Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman telji: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman TelJA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 3. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna j)8tit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se (jena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. st. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne. ^tev. 130. V Ljubljani, v četrtek 19. junija 1884. LetMLilt XII. Poglavje iz fizike. II. Naj mi častiti bralec ne ugovarja, da so te stvari tako znane, kakor beli dan. Včasih se pokaže prav očividno, da najbolj priproste reči vendar-le niso znane, ker nikdo ne misli nd-nje. Enako zdi se mi, da je tudi v našem slučaji. Dobro vem, kakor vsakdo drugi, da se ne dd z dušnimi močmi in dušnim delom tako računati, kakor s telesnim delom in naravnimi silami. Da se pa dd tudi dušno delo meriti in da veljajo tudi za tako delo gotovi zakoni, tega ne more nihče tajiti. Gotovo je, da se v dveh urah človek nauči dvakrat toliko, kolikor v eni uri: čas nam je tedaj mera dušnega dela. Gotovo je, da bom v eni uri dvakrat več pisal, ako pišem dvakrat hitreje in da dvakrat hitreje pišem, potrebujem dvakrat več moči. Toraj se da moč meriti po delu in delo po času. Dvakrat več dela pa ima v enakih razmerah dvakrat več vspeha. Ako se pridigar dvakrat bolj potrudi za svoj govor, kakor po navadi in je govor tudi v resnici dvakrat bolje, toraj ima dvakrat več vspeha, ako so druge razmere sicer enake. Ako hočeta dva človeka tretjega pridobiti vsak zd-se in sicer takega, ki se ne nagiba sam po sebi k nobenemu: ali ni vrjetno, da ga bode oni nagnil, ki bolj krepko, bolje, spretneje prigovarja? Več moči ima toraj več vspeha. Dobro vem tudi, da v boji, ki ga bije katoliška cerkev dandanes z nejevero, ne delujejo samo človeške moči, ker Gospod sam je rekel, da bode pri svoji cerkvi ostal vse dni do konca sveta. Ali gotovo je pa vendar, da se tudi cerkvena zgodovina razvija po človeških zakonih, kajti vstanovljena je med ljudmi, za ljudi in ljudje jo vodijo vidno. Ako ne gre noben misijonar v deželo pagansko, se po naravni poti nihče ne bode spreobrnil. Ako gresta dva enako vneta, si je misliti, da bodeta prilikoma dvakrat toliko opravila, nego en sam in en sam utegne v dveh letih dvakrat toliko opraviti, kakor v enem letu. Naravni zakon je vedno isti: dvakrat več moči, dvakrat več dela — dvakrat več vspeha. Drugače tudi ne more biti, niti glede telesnih, niti dušnih moči, sicer bi tudi enako ne bilo enako in neenako bi ne bilo neenako. Ako si ogledamo dobro boj katoliške cerkve z nejevero, opazimo kmalu, da zgubiva katoliška cerkev leto za letom več udov. Priznano je namreč, da je nevere vedno več in da število sovražnikov krščanstva raste. Mislimo si n. pr. samo Ljubljano. Gotovo ni pred dvajsetimi leti bilo toliko oseb, ki bi se tako dosledno ogibale cerkve in zakramentov, kakor jih šteje Ljubljana dandanes. Ees, da se je število prebivalcev sploh pomnožilo, a mnogo bolj se je pomnožilo število malo- in nevernih, nego vernih. Tako je tudi drugod. Toraj se lahko v obče sme reči: da iz našega tabora ljudje odhajajo in prihajajo med verske sovražnike. Zakaj pa? Zato, ker je moč, ki deluje na ljudi omenjene vrste, veča od strani nejevere, nego od strani cerkvene. Vpliv nejeverni, bodi si posebej že tak ali tak, je vsakako veči, nego vpliv cerkveni in verni. Seveda je k temu vplivu treba všteti tudi slabo nagnjenje, človeško slabost, napuh itd,, toda v celoti je moč, ki gani srce takih nesrečnežev proti nejeveri veča nego moč, ki ga skuša ohraniti v veri. Kaj pa človeška prostost? Človeška prostost v takem notranjem boju ni ponehala ; s tem pa, da imenujemo človeka prostega, ni- kakor ne pravimo, da se navadno ne odloči za ono stran, kamor ga vleče veča moč. Ako mi za moj vrt ponuja A 50 gl. B pa 100 gl., mislim pač, da me ne bode moja prostost zavirala kar nič, dati vrt za stotak in ne za petdesetak. Pomisliti je namreč treba tistemu, ki se pri enakih slučajih sklicuje vedno na prostost, da človek po svoji pameti ne dela tako, kakor mu dovoljeva prostost, marveč, kakor ga nagibajo razlogi. Glede na onega nesrečneža tedaj veljd popolnoma, kar smo trdili in tako tudi o drugih, ki dajo slovo prejšnjemu prepričanju in se poprimejo druzega. Od kod pa prihajajo one sile, ki tako delujejo na človeka? Da si to vprašanje čutno pojasnimo in po domače razložimo, mislimo si človeka, ki stoji pred gostilno. Krčmar pride iz svojega brloga in ga prime za eno roko, a prijatelj človekov, ki mu hoče dobro, vleče ga od gostilne stran za drugo roko. Kdo bode zmagal? Tri moči imamo: 1. krčmarjevo, 2. prijateljevo, 3. človeka samega, ki je med njima. Kamor vleče veča moč — n. pr. ako tudi oni človek sam sili v krčmo in s krčmarjem vleče, je vrjetno, da bode prijatelj preslab — tje se človek nagne. Enako tudi na človeka, ki se vda nejeveri, deluje: 1. nejeverska stranka, 2. vera in cerkev iu 3. lastna nagnjenja. Ako se res vda nejeveri, smemo trditi, da so moči od nejeverne strani bile silneje, nego nasprotne. In ako v boji med vero in nejevero vera zgubiva in nejevera pridobiva, kaže s tem zadnja svojo večo moč in sicer svojo živo moč, kajti mrtva moč ne deluje in tudi nima nikakega vspeha. Oglejmo si natančneje te žive moči, s kte-rimi deluje nejevera. Prva in glavna moč, ktero rabi nejevera, je dandanes slovstvo in sicer bodisi učeno bodisi lepo slovstvo. Z učenim slovstvom hoče nejevera kar naravnost spoditi vero in pokazati, da se v veri samo varamo in motimo. Vera ima sicer dovolj dokazov, da je resnična; vendar treba je pomisliti, da je um naš le slab, da ne sprevidi v sebi niti resnice niti zmote. In zato je lahko take ljudi, ki malo mislijo, ali pa take, ki so zaradi svoje prevzetnosti sovražniki sv. vere, preslepiti. Kdor bere mnogo proti-verskih spisov, on je nazadnje popolnoma sprijaznil se z nasprotnimi nazori. Eeci kakemu priprostemu kmetu, da so ljudje razvili se iz opice, imel te bode za bedaka. A govori mu o tej reči večkrat, se nazadnje navadi tvojih besedi, začne enako misliti in zmota je vanj zasajena. Neverska vednost skuša svoje moči z vsakovrstnimi pripomočki pomnožiti: z lepo mikavno besedo in pisavo, z laskanjem, s podobami, ki zaljšajo take spise, s tem, da neverni pisatelji nasprotnike grdijo, jim slabe namene podtikajo, češ, da jim za resnico ni mari, ampak za svoj dobiček itd. Vse to so prav krepke moči, ki marsikoga premagajo. Sploh reči: Moč učenega protiverskega slovstva je silna in ako ne bode katoliška cerkev sama gojila prave vednosti in je širila v slovstvu, utegnemo še veliko veliko škode trpeti. Kajti neumno je misliti, da je resnica sama na sebi že zmagovita; ne, ampak v poštev je treba jemati: število nejevernih knjig, njih mikavnost, razširjenost. Kot izgled mislimo si, da izda en pisatelj knjigo, ki dokazuje, da so vsi ljudje samo enega rodu, t. j. otroci prvih dveh starišev. Dva druga pisatelja pa opišeta lahko umevni in mikavni dve knjigi in dokazujeta, da ono ni res, ampak, da je bilo več začetnikov človeškega rodu. Zadnji dve knjigi imate v sedanjih razmerah več vspeha, kakor prva in zaradi tega zapeljete več ljudi v zmoto, nego jih prva pridobi za resnico. Zakaj? Naravni zakon je ta, da veča sila več stori. Neje-verca sta nakopičila v svojih knjigah več živih sil, nego verni pisatelj. Politični pregled. v Ljubljani, 19. junija. Notranje dežele. Goriški deželni »bor je v svoji drugi seji sprejel nasvetovani predlog, da se nemudoma odpošlje visoki vladi prošnja tikajoča se oproščenja kolekovine v vseh zadevah, ki so v zvezi s pogozdovanjem Krasa. Bazun finančnega odseka volila sta se po nasvetu dr. Tonklija tudi peticijski in pravni odsek. Voljeni so bili v finančni odsek: Viljem pl. Eitter za predsednika, župan dr. Maurovič, dr. vitez Tonkli, Ivan Gosser, Andrej Kocijančič, dr. Alojzij Eojc ia dr. Verzegnassi. — V peticijski odsek: Anton de Dottori za predsednika, Evgen baron Eitter, Josip Ivančič, Ignacij Kovačič, Eajmund Mahorčič, Matija Jonko in Del Torro. — V pravni odsek: dr. vitez Pajer za predsednika, dr. Abram, dr. Verzegnassi, dr. Nikolaj Tonkli, Franc Povše, Bernardelli de Dottori. Seja se je potem zaključila. V tretji seji isterskega deželnega zbora, storila sta novo izvoljena slovenska poslanca Spinčie in Križanac slovesno obljubo in sicer Spinčič v slo-vanščini Križanac v laščini, obe ste se brez ugovora poslušali in sprejeli. Kaka razlika med lani in letos! Lansko leto dvignila je slovanska beseda laške poslance kviško, kakor bi jih bil gad pičil, letos jo vže poslušajo! Nato so se prebrale razne peticije za napravo cest in drugih potrebščin. Volitve treh novih slovanskih poslancev, Antona Križanca, Alojzija Spinčiča in Slavoja Jenka se brez ugovora potrdijo. V imenu slovanske manjine oporekal je poslanec Laginja, da ne more odobraviti nikakor računa o desetinski zakladi za leto 1883 ker je krivičen. Laška večina ga je kljubu temu odobrila in sprejela. „Nadjam se, da univerza dijakom ljubezen do učenosti in domoljubno zavest vcepi, tako, da jozapustekakor dobri in zavedni Avstrijanci", rekel je cesarjevimi Rtidolf ob priložnosti svoje promovacije (imenovanja) za doktorja modroslovja. Kaj da se je lansko jesen in letošnjo spomlad na Dunajski univerzi godilo, je že do dobrega znano, kakošen proti-avstrijski duh ondi vseučilišnike nemške narodnosti, Schonererjeve dragonce, navdaja, naši čitatelji tudi že vedo in tjekaj merijo besede prevzvišenega cesarjeviča Eudolfa, kterega so ob svojem času gotovo v srce zaboleli škandali, ki so se na Dunajski „alma mater" vršili. Zarad tega tudi te zgoraj navedene pikre besede! Da jih ni rad izgovoril, smo prepričani, da jih je pa izgovoriti moral, sili nas verovati misel, da je bodočemu vladarju mogočnega podonavskega cesarstva pač dobro znan namer, ki si ga je današnja mladina veliko-šolska nemške narodnosti za smoter določila; in to je tista mladina, ki naj bo svoje dni, ko bo modri cesarjevič prevzel od svojega cesarskega očeta gospodarstvo v državi, njegova podpora in stebri, ob ktere naj se bo država naslanjala. Cesarjeviču Eudolfu je pač dobro znano, da se po tem potu, kakor so ga nemški Dunajski veliko-šolci nastopili, nikakor drugam ne pride, kakor naravnost v — Berolin in zarad tega tiste ojstre in pikre besede! Spomina vredno je pa tudi, da opozicijski listi, ki se vedno na vse usta usta hvalijo, da so zastopniki ustavoverstva, niti ne zinejo ne o prepomenljivih besedah bodočega avstrijskega cesarja, ktere so tudi nje globoko v srce zadele; kajti na poprusovanji Dunajske nemške ve-liko-šolske mladine imajo nemški liberalni in opozicijski listi ravno take zasluge, ako ne večjih, kakor državni poslanec, vitez Schonerer s plavicami, kakor bivši rektor Wedl in dekan Exner. Ker se prizadete čutijo, molče. Pri anarhistovski obravnavi v Gradcu na 17. t. m. bil je zaslišan anarhist Kleiner, ki je obdolžen, da je na anarhističnem shodu 19. aprila 1.1. predlagal umor avstrijskega cesarja. Iz odgovorov se ne izT6 nič novega. Priča Mossart, vodja zmernih socijalistov pravi, da so v Gradci anarhisti in radikalci vsi enaki. Se le ko je Peukert odšel, napravil se je razpor med radikalci in zmerno stranko. Graški radikalci, pravi priča, se ne vstraš^o nobene nepostavnosti, stranka njihova je pa silno pičla. Klei-nerju se tudi podtika, da je dva nevarna Dunajska anarhista, Eaucha in Jufičko prenočil. Priča Stocker izjavi se o Proneggu, da se je tedaj, ko je bila v Gradci ljustvena veselica, preril do cesarja, pa ni ničesar o kakem napadu omenil. Velik vtis je pa napravil prihod vodje okrajne sodnije iz Peldbacha, ki se je pri predsedniku oglasil, rekoč, da ima s saboj nekdanjega vojaka vojnih inženirjev, ki želi sodniji nekaj prav imenitnega razodeti. Takoj so ga zaslišali. Bivši vojak pripoveduje natanko in na prav vrjeten način, da je pred cesarjevim popotovanjem v Gradec nek Anton Sirani k njemu prišel in od njega zahteval, da naj pred cesarjevim prihodom spodkoplje železniški nasip in ga z dinamitom pod-suje, v ktero svrho mu je tudi več zabojev dinamita ponudil; on pa je ponudbo pismeno odbil. ^Kakor na Ogerskem sedaj volitve kažejo, zmagala bo zopet vlada se svojimi liberalci; priborila si bo pa z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, tako pičlo večino, kakor jo do sedaj še ni imela! Da pa ta dogodek ne bo Tiszini vladi slavnostnih pesmi skladal, ali morda celo do lavorikinih vencev pripomogel, je jasno ko beli dan, če tudi se bo vsled njega vlada še nekaj časa na krmilu obdržala. Kako dolgo, je se v^ da zopet drugo vprašanje. Morda le toliko časa, da novi državni zbor dokaže, ali se bo morda dala iz vseh, ali vsaj iz večjih in zdatnejih manjšin zvariti umetna večina, ki bi odtegnila liberalni Tiszini vladi svoje zaupanje in jo — prekucnila. Sicer je pa, odkritosrčno rečeno, jako malo nade, da bi se razne v opoziciji stoječe stranke zedinile v skupno celoto, ker zasledujejo preveč razne smotre, ter se jim pota preveč križajo. Neodvisna stranka, zmerna opozicija in protisemiti so si po večem le v tem nekoliko podobni, da vsi skupaj prav nič ne marajo za Tiszino vlado in njene napore. Glavni vzori so jim pa toliko različni, da jih pota, na kterih se sedaj nahajajo, ne bodo nikdar skupaj pripeljala. ^Največ je pridobila, kolikor se d4 že do sedaj trditi, stra^ka^n^emitov, ktere vsak član je grobokop za Tiszovo mTnTšlefstvo, in ta stranka je letos za celih 8 mandatov krepkeja, kakor je bila lansko leto. Saj pa tudi ni čuda. Toliko nesreče, bSde in solzd, kolikor so jih grabežljivi židje na Ogerskem provzročili, kliče nehote po maščevanji. Taki obupni klici oživeli so stranko antisemitov, ktera je lansko leto krvave poboje skoraj po celi Ogerski in skoraj bi rekli, židovsko preganjanje obudila. Da pri takih okoliščinah Tiszi in njegovi vladi, ki nezmerno za Žide skrbi, v novem državnem zboru ne bodo ravno rožice cvetele, je očividno. Tnanje države. Srhki kralj Milan je povabljen od našega cesarja k velikim jesenskim vajam ob reki dolenji Moravi med Dunajem in Požunom. Vaje bodo trajale kakih 10 dni meseca septembra. Kralj Milan je povabilo z vidno radostjo sprejel ter obljubil, da se bo vaj z večjim številom svojih štabnih častnikov vdeležil. Ruski listi srbsko postopanje nasproti Bolgarski odločno grajajo. „Mosk. Vedomosti" pravijo, da Bolgarska na zabavljivo pozivanje ministra Gara-.šanina pač ni mogla odločneje odgovoriti, kakor ravno je. Drugi bolj šovističnih misli pa srbsko napetnost še celo avstrijskem vplivu pripisujejo. Nam se pa zdi, da ruski listi stvari ne opazujejo iz objektivnega stališča, temveč iz strankarskega, iz stališča bolgarskega pokroviteljstva. Slaba bila, da bi ne smel soseda na odgovor zahtevati, ako mi njegovi ljudje na moj vrt v škodo hodijo. Tukaj ni treba nobenega vpliva od zunaj, temveč zdrava pamet mora vsakega podučiti, kdo je imel pravico zahtevati mir in kdo dolžnost taistega narediti, ali pa za njegovo ohranenje skrbeti. Zakaj letos nemški cesar ni šel v Wies-baden? Mnogo so si diplomatje prizadevali, da bi rešili to zagonetko, a ni se jim posrečilo. Zdaj pa je „Berolinski Tagblatt" vse obelodanil. V Elberfeldu so zaprli te dni žensko, hotečo zapustiti železnični vlak. Pred tedni že je naznanila ameriška policija evropskim, da se bo izkrcal v Evropi nekdo, ki bode imel 4 kovčke seboj, polne streljiva, da s tem usmrti cesarja Viljema v "VViesbadenu. Strogo so pazili na vse možke osobe po vsih lukah, a kdo bi si bil mislil, da se bo zlodej prikazal v ženski obliki. V Bremenu izkrcala se je pretekli teden ženska, ktera jo imela popisane 4 kovčke. V Elberfeld so jo pustili peljati se, da bi poizvedeli, kam da je namenjena. Tam pa so jo prijeli in gotovo se ji ne bode dobro godilo. Sivi nemški cesar pa je odšel po božji previdnosti smrtnemu udarcu. LaSkl nesramnosti, oziroma „irredentov-skemu" prizadevanji že zopet greben raste in potrpežljiva Avstrija zanašajoč se na hlinjeno prijatelj- stvo, ktero kraljestvo roparjev kaže, nič ne reče, temveč marsikaj potrpi — na svojo škodo. Kaj je treba molčati, če laški senator Trachio v Eimu čez Avstrijo javno zabavlja in jo poživlja; kaj je treba molčati, ako je laška vlada, ki se ne sramuje imenovati 86 avstrijsko prijateljico, na Turinski razstavi napravila lasten pavilon za izdelke »nerešene Italije", kjer nty bi Trst in Trident razkazovala, kaj znata in premoreta; kaj je treba molčati našemu zastopništvu v Eimu, ako se ondi skoraj teden za tednom ponavljajo Avstriji sovražne Oberdankove demonstracije v parlamentu in zunaj parlamenta! Vse to jasno kaže, da je bilo lansko leto vpitje o dobrih razmerah, ki so med nami in našimi črnogledimi sosedi nastale, gola sleparije, nič ko pesek v oči, da bila bi „irredenta" laglje po krtovo svoje temne namene izvrševala. Med Avstrijo in Italijo ni po-pred misliti na dobre, v resnici odkritosrčne prijateljske razmere, kakor kadar bodo na Laškem poslednjega „irredentovca" obesili, kar se pa menda ne bo kmalo zgodilo, kajti večina Lahov smatra svoje postopanje za narodno, toraj za vzvišeno nalogo. Da pa postopanje „irredente" ne zasluži druzega nego vešala, kaže nam vsako tudi najmanjše dejanje. Vsaka država ima paragraf v svojih temeljnih postavah, kteri se se smrtno kaznijo zagrozi vsem tistim, ki bi državo v vojsko pritirati hotli se sosednjo državo. Vprašamo le, ali ni vsak korak „irre-dente" na to obrnjen, da bi jeli topovi pokati med Laško in Avstrijo ? Ali ne kaže ona povsod skoraj da enakega sovraštva do svoje kraljeve rodovine, kakor sploh do vsake kronane glave in do našega cesarja pa še posebej, odkar je podpisal smrtno obsodbo Oberdankovo. Eadovedni smo, kako dolgo bo še to hlinjeno prijateljstvo trajalo? Laika že dolgo časa Francoze pisano gleda, kteri so v severo-zapadnem kotu Afrike v veliki deželi Maroko jeli nekaj meje popravljati, in Lahi mislijo, da ta francoska uredba marokanskih meja nič druzega ne pomeni, kakor priklop marokanske dežele k Algeriji, kjer so Francozi že dalje časa gospodarji. V tej misli je Lahe še bolj potrdil dogodek, da je 10. t. m. odplaval oddelek francoskega brodovja v Tanger, primorsko mesto v deželi Maroko nasproti angleške trdnjave Gibraltar na Špaujskem. To brodovje pač nima druzega pomena, kakor da bo z bronastimi ustmi govorilo, kedar bodo Francozi Maroko za-se zahtevali. Poslednji sicer trdijo, da jim še na misel ni prišla okupacija Maroka, temveč hočejo si edino le meje vravnati, kar jim Lahi tudi radi verujejo, vendar pa, pravi minister: Jako oprezni moramo biti; kajti francosko poželenje po razpro-strenji ob obalih srednjega morja je od dne do dne večje. Temu se morajo Lahi vstaviti, kajti nikdar ne smejo pripustiti, da bi si Francozi v srednjem morji svoje posestvo pomnožili v očigled Laške, ^eri mora pred vsem na tem ležeče biti, da se prosta mednarodna plovba ohrani po srednjem in atlantiškem morji in da se Italiji ravno pred nosom ne napravi novo afrikansko-francosko kraljestvo, ki bi ji danes ali jutri preglavico delati utegnilo. Velika služba ni vedno velika sreča. To bo posebno dobro občutil avstrijski poslanec v Carigradu, baron Calice, kteri bi sedaj že moral turško prestolnico zapustiti, ako bi bilo njegovo pre-meščenje od zamerljivih ljudi odvisno. Vsak ve, da je šel letos po velikinoči cesarjevič Eudolf s svojo gospo soprogo po Jutrovem do Turškega na potovanje. V Carigradu je pa mnogo takih ljudi, kakor povsod, ki bi bili radi povsod „zraven", in ki mislijo, da brez njih ničesar ne more biti, in ti so v Carigradu večinoma Nemci, kajti teh vse mrgoli ondi. Sitneži so se toraj nadležni obrnili do avstrijskega poslanca barona Caliceja za dotične k slavnostim potrebne vstopnice in druge take malenkosti. Baron Calice pa ni zamogel vsem vstreči in tako jih je nekaj ^obsedelo", da niso prišli k slavnostim. Ti „re-veži" so jeli maščevanje kuhati in so v nemške no-vine zlasti pa v „Norddeutsche Allg. Ztg." zatrosili vest, da bo avstrijski poslanec na turškem dvoru, baron Calice, prestavljen. Tako se delajo spletke in laži v političnem življenji. Izvirni dopisi. Trebnje, 6. junija.*) Včeraj, t.j. 5. t. m., je pri nas zjutraj med 9. in 10. uro nastala nevihta, ktera je po toči v naših vinogradih mnogo škode včinila, pripoveduje se, da polovico pridelka je vničenega. Pred binkošti je našel neki kmet med Vrhtreb-njem in Eepčem na neki njivi 470 komadov denarja iz srednjega veka, kteri je bil bržkone tedaj v veljavi, ter ga je nekdo pri tadanjih bojnih razmerah skril k neki skali in ga zaploščil se precej težko ploščo. Kmetu, kteri je izpod plošče rasteči češmin izkopaval, vsul se je denar pod noge, kterega je zdaj večinoma nakupil čast. gosp. Mirnski župnik Franc Jarc. Od Kolpe, 13. junija. Polemizirati s podlistkom v ^Slovenskem Narodu" žt. 127 in 128 ni prav lahko, kajti iz njega govori gola strast. Strast pa za mirno *) Prav po nesreči zakasnilo. Vrecin. in nepristransko razlago še nikdar ni bila sposobna, toraj tudi še danes ni, vsaj tako jaz mislim. Strastno je prezirati ves red jezuitski, krlvičiti ga namreč, da uči krivi res pogubljivi nauk: ^Finis sanctificat medium«. Saj po tem nauku bili bi ruski nihilisti, ko so cara Aleksandra IL zavratno napadli ia umorili, dobro delo storili. Njim se njegova vlada ni dobro zdela; hoteli, želeli so boljše vlade; zavratno umorili so postavnega vladarja, saj „finis sanctificat medium", da bi zaželeno dosegli. Zatožen je ves red jezuitski, da je dopustil izhajati omenjeno Busenbaumovo knjigo. Strast je odrekati katoliškim bogoslovcem zmožnost, da bi mogli omenjeno knjigo prav presoditi. Nepošteno in brez ljubezni, jim ne priznavati resnicoljubnosti toliko, da bi hoteli opozoriti izdajatelja one knjige na omenjeno napako. Krivica godi se sv. katoliški cerkvi, ker ji ta podlistek odreka poklic, soditi o zdravem nauku morale ali nravnosti, ki ima od Jezusa naravnost povelje, učiti vse narode, voditi jih po poti zveličavnega nauka do časne in še bolj do večne sreče. Tako spoznanje, ki izvira iz onega »Narodovega" podlistka sili v glavo sumnjo, da dopisniku ni mar za resnico, mu ni mar za pravo razlago omenjenih besed, ampak on hoče ogrditi v prvi vrsti red jezuitski, v drugi vrsti ali tudi v prvi kakor hočete sv. katoliško cerkev samo. Popolnoma framasonsko in neverno je, ako kdo misli, da sv. cerkev nima zmožnosti ali pravice soditi o knjigah, o njihovi moralični vrednosti sploh, posebej pa še o knjigah, ki so njene, kakor je ta Busenbaumova knjiga. Podlistek dalje podtika Jezuitom vse hudo, vse slabo, dobrega nič, kajti kaj se more pričakovati dobrega od človeka, od reda, ki uči: „Quid ni non ' nisi veniale sit, detrahentis auctoritatem magnam, tibi noxiam, falso crimine elidere?" Na vislice ž njimi! hujši so kakor nihilisti; nevarniši nego ko-munardi! Jaz nisem poklican presojevati omenjene knjige, posebej še Busenbaumove; to naj store oni, ki so v to postavljeni. A vendar se drznem površno ogledati si stavek tako, kakor ga tiskanega berem v »Narodu": »Licet etiam, saltem in foro conscientiae custodes (praecisa vi et injuria) decipere, tradendo v. g. cibum et potum ut sopiantur, vel procurando ut absint, item vincula et carceres effringere: quia cum finis est licitus, etiam media sunt licita". — »Narodov" podlistek trdi:--»Ves odstavek pač očitno priča, da so zadnje besede — za nas ravno toliko merodajne — očitno izrečeno načelo, ki ima prve besede »Licet do eflFringere" opravičiti. Načelo je samostalno izrečeno kot neovržna resnica, za to pa stoji pred besedico quia tudi dvopičje. Na to navaja še druge izdaje, v kterih se ta stavek ravno tako bere. Vse to je le svojeglavna trditev, kajti g. dopisnik kot učenjak bi moral vedeti, da je v učenostnih knjigah navada in postulat vede, da se načelo ne sme navajati poprej za potrditev in dokaz kake druge razlage ali trditve, dokler ni spričano s temeljitimi in neovržljivimi dokazi, da je resnično in pravo, toraj res načelo. V kteri knjigi in kje pa Busenbaum temeljito dokazuje in kako, da je res, da licita sunt media, dum finis est licitus, od tega nam »Narodov" pod-listkar nič ne pove. On le imenitno z debelimi črkami zapiše vhlapnjeni stavek. A na tako dokazovanje mi učenci njegovi ne moremo reči: Slava! ampak slama! Naj sodi nepristranostI Nasledek je, da ove besede niso načelo, ampak v tesni zvezi s stavkom, pri kterem se nahajajo, in da le samo za ovi stavek pomen imajo. Kaj pomenijo besede: praecisa vi et injuria? Jaz ta ves stavek tako razumem: Človek je v popolnem posestvu pravic, on si je v svoji vesti prepričan, da svoje prostosti s svojim zadolženjem ni zapravil, pa so ga v ječo vrgli. Tega me uče besede: praecisa vi et injuria. Ako sem se pregrešil zoper kako postavo, potem ne smem skušati, kako da bi ušel, ker sem z zoperstavnim svojim dejanjem zgubil pravico do prostosti svoje in sem v svoji vesti zavezan pestavi zadostovati, sprejeti zasluženo kazen, ktero postava za moj prestop tirja. Ako zaslužene kazni nečem sprejeti, s tem krivico delam postavi in se spozabim, pregrešim nad postavno gosposko, ktera me je po postavi, po pravici obsodila, in nad čuvaji, kteri le svojo dolžnost spolnujejo, ko me čuvajo, če skušam uiti. Busenbaum me uči, da ne smem uiti iz ječe, ako sem jo zaslužil, ne smem s tem krivice delati postavi, ne pregrešiti se nad gosposko, ki po postavi sodi, ne nad čuvaji, ki me po svoji dolžnosti varujejo, ker pravi: praecisa vi et injuria. Namen pač tukaj ni napčen: finis est licitus, če hrepenim po prostosti, do ktere popolno pravico imam pred Bogom in pred ljudmi. O Busenbauml jaz vidim, da me učiš popolne vzvišene krščanske ljubezni do svojega bližnjega v tem stavku! Ti praviš mi, da se v svoji vesti ne pregrešim, ako svoje čuvaje s tem, da jib nekoliko napojim, pripravim na to, da posp^, alipa če storim, da odstopijo, odidejo, ti praviš, da smem razlomiti verige in zapahe, kteri me po nedolžnem vklenjenega drže, vse to samo zato, da svojo protost, do ktere popolno pravico imam, zopet dobim. Nič žalega tudi varhom ne smem storiti nikakor ne na duši ne na telesu iz tega namena, da bi svojo pravično prostost zopet dosegel. Varhi bi se sicer ve-doma ne bi smeli vpijaniti, pregrešili bi se. Ali če bi jim jaz naklonil nalašč močnejšega, dobrega in neškodljivega vina zato, da bi malo zaspali, jaz pa ušel, mislim, da bi tudi „Narodov" dopisnik mene zato še ne imel za hudodelnika. Pač bi vsak čudno gledal, ako bi ga po nedolžnem v ječo vrgli, in celo »Narodov" podlistkar bi v takem slučaji hvalil Bu-senbauma za podeljeni poduk. V razpravo ovega stavka, ki Jezuitom podtika, da uče najgrši in ostud-niši način obrekovanja, obrekovanje iz sebičnosti, se jaz ne spuščam, naj stori to spretniše pero. Obžalujem jaz le, da se v slovenskem časopisu tako pohujšanje nahaja. Nasledek zna biti, da bo kakšen nepremišljen bralec vsedel se na limance, začel po nedolžnem še bolj Jezuite mrziti, prezirati in zaničevati njih spise, v svojo največjo dušno škodo začel brati še bolj slastno spise sovražne Jezuitom, t. j. protestantske, liberalne, brezverne in morda tudi nemoralne. Na vesti ga ima preučeni podlistkar „Narodov" ! P. O. Iz Kremsa, 17. junija. Nikoli naj se staršev pazljivo oko ne odvrne on mladine. Naj svojih otrok ne odvračajo samo od razujzdanih društev, ampak naj pazijo tudi, da mladež v krčme ali na druge veselice ne zahaja, ktere ne okužijo samo duha, ampak pokvarijo tudi telo nedorastle mladine. Kar se človek mlad navadi, tudi star dela, mu je v slednjih letih kakor železna srajca. Poročal sem tekočega leta, da se je tukaj Eirchbergska okrajna sodnija potegnila za odvračanje šolske mladine od pohujšljivih javnih razveseljevanj in postopanja po krčmah. Omenil sem takrat nekih zadev, ktere bi se lahko odvrnile tudi v naši dragi domovini; oddaljen od domovine ne morem od tega v posebnem govoriti — bodem molčal toraj. Danes pa vam naznanim ukaz okrajnega glavarstva Korneuburškega, kterega sem nedavno bral. Glavarstvo političnih zadev ukazuje namreč vsem podložnim uradom, da naj skrbe, da se slaba razvada (Unfug), da se šolski otroci po dnevi in o večerih pri plesih po gostilnah potikajo strogo odvrača in tistim krčmarjem, ki to trpe, nemudoma godbeno dovoljenje odvzame. Nadalje prišel mi je tudi v roke razglas policijskega predsednika na Dunaji v teku tega meseca, kteri se glasi: Eesnica je, da se po prodajalnicah, na očitnih naznanilnih tablah itd. pogostoma podobne predstave (bildliche Darstellun-gea) nahajajo, ktere s svojimi nesramnimi slikami, lepo vedenje (Sittlichkeit) in sramežljivost grozno kvarijo. 0. kr. policijskim komisarjem se naroča, da naj na to dobro pazijo, in če treba, kazen v smislu § 516 kaz. post. nalože. V teh zadevah in v ravnanju zoper to nespodobnost naj se sem poroča." Dobro bi bilo to postopanje tudi proti pohujš-Ijivim osebam, da prestojijo svojo kazen pred svetom; da jim bode znabiti zanešena večna kazen! Y svetem pismu res stoji: „Pohujšanje sicer mora priti, toda gorje človeku, po kterem pohujšanje^pride". Gotovo pa tudi „gorje" vsem, kteri pohujšanje dopuščajo, spregledujejo, še celo vanj napeljujejo. Krščanski očetje, matere se vam mar vest nič ne oglaša? Jaz mislim, kar oko ni videlo, tega tudi srce ni poželelo. „Kdor ima ušesa, naj posluša." Tukajšnjo škofijstvo Šentpolitovsko (St. Piilten) obstoji že od 1. 1784, praznuje toraj letos stoletno slavnost. Pri tej priliki izdali so imenik vseh družnikov duhovnega reda, kteri so med temi stoleti v tej žkoliji službovali. Ta knjižica je razdeljena v štiri oddelke, in sicer obsega 1. vrsto škofov in korarjev, 2. župnikov in duh. pomočnikov po dekanijah, 3. redovnikov in 4. dušnih pastirjev po učilnih napravah. Knjižica, ktera obsega 300 strani, so dobiva tukaj po 1 gld. 50 kr. Rožanski. Domače novice. (Birma bo v Ljuhljani) v nedeljo 13. julija; birmovali bodo premilostni škof Tržaški dr. Janez Glavi na. Naslednje dni pa bodo gg. bogoslovcem delili višje redove. (Duhovne vaje ali eTtserdcije) se bodo pričele 18. avgusta popoludne. Vodil jih bo že znani govornik preč. o. Kari Hanner. (Položnost presv. Srca Jezusovega) v nunski cerkvi prične se jutri zjutraj s slovensko pridigo, ktero bode imel preč. gosp. katehet A. Kržič, popoludne ob šestih pa z nemškim ogovorom, in skozi vso osmino, ktero bode vodil preč. oče K. H U n n e r. Bog daj obilo sadu! (Umrl je) včeraj zvečer ob 9. uri č. g. Luka Hiti, bivši dolgoletni katehet in šolski vodja v Vipavi, v 52. letu svoje starosti. Pogreb bo v soboto 21. t. m. ob 9. uri zjutraj; osmina pa na 26. t. m. E. I.' P. (Dnevni red seje mestnega odbora), ktera bode v petek 20. dan juuija 1884. leta ob 6. uri popoludne v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. 2. Finančnefi^a odseka poročilo a) o pozivu na konferenco, kterd bode v 26. dan t. m. na Dunaji zaradi nasledkov podržavljenja železnic glede deželnih in občinskih priklad; b) o privatnih prilogih nabranih za gradnjo Beseljeve ceste. 3. Stavbinskega odseka poročilo o stavbenski črti za novo gradnjo V. Majerjevih hiS na sv. Petra cesti. 4. Policijskega odseka poročilo a) o mestnega magistrata naredbah glede novega tržnega reda živinskim semnjem v Ljubljani; b) o Ljubljanske požarne brambe nasvetu, naj se odpravi trobentanje prodajalcev premoga. 5. Šolskega odseka poročilo a) o donesku k stanarini šolskega vodje Andreja Praprotnika; b) o mestnih učiteljic Ernestine Kernove, Fridrike Konscheggove in Emilije Guslove prošnjah za petletnice; c) o mestnega učitelja Antona Razingerja prošnji za petletnico. 6. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samo-stalni predlog, naj se ponovi prošnja do c. kr. priv. južni železnici vodstva zavoljo vpeljave tour- in re-tour-listkov. Naposled tajna seja. (Ogenj) nastal je danes popoludne okoli 3. ure pri Fischerji v „Zvezdi" v neki sobi. Gasilci so pritisnili in pogasili. (Predrena stava.) Te dni je stavil nekdo s svojim prijateljem s prva za pet, pozneje za dvanajst litrov vina, da pride iz Ljubljane, t. j. od bolnišnične cerkve v Št. Vid nad Ljubljano, peš brez vsake podpore v 35 minutah. Eno miljo dolgo pot prehodil je v 39 minutah, toraj stavo zgubil. Škoda le za pljuča brzonozega slovenskega Ahila. Mi smo veseli, ako si moremo tako že kratko življenje podaljšati, nekteri pa vedno iščejo sredstev, kako bi si življenje skrajšali. (Danes) ob 6. uri bo pokopan g. Oton čuber pl. Okrog, c. kr. vladni oficijal. V torek je bil še popolno zdrav, ko popoludne malo zadremlje po svoji navadi, ga zadene mrtvoud ter preseli na drugi svet. (Platane.) SI. mestni magistrat opozoruje se na nevarnost, ktera preti novonasajenim platanam na cesarja Josipa trgu. Lepo so se porasle in dobro napredujejo. Se ve, da koli, na ktere so privezane, pa ne hot6 rasti, ne vem zakaj; dobro bi pa bilo, da bi rastli, če ne se bodo lepim dreveščkom polomili vrhovi. Skoro do vrha so privezani in dobro zadelani. Veter močan, deblica šibka in naslanjajo se v pravokotu upognjene na ograjo. Kakov bo konec, ni težko uganiti. Naj toraj gleda mestni nadzornik, da ne bo treba kmalo novih drevesc saditi. (Nova priJcuha) kakor krompir, fižol v stročji in grah dobivajo se že v obilni meri in nikakor ne prenapetih cenah na Ljubljanskem trgu. (Železnico) po Savinjski dolini pričela bodeta v kratkem trasirati podjetnika Klemencijevič in Demuth. V Celji se bo pri dotični obravnavi določilo, ali se bo železnica tudi dalje potegnila ali ne. (Trtna uš) se je baje pokazala v Veliki Dolini pod Čatežem, kakor poroča popotni učitelj g. Pire v nekem telegramu do slavne vlade. Bog obvaruj naše vinorejce te šibe in nadloge. (Na Orintovcu) bodo 21. t. m. odprli hišo, odločeno hribolazcem za počitek. Dobiva se tam pivo, vino, čaj in kava. (Gradslce toplice) na obalih jadranskega morja odprle so so 15. t. m. (V c. Icr. rudniškem gledališči v Idriji) bodo v dan 21. junija 1884. 1. k rudarskemu prazniku sv. Ahacija predstavljali čitalniški diletanti: „Bob iz Kranja". Vesela igra s petjem v enem dejanji, in „Damoklov meč". Burka v enem dejanji. Kasa se odpre ob 7. uri. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Lože 30 kr. Sedeži 20 kr. Stoječi gledalci 10 kr. K obilni vdeležbi vabi najuljudneje odbor. (Požar.) Potniki, ki so se s sinočnim gorenjskim vlakom v Ljubljano peljali, so videli velik ogenj nekje ob Savi pod Kranjem proti Smledniku. Nekteri 80 menili, da vtegne biti vas Breg. (Toča) je hudo pobila vinograde okoli Ljutomera, kakor „Slov. Gospodar" poroča. — Hudo leto je letos v resnici. Komaj se zbere nekaj oblakov skupaj, in že se vsuje toča da je strah in groza. Veliko zlate nade vničila je že po Kranjskem, nič manj pa tudi pri naših sosedih po Koroškem, Štajarskem in Primorskem. Saj ga skoraj ni dneva, da nam bi ne dohajali žalostni dopisi z naznanilom: „Vse nam je toča pobila! Vino, sadje, ozimna in jara setev, vse je proč!" (Zastava 62. vojašlcega peš-poUa) bila je včeraj, kakor se nam iz Gorice poroča, tam blagoslovljena. Cesarico kot botro nadomestovala je žena polkovnika Androvskega. Predsinočnjem razsvetlili so grad in včeraj zjutraj bila je budniea po mestu. Cerkvena slovesnost se je vršila zjutraj ob devetih popoludne pa so imeli oficirji skupen obed. Ko so se vršile napitnice, pokali so na gradu topovi. Eavno takrat razlegalo se je po Gorici cerkveno zvonenje nadškof Zorn so se namreč peljali v Komen na Krasu na prvo cerkveno vizitacijo in birmovanje. (DrSavni poslanec Schmiderer) je sklical v soboto pred sv. Eešnjim Telesom v Mariboru shod nemških liberalcev, da se pomenijo glede prihodnjih volitev v deželni zbor. če tudi so se povabila tako rekoč kar vsipala po vsih krajih, se vendar na te Schmidererjeve limance ni več vglilcev vsedlo, kakor nekako dvajset, in še to so bile osobe večinoma brez vpliva in veljave. Ker se pa o takih priložnostih nekaj vendar le mora govoriti, dajali so si tudi ondi zbrani liberalci medsebojno pogum glede bodočih volitev. Posebno so pa trdno sklenili, da nikakor ne bodo trpeli, da bi se pri volitvah duhovščina med volilce mešala in tako kmeta begala (ter na nastavljene limance ga opozorovala). V nedeljo se je peljal Schmiderer na Eačje, kjer je zopet cipe lovil, pa menda tudi ni kaj prida opravil. Kmetom, trdnim Slovencem, obetal je napravo lepih in dobrih cest, ako ga volijo in še več drugih lepih reči. (TrgovinsJca in obrtna zbornica.) (Dalje.) B. Eefakcije za pošiljatve žaganic in žaganega lesa. Tako so se objavile za pošiljatve žaganega lesa iz Selzthal-Trst naslednje cene: pri 400 vozovih 85 gold. „ 600 „ 80 „ n 800 „ 75 „ Selzthal-Ljubno-Trst = 511 kilometrov, Selzthal-Ljubljana-Trst = 517 kilometrov. Po teh prednostih trpijo vsi trgovci z lesom in lastniki gojzdov v Kranjski in Koroški škodo, ker ta zel6 nizka vozarina na železnici za ono lesovje pro-vzroči takoj slabo kupčijo na Tržaškem jesnem trgu. Koroške postaje od Trbiža više, morajo za mnogo manjšo oddaljenost plačevati višjo vozarino, in Kranjske postaje za veliko krajše proge plačevati isto vozarino. Trgovci z lesom v Trstu tožijo, da se s tako refakcijo pri 800 vagonih vstanovi za prednostno firmo monopol, ker more taka prednostna firma, ktera ima tam svoje žage in je sklenila z državo pogodbe, da sme sekati les, veliko množino iz Selz-thala dobivati; drugim firmam je to nemogoče, in tako ne more žaganega lesovja, ki je eventualno še pri Selzthalu ali na Gizelini železnici, nihče drug kupiti nego prednostna firma. Tržaški trgovci z lesom želijo, da bi se refakcija napravila splošna in bi ne bila navezana na toliko množino. Producenti iz Kranjske, Koroške in južne Štajarske, kteri svoje izdelke na trg v Trst privažajo ter morajo s prednostno firmo tekmovati, odločno želijo, da bi se take prednosti odpravile ter upajo, da se bode to zgodilo, ko preteče čas, do kterega so dane te prednosti. C. Južno-severno-avstrijsko-ogerska železniška zveza. V to zvezo so se vzprejele postaje Trst, Gorica, Zagrad in Eeka, v tem, ko se je za Ljubljano-Ljubno, češki .zvezni promet, tarifa z dne 20. nov. 1888 napravila. Razloček med podstavki vozarine za Gorico-Trst in na drugi strani za Ljubljano na in s čeških postaj je neki tako znaten, da bi so marsiktero blago ceneje v Ljubljano pripeljalo, če bi so najprej v Trst in potem iz Trsta nazaj poslalo v Ljubljano, vsled česar so trgovci in obrtniki v Ljubljani na škodi ter trdijo, da bodo primorani svojo industrijo, oziroma trgovino preložiti na bolj oddaljene postaje Gorico in Trst. Porcelan, lončenina, steklo vsako vrste n. pr. iz Hajde v Gorico ali v Trst velja 3 gold. 28-4 kr. za 100 kilo, iz Hajde v Ljubljano pa 4 gld. 84-3 kr. za 100 kilo, soda velja baje 2 gold. za 100 kilo več v Ljubljano, kakor v Trst ali Gorico. Vse manu-fakturno blago se pošilja v Trst in v Gorico mnogo ceneje, kakor v Ljubljano. Posebno se čujejo tožbe o železniški vozarini za sladkor; trgovci trdijo, da ne morejo vzdržati tekmovanja nasproti trgovcem v Trstu in v Gorici, ker se sladkor za 30 do 60 kr za 100 kilo ceneje pripelje v Trst, Zagrad in Gorico, kakor na 160 kilometrov bližjo postajo Ljubljano. Ker se bodo za zvezne postaje dale še večje prednosti, bode ta razmera pozneje še slabejša. Kanditna tovarna A. Tschinkelnovih sinov v Ljubljani dobiva sadje iz Gorice in Vipave, sladkor pa iz češke; ker so v Gorici jednake tovarne, ktere pa imajo sadje kar doma, sladkor pa iz češke mnogo ceneje dobivajo, je te tovarne dalnji obstoj v nevarnosti, ter izrekla je že, da bode primorana delovanje v Ljubljani opustiti ter je preložiti v Gorico. Ta tovarna razpošilja svoje izdelke večinoma na Dunaj in na Gesko, posebno mnogih zmletih fig na Češko. Kranjska bila je tako nesrečna, da je vsled ne-jednake uporabe tarif in tarifnih prednostij izgubila velik del svoje industrije, osobito mlinarske industrije. Trgovina in industrija potrebujete nekove stabilnosti, da se razvijete; spremenljivost tarif in nejednako-merna njih uporaba omajeta podstavo industrije, toraj se v Avstriji sploh želi, da bi se železnice podrža-vile, ker se pričakuje, da bi potem nastala stabilnost tarif ter bi se uvaževali vsi interesi. Na prošnjo mnogih lastnikov žag, tovarn za lesovino in netila je poročevalec stavil v državno-železniškem svetu naslednje vtemeljene predloge: L „Slavno c. kr. ravnateljstvo se prosi, da bi delalo na tako spremeno reformne tarife pri avstrijsko-ogerskih železnicah, da bi se surov, neobsekan les (oblikovec) do dolgosti voza in krajniki uvrstili v razred C." Med razlogi k temu predlogu je med drugim rečeno, da reformna tarifa iz 1. 1876 uvršča samo les za kurjavo v razred C, oblikovce pa kakor izdelke iz njih uvršča v posebni tarif IL Ta razredba ne ugaja vsem nazorom o umnem tarifovanji. (Dalje prih.) Razne reči. — v Parizu je bilo pretočeno leto zaprtih 26.298 ljudi. Zmanjšalo se je število od 1. 1882 za 159. Četrtina prijetih so recidivisti, to je taki, ki so bili že prej radi kake pregrehe pod ključem. Največ jih je grešilo s tatvino, namreč 8997, proti nravnosti 623; morilcev je 143, in nočnih tatov 114. — Ljudstvo v Belgiji se je v 50 letih pomnožilo za skoro 2 milijona; takrat jih je namreč bilo 3.785.000, zdaj jih je pa že 5.520.000. Vsako leto se jih je toraj 85.392 več rodilo ali jih od drugod prišlo, kakor pa umrlo ali izselilo. Na enem kvadratnem kilometru stanuje tam 187 ljudi, na Angleškem isto tako, na Nizozemskem 126, v Italiji 99, na Nemškem 83, na Saksonskem 198, v Avstriji (z Ogrsko) 73, na Francoskem 70, na Portugalskem 51, Španskem 29, Euskem 16, in v Zedinjenih državah severne Amerike 5. Flamski govori v Belgiji 2.479.747 ljudi, francoski pa 2.237.867, oba jezika pa 420.339, nemški 41.046, nemški in francoski 35.821, vse tri jezike pa 13.410 ljudi. — Zračna stanovanja imajo brez dvoma v Novem Jorku, kjer so hiše 80—145 čevljev visoke in imajo 8—10, da, še celo 15 nadstropij. Ker je ondi zemlja draga, so pa toliko bolj v zrak zidali. Društvo ognjegascev se je sicer že davno izreklo, da je nemogoče višje nego 55 čevljev ogenj gasiti, pa navzlic temu so postavili poslednji čas 105 tacih hiš ali bolje rečeno stolpov, izmed kterih jih je 66 za stanovanje pripravljenih. Nedavno je bil predložen stavbenemu uradu načrt hiše, ki bo 182 čevljev, visoka, s streho pa še celo 222. Kdor bo stanoval v najvišjem nadstropji, gotovo ne bo imel vzroka, pritožiti se zoper vlažnost. — Ali je mohamedanom kadenje tobaka dovoljeno? Neki znamenit derviš v Afganistanu trdi, da je v koranu tobak prepovedan. Emir skliče konferenco prvih razlagalcev korana in jim naroči naj reč preiščejo. Ako se dervišova izjava ne potrdi, mu bo dal emir glavo odsekati. Ker je pa emir sam strasten častilec tobaka in je med razlagalci korana, ki so poklicani v konferenco, več nego večina tobakarjev, se ima nesrečen derviš po pravici bati, da se mu kaj posebnega ne zgodi. — Kako se sprejme poročilo o smrti. Neki nemški list je priobčil zbirko zanimivih rekov, s kterimi se v posameznih deželah sprejme poročilo o smrti. Na Francoskem prašajo: „Koliko je bil star?" V Ameriki: „Bog ga vzemi, na zadnje je vendar umrl!" V Italiji: „Revež!" Na Ruskem: „Zdaj je srečen, se mu vsaj ni treba več truditi!" Na Nizozemskem: „Koliko premoženja je zapustil?" Na Angleškem: „Ali je zavarovan?" Na Nemškem: „Kaj mu je pa bilo?" Pri nas Slovencih pa: „Bog mu daj večni mir", in to je menda še najbolje. — Izvrsten odgovor. Duhovnik se je peljal po železnici v vozu, kjer je bilo več mladega ljudstva in tudi nekteri mladiči, ki so se žnjim norčevati hotli. Eden izmed njih praša poleg sebe sedečega duhovnika: „Zakaj so v Jakobovih sanjah angelji po lestvi stopali, ko so imeli vendar močne peruti in bi lahko kar splavali v nebo?" Duhovnik mu mirno odgovori: „Brez dvoma je angelj malo prej peljal velik transport brezvercev v pekel in si je tam — v peklenski vročini, kar si lahko mislimo, peruti osmodil". V vozu je nastala smrtna tihota. — Velikost morja. Atlantiški ocean ima 79.721.274, indiški ocean 73,325.872 in južno morje 161.125.673 kvadratnih kilometrov. Površina vseh treh glavnih morij torej znaŠa 314.172.819 kvadr. kilometrov. Severno ledeno morje meri okoli 15.300.000 kvadr. kilometrov srednje južno azijsko morje okoli' 8.15 milijonov, sredozemsko morje 2.885.522, baltiško morje čez 400.000, rudeče morje okoli 450,000 kvadr. kilometrov itd. Vsa morska površina meri 374.057.912 kvadratnih kilometrov, površina suhe zemlje pa le 136.056.374 kvadratnih kilometrov. Teleg:rami. Dunaj, 19. junija. „Times" prinaša novico, da Turčija zahteva, naj se Egipt zasede s turškimi vojaki v zvezi z evropejskimi posadkami. Dunaj, 19. junija. „Hava8" poroča: Opravništvo Oambodše v zadnji Indiji izročilo se je vsled pogodbe Francozom. Zagreb, 18. junija. Semkaj je dospel minister Kallay in sekcijski sovetnik Asboth; odpotujeta še danes preko Siska in Novega v Bosno. Pot ju popelje preko Bihača, Banja-luke in Travnika v Sarajevo. Ministra spremljal bo hrvaški poslanec Gjurkovič. Sofija, 18. junija. Volitve imamo in pretepe. Do sedaj je voljenih 54 liberalcev, 11 konservativnih, 20 radikalcev in 22 Turkov. Iz 50 krajev se izid še ne ve; v štirih krajih se volitve niso zamogle vršiti, ker so se volilci tako hudo pretepah med saboj, da so enega ubili, več jih je hudo poškodovanih obležalo. Bukreš, 18. junija. Parlament je sprožil, senat in kamora sta pa skoraj soglasno potrdila misel, da se kraljevi družim civilna lista (dohodki) poviša. V ta namen izročili so kroni 12 državnih zemljišč, ktera vse skupaj več nego 700.000 frankov na leto donašajo. Beroiin, 18. junija. Cesarjevič je imenovan predsednikom, Bismark podpredsednikom državnega zbora. Članov ima državni zbor 71; med temi je 42 državnih uradnikov in častnikov, 3 učenjaki, 6 duhovnov, 10 veliko-posestnikov in 6 obrtnikov. Bruselj, 18. junija. Nove volitve za senat bodo 8. julija. Kamore sklicale se bodo na 22. julija. Umrli so: 17. junija. Gabrijela Puchler, zasebnica, 40 let, Mestni trg št. 19, jetika. — Ana Cesar, delavčeva hči, 6 dni, Pred prniami št. 27, božjast. — Oto Zhubcr pl. Okrog, umirovljeni deželne vlade ofieijal, 59 let, Rimska cesta št. 20, kap. — Franc Tomee, krčmar, 43 let, sv. Petra cesta št. 3, kronična pljučna tuberkuloza. 18. junija. .Jožef Vičič, računski vodja, 49 let, ulice na Grad št. 12, jetika. v bolnišnici: 16. junija. Marija Fajfar, delavčeva hči, 1 leto, Bronchi-tis aeuta. 17. junija. Marjana Fajfar, delavčeva žena, 46 let, oslab-Ijenje moči. — Matija Zornik, gostač, 70 let, oslabljenje v starosti. Tujci. Ift. junija. Pri Mallči: Miss Sarali F. Carte, zasebn,, iz Angleškega. — Frančiška Schriitter, z Dunaja. — Meibusch in Schulz, trg. potovaleca, z Dunaja. — Viktor Bojardi, e. k. računski nadzornik, iz Gradca. — Božidar Kessler, zemljemerec, iz Celovca. — Henrik Krausenek, trgovec, iz Trsta. — Frane Ibcunig, kontrolor, iz Ljubljane. Pri Slonu: Franc Sans, trgovec, z Dunaja. — Pipan in Venezian, trgovca, iz Trsta. — David in Adolf Eisenstiidter. — A. Altena, tovarnar, iz Remscheida. Pri Bavarskem dvoril: Oton Jokuš, stavbar, iz Zagreba. — Anselm Muri, kupč. lesa, iz Jezera. — Frid. Breindl, zemljemerec, iz Ljubljane. ]>unaj8ka borza. (Telegrafično poročilo.) 19. junija. Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 45 kr Sreberna...... „ . . . . 81 „ 25 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 102 „ 20 „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ 70 Akcije avstr.-ogerske banke . . . 858 „ — „ Kreditne akcije . . . .160 gld. 306 „ 30 „ London.......121 „ 90 „ Srebro.......— „ — „ Ces. cekini . . . . . . . 5 „ 76 „ Francoski napoleond......9 „ 67 „ Nemške marke.......59 „ 55 „ Od 18. junija. Ogerska zlata renta 6% . . . . 122 „ 50 „ „4% . . . . 91 „ 80 „ papirna renta 5% . . . 88 „ 65 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 110 „ 40 „ „ Liinderbanke.....100 „ 40 „ „ avst.-oger. LIoyda v Trstu . . 564 „ — „ „ državne železnice . . . . 316 „ 10 „ „ Tramma.v-društva velj. 170 gl. . . 218 „ 50 „ 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 125 „ 25 „ „ „ „ „ 1860 . 500 „ 135 „ 25 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 168 „ 75 „ ...... 1864 . . 50 „ 168 „ 75 „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 175 „ 75 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ 50 „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ 19 „ — „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 107 „ 60 „ „ „ Ferdinandove sev. „ . . 106 „ 25 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ 50 „ t Tužnega srca javim, da je velečastiti gospod LTJK^ HITI, duhoTuik T pokojl, včeraj ob 9. uri zvečer po dolgotrajni, mučni bolezni v 52. letu svoje starosti, previden s ss. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v soboto, 21. junija, ob 9. uri zjutraj, osmina pa 26. junija v farni cerkvi sv. Štefana v Vipavi. Blagi ranjki bodi priporočen v pobožno molitev. V Vipavi, 19. junija 1884. Matija Erjavec, dekan. Lepa hiša v prijazni vasi Cerklje na Gorenjskem, poleg cerkve, pripravna za trgovino ali krčmo, posebno bi pa ugajala onemoglim duhovnikom, z 1 oralom vrta, se prodaja s prav vgodnimi pogoji. Tudi se daje v najem na več let, več oralov travnikov, njiv in