zatirani hrvatski narod v Istri, so ga začeli italijanissimi sovražiti in napadati, večkrat so mu prirejali v Poreču tudi „mačjo godbo", sploh so ga imenovali „vescovo dei šeavi\ In morda se fe oddahnil, ko je bil leta 1875. imenovan za škofa v Trstu .. .! Potem |e bila poreško-puljska škofija izpraznjena tri leta, do leta 1879. Škof dr. Dobrila je predlagal, naj ostaneti združeni škofiji več let izpraznjeni in naj se iz Škofijskih dohodkov osnuie deško semenišče za naraščaj duhovstva. Stavljen je bil baje tudi tozadeven predlog, vršila so se tudi pogajanja med vlado in Rimom, da bi se obe škof'Ji, porešsa in puljska, zatrli in za stalno utelesili tržaško-koperski Škofiji. Nova povečana škofija naj bi se imenovala: tržaško-istrska škofija 1 (Zvršetek pride.) Za občinske volitve. Narodnim volilcem I Politično društvo .Edinost" sklicuje za nedeljo dopoldne shod volilcev v veliko dvorano „Narodnega doma" v Trstu. Volitve sicer še niso pred durmi, a vendar nas ločita od njih le še dva meseca, a reklamacijsko postopanje se zaključi že 28. dne meseca aprila. Potrebno je torej, da se volilci porazgovore natančneje med seboj o volitvah in delu, ki ga je treba storiti zanje. V ta namen sklicuje politično društvo shod volilcev iz mesta in okolice, na ostrejšo kritiko, kakor pa začetnik, kateremu bodi blagohotno opozarjanje na razne napake pobuda k nadaljnjemu uku in izpopolnjevanju. G. Dragutinović nI samo mnogostranski, temveč takorekoč vsestranski igralec. Igral je v drami najresnejše karakterne uloge, pa tudi, če je bito treba, IJobimske, v veseloigri vse od kraja, v opereti pa je igral in celo tudi pel pred vsemi burleskne komične, Da ga je v „Lepi Heleni" Kaichas nekoliko potegnil kot opernega pevca, je pripisati Kalchasovi hudomušnosti, kajti edino opera je, k{er g. Dragutinović ni imel uloge, vsaj na odru ne, dočim pa je bila režija seveda tudi njegova. Umljivo je, da ob taki rrnogostranosti ni mogoče, da bi bilo vse, kar se ustvarja, najbolje, gotovo pa je, da so biie vse Dragutinovićeve uloge nad srednjo mero. Naravnost izboren, res umetniški pa je bil g. Dragutinović v resnih karakternih ulogah, ki mu dajo priliko, da razvije vso svojo ustvarjalno silo, in tako nam ]e podal tudi tekom letošnje sezone nekaj takih vsestransko najvestnejše mojstrsko izdelanih karakternih ulog, kakor n. pr. Franca v »Razbojnikih", Ramusovega v „Molohu", dr. Tholosana v .Dobrih prijateljih", Maksa Wittiaghofi v Fuidovi „Maškaradi", Koruzo v „Somraku", Leplantois v .Našem dobrem sodniKu", Lordana v .Veliki srenji" itd. Te in take uioge so Dragutinovićeva specijalna last in zanje mu gre vse priznanje. V njih se kaze ustvarjajočega umetnika v polni meri. Manj srečen Je g. Dragutinović v komičnih ulogafa, pri čemer pa nikakor ne tr- da se določi na nJem glavna smer vsega! pripravljalnega dela za volitve ia se obene:n J otvori ž njim vrsta nadaljnjih volilskih shodov, ki se bodo vršili v bodočem času po vseh volilnih okrajih. Mislimo, da nam nI treba poudarjati posebej, kolikega pomena je za vsakega posameznega voiilca, da je natančno poučen o svojih pravicah in dolžnostih glede na občinske volitve, in zato pričakujemo, da se udeleži tega shoda naše volilstvo v čim najobilnejšem številu, da se samo pouči na n]em o vsem potrebnem in pozneje tudi pouči vse one, ki se niso mogli udeležiti shoda, in jih opozori na vse, kar Jim Je storiti, da ne izgube ali da si pridobe najvažnejšo pravico, ki Jo ima občan v občini, da sme sodelovati pri upravi občine. Ni ga občana, ki ne bi na ta ali oni eačln, direktno ali Indirektno, ne doprinašal svojega deleža k občinskim potrebam, in največja malomarnost bi bila za vsakogar, ki s svojimi prispevki vzdržuje občinsko upravo, ako ne bi se tudi pobrigal za to, kako občina upravlja svoje dohodke. Mogoče pa je to edino le tako, da se udeleži vsak volilec občinskih volitev in odda tedaj svoj glas tistim možem, do katerih Ima polno zaupanje, o katerih je prepričan, da bodo pošteno in pametno gospodarili z občinskim imetjem. Zato pa tudi pridite, narodni volilci, na nedeljski shod, da se poučite, kako si zagotovite najeminentnejšo vseh pravic — volilno pravico 1 Shod na Greti. V nedeljo, dne 6. t. m., ob 4 popoldne skl cuje politično društvo .Edinost" shod volilcev za Greto in bližnjo okolico. Shod se bo vršil v hiši našega zavednega narodnjaka g. Aleksandra Furlana na Greti št. 380. Volilci z Grete in okolice! Udeležite se tega shoda v čim najobi!ne]šem številu, da tako pokažete svoje zanimanje za zadeve naše tržaške občine, obenem pa tudi, da pokažete, da je Greta prav tako zavedno slovensko-narodna, kakor je ostala naša tržaška okolica. Zaupnlški sestanki v mestu. Sestanek volilcev za prvi mestni okraj se bo vršil futri, dne 5. aprila, ob 8 zvečer v gostilni „Alla Stazlone" v ul. Lazzaretto vecchio 31. Zaupniški sestanki v okolici. Posvetovanje zaupnikov za K o I o n j o se bo vršil danes, v petek, dne 4. t. m., ob 7 zvečer v gostilni .pri starem Matevžu". Volilni sestanek za Sv. Ivan se vrši zopet v soboto, dne 5. t. m. ob 8'30 zvečer v svetoivaaskera „Narodnem domu*. Za Frdenič inSovraniŠčese vrši sestanek tamošnjih volilcev v ponedeljek dne 8. t. m. ob 8*30 zvečer v gostilni .pri Živcu". V .Gospodarskem društvu" na Frdeniču pa se vrši volilni sestanek v torek dne 7. t. m. ob 8*30. Vsi volilci zaupniki II. okoličanskega volilnega okraja, ki so dobili izpisane volilne liste za svoje okrožje, so naprcšeai, da jih čimpreje in čim točneje pregledajo, popravijo in izpopolnijo v smulu dobljenih navodil. Za V. mestni volilni okraj. Opozarjamo volilce na nedeljski shod volilcev v .Narodnem domu" in jih pozivamo, da se udeleže shoda čim mnogoštevilneje. Volilni odbor za V. okraj. dimo, da bi jim ne bil kos, a vendar ne doseza Dragutinović-komik Dragotinov7ć*-karaktemega igralca. O g. Drzgotinov:ću kot pevcu imamo svoje prepričanje, ki morda ni najugodnejše zanj, priznamo mu pa radi njegov resni trud, da bi zadovoljil občiastvo tudi v tem pogledu, kar se mu večlaoma tudi posreča. Njegov svinjerejec Zsupan v „Oganu baronu" je bil n. pr. naravnost izboren, njegov kadet Walierstein v .Jesenskih manevrih" Je prav tako imenitao izvedena uloga, isto velja o njegovem Aubraisu v „Cedaostni Suzani" in končno tudi o Me-nelaju v .Lepi Heleni". Vse hvale vreden Je kot Couder v .Dolarski princesi". Poudarjamo pa popolnoma odkrito, da gre tu ogromni del vrline na račun dobrega, ruti-ntranega igralca, le manjši ostanek pa na račun pevca. Popolnoma vsestranski in povsod popoln pač ni nihče in ne more biti tudi naš Dragutinović. Ce kratko reasumiramo vse to, moramo reči, da ima naše gledališče v gosp. Dragotinoviću poleg neumornega, vztrajnega, res požrtvovalnega, za napredek našega odra z vso vnemo delujočega artističnega vodje in režišerja, tudi prvo dramsko moč, ki poleg tega sodeluje povsod, kjer bi bilo sicer treba izpolniti vrzel s posebnim angaž-majem, da tako prlhranja upravi našega gledališča marsikak Izdatek, ki bi globoko posegel v njeno blagajno, da je g. Dragutinović, našega gledališča ne samo, kakor smo že rekli, soustanovitelj, temveč tudi njegov najzaslužnejši sovzdrževatelj. Ko govorimo o g. Dragutinovlću, nikakor ne smemo pozabiti tudi njegove so- Domače vesti. Izjava. Podpisani izjavljam, da sem jaz pisec čianka .Praška „U n i o a" i n j u-goslovansko vprašanje", priobče-nega dne 26. marca t. I. v „Ediaosti", po katerem se tako zelo čuti užaljen g. docent dr. Rostohar. Ta članek sem tudi podpiral s svojo časnikarsko šifro — K. —, ki pa je, ne vem, vsled kakšnega vzroka, izostala v „Edinosti". (Stavec Jo Je prezrl lo prav tako tudi korektor. — Pripomba ured-nšta.) Izjavljam končno, da prevzemam za članek vso odgovornost ia le želim, da g. dr. Rostohar ne bi delal z mano take izjeme, kakor Je tako milostno dela z .Edinostjo", temveč da bi me zaradi tega Članka pozval na odgovornost pred pristojno tržaško poroto. V Gorici, dne 3. aprila 1913. Vladimir Knafllč. Državni izpit za geometra Je napravil z dobrim uspehom na graški tehniki g. Vladimir Tance, rodom iz Nabrežine. — Čestitamo I Za reciprociteto hrvatskega vseučilišča v Zagrebu so razposlali hrvatski in srbski akademiki proglas, v katerem izva-lajo: V naravi je načelo, da vse, kar živi, braci svoje življenje in se upira smrti z vsemi silami. Najlepše Je življenje naroda, a kaj pomenja življenje naroda, to nam glasno govore mrtva usta bolgarskega, srbskega in črnogorskega vojaka. Dokler nam ni usojeno, da branimo Hrvatsko z orožjem, smo poklicani, da jo branimo s peresom in besedo, da se žrtvujemo na vsakem koraku, da zahtevamo od njih, ki smo Jik poslali v zbornice, naj bodo trdni zidovi, ki bodo zaustavljali vsa vprašanja, dokler se ne rešijo hrvatska. Pred nami Je najcoveji dogodek: reciprociteta hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. V proračunskem odseku na Dunaju so odobrili ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu — in to na ljubo Italiji, avstrijski zaveznici proti naravnemu razvoju slovanskega življa na Balkanu. Ena nezakonitost vleče za seboj drugo: Hrvatom, Srbom in Slovencem na vseučilišču v Zagrebu se krati, da bi mogli, svobodno izvršlvši izpite v Zagrebu, zavzemati zaslužena mesta bilo v Dalmaciji, bilo v Istri. Vprašanje Izjednačenja hrvatskega vseučilišča z avstrijskimi vseučilišči Je staro že vsaj 30 let. Zakaj se ni nič doseglo doslej ? In kaj bi pomenjalo tako izjednačenje ? Vspeh vsacega podjetja je odvisen od moči, ki deluje zanje. Moč hrvatskega zastopstva je bila najprej osamljena, potem se je našla v raznih klubih s Srbi in Slovenci, ali brez globokega uverjenja vseh, da (e priznanje reciprocitete jamstvo hitre-jega kulturnega razvitka — globokega uverjenja, ki bi se kazaio v nepopustljivem delu, je manjkalo vselej, kakor ga nedostaja sedaj. Pojedini niso tako plodonosni, kakor so močni edinstveni in energični nastcpi velike celote in mi označujemo kakor izdajstvo vsak protinarodni korak, pa na] ga Je storil kdor-koli. Hrvatje, Srbi in Slovenci zahtevajo svoje pravo in zahtevajo eao-dušnost vsega zastopstva. V spopadu dvek idej re odloča mladina za — slovansko. Gsrmanstvo nam je Škodilo in nam štodi — Čas je, da mu zakličemo: dovolj I V priznanju reciprocitete bi se kazaio virtuvalno jedinstvo, ki bi je hoteli pretvoriti v faktičao. Tega se bojita Dunaj in Budimpešta. V tem je Hrvatska podobna Kristovim haljam: razdeli lo, odvzemi jel prava, guli narod — to |e geslo obeh. Mi se ne bojimo resdce in Jej gledamo v cči 1 proge, ge. Dragutinovićeve, ki Je prej ko slej najboljša ženska igralska moč našega odra. Ne glede na to, da je ga. Dragutinc-vićeva lahko pravi vzor vsemu ostalemu našemu igralskemu osobju, pri čemer ne izvzemamo niti g. DragotinoviĆa, glede na vestno in točno memoriranje ulog, nam je ustvarila tekom letošnje sezone zlasti v resnejši karakterni stroki celo vrsto tako umetniško zaokroženih ulog, da jej gre na teb ustvaritvah najcdkritejŠe prlznasje. Omenimo naj le najdovršenejše med najboljšimi: Ja-quelino v »Neznanki" in Katjušo v »Vstajenju". Naravnost neprekosljiva pa je ga. Dragutinovićeva v ulogi komične starke, tn prav tu Je zlasti tekom letošnje sezone pokazala toliko samorastle iznajdljivosti, toliko pristnega, šegetajočega humorja, da smo Jo v resnici morali občudovati, in to tembolj, ker se nikdar ni ponavljala, ker smo vedno videli nekaj popolnoma novega, vkljub velikemu številu ulog, kl Jih je podala v tej stroki. Ali si je mogoče misliti boljšo Mis Thompson v „Dolarski princesi", ali Ko-kovcovo v „Grofu LuksemburŠkem" ; itd. ? Ga. Dragutinovićeva nam je poleg g. Dragutinović* igralska moč, ki bi je nikakor ne želeli izgubiti z našega odra. V nedeljo imata naša Dragutinovića svoj častni večer. Ne zdi se nam potrebno, da bi posebej poudarjali, ka| je ob tej priliki dolžnost našega občinstva napram njima, temveč pravimo le: Poštenemu, vestnemu, požrtvovalnemu dela gre zasluženo priznanje! — r. Trstu, dne 4 aprila žu 93 -ti Narod, ki ne zna ceniti sebe, ki nima ponosa, ki više ceni kruh od svobode, ni vreden, da živi. Vsi moramo kakor eden staviti zahtevo: hrvatsko vseučilišče mora biti izjednačeno z avstrijskimi vseučilišči. Zahtevajmo in zapovedujmo — častneta je smrt jusaka, nego življenje plašljivca. To je Baš čas — pokažimo, da ga ume* jemo I * * * Tako govori akademična mladina, ki se zaveda svoje naloge ia svoje dolžnosti v borbah naroda. Poživlja stareje in lih vspod-buja k energlčnejemu delu. Ne ovira Jih, ne dela ]im zaprek, ne bagatelizule lih, ne Jemlje jim veselja do borbe, ampak stavlja se jim na razpolago za težko borbo I Žrtvajmo se vsi na vsakem koraku I Tako kliče — hrvatska in srbska akademična mladina... v Zagrebu 1 Grenka rekriminacija nam sili iz peresa... So-li ti ljudje še pri zdravi pameti ? I — V dunajskih listih čitamo, da je deželni odbornik Niže-Avstrijski in znani nemški „krŠčansko*-socijalni prvak Bieio-hlavek (Ime kaže, da še ni izumrl rod narodnih odpadnikov) izdelal načrt za ustanovitev skladišča uzorcev raznega blaga v — bodočem glavnemu mestu Albanije ter da si mož domišlja, da se s tem odpro novi viri dohodkov za dunajske obrtnike I V prvi hip smo zastrmeli, ker nismo mogli pojmiti, da morelo priti ljudje z nor-nalaimi možgani na take absordne ideje. V deželi, kjer ni prav nobene produkcije in k|er zato tudi ne more biti kupovalcev za izdelke industrije in obrti, in kjer živi prebivalstvo še v razmerah polubarbarstva ia kjer so nas še za tisto malo, kar je, že davno prehiteli zavezniški... konkurenti — v taki deželi hočejo ustanovijati skladišča uzorcev industrije in obrti, ter pričakujejo obile kupčije 1 In to so, nota bene, isti ljudje, ki so se svojimi blaznimi hujskari-jami odvrnili za dolgo čase klijentelo v deželah, v katerih bi mogli naša industrija in obrt v resnici imeti najizdatneja tržišča 11 In listi zatrjajo, da se dunajski obrtniki silno vesele tega Bielohlavekovega načrta 1 Ali so — najivni ti dobri Duna|čanji I V svoji ignorancl glede razmer na Balkanu ne zaostajajo prav nič za izvestnimi avstrijskimi — diplomatskimi zastopniki! Za nemški dom v TrstJ. Tržaški Nemci — uradniki in trgovci — dvigajo vedno ponosneje svoje glave. Pred par dnevi smo poročali o njihovem velikopoteznem zborovanju, h kateremu so prišli hujskat razni renegati od zuna| in katerega predmet Je bil trijalizem in b o J proti jugoslovanstvu. Sedaj pa prihaja z Dunaja vest, da |e nemško društvo „Deut-sches Haus" v Trstu zaprosilo nižjeavstrijski deželni odbor za kako izdatno podporo v s?rho gradn|e lastnega doma. Nas sicer ne briga prav nič, od kod dobivajo Nemci grcŠe za svoje svrhe, podčrtati pa hočemo svoje uverjenje, da nižjeavstrijski deželni odbor gotovo dovoli lepih tisočakov za nemški dom v Trstu, dočim se kak slovenski deželni odbor ne meni za kulturne potrebe tukajšnjega slovenskega življa, kl si mora v slovenski deželi s svojimi sredstvi vzdržati osnovne šole! Treba še to pri nas precej potrpežljivosti, da nam pade mrena z očmi! Slov. akad. fer. društvo „Balkan" je v petih letih svojega obstanka zvesto si svojih dolžnosti napram narodu, ustanovilo 11 knjižnic. Zsdnja je bila ustanovljena meseca septembra v Barkovljah. Ali društvo se ni zbalo novih žrtev, ko je bilo pozvano, naj ustanovi novo knjižnico v Pa-dričah. V nedeljo, dne 6. aprila, se otvori kot XII. knjižnica v Padrlčah. Padričani in Gropajci bodo gotovo umevali delo društva In bodo prihiteli v velikem številu na veselico, ki se priredi ob tej priliki v korist knjižnici, ki je zanje ustanovljena. Upamo pa, da ne bo manjkalo občinstva tudi iz drugih bližnjih vasi. In ali krasno pomladansko vreme, novoozelenela narava, ne izvabi tudi Tržačanov na veselico, k|er se jim bo nudila res lepa in raznovrstna zabava. Sodelovalo bo pevsko društvo »Slovan" iz Padrič, tamburaški zbor „Zora" iz Lipice, pevsko društvo .Lipa" iz Bazovice in kvartet „Urh", ki bo imel glavno ulogo. — Poleg pevskih točk in tamburanja se bo igrala tudi komična spevoigra „Dijakova zaru-bitev". Veselica se bo vršila na obsežnem, senčnatem vrtu »Pri Martinu", kjer upamo, da se zbere v nedeljo res velika množica aašega občinstva, da bo že ustanovitev knjižnice nekako znamenje za bodečo njeno dobro uspevanje. — Iz naroda za narod! Popoldanski izlet v Branico ia na Erzelj priredi tržaška podružnica S. P. D. v nedei]c, dne 6. t. m. — Odhod Iz Trsta z državno železnico ob 12 50 popoldne do postaje Štanjel-Kobdil). Povratek v Trit s poljubnim vlakom. Na ta izlet so vabljeni vsi člani ia prijatelji planinskega društva. V slučaju slabega vremeaa se Izlet preloži na prihodnjo nedeljo, dne 13. tekočega meseca. Družabni večer CMD podružnice v Kolonji se bo vršil prihodnjo nedeljo v prostorih krčme „pri starem Matevžu" in ne v „Konsumnem društvu", kakor je bilo zadnjič naznanjeno. Zadnjo nabrano svoto (e nabrala g.a Joštova, ne pa kakor je bilo pomotoma javljeno, g.a Troštova. Knjigovodski tečaj za kovače in kamnoseke, o katerem smo že poročali, se otvori 21. t. m. Udeleže se ga tudi lahko kleparji, mehaniki, instalatorji, zidarji itd. — Prošnje za pripust se pošiljajo pisarni zavoda za pospeševanje male obrte v Trstu. Društvena vesti. Tržaška sokolska župa. jva ^ nedeljo, dne 6. t. m. ob 9 do- llrešr^ poldne se vrši v telovadnici Sokola v Trstu seja 2upnega vaditeljskega zbora. Dnevni red: 1. Župni zlet. — 2. Ziet v Ljubljano. — 3. Slučajnosti. Ambrožič, načelnik. Pevski zbor »Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer skupna pevska vaja, za mešani zbor. Prosim vsi. Pevovodja Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah. Gg. odborniki so naprošenl, da se za gotovo udeležijo seje, ki se bo vršila Jutri, v soboto ob 8 30 zvečer v društvenih prostorih. Predse dnlštvo. Volilni shod »Delavskega podpornega društva" se bo vršil jutri v soboto ob 6 zvečer v društvenih prostorih ul. G. Galatti št. 20. Svetoivansko pevsko društvo priredi v nedeljo, 6. t. m. izlet v Kolonjo in se udeleži .zabavnega večera", ki ga priredi tamkajšnja CMD podružnica. — Tem potom se društvo iskreno zahvaljuje gosp. Antonu Negode za darovanih 8 K, g. Tončku Prosenu pa za brezplačen prepis društvenih pravil. _ Slovensko gledališče. V nedeljo slavita gosp. Dragutinović in soproga svojo benefico. Kakor vsako leto, tako mora tudi letošnja benefica biti izraz vseh onih simpatij ki si jih |e g. Dragutinović priboril v Trstu s svojim neumornim delom kakor artistični vodja in režišer tržaškega slovenskega gledališča. Brez te marljive, podjetne in strokovnjaške sile si ne moremo predstaviti razvoj našega gledališča v zadnjih letih. Občinstvo mu |e tudi hvaležno za njegovo trudapolno in požrtvovalno delo na našem kulturnem polju in mu izkaže gotovo svoje simpatije in gmotno podporo z obilnim obiskom gledališča do zadnjega kotička. Sicer Je že tgra sama na sebi toliko privlačna, da Je računati že z ozirom na njo obilen obisk. Vprizori se igrokaz „V ZNAMENJU KRIŽA«, zgodovinska igra iz dobe krščanskega mu-čeništva v dobi rimskega cesarja Nerona. Dramatizacija se opira na slavni Sienkiewie-czev roman „Qao vadiš?" PAROPLOVNA DRUŽBA D. TRIPCOVICH & Ci. 1--- --= — TRST ■ Urnik za potniško službo veljaven do preklica. Iz Trsta V Jakin, najhitrejša proga 8 parobrodom na dva vijaka .GRAF WURMBRANDa. Prevoz čez morje v 9 urah. Vsako sredo ob 7 zjutraj od pomola sv. Karla, t zvezi z brzovlakom v Rim in naz^j, s povratkom iz Jakina v Trst vsako sredo ob 9 dopoldne; iz Trsta V Jakin, direktna proga z zvezo z brzovlakom v Rim in nazaj s parnikom na dva vijaka „CYCLOPS4 ; vgako soboto ob 4 pop. iz proste luke ; s povratkom iz Jakina v Trst vsak ponedeljek ob 4 pop.; iz Trsta v Benetke, s parnikom na dva vijaka „Graf WurmbrandM ; vsako soboto ob 2 popoldne in ▼sako nedeljo ob 4 popoldne od pomola sv. Karla ; iz Benetek v Trst vsako nedeljo in vsak ponedeljek ob 8 zjutraj od pristana sv. Marka. Fina bufetna postrežba. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu in njenih raznih zastopstvih, v odpremnem potniškem uradu avstr. Lloyda, v potovalni pistuui P. C hristofi dis in družbeni lopi na pomolu sv. Karla. Družba si pridržuje izpremembe v smislu prometnega opravilnika. Mnenje g. prlmorlla dr. Keschnana - Radautz Gosp. J. SBRRAVALLO Trst. Prlmarij dr. heschmann prav rad potrjuje, da je on Imel najboljše skušnje z vašim železnatim kina vinom Serravallo in Ca ga prav rad predpisuje bolnikom. Radautz, dne 8. junija 1911. ALOJZIJ TflUCRR-DOTOULJE autorizirano stavbno in kamnoseško podjetje zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. TTT Artistični fotografični zavod Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti lekarne Picoiola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na clje, akvarel ali pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu. Porotno sodišče, Predvčerajšnjem se |e pričela pod predsedstvom podpreds. d. S. Oarija porotna obravnava radi ponarejanja denarja proti 32 let staremu mehaniku Rudolfu Bevilacqua, 28 let staremu livarju Mari(u Jaschiju in 41 let staremu instalatorlu Karlu Kohnu. Vsi trije so ro|eni Tržačanl. Jaschija Je policija! zalotila, ko le ravno delal v svojem stano-| vanju petkronske novce. Falzifikati so bili; tako lepi, da so Jih celo uradi Jemali v j plačilo. Tako so omenjeni škodovali državi , zadnje mesece lanskega leta in pa še letos i januarja, dokler lih ni zalotila usoda. Porotna obravnava se Je včeraj nada- Dr. Pečnik Dr. PETSCHNIGG trst, vta S. Cateriu Ste?. 1. Zdravnik n notranje (splošne) bolead 8—0 ta 2—3 In Specijalist sa kožne tat (spolne) bolezni s ll1/.—1 Ia7—7V. specialist u notranje bolezni in aa bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanja v Trstu, Cono it 12 od ll1/! do lVi in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/TV. Nova dalmatinska gostilna - buffet Trst, ul. Pasquale Revoltella 479. Toči se dalmatinsko prvovrstno vino in Dreherjeyo pivo. Mrzla in gorka jedila. CENE JAKO ZMERNE. Vino za družine po znižani cenL Priporoča se za obilen obisk odani JURAJ PERIŠIĆ, lastnik. Zdravstveni pedagog ravnatelj Fran Saizlechner lastnik učnega in vzgojevalnega zavoda za duševno zaostale in nervozne otroke v Perchtolsdorfu (Dunaj), se bo mudil 7., 8. in 9. aprila v Trstu, v hotelu Volpich. Sprejema In ordinira od II—12 In 2—3. POZOR FOZOR! 50000 parov čeyljev ijevala. Obtoženec Bevllacqua se smatra za :n 4.nnwmo n„n;„;0 žrtev razmer, pa priznava ponarejanje .i Knjigama in trgOVina papirja Dočim pa se on ne prizna kriv, prlzaava Jaschl svo|o krivdo v celem obsegu, a se| zagovarja z veliko belo, ki ga Je silila v j to nezakonitost. Tretji obdolženec, Karel; Kohn, zanika vsako krivdo In pravi, da Je Trst - Via Belvedere ŠtV. 2. izdal eno petačo v dobri veri, da |e pristna, j . , . . .. Porotnikom Je bilo stavljenih za vsa-! ima veliko izbero vseh slovenskih, kega obdolženca po pet enako se glasečih nemSkih in italijanskih romanov. E. Stadler 4 pari za K 8 50. Zaradi poloma nekaterih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko partijo črevljev pod nabavno ceno. Prodajam vsakomur dva para moških in dva para ženskih črevljev na i zavezavo, elegantne oblike, iz črnega ali ! rajavega usnja, z močnimi podplati, podšivani. j Velikost po številkah. — Štirje pari stanejo |IS" samo 8-50 kron. I. GELB, ekspedicijska hiša Novi Sandec Stev. 278. Dovoljena zamena ali pa se vrne denar. «nn: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO r edino pristni, po kakovosti aoioMgljivi »lovenski izdelek. V korist druZbi sv. Cirila ia Metoda I Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem I I f|ilftffl« Vl|ff UlICO ®Mjjp in gostilničarjem parmezan l.a po K 230 in naprej, kakor gorgonzola, J J Vimflll f OaStUFl Jt 10, ementalski, ovčji, trapiste vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdam »« »■•airtaaaf Stran IV. .EDINOST" St. 93. V Trstu, dne 4. aprila 1913. vprašan) in sicer eno glavno na ponarejanje denarja ter dve eventualni, namreč na dobavljanje snovi za ponarejanje in Izdavanje denarja. Dodatni ste biii vprašanji o posebni nevarnosti in možnosti, da se prepozna denar. Porotniki so, kakor letos ne prvič, cčividno pod utisom njim naslikane bede in drugih žalostnih razmer, krivdo vseh treh obtožencev v vseh vprašanjih zanikali, vsled česar je progiasilo sodišče oprostilno razsodbo. ^ar* d&L organizacija. Skupina tehničnega zavoda „Sv. Andrej" vabi na sestanek, ki se bo vršil v soboto ob 7 zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Govorniška šola NDO. Danes v petek, točno ob 8 zvečer govorniška šola v društvenih prostorih. Izlet godbenega odseka NDO v Rfc-manje in javen shod zidarske skupine NDO istotam. V nedeljo je priredil godbeni odsek NDO izlet v Ricmanje. Ker je bil lep dan, se je pridružilo godbenemu odseku mnogo izletnikov iz vrst tržaškega narodnega delavstva in drugega občinstva. Mnogo jih je vstopilo na vlak na drž. kolodvoru v Trstu, veliko pa na kolodvoru pri Sv. Ani. Ko smo izstopili v Borštu in korakali proti Ricma-□jem, je svirala godba NDO, ki je korakala na čelu sprevoda. Dospevši v vas, smo odšli na vrt „Narodnega doma", kjer je godba zaigrala več komadov, nakar se je vršil javen shcd, ki ga je sklicala zidarska skupina NDO. Shod je otvoril ob veliki udeležbi predsednik zidarske skupine NDO, tov. Pregarc. Poudarjal je v svojem nagovoru, kakega pomena je shod ne samo za zidarje, ampak za tudi slovensko delavstvo v Ricmanjlh. Tov. Širok je na to poročal o organizaciji v splošnem, oziraje se pri tem na zgodovino slovenskega naroda in na boje, ki jih je imelo slovensko ljudstvo od kmet-kih puntov naprej do današnjega časa. Orisal je pomen NDO, v kateri se zbira slov. delavstvo in na podlagi katere je možno priti do boljSega življenja. Tov. Brandner, strokovni tajnik NDO, je ostro kritiziral postopanje trž. soc.-demokracije, ki dela v praksi naravnost proti svojemu programu. Primerjal Je naše razmere z razmerami na Češkem, kjer so bili vsled nacijonalističnega postopanja nemških soc.-demokratov češki delavci prisiljeni odcepiti se od nemške soc.-demokracije. Pojasnjeval je razna gibanja v NDO, posebno pa se je Davil z zidarskim gibanjem, ki se je vršilo lanjsko leto in pri katerem je zmagala pravična stvar na strani NDO. Končno pa je poudarjal potrebo NDO za delavstvo — tudi ono v Ricmanjih. Na to je govoril tov. Križmančič in Je prijemal v svojem govoru soc.-demokrate, vlado in Italijane. Ko se nihče več ni priglasil k besedi, je predsednik pojasnil še razne važne stvari, tiče če se zidarske organizacije in je nato zaključil ta lepo uspeli shod, na katerem je vladalo splošno navdušenje in so govornikom neprestano pritrjevali. Po shodu se je vršila veselica s plesom, ki je trajala pozno v noč. Prepričani smo, da ta prireditev obrodi tudi v Ricmanjih za NDO dober sad. Vesti iz Goriške. Porotno zasedanje v Gorici je pričelo v ponedeljek. Prvi je sedel na zatožni klopi leta 1852. rojeni Arnold Zanutel iz Furlanije, nevaren zapel|ivec mladih deklet. Obtožen je bil, da je zapeljal neko Hermino Furlan, ko ni imela še štirinajst let. Enkrat je že bii kaznovan radi takega delikta. Sedaj pa mu je bila sreča milejša. Pred sodniki je priznal, da je res spolno občeval s Hermino, da je pa mislil, da ima že 14 let. Deklica ni prav brihtne glave. Zanutel se je branil obtožbe in dosegel, da je bil oproščen. Naslednjega dne je bil pred ljudskimi sodniki Mihael Marega, rojen v Števerjanu v Brdih leta 1864 , ki Je na pustni torek letošnjega leta zvečer v pijanosti ustrelil svojega tovariša delavca Pertota. Pila sta skupaj doma, potem sta bila še v gostilni. Na to sta se ločila in odšla vsak v svoje stanovanje v ulici Grzoni. Marega pa je vzel Še revolver v roke in je, Bog ve zakaj, začel streljati na dvorišče. Kregal se je tudi s svojo ženo in ta je šla po Pertota, češ, naj pride pomagat pomirit moža. Pertot jej je rad ustregel. Da bi tega ne bil storil! Miril Je Marego, ta pa se Je začel Ž nJim pričkati in konečno, ko je hotel Pertot oditi, je sprožil nanj iz revolverja tri strele. Pertot je padel mrtev na tla. Poslali so po policijo, ki Je aretirala Marego. Pred sodiščem je izpovedal, da je šele drugi dan prišel k sebi ter izprevidel, kaj Je storil. Žal mu je pa Pertota. Izgovarja se na pijanost. Marega je bil obsojen na tri leta težke ječe. Tako je popivanje na pustni torek spravilo v nesrečo dve družini. Pertot počiva na goriškem pokopališču, Marega bo sedel pa v kaznilnici v Gradiški in dvema družinama Je tako odvzet glavar, ki Jima Je služil kruh. Iz Savodenj. V nedeljo, dne 6. aprila se bo vršil velik ples na vrtu g. J. Koder-mac-a. Pri plesu bo sviral orkester. Začetek ob 4 in pol popoldne. Sežanski »Sokol" priredi v nedeljo, dne 6. t m. pešizlet v Križ—Tomaj—Du-tovlje—Dol; odhod ob 1 popoldne. Iz Sežane. V počeščenje spomina pokojnega dr. inž. Jana Rybafa, c. kr. stavbenega svetnika, umrlega v Pragi, darujeta gospa Marija in gospod Ludovik Mahorčič iz Sežane za žensko podružnico CMD v Sežani K 20*—. Srčna hvala darovalcema I Iz Tomaja. Tomajski strici In fantje prirede javen ples dne 13. aprila t. 1. na dvorišču g. Antona Čefuta Ucmana. Svira „Prva tržaška slovanska narodna godba". Ves čisti dobiček je namenjen Ciril-Metodovi družbi. Pridite vsi, sa] gre za našo miljenko, Ciril-Metodovo družbo! Dražba lovov gorišhega okrajnega gla varstva se je vršila v preteklem mesecu Lovi so bili oddani po večini za večje svote, nego so bile vzklicne cene. Vse boljše glavne love so vzeli v najem Lahi in Nemci. Podružnica CMD za Dutovlje in okolico priredi v nedeljo, dne 6. aprila 1913., ob 3 in pol popoldne v prostorih g. Alojza Tavarja v Dutovljah veselico z deklamaci.ami, godbo, petjem, burko „Eno uro doktor" in plesom. Pri veselici sodeluje domače pevsko društvo „Venček" in tamburaški zbor „Tabor" iz Vrhovtlj. Vstoonina: stojišča 50 vin., sedeži 80 vin.; vstopnice k plesu za moške 2 K, ženske prostovoljni prispevki za CMD. Kolesarsko društvo „Ilirija" v Gor-janskem priredi na splošno željo svojih članov dne 13. t. m. izlet v romantično vipavsko dolino, v Vipavo-Ajdovščino. Odhod ob 7*30 zjutraj. Ker je ta prvi spomladanski izlet v cvetočo naravo, pričakujemo, da se ga udeleže vsi člani ln ljubitelji športa. Nadalje naznanja društvo, da priredi na binkoštni ponedeljek veliko kolesarsko slav-nost, združeno z dirko za kraško prvenstvo 1913. Zdravo 1 Listnica uredništva. G. Kristijan Taurer Jelšane: Kakor nam Vi zaradi pogrešek v priobčitvi po Vas nabrane svote za CMD, ki ste jih zakrivili Vi sami s svojo nejasno pisavo, očitate na odprti dopisnici, da ne znamo slovenski čitati, Vam vračamo prav tako v javni „LLtnicl uredništva", da pač Vi ne znate slovenski pisati, kajti sicer bi ne bilo onih pogrešek. Da v bodoče ne bo več takih očitanj, Vam svetujemo, da nabrane zneske odpošljete ra|e naravnost Družbi in tako prihranite nam delo, sebi pa nepotrebna očitanja. □ D □ □ □ □ □ □ □ □ g nnr MALI OGLASI MALI OOLASI m računaj* p« 4 rta. heaado. Maštao tiikm b«a«d« ankrat vat Najma^ia piMNMu « »ta. Plača sa lakaj ' rtMka. j......... imnnnnnnnn Fotografa Antona naslov: Trat, al, alica 7. del!e Poste 10 ; Gorica, Gosposki 4444 Gospodarsko droftvo o Skednju vknjižena zadruga z neomejeno zavezo vabi na ki se bo vršil v nedeljo, 20. aprila 1913, ob 3 in pol pop. v lastnih prostorih (Skedenj 226). DNEVNI RED : 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika in odobrenje letnega računa. 3. Volitev novega načelniStva in nadzorništva. 4. Razni predlogi. Škedenj, dne 3. aprila 1913. NaČelništvo. Hranilnica ln posojilnica y Dolini registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se vrši v nedeljo, 13 aprila, ob 3 in pol popoldne v zadružnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrditev računskega zaključka za peto upravno leto 1912. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Dopolnilna volitev članov načelništva, ki so po žrebu izstopili. 6. Volitev nadzorništva. 7. Slučajnosti. Opomba. Ako bi ta občni zbor ne bil flklepčen, se bo vršil po § 35 drugi občni zbor pol ure kasneje na istem mestn in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal veljavno ob vsakem številu navzočih čle nor. NaČelništvo. BIBIBBIliiBi Umetno - fotogratični 1 nteliž Trst, ulica ffff)|jf| Trst- ulica Rivo št. 42 UlcJJC Riv'° št* 42 (pritličje) -- pri Sv. Jakobu -- (pritličje) Vtioicm 86 0(*dajo BtanovaDja v novi hiši pri ItOjCIII av. Ivanu pri cerkvi, via delle Doccie. 683 Brivskega učenca gj&JT; ulici Saverio Mereadante St. 1. 687 7S)lf ftnelfS s°ba, popolnoma nova, sijajna, zelo 4L(l|\UllOllC« solidna, se proda zaradi odpotova-nja. Madcnnina 34, vrata 5. 690 a* vodja dobroznani krčmi v Štanjelu. Po-goji se poizvedo Trst, Piazza Goldoni St. 3, I. 697 Išče 7amliicPŽ) 86 ProdaJ° Pri P08**]"* S v. Ane od fcVJIIIIJlOun 50 gežojev naprej po nizki ceai. Naslov : goBtiloa Furlan pri postaji Sv. Ane. 634 7 OmlIiQ09 Be Prodaj° v lePJ poziciji pri no-fcvIllIJIOOCl vem tramvaju pri Skednju. Parce-lice po 70 sežnjev po nizki ceni. Oglasiti se je pri krčm&rju v Delavskem konsumnem društvu pri Sv. Jakobu v nedeljo od 2—5 pop. 706 QlnilDnoP domačin, uren stenograf in stroje-OlUVOlficU piSec v slovenščini in hrvaščini, zmožen deloma nemščine in l&ŠČine, išče službe to-respondenta oziioma stenografa. Ponudbe pod „Do* mačiu" peste-restante, Trst. 708 Gramofoni aiiajoi, z garancijo, ploče, zadnje novosti, slovenske narodne pesmi Zahtevajte cenike. Trgovina z gramofoni Zanetti, ul. Cavana 6. 709 Soba s hrano 86 išCe takoJ*- -Na8l-V-pove inseratni oddelek Edinosti. 100 lilCQ v Gorici (dve stanovanji in vrt), v središču 1110 d mesta, se proda pod ugodnimi pogoji. Povprašati : Gorica, via Barzellini 12, I. 705 4niC9lnfl stroje in več malih motorjev druge PI odi IIO roke v dobrem Btanju kupi takoj trgovina z raznimi stroji F. Batjel, Gorica, Stolna ulica 2—4. 710 Brivska dvorana. £ Rojana in okolice, me priporoča, brivska dr orana t ulicLMontoraino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan VukomanoriĆ, brivec. Anton Novak, brivec vJbS: vedere St. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI 2661 |j Isrrinj« vrftko fotegrsfidno del k* ker tudi raaglede, posnetke, no-tranj«»l lokalov, porcelanske ph Sče za Tiakovratna efomaclte Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsake fotografije Badl adobnoall geep. naroćnikoT •prajema naroćb« in jih LzviSujo na doma, eventualno tudi run- j mesta Kdor ifte postranskega jvivfflvrfbfv Daj sv°j nasi°v na: zn5iuznn EKPOit Arnold Uelss, Dunaj 011, Ralserstrasse št. 95130. tO O3 ton ftrg G. de VBCCHI naslednik A* FONDA, Trst, ulica del Bosco št 17. Zaloga sena, krme in otrobov. Seno I., alama, ogeriko seno, _ _ beneški otrobi, otrobi St. 84. ^ irii in 1 Krojačnica Vek.Terzo Trst, ulica Fonderia Stev. 4, I. n. Priporoča se c. občinstvu ca vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. svoji K SVOJIMI ?omla9no zdravljenje! Krlčlstllnl čaj popolna kura 6 šk. „ 6 — Sirup iz sasaparile . . . steklenica „2 — „ „ „ „ jodiran" „ „ 2 50 ZALOGA V LEKARNI > GALEN0 « ulloa S. Cillno. - Teletom 20-76. 25.000 ur i ura kron 2 50. Pariška najnovejša faacna. grj ur natančno prvovrstno pozlačena, nerazločljiva od 18 karaktne s Sletno garancijo za samo K 2-50, 2 uri K 4 80, 5 ur K 11-30. 1 Glazla srebrna tapna ura. švicarsko kolesje, 3 letna garancij*, najnovejša fasona K 3 25, — 2 komada kron 6 50, — 5 komadov 15 kron. 1 pariška poplačana varllloa najnovejše fasone 50 vil., 3 verižice Kron 125. Bros rtslka. Za neugajajoče »e povrne denar. Dobavlja se po poštnem povzetju. S. Brandes. Krakov, (Avstr.> B. Joaalowitxa 11. Matija Bulic priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici v Trstu, ulica Bel vedere Stev. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellinl it. 7, gostilno „Al buon Almissan" v Rojanu, ul. MontorsinO 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ul. Perarolo St. 342 (hiSa Ščuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša ter pivo. Vlrsillo Ropotec priporoča cenjen, občinstvu Trsta in okolice svoju mesnico nahajajočo se v ulici Sette fontane 35 v kfcteri prodaja goveje, telečje in janječje meso prve vrste ter perutnino po zmerni ceni. Salon zag'OSJIC Pranje glave, Česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi Itd. Priporoča se p. n. gospem A. ŠEBEK. lasuljar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9 Zaloga obuvala — in lastna delavnica =» Pahor :: TRST :: ulica Arcata 19. Velika izbera Čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: po j&ko nizkih ln zmernih cenah. Franc Štrancar gostilničar v Trstu, u J. GiulianI 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo OOSTILHO v kateri teči pristno vipavsko domače vino lastnega pridelka, ter istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk. Anton Mahne, trgovec Trst, ulica deli' Istria št 4 s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača, Priporoča si. občinstvu avojo trgovino vsakovrstnega koloni-i i jalnega blaga g na drobno in na debelo. Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM \ BRIVEC Andrej Rojic TRST - ULICA ACpUEDOTTO št. 20. Hlgteni&na In dobra postrežba. Se prlparoća za obisk. Val zdravniki ga priporočajo. Zdravilno pivo dvojnega kvasa L Odlikovano na ^^ ftTL1 ^ J^ Ški : 7 razstavah.: W I C" Mil i Glavna zaloga v Trstu, via Vaidirlvo St. 32. — Telefon St. 2201. Odlikovano na : 7 razstavah.: I