Leto VI . Štev. 152 (1840)
PHMOnSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST. petek 29. junija 1951
Cena lir 20
Znižanje cen
v Istrskem okrožju
Urad za cene pri Svetu za blagovni promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora je izdal pred dvema dnevoma odločbo o znižanju cene kruha v -prosa prodaji. Kruh iz bele moke, ki so ga do sedaj prodajali na drobno Po 60 din za kg, se je pocenil za 20 din, kruh iz enotne moke pa bodo prodajali po 34 din za kg. Kov e cene bodo stopile v veljavo s 1’ julijem.
Novi odlok, ki tako občutno zmanjšuje ceno najvažnejšega in najbolj vsakdanjega prehrambenega artikla, prihaja prav v času, ko stopa naša trgovina in sploh vse naše gospodarsko življenje v novo razvojno stopnjo po smernicah ljudske oblasti.
Na začetku sezone češenj in zgodnjih pridelkov je bila izdana odločba, ki je sprostita tržišče sadja in zelenjave s tem, da je odpravila uradno določanje cen teh pridelkov. Pred žetvijo je prišla nova odločba, ki je odvezala naše kmete obvezne oddaje žit in je tako odprla tudi tem pridelkom pot do svobodnega tržišča. Sedaj pa imam0 pred seboj najnovejšo odločbo, ki določa nove, mnogo nižje cene kruha V svobodni prodaji.
Vsi navedeni ukrepi dovolj pojasnjujejo linijo, ki j0 je ljudska oblast nakazala razvoju našega gospodarstva, zlasti pa preskrbi delovnih množic z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Navedli smo hkrati vse tri odloke, ker so v medsebojni zvezi in ker stremijo zg istim ciljem: zboljšati življenjski standardi naših delovnih množic s stalnim nižanjem cen, z vedno večjo količinsko in kakovostno proizvodnjo.
Istrsko okrožje je prehodilo od osvoboditve do danes še tri razvojne stopnje. Najprej smo imeli strogo kontingentiranje blaga, ker ga je bilo malo in ker je bilo treba skrbeti najprej za najnujnejše potrebe prebivalstva ter za prv0 gospodarsko izgradnjo. V začetku leta 1948 pa smo premagali že Prve težave. V Istrskem okrožju je bila odprta svobodna prodaja, ki se je mesec za mesecem stalno izboljševala po količini in Po raznovrstnosti razpoložljivega blaga. Tako je bila v letu 1951 vrednost razpoložljivega blaga v prosti prodaji za 247 odst. večja od one p prejšnjem letu. Obenem in oblast zagotovila delavcem in uradnikom osnovne živ-
ljenjske potrebščine v garantirani oskrbi, z vezanimi cena-mi pa je omogočila, da pridejo kmetje, ki so oddajali skupnosti pridelka- po gospodarskih cenah, do potrebščin po nižjih cenah. Z obveznim odkupom žitaric in še nekaterih drugih kmetijskih pridelkov je Istrsko okrožje vsaj delno zagotovilo iz lastnih virov prehrano mestnega prebival-stua, obenem pa je onemogočilo špekulacijo, ki se nujno pojavlja v težavah, kakršne so bile pri nas v prvi dobi povojne gospodarske izgradnje. Uspehi, ki jih je Istrsko okrožje doseglo pri dosedanjem delu za uravnovešanje gospodam stva so omogočili prehod v naslednjo stopnjo: danes gremo v enostavnejše; in bolj sproščene oblike izmenjave, odpravljamo obvezni odkup in vse tiste omejitve, ki so bile v prvi dobi potrebne, a so sedaj že. na poti k nadaljnjemu razvoju.
Ko govorimo o uspehih ne smemo pozabiti pomoči, ki jo je dala Jugoslavija, ne samo s tem., da je Istrsko okrožje z naslonitvijo na naravn0 zaledje dalo svojemu gospodarstvu najširši razmah, temveč tudi s tem, da je Jugoslavija zagotovila našim krajem vse, kar so potrebovali za razvoj. Preskrba okrožja z žitaricami je n. pr. zgovoren dokaz te pomoči.
Naše okrožje pridela toliko žita, da moremo z viški domačega pridelka pokriti komaj dvanajstino potreb tistega dela prebivalstva, ki ne, pridela žita za domače potrebe. Naše kmetijstvo je bolj usmerjeno na intenzivne vrtnarske in vinogradniške kulture in samo v nekaterih predelih daje trž-presežke žita. Naše potrebe krijemo torej v glavnem z dobavo pšenice in koruze iz Jugoslavije.
Sedanje znižanje cen kruha, ki ga dobavlja, ponavljamo, Jugoslavija, ima zlasti pomen za tiste kategorije prebivalstva, ki niso vključene v garantirano preskrbo. Pri tej* ostane namreč cena kruha 8 din za kg, kakor doslej. Z novim odlokom, ki ureja svobodno prodajo kruha, se bodo okoristili zlasti naši kmetje v nežitorodnih krajih. Znižanje cene bo zmanjšalo njihove življenjske stroške in bo s tem vplivalo — obenem z drugimi ukrepi, kj jih pripravlja ljudska oblast, na splošno znižanje cen na našem tržišču.
Dr. M. K.
POROČILO ZUNHNJEGH MINISTRSTVA ZOR 0 MIRKOVEM RBZG0V0BU Z GROMIKMH
Moskva pristaja na načelo vojaškega premirja ločeno od reševanja političnih vpra— šauj - Optimistične Trumanove izjave - Ugibanja o naslednji stopnji poskusa za premirje - Moskva je ukrepala brez vednosti pekinške kitajske vlade
VVASHINGTaN. 28. — Da-nts je predstavnik tiskovnega urada ameriškega zunanjega ministrstva Lincoln White prečita! časnikarjem naslednjo izjavo o razgovoru, ki sta ga imela v Moskvi ameriški veleposlanik Allan, G. Kirk in namestnik sovjetskega zunanjega ministra Andrej Gromiko.
“Združene države s© skušale dobiti y New Yorfou in v Moskvi pojasnila Q točnem pomenu izjave, ki jo je 23. junija oal sovjetski predstavnik pri Združenih narodih J. A. Ma-. • Namestnik zunanjega ministra Gromiko je sprejel ame. riškega veleposlanika v sfcvi. Gromiko je med razgovorom o Malikov! izjavi dejal, da “i. se morali pogajati o premirju,^ kj g3 omenja Malik v svtoi izjavi, na eni strani vojaški predstavniki enotnega poveljstva sil Združenih narc-G°v ip poveljstva sil korejske republike, na drugi strani pa vojaški predstavniki poveljstva severnokorejskih sil prostovoljnih. kitajskih enot.
Gromiko je naglasil, da bi se moralo premirje omejiti strogo na vojaška vprašanja ter ne bi smieio^ vsebovati kakršnih koli političnih ali ozemeljskih vprašanj. Vojaški predstavniki naj bi razpravljali o jamstvih za zavarovanje pred ponovnim izbruhom sovražnosti. Razen sklenitve premirja sovjetska vlada ni imela v mislih posebnih korakov za mirno rešitev spora, na kar se ie skliceval Malik.
Gromiko je izjavil, da sovjet-®“i vladi ni bilo znano stališče kitajske komunistične vlade do Mailikove izjave.
Sedaj proučujejo vsebino Gromikovc izjave. Ameriško zunanje ministrstvo se posvetuje s predstavniki ostalih držav katerih oborožene sile s? borijo na Koreji pod enotnim poveljstvom«.
Predsednik Truman je na svoji današnji tiskovni konferenci z veliko odločnostjo pritrdilno odgovoril na vprašanje novinarjev, ali upa, da bodo pojasnila, .ki jih je dal včeraj Gromiko admiralu Kirku, mogla pripeljati do pogajanj za prenehanje sovražnosti na Koreji. Vendar pa ni hotel docela potrditi, da je gotovo, da bodo te možnosti postale resničnost: zatrdil je samo, da je to njegovo upanje in da ameriški vladni organi neutrudno delajo, da bi prišlo do uresničenja tega cilja.
Na vprašanje, ali bi premirje na Koreji moglo povzročiti zmanjšanje ameriškega oboroževalnega načrta ali oborožitve
MOSSADEGH PROSI
Trumana za posredovanje
Kakšno stališče bo zavzel predsednik ZDA, še ni znano - Pomirjenje v Londonu - Teheran odgodil izvajanje zakona proti sabotaži
PARIZ, 28. — Ze sikoraj te- . se v Iranu položaj preveč po-den dni te preteklo, odkar ima Matosal in jih skrbi niorebitno iranska vlada v rokah odobri-	—	-
tev Mejlisa, da lahko prione z
nacionalizacijo. Kljub temu P® j« v tem Času le malo ali bolje, prav nifi naredila. Državna blagajna je prazna, Angleži resno mislijo na to, da bi u-maknili svoje strokovnjake iz Abaclana (katerih so danes «za poizkus« vkrcali 130) in dokler ne bo nafte, bo luknja v državni blagajni in ji ne bo pomagalo niti tistih 11 ton zlata, ki so ga Perziji danes nenadoma obljubili Rusi za stroške svoje okupacije Perzije med zadnjo vojno.
Na vsak način je ob takem položaju Moesadegh zelo na slabem. Zato je danes v iskanju izhoda pozval predsednika Trumana, naj «podipre iransko sta. lišče«. V' posebnem pismu, ki ga je izročil zjutraj zunanji minister Kazemi ameriškemu veleposlaniku, sicer razen tega mi povedal nič novega. Ponovil je staro iransko stališče, da bo «Anglo-Iranian» nosila odgovornost za prekinitev dela v* Čistilnicah v Abadanu in j° obtoževal, da hoče vplivati na tuje strokovnjake, da bi skupno odstopili. Nadaljuje pa. da mora iranska vlada uveljaviti zakon, o nacionalizaciji ki ga je odobril parlament in da so bili zadnji predlogi družb; nesprejemljivi. Ce iz cevovodov v Abadanu ne bo tekla nafta v trebuhe petrolejskih ladij, tedaj ne bo pri tem oškodovano samo iransko ljudstvo, temveč tudi angleško in vseh tistih držav, ki se te nafte poslužujejo. To so v glavnem besede iz Mossadeghovega pisma.
Zdi se. da se je Mossadegh obrni! na pravilni naslov. ZDA so doslej pokazale voljo, da bi ugladsie nasprotja med obema strankama, ki sta doslej vsaka zase trdno ostali pri svojem. Nekateri trdijo da to pisir.o pomeni poziv, naj Američani nadomestijo Angleže. To na j hrže ne bo preveč držalo. Moesadegh se pač zaveda, do bo Iran prišel v zelo težak položaj, da na primer ne bo imej niti denarja, da bi plačal svoje državne uslužbence, kaj šele angleške strokovnjake, ki jih je «najel». Na dirugi strani pa ve. da ZDA ne bi bilo prev čc bi
očitno vmešavanje tretjih s »a
vera.
Na svoji današnji tiskovni konferenci je Truman povedal da ve za več rešitev perzijskega spora. Poudaril pa je, da jie za to potrebna dobra ’volja. Truman je Massadeghovo pismo prejel zelo pozno. Pravijo. da ga je pričel takoj podrobno proučevati. Ze po nje govih besedah s tiskovne konference vidimo, <Ja Truman zaenkrat še nima izdelanega načrta, kako bi po njegovem bilo najbolje urediti zadevo.
Zdi ae pa, da bo zagovarjal sta. lišče, da, bi se o tem sporazumeli trije: londonska in teheranska vlada ter «Anglo-Ira-niarn«.
Ko Se je danes izvedelo, da iranska vlada ne priznava mednarodnega sodišča v Haagu za kompetentno v petrolejskem sporu, so bili v Washingtonti zelo nezadovoljni. Po izjavah, da je s tem Iran prišel ob možnost za zadovoljivo rešitev spora, moremo soditi, da so v Washingtonu precej dali na to rešitev.
Ozračje na angleškem zunanjem ministrstvu je bilo danes zvečer dosti bolj mirno, kot pa na primer popoldne. Sedaj, ko se je Mossadegh obrnil na Trumana, pravijo, da bi lahko v najkrajšem času prišlo do na' daljevanja pogajanj. Seveda, če ne bi prišlo do težjih Inciden tov v Abadanu. Izvedelo se je, da je Francis Shepherd, angleški poslanik v Teheranu, dobil od Morrisbna nova navodila.
Lahko rečemo, da je Perzija danes že nekaj popustila. Javila je namreč', da- bod0 odgodili odobritev zakona proti sabotaži, če se bodo angleški strokov-njaki odločili, da ostanejo pri napravah za nafte.
Na vsak način bi se angleške ladje, ki so se odstranile ii abadanskega pristanišča, vrnile po svoj tovor v primeru, če bi prišlo do novih pogajanj, v Londonu so zavzeli isto s<-lišče, kot včeraj Acheson, da bi bil najprej potreben začasni sporazum, potem bi se pa vsed. li za mizo in pripravili nekaj trajnejšega. Po teh izjavah pač vidimo, da so se Angleži nekaj spametovali in končno le ugotovili, da bi bilp bolje, če bi se resneje lotili vprašanja iran-, ske nafte, ko je bil za to čas ' žaju,
bolj primeren in duhovi manj razburjeni.
Danes so se v Abadanu dogodili precej nerodni dogodki (če mislimo na perspektive bodočih pogajanj) — vendar se zdi, da so to danes zvečer v Londonu že skoraj pozabili, potekel je namreč rok, ko bi moral dati Drake odgovor, da Prevzame vodstvo Iranoila. Skupine Irancev, pod vodstvom Mossadeghovega svaka Martine Daftaryja so danes namreč Prišle v luksuzne urade «Anglo-Iranian« v Abadanu in od tam spodile višje angleške uradnike. Za njimi so šli prostovoljno tudi nižji uradniki. Mason, ki sedi v Drakejem uradu, je vsled tega protestiral v Teheranu. Razširile so se že vesti, da bodo prenehali postopno z delom v čistilnicah, ker so angleški strokovnjaki podali ostavko državni družbi za nafto.
Te vesti pa je Drake, bivši ravnatelj družbe, ki je sedaj na varnem v Bassori, odločno zanikal. Tudi glede tega, ali so res angleški strokovnjaki podali ostavko, ni še javnosti. Ce bi ostavko naročil angleški petrolejski štab, ki z Drakejem na čelu vodi iz Bassore vse angleške akcije v Abadanu, tedaj je jasno, da potem Drake ne bi mogel trditi, da bo mogla čistilnica nadaljevati z delom.
Perzijska vlada je danes uradno imenovala za Drakeje-vega naslednika ing. Mehdi Ba-zargana.
Drake ima ob sebi angleškega poveljnika na Srednjem vzhodu, generala Briana Robertsona. Vesti od tam so precej nasprotujoče. Ene pravijo, da so Angleži izkrcali v Bassori tanke in čete, druge pa to zanikajo.
Na vsak način pa mora biti ob iranski meji precej živo. Si. cer ne bi danes zunanji minister Kazemi protestiral pri iraškem odpravniku poslov v Teheranu, ker je »prijateljska in bratska država, kot je Irak, dovolila angleški vladi, da je podvzela ukrepe, s katerimi je spremenila v mirovhem obdobju Irak v vojaško oporišče, z enim samim namenom, da prestraši Perzijo«. Kazemi je prosil odpravnika poslov, naj objasni svoji vladi željo Perzije, da podvzame potrebne korake in napravi konec sedanjemu polo-
v zavezniških deželah, je predsednik odločno izjavil, da bi to bil eden izmed' najnesrečnejših dogodkov, ki bi si jih bilo mogoče misliti. Oboroževalni načrt se bo izvajal v nezmanjšanem obsegu.
V glavnem predsednik ni hotel	komentirati	dogodkov
zadnjih dni, zlasti odločno je odlklooil odgovore na vpraša,, nje, kakšna bo prihodnja stopnja v pripravljanju premirja na Koreji. Dejal je. da so zadnje Achesonove izjave in današnje poročilo zunanjega ministrstva edino, kar more vlada v sedanjem trenutku povedati.
vendar menijo, dla bo general Ridway y kratkem dobil navodila, naj predlaga nasprotnemu poveljniku sestanek, čeprav v Wayhingtonu še obstajajo dvomi o preudarnosti takega koraka- Nekateri krogi poudarjajo, da po navadi predlaga začetek pogajanj za premirje poražena vojska, vendar večina opazovalcev meni, da vojska OZN na Koreji pl vojska v starem smislu besedo, ki se bori za te ali one posebne interese. Zato bi si poveljstvo OZN lahko dovolilo, sporočiti v imenu mednarodne organizacije, ,ki mu je poverila določeno nalogo, nekaj podobnega: «Izvršiii_snio svojo nalogo, mar imate dovolj?»,
Zdi »e pa, da ameriška vlada še okleva glede oblike pravnih jamstev, ki bi jih morale obe stranki dlati, <fe po nekaj dnevnih pogajanjih bi prišlo do nenadine obnovitve bojev.
'General Ridlgway je danes poslal glavnemu tajniku OZN svoje redno periodično poročile. v 'katerem pravi, da je nasprotnik kljub težkim izgubam še vedno ohranil dokajšnjo moč, s katero lahko preide v ofenzivo. General Ridg-way ceni nasprotne sile na 77 pehotnih divizij. 54 kitajskih in 23 severnokorejskih.
V zvezi z Maliknvim predlogom in z Gromikovimi pojasni, li menijo-ameriski politični krogi in tisk po večini, da ZSSR ni preostala druga pot, kot da končno sprejme to, kar so zahodne sile in OZN predlagale že večkrat, a do zda j .niso nale-7tele v Moskvi na noben odziv Osrednja točka teh predlogov je bila, naj se sklene in izvede vojaško premirje ločeno od vseh političnih vprašanj, ki bi jih bilo treba reševati posebej in kasne jie.
Zdi se, da je Kremelj po dolgem premišljevanju spoznal, da mu prelivanje krvi na Koreji, ki ga je pred letom dni sprožil, prav nič ne koristi. Prav tako menijo, da pred svojim korakom Moskva ni vprašala za svei pekinško vlado, še manij pa Severnokorejce.
O resnem premisleku v Moskvi bi bilo soditi tudi po tem, da je-bil včerajšnji Kirkov razgovor z Gromikom povsem neobičajen za sovjetsko diplomatsko prakso. 2 e dolgo se nii zgodilo, da bi predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva in niti sam zunanji minister takoj odgovoril na to ali ono vprašanje, ki so mu ga postavili v Moskvi akreditirani tuji diplomati. Doslej so se vedho omejili na sprejem pismene vloge, na katero so po krajšem ali daljšem času spet pismeno odgovorili. Dejstvo, da je Grorai-ko Kirku takoj dal zaželena pojasnila, kaže na to, da je bil že v naprej pripravljen na to vprašanje in da je dobil o tem točna navodila, to tem bolj, ker se je šele pred dvema dnevoma vrnil iz Pariza in v razvoju moskovskega mnenja glede Koreje gotovo ni bil na-jbb-lje poučen.
Nadalje menijo, da je Moskva izbrala Malikove izjave za naj-prikladhejšo obliko, da izrazi spremembo svojega stališča (lahko bi tudi — bodis; sama, bodisi preko Pekinga ali Pjongjanga — odgovorila na enega številnih pozivov OZN) pač zato, da s primernim' propagandističnim prijemom zabriše svoj dejanski umik.
Z vprašanjem, zakaj je Malikov predlog, ki končno m drugo kot ponavljanje decembrskega poziva ZDA in izjav
Trygve Liea 1. junija v Qttawi vzbudil tako senzacijo, se peča današnji «New York Times« in pravi, da je predlog »senzacionalen« pač samo zato ker prihaja iz Moskve, ki je doslej sabotirala mirovn© poskuse.
Poročilo o Kirkovem razgovoru z Gromikom je naletelo v krogih tajništva OZN na dober sprejem. Glavni tajnik Trygve Lie je v razgovoru z novinarjem dejal, da meni, da je dosedanji napredek v sporu za prenehanje ognja na Koreji zadovoljiv, da pa na sedanji stopnji še ni mogoče predvidevati ničesar določenega. Lie je nato dejal: Moje mnenje je, da je poveljstvo združenih čet OZN na Koreji pooblaščeno na osnovi resolucije Varnostnega sveta, da izvede vojaška pogajanja y imenu OZN, medtem ko bi politična vprašanja tretirali neposredno ali posredno pristojni organi OZN«.
V obveščenih krogih pravijo, da je glavni povel jnik' OZN na
Koreji X stalnem telefonskem stiku z načelnikom ameriškega glavnega stana.
,.Pravda" in Morrison o Schumanovem nadrlo
LONDON, 28.	--	Radio
Moskva je razširil «odgovor Morrisonu«, ki ga objavlja današnja »Pravda«, ki polemizira — vsekakor z večtedensko zamudo — z izjavami angleškega zunanjega ministra Morrisona o sovjetskem tisku na neki prireditvi novinarjev. «Pravda pravi, da je pripravljena objaviti intevju z Morrisonom v zameno za neko podobno objavo v angleškem tisku. V ^odgovoru Se «Pravda» pere očitka, da ne poroča objektivno, jn pravi, da so angleški listi objavili na prvi strani zadnji Stalinov intervju samo zato, ker Stalinove izjave «poslušajo narodi vsega sveta«.
Predstavnik Foreign Oificea je ob tem izjavil, da doslej, dopisnik «Pravde V. Londonu ni zaprosil Za intervju z Morrisonoma Sam Morrison pa je o pisanju organa, CK VRP(b), da je pripravljen v celoti objaviti intervju, «čeprav bi to povzročilo padec naklade«, dejal, da ceni «Pravdin,o» šalo, da pa je mnenja, da bi njegov intervju listu lahko samo koristil. «Vsekakor malo humorja po mojem mnenju nikoli ne škoduje: še mnogo več ga bi bilo treba onkraj železne zavese«, je dejal Morrison im dodal, da je britanski tisk, svoboden int da, zato on ne bi, mogel obljubiti ničesar glede objave «Pravdinega» odgovora.
BONN, 28. — Zahodnonem-ški notranji minister dr. Letuje javil, da so sklenili s Francijo dogovor, po katerem bodo zahedinonemško obmejno policijo oborožili z orožjem, zaplenjenim Nemcem v zadnji vojni.
Zločini genocida
moskovskih satelitov
Prav v teh dneh, ko tržaški kominjomvisti začenjajo svojo volilno propagando z gesli o človečanskih pravicah, o raju v ZSSR in v vseh kominfor-movski državah, ko so ponovno okrepili gonjo laži itn klevet proti Jugoslaviji, ko na vsa usta kričijo o nekakšnih zaslugah in nezmotljivosti ko-minformovske resolucije pred tremi leti, p potrebno še prav posebej poudariti ne samo vse tiste krvave incidente, ki so jih v teh treh letih že skoro m itisoče povzročili moskovski sateliti, temveč še prav posebej zločine genocida, ki jih ti sateliti vršijo nad jugoslovanskimi nacionalnimi manjšinami ob svojih mejah za Jugoslavijo.
Prcuv danes objavljamo vest, da je zaradi najnovejšega genocida, ki so ga povzročili romunski kominformovški o-blastniki nad jugoslovansko nacionalno manjšino med Te-mišvarom in Oršavo ob jugoslovanski meji, jugoslovanska vlada izročila romunskemu ambasadorju v Beogradu ostro protestno noto. Zločini genocida so pač najpomembnejši dokaz, kam je zašla vladajoča birokratska informbirojevska kasta in kakšen je v bistvu duh in vsebina in kakšne so posledice resolucije Kominfor-ma. Prav kominformovški zločini genocida so tista strašna dejstva, ki v največji meri postavljajo na laž vsa predvolilna gesla tržaških kominferr-movcev.
Včerajšnja beograjska «Poli-tika» piše, da predstavlja preseljevanje jugoslovanskih
Nota FLR Jugoslavije romunski vladi zaradi nasilstva nad jugoslov. manjšino
General Popovič v Londonu - Vsled toče v Vojvodini večmilijonska škoda na pridelku pšenice in koruze
(Od našega dopisnika) j in svoboščin. Ona prav tako BEOGRAD, 28. — Jugoslo-1 |r<?bo tepta določbe, ki jih vse-vanska vlada je danes izročila '	1	^r7'T
romunski ambasadi v Beogradu protestno noto zaradi preganjanja in nasilnega preseljevanja jugoslovanske nacionalne manjšine na področju blizu jugoslovanske meje, ki ga vršijo v- zadnjem času romunski policijski organi in vojaške enote Jugoslovanska nota zahteva, naj romunska vlada ustavi nadaljnje preseljevanje jugoslovanske nacionalne manjšine ter da Sfe' Se preseljeno prebivalstvo vrne v svoja mesta, da jim se vrne odvzeta premična in nepremična imovina in da romunska vlada v skladu z mirovno pogodbo zajamči svobodo in enakopravnost jugoslovanske nacionalne manjšine.
V jugoslovanski noti je rečeno, da romunski policijski organi in vojaške enote na naj-brutalnejši način preseljujejo člane jugoslovanske nacionalne manjšine iz vasi Suška, Divice, Belobreška, Sokolovac, Lango-vec in drugih krajev. V vaseh na področju Klisure, v kraju, kjer živijo pripadniki jugoslovanske nacionalne manjšine, je bila preseljena do sedaj polovica vsega prebivalstva, a samo iz Oršave več sto oseb. Z romunske železniške postaje Kru-čeni je odšla 18. junija železniška kompozicija 50 vagonov s pripadniki jugoslovanske nacionalne manjšine, ki so deportirani iz več vasi v obmejnem pasu. V vaseh Gornjega Banata se pravtako vrši nasilno preseljevanje pripadnikov jugoslovanske nacionalne manjšine. Tako so pregnani jugoslovanski kmetje iz vasi Mala in Velika Terenia. Johanisfeld in drugi, kjer so deportiranja vršena ob najbolj grobem nasilju in pretepanju članov jugoslovanske nacionalne manjšine. Ze več dni se pošiljajo transporti deportiranih Jugoslovanov v razne smeri preko Oršave, Turn Severina, Ploeštija. Konstance in Bukurešte. Tako je samo dne 23. junija t. 1. v bližini Bukarešte šlo 13 železniških kompozicij s pripadniki jugoslovanske manjšine, ki so bili izgnani iz obmejnih krajev.
Romunske oblasti 'ob priliki množičnega preseljevanja in deportiranja pripadnikov jugoslovanske manjšine brezobzirno odvzemajo in uničujejo vse njihovo imetje.
V jugoslovanski noti se poudarja, da romunska vlada z maltretiranjem inpreganjanjem jugoslovanskega prebivalstva krši na najbolj grob način svoje obveznosti, ki jih je prevzela z mirovno pogodbo, na pod-
buje splošna izjava OZN 0 pravicah človeka, katere je dolžna spoštovati vsaka civilizirana država. Romunska vlada poskuša _ z nasilnim preseljevanjem uničiti jugoslovansko manjšino, ki že stoletja strnjen© živi na ozemlju ob jugoslovansko - romunski meji od, Temišvara do Oršave. Takšni nasilni ukrepi se ne morejo nikakor opravičiti. Z nasiljem nad jugoslovanskim življem in poskusom, da se vsa jugoslovanska nacionalna manjšina prikjaže kot sovražnika romunskega naroda, hoče romunska vlada pokvariti prijateljska čustva romunskega naroda do narodov Jugoslavije, s katerimi je vedno živel v prijateljstvu in miru. To prijateljstvo prihaja danes do odkritega izraza v odnosu narodov Jugoslavije do romunske nacionalne manjšine, ki uživa v Jugoslaviji vse pravice in možnosti za vsestranski kulturni in nacionalni razvoj.
Končno jugoslovanska nota poudarja, da se preseljevanje jugoslovanske manjšine v Romuniji vrši na isti način in po določenem načrtu, kakor tudi v nekaterih drugih sosednih državah s ciljem, da se iz teh obmejnih krajev izseli jugoslovanska manjšina in olajša izvajanje nadaljnjih nemiroljubnih in napadalnih postop. kov proti Jugoslaviji., Iz teh razlogov ti sovražni postopki romunske vlade proti Jugoslaviji predstavljajo vojnohujska-ško akcijo, preračunano na okrepitev ozračja strahu pred vojno in mednarodne napetosti izključno v interesu hegemoni-stične politike neke tuje sile.
Iz Londona poročajo, da je prispel danes v London generalni polkovnik Koča Popovič, načelnik glavnega štaba jugoslovanske vojske, s prekooceanskim parnikom «Queen Elisa-bet» iz ZDA. Generala Popoviča je sprejel jugoslovanski ambasador v Londonu dr. Jože Brilej skupaj s člani vojaške misije in generalom Grandom, zastopnikom glavnega štaba britanske vojske.
V srednjem delu Vojvodine je bila velika toča, ki je povzročila za več milijonov dinarjev škode na pridelkih te najbolj plodne jugoslovanske pokrajine. Posebna komisija je ocenila, da bo pridelek pšenice in koruze na površini na 3300 ha manjši za okrag 40 odst.
Rihard Boizard, novi poslanik Cila v Jugoslaviji b0 nocoj odpotoval v Evropo na svoje službeno mesto. Nov;_ jugoslovanski poslanik v Čilu pa je danes popoldne prispel v
čili svoja posvetovanja v Beogradu. Eri teh posvetovanjih je sodeloval dr. Hargreaves, načelnik sekcije za duševne bolezni svetovne zdravstvene organizacije in ameriški specialist za mentalno higiena prof. dr. Paul Lemkau.
Iz Ljubljane poročajo, da izvaža LR Slovenija danes večjo količino vina, kot pa ga je izvažala pred vojno vsa Jugoslavija. Slovenska vina se izvažajo v trinajst evropskih in iz-venevropSkih držav. Avstrija, Belgij,a, Nemčija. Brazilija, ZDA in Velika Britanija so najvažnejši uvozniki slovenskih vin. To povečanje izvoza je bilo možno zaradi zgraditve velikega števila modernih kleti, v katerih se proizvajajo velike količine tipičnih vin najboljše vrste.	R.	R.
Iziave Vladimirja Ponovida
WASHINGTON, 28. — Kot poroča francoska agencija AFP
shingtonu Vladimir Popovič izjavil novinarjem, da je v imenu svoje vlade uradno ponovil zahtevo, ki jo je med tevojitn bivanjem v Washingtonu izrazil obrambnemu ministru Georgeu Marshallu, načelnik jugoslovanskega .generalštaba generalni polkovnik Koča Popovič.
Veleposlanik je dodal, da bo obseg morebitne vojaške pomoči ZDA Jugoslaviji določen na osnovi seznama, ki ga trenutno pripravlja jugoslovanski generalni štab. Dodal je, da se bodo ameriški in jugoslovanski voja. ški strokovnjaki v kratkem posvetovali o tem, katere vrste opreme bi imele prednost pri dobavah.
V ameriških krogih se izve, da je Jugoslavija od 15. maja dobila od ZDA vojaški material v vrednosti treh milijonov dolarjev, in sicer lahko orožje, je veleposlanik FLRJ v Wa' | municijo in naprave za zvezo.
manjšin v Romuniji, na. Madžarskem in v Bolgariji zločin genocida, za katerega so odgovorne vlade teh držav in njihovi sovjetski komandanti. List poudarja, da je v čl. 2 konvencije Organizacije združenih narodov o genocidu ja-, sno rečeno, da je preseljevanje nacionalnih skupin zločin.
Kakor je bilo že javljeno, so v zadnjem času romunske oblasti izvršile množično pre* seljevdnje pripadnikov jugoslovanske nacionalne manjšine s sektorja ob jugoslovanski meji širokega okrog 50 km. Transporti preseljenih oseb se vršijo v neznani smeri. Po nekaterih vesteh je v pristanišču Kostanca osnovano jugoslovansko taborišče, v katerega v uvrščajo evakuirane osebe, Preseljevanja se vršijo s pomočjo ix>jske ponoči, pri čemur ravnajo z Jugoslovani najbolj grobo.
Preseljevanje pripadnikov jugoslovanske man jšine se vrši tudi v Bolgariji, a v zadnjem Času so pospešili preseljevanje Jugoslovanov tudi na Madžarskem.
«Pblitika» poudarja, da si jo bilo pač težko zamisliti, da bo prišlo v polovici 20. stoletja po zmagi tistih sil,1ki so se borile proti nečlovečnosti, ponovno do dogodkov, ki so se vršili za časa Hitlerjevega terorja. Toda romunska madžarska in bolgarska, vlada, so ponovno oživile staro hitlerjan-sko prakso. Za ta zločin genocida proti jugosl. nacionalnim manjšinam niso krive samo one. Ob priliki razprave o konvenciji o genocidu je Višinski iz straha, da se ne bi odkrili' zločini genocida so-vjetske vlade iz leta 1946, zahteval, da se genocid identificira s fašizmom, nacizmom in sličnim. Višinski — tožitelj in pravnik, je vztrajal na tem, da se iz konvencije briše točka o vzpostavljanju mednarodnega sodišča, ki bi sodilo kršitve s tega področja mednarodnega prava. V svojem tedanjem go-voru je sovjetski delegat hotel skriti «sovjetski» genocid v ZSSR in pripraviti teren zfl nadaljnje takšne ati podobne eljudskodemokratičnen genocide.
Takšna je torej današnja kominformovska stvarnost, ki bi jo hoteli tržaški kominfor-misti zlasti v tej predvolilni dobi prodajati, za napredek, socializem in celo za nekakšen prehod p komunizem.
lagi katere mora zagotoviti | Santiago. vsem osebam na svojem ozem- Jugoslovanski specialisti za lju uživanje človeških pravic 1 živčne bolezni so danes zaklju-
General Crruenther o atlantski obrambi
Zahodna Evropa bo čez leto dni sposobna za uspešno obrambo
PARIZ, 28. — Načelnik glavnega stana generala Eisenho-werja, general Gruenther, je danes podal sliko sedanjega stanja organizacije zahodne obrambe. Gruenther je izjavil: »Nisano še sposobni braniti zahodne Evrope in mnogo naporov bo ae treba, predino bomo zagotovili primerno stopnjo zaščite predi miorebitmm napadom«.
Dodal je, da so bili v preteklem letu doseženi znatni uspehi v obrambnem sistemu; če bo izgradnja obrambe napredovala z enakim tempom, bo «čez leto dni napadalec moral dvakrat premisliti, predno bi se spustil y napadi Pred' nami je doba napetosti, ki bo trajala dalj časa. Kdor meni, da se bo ta doba končala v prihod, njih 10 letih, jie velik optimist«.
General Gruenther je nadaljeval, da smatra Eisenhower obe «stranski» poveljstvi Sha. pe, severno in južno, kot v bistvu mornariški in letalski. «Na teh sektorjih danes ni zadostnih kopenskih sil, ki bi mogle zagotoviti močno obrambo. Zaradi tega je Eisenhowerjeva strategija y tem, da se V stran-
Skozi sito in rešeto
Požrešni M. Polla
Znani italijanski šovinistični novinar M. Polla si ni mogel kaj, da ne bi tudi on eodgovo-ril» francoskemu novinarju Penchenierju iz «LE MONDE* in s tem izgubil slastno priložnost dvokolonskega izliva strupenih protislovenskih laži, od katerih naj navedemo samo dve:
Prva:
«Slovani so se naselili v dobi beneške republike, ki jih je uporabila za leoloniziraoje tistih področij, ki jih je prizadela epidemija kuge«.
Druga:
»Iz statističnih podatkov ZVU izhaja,da šteje Trst (1. decembra 1950) 270.875 prebivalcev, ostali del cone A pa 23.425 prebivalcev, od katerih šteje občina Milje — italianis-
sima kot Trst — 12.127 prebivalcev; iz tega sledi, da bi moralo 11.300 prebivalcev diktirati zakon ostalim 283.000».
M. Polla je zares strašno požrešen človek.
On ni požrl samo vseh Slovencev in Hrvatov, ki jih po citatu zemljepisca Pietra Cop-pe iz leta 1540 južno od Alp in «Monti delta Vena» sploh ni bilo, temveč tudi vse glagolske spomenike (kj jih niti fašistični razbojniki niso mogli uničiti) po ifsej Istri in ki datirajo že iz desetega stoletja po Kr. r. Polla je požrl tudi celotno pisano pričanje samega rimskega papeža Gregorja IX., ki je gledal na Istro kot na slovansko deželo in ki je leta 1234 pisal na primer slovanskim škofom, naj dostojno sprejmejo njegovega, odposlanca;
«... venierabilibus fraitrdibus archiepiscopas et episcopie... per Carneolam, Istriam, Dal-matiam, Bosnam, Oroaciam, Serviam et alias partes Scla-vonie constitutis...«.
(... vsem častitim bratom nadškofom in škofom,, za Kranjsko, Istro, Dalmacijo, Bosno, Hrvatsko, Srbijo in druge dele, ki sestavljajo slovansko deželo...).
Požrešni Polla je požrl tudi edino knjigo, ki jo je izdala doslej ZVU, v kateri so navedene številke o narodnosti prebivalstva cone A (ZVU nam v tej knjigi milostno prisoja, da nas je Slovencev v coni A 63.000, od katerih samo v italianissimi miljski občini 3.000, medtem ko je Italijan Angelo Vivante zapisal, da nas je bilo že pred 40 leti v Trstu najmanj 88.000, da ne navajamo po Pollovem mne-
nju naših «pristranskih)> statističnih p odatkov).
Pogoltnil je Polla dalje celo narodnostno karto Julijske Krajine, ki jo je izdelal univ. prof. (italianissime tržaške univerze) in sedanji conski podpredsednik dr. Carlo Schiffrer leta 1945 in k; jo je sama rimska vlada uporabila na mirovni konferenci kot dokaz italijanstva Julijske Krajine. Na tej karti se namreč vidi, da na primer samo v strogem centru (brez tako imenovanega «suburbio» in «altipiano» tržaške občine) biva v Trstu skoro 30.000 Slovencev, da je dalje v resnici «slovenissima» ne samo vsa Soška dolina in vsa Brda temveč, da ni niti enega Italtjana celo v vsej (strašno!) Slovenski Benečiji, ki ji je žal usojeno živeti pod Italijo že sifcoro 100 let.
Torej: človek strašnega apetita ta znanstveni 'novinar M. Polla!
Kaj pa če nima morda trakulje? Tiste fašistične namreč — in neozdravljive, kot se zdi... kc. vsi tam piri «Mes$a-gero V< netos.
skih sektorjih intenzivno uporablja letalsko in mornariško orožje, odločitev pa izsili v Srednji Evropi«.
General Gruenther je podčrtal napredek atlantske obrambe in poudaril predvsem dve točki:
1. Skora j, vse države podpisnice atlantskega pakta so podaljšale rok vojaške službe;
2. parlamenti vseh atlantskih dežel so odobrili povečanje vojaških kreditov za 50 do 200 odst. v primerjavi s prejšnjimi proračuni.
General je nato govoril o ko-minformistični kampanji proti prisotnosti ameriških čet v Evropi in dejal, da bj morala zahodna Evropa biti zadovoljna, ker so ZDA z njo. «Ce bi bili Amerikamci v; Evropi leta 1914 in 1939, zadnji dve svetovni vojni po vsej priliki ne bj izbruhnili« je dejal Gruenther in nato omenil možnost, da se ustanovita še dve vrhovni poveljstvi in sicer za severni Atlantik in za Sredozemlje.
Sjrijsko-izraelski spor
NEW YORK, 28. — Poročilo generala Rileya, načelnika glavnega stana OZN za Palestino, glavnemu tajniku OZN pravi, da bi se odnošaji med Izraelom in Sirijo mogli spet nevarno zaostriti, če bi izraelska družba za melioracije («Palestir„<e Land Development Company») sklenila spet obnoviti melioracijska dela na močvirjih Huleh, ne da bi bil poprej sklenjen sporazum med družbo in arabskimi lastniki zemljišča. Ti lastniki so se doslej branili prodati, oddati v najem ali zamenjati svoja zemljišča.
V skladu s sklepom Varnostnega sveta od 18. maja je Riley 23. maja odredil prekinitev izsuševalnih del. Vendar je verjetno, da se bo Varnostni svet moral še enkrat pečati s sirij-sko-izraelskim sporom, ker mešana komisija za premirje ne more rešiti nesoglasij v zvezi z izsuševanjem huleških močvirij.
Ob koncu poročila pravi general Riley, da je izraelski delegat v komisiji izrazil pripravljenost svoje vlade, da skuša najti rešitev za vsa vprašanja.
Italijanski
sindikalni zakrni pred patentom
RIM, 28, — Danes ie bil objavljen prvi del sindikalnega zakona, ki ga je pripravila vlada. Drugi del. ki govori predvsem o pravici do stavke, še ni bil objavljen, ker se vlada še posvetuje o nekaterih njegovih določilih. Vendar se je izvedelo, da bo zakon prepovedoval stavko državnim uradnikom in jo omejeval osebju javnih služb. Državni uradniki, razen pripadnikov oboroženih, sil, bodo smeli biti člani sindikalnih organizacij, njihovo delovno razmerje pa ne bo smelo biti urejeno s kolektivnimi pogodbami. Namesto pravice do stavke bodo za te uradnike ustanovili posebno komisijo, ki bo razpravljala o njihovih zahtevah.
Doslej objavljeni del sindikalnega zakona, ki je bil danes predložen zbornici, določa predvsem norme za registracijo sindikalnih organizacij. Med drugim določa, da bodo sindikalne organizacije morale enkrat na leto poročati ministrstvu za delo o številu svojih članov, ministrstvo za delo bo ■melo pravico, da te podatke preveri. Zakon določa tudi način sklepanja kolektivnih pogodb.
Jutrj se bo sestal širši odbor demokristjanske stranke na dvodnevno zasedanje, ki ga v italijansko političnih krogih pričakujejo s precejšnjim zanimanjem.
Milton Katz odstopil
WASHINGTON, 28. - Predsednik Truman je danes sprejel odstop Miltona Katza, kot posebnega predstavnika Uprave za gospodarsko sodelovanje v Evropi in. ameriškega predstavnika pri gospodarski komisiji Združenih narodov za Evropo, Njegov cdstop stopi v veljavo 15. avgusta.
Kafz je prevzel mesto, s katerega je sieda j odstopi) avgusta 1950 in je nasledil Averel-la Harrimana, ki se je vrnil v Združen© držav., ko je bil imenovan za posebnega pomočn ika predsednika Trumana za zunanje zadeve. Ime Katzovega naslednika še ni znano.
Kratke vesti
DJAKARTA, 28.	—	Visoki
predstavnik indonezijske vlade je izjavil, da vlada nima namena v bodočnosti nacionalizirati ležišč nafte, ki jih izkoriščajo tuje družbe. Nadaljeval je, da tudi nima namena nacionalizirati tujih planitaž, kot je javil nekj ameriški list.
PARIZ, 28. Javljajo o podaljšanju proge Džibuti-Addis Abeba. Nove tire bodo postavili 200 do 250 km južno od abesinske prestolnice.
OTTAWA, 28. — Kanadski
minister za obrambo, Clarion je danes javil v parlamentu, da zahodne sile pripravljajo načrte za izdelavo velikega topa, ki bo
večji od tistega, ki so ga Nemki kalijo odnose med Izraelom ci uporabljali med zadnjo sveto Sirijo,	tovno vojno to je imel 88 m®.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Peiek 29. junija
Peter in Pavel Sonce vzide ob 4.18, zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 0.39, zatone ob 15.55. Jutri, sobota 30. junija Emilija, Predislav
Vprašanje pobiranja smeti1 sindikalne beležke
povzročilo razburjenje in prepir občinskih svetnikov
Tudtj na včerajšnji obeintiki seji so med raszna upravna vprašanja vpletli politiko. Demokristjane je razsodba, ki jo je prebraj na predvčerajšnji seji indipendentist Giamipiccoli in ki je proglasila Tržaško o-zemlje za- neodvisno od' Italije, tako hudo pekla, da se j* na sinočnji šegi oglasil demokri-stijan Gregoretti m prebral dve razsodbi, kj pravita, da mirovna pogodba ni stopila v veljavo in da so zato Tržačana še vedno italijanski državljani. Gregoretti je še pripomnil, da je to lekcija za Gian.piccolija.
Mislimo, da bi bil že skrajni čas, da šovinistični svetovalci nehajo trditi stvari, ki sploh niso ve« aktualne, saj ie že vsem jasno, da je pogodba stopila v veljavo, To čivkajo že vrabci na strehi, le šovinistom ni moči tega vtepsti v glavo; zato se oprijema j* vsake bilke, ki naj bi rešila njihovo zgrešeno tezo.
Na seji so razpravljali tudi o vprašanju občinskega poljedelskega podjetja in o odpustu taraošnjih delavcev. Zupan je dejal, da bp še interveniral pri
PIONIRSKA DRUŽINA III. OKRAJA SV. JAKOB -ROCOL ho uprizorila ob zaključku šolskega leta v soboto 39. t. m. pri Gregorju ob 20.30 Ribičičevo igrico
• VRABCI »
i	»t
Na sporedu so deklamacije in pevske točke. Prijatelje mladine vabimo k predstavi.
višjih oblasteh, da bi podjetje lahko še delalo. Med raznimi vprašanji sie je osmešil s svojo demagogijo kominformist Goni. bacci. kt je govoril p popravilu cest v Kolonkovcu, ko vendar tam gradijo nove hiše, za kar bo treba ceste razriti, da položijo odvodne in vodovodne cevi. Osmešil se je tudi kominformist Braun, ki je dejal, da ni prostora v kostnici na pokopališču, medtem ko tega prostora ne primanjkuje.
Nato sp razpravljali o tarifah trošarine in ugotovili, da se kljub znižanju nekaterih trošarin n. pr. cena mesa ni znižala, ker so želi od tega dobiček le mesarji. ■ Pri tem je župan Bartoli priznal da urad za cene ne dhluje tako, kakor bi moral. Na vprašanje prof. Ruiggerija (MSI) je župan priznal, da ZVU ni odobrila občinskega sklepa za povišanje
pristojbin na pse.
O spremembah pri načinu pobiranja smeti je govoril odt bornik Bon-tti in polemiziral z nekaterimi trditvami Broc-chija. ki mu je medtem cesto vpadal v besedo. Pri tem se je ozračje vedno bol; razgrevalo. Končno je občinski odbor predlagal svoj Sklep, da se pobiranje smeti mehanizira tako, da bo bol j higienično. V ta namen bo morala občina najeti posojilo 190 milijonov lir. Pri izjavah glede tega sklepa je Brocchi razburil odbornika Bo. nettija, nakar se je pričel prepir medi kcmiriformisti in šovinisti, posegel je vmes tudi župan in sledilo je zmerjanje vsevprek in kričanje. Končno so se nekoliko pomirili in sledilo je glasovanje o sklepu. Zanj je glasovala večina, proti pa vsa opozicija ter MSI in Blocco.
Ni še rešeno vprašanje novih odpustov i dela v tovarni Gaslini Stavka dekoraterjev in slikarjev se nadaljuje - Uslužbenke tržaške tobačne tovarne še vedno v mezdnem gibanju
Tržaško delavstvo je zelo razburila vest, da namerava vodstvo tovarne Gasilna odpustiti z dela kar 70 svojih uslužbencev; iz poročila, ki ga je s tem v zivezi objavilo vodstvo omenjene tovarne, -je razvidno, da stopi nov ukrep o odpustih z dela takoj v veljavo. Jasno je, da so se prizadeti dela vej takoj obrnili do svojih sindikalnih predstavnikov, ki so pričeli s pogajanji. Pogajanja so bila že v sredo na Uradu za delo, na žalost seveda brezuspešna. Delodajalec je namreč pri-pravljen razpravljati o vseh mogočih vprašanjih, ni pa na noben način pripravljen preklicati svoj ukrep o odpustih z dela. Ob koncu seje je bilo sklenjeno, da se bodo pogajanja ie nadaljevala, zato ostane j usoda 70 za odpust predvide-
1 ZPBED OKROŽNEGA SODIŠČA
Slabe izkušnje starega vlomilca
Štiriinštiridesetletni Giordano Sebastianuititi se je že večkrat zagovarjal pred sodiščem in tako je imel dokaj prilike, seznaniti se s pravnim postopkom in posledicami, ki jih prinese obtožencu določena vrsta obtožbe. Okoriščajoč se z dosedanjimi izkušnjami je skušal že pri zaslišanjih na policiji in kasneje v preiskovalnem zaporu preizkusiti nekaj teh načinov. Ob neki priliki je na pr. vse očitane mu zločine priznal in do potankosti opisal potek vloma, vendar zapisnika o tem ni hotel podpisati. Kasneje in tudi včeraj na sodišču pa je izjavil z vso odločnostjo, da ni
nikdar priznal kakih vlomov in da ga sodišče dolži lahko le prodaje ukradenega blaga. Tega zagovora se je krčevito oprijel zlasti potem, ko je eden izmed okradencev pred sodniki pričal posredno v njegov prilog in kakor je vse kazalo. 2 namenom obremeniti sostanovalca.
Od letošnjega marca do maja je bilo na policiji prijavljenih več vlomov, ki 'ih policijski agenti niso mogli takoj pojasniti. 25. marca na pr. je nekdo s silo vdrl v stanovanje Angela Palme ter mu odnesel nekaj gotovine, odejo, dve rjuhi, usnjeno torbo, budilko in več
Zveza pionirjev uprizori v gredo 3. julija 1951 ob 20. uri v dvorard na Kontovelu Čopiče vo igro
((PIONIRJI IZ TIHEGA DOLA», ki jo je pripravila Ema Starc. Glasbene vložke sta uglasbila Karel Boštjančič in Ubald Vrabec. Izyajajo člani SNG in pionirji iz centra, Rojana, Sv. Ivana, Skednja ir-' Kolonkovca.
Otroci in odrasli s Proseka in Kontovela, ne zamudite vam namenjene prireditve!
Tragična smrt moža v vodnjaku
Predvčerajšnjim si je 50-let-ni Pompeo Pelizon stanujoč v Ul. del Friuli zaželel kozarec vina in se zato napotil z doma proti bližnji gostilni. Se prečen je zapustil dom. je družini izjavil, da se bo takoj vrnil. Cas je mineval, Pelizona pa ni hotelo biti nazaj. Zena Ana Vodopivec in njen sin Eligio sta ga takoj šla iskat v gostilno, toda moža oziroma očeta nista našla in tudi drugi gostje ga niso videli. V strahu, da se ni kaj zgodilo, sta mati in sin pričela s povpraševanjem po okolici, vendar kljub iskanju sledov za njim nista mogla najti. Sin Elgio pa si ni da! mira in je že na vse zgodaj zjutraj ponovno začel sam iskati očeta. Ko je prišel k nekemu vodnjaku, katerega obdaja nizek zidek, je slučajno pogledal v globino in opazil, da je na površju plava cigaretni
ustnik njegovega očeta. Fant je takoj sklical ljudi, ki so naknadno poklicali še gasilce in policijo. Njegov strah se je uresničil in o zmoti ni bilo mogoče več govoriti, kajti iz globine vodnjaka so potegnili truplo utopljenega očeta. Policija je mnenja, da se je Pelizon ob odhodu z doma vsedel na zid vodnjaka in je po nesreči padel v globino brez upanja na rešitev. Možno je tudi, da ga je napadla omotica, zaradi katere se je zvrnil v vodnjak. Vsj pa izključujejo možnost samomora, kajti mož je živel v miru s svojo družino in ni imel denarnih težav.
Javne higienske zgradbe
V soboto 30. t. m. bodo odprte za občinstvo javne higienske instalacije, ki jih je zgradila tržaška občina na Largo Barriera Vecchia.
IŽ ISTRSKEGA OKROŽJA
Lepi uspehi ženske obrtne šole v Kopru
V teh dineh so vse šole, | liko barako, kjer je možen
osnovne, srednje, gospodarske in obrtne pripravile razstave, kjer prikazujejo svoje učne uspehe. To je kar prav, ker ima javnost priložnost, dla si ogleda uspehe in jih oceni.
Ena takih razstav je bila odprta v sredo v Kopru, in sicer razstava ženske obrtne šole, ki vzgaja dobre šivilje z iz. rednim čutom zg okus.
Letošnje šolsko leto je imela šola 11 gojenk v prvem in 11 v drugem razredu. Na teden imajo 44 ur pouka, 22 ur teoretičnega in 22 praktičnega. Gojenke, bodoče šivilje in tudi učiteljice na podobnih obrtnih šolah, se učijo poleg krojenja in šivanja oblek tudi krojnega risanja, pletenja, vezenja in podobno. V vezenju, ki je vzeto iz bogate zakladnice narodnih motivov, nikoli ne delajo enega in istega vzorca dvakrat. Vedno je delo tako usmerjeno da je čimbolj izvirno.
Dve izmed gojenk bosta prihodnje šolsko leto šli na umetniško Obrtno šolo v Ljubljano, da se bosta usposobili za strokovni učiteljici na obrtni šoli. Obe sta pokazali že lani zelo dobre uspehe v vezenju in krojenju. To sta Ines Simjonato in Gilda Kramersteter. Poleg teh dveh sta še Mara Juretič, ki je tudi izredno nadarjena za rišanje in Marija Krmac iz prvega razreda, ki ima velik dar in je kot rojena za taka ženska dela
Za to obrtno šolo je med mladim ženskim svetom zelo veliko zanimanj''. Takoj po razpisu za vpisovanje v novem šolskem letu se je priglasilo osem deklet za prvi razred.
Razstava sama prikazuje razne vrste vezenja, pletenja, izdelanih bluz, jopic, oblak. prti. čtv in prtov, otroških obleke, itd. Razstava predstavlja bo gastvo dela in uspehov, ki so jih gojenke dosegle ped vodstvom učiteljic, tovarišic? Zore Ličen in njenih sodelavk. Sicer pa prepuščamo opis in oceno strokovnemu ženskemu peresu in očesu.
Kmečka zadruga za Koper In okolico
V v liko zadovoljstvo krm tov je pričela z odkupom Kmečka zadruga za Koper in okolico na novem prostoru iz-W» Kopra. Tam je zgradila ve.
dostop z vozovi in avtomobili od vseh strani. To je vsem v veliko olajšanje, ker je bilo prej v Kopru treba čakati po več ur zaradi premajhnega prostora. Na novem mestu pa sprejemajo blago na dveh krajih in tehta jo z dvema tehtnicama. Delo gr;? zelo hitro.
Tudi za nameščence zadruge je poskrbljeno, ker je v baraki sami tudi spalnica. Tako jim ni treba hoditi domov, kadar sprejemajo do pozne ure.
Prejšnji teden je zadruga pričela z odkupom paradižnika in ga odkupila Že okoli 6000 stotov. Za začetek je bil odkup te povrtnine dober, kot vse ostale povrtnine do sedaj.
S cenami so kmetje zadovoljni, saj imamo nekaj primerov, ko je en sam večer prejel posameznik do 30.000 tisoč din za pripeljano blago.
prosvetnemu dlelu in obujanju nacionalnega ponosa. V imenu VUJA se- je zahvalil učiteljstvu za njihov trudi v šolskem letu 1950-51. Tovariš Vidimar. šolski inšpektor je nato podal pregled nadTzorovanja in imenoval najboljše, ki zaslužijo priznanje in nagrado. Govoril je tudi prof. Janež, na kar je sledila debata. Za slovo je sindikat priredil učiteljstvu zabaven družabni večer.
K. L.
Vedno več kopalcev pri Sv. Nikolaju
Preteklo nedvljo je obiskalo znano kopališče pri Sv. Nikola, ju v Ankaranu preko 2200 gostov iz Trsta. Tudi v Italiji vlada veliko zanimanje za letovanje v našem lepem kopališču. ki je opremljeno z vsemi ugodnostmi. Posebno privlačujejo Weekitnd hišice, ki so žt lani privabile polno kopalcev. Celo iz Bologne je uprava kopališča prejela več prijav.
Zaključna konferenca učiteljev koprskega okraja
Včeraj popolune je oila v Kopru zaključna konferenca učiteljstva na Koprskem. V otvoritvenem govoru je tov. 2iva Beltram, poverJemca za okrajno prosve to pozdravila vse navzoče in goste, med njimi tov. Perovska svetovalca VUJA tov. Čehovina sekretarja okrajnega Komiteja, tov. Ribariča, poverjenika za okrožno prosveto.
Tovariš Perovšek je v daljšem govoru podal kratek pregled sedanjega političnega položaja in govoril obširno o nalogah in načrtih v prosveti, gospodarstvu in o borbi proti raznim tendencam. Govoril je tudij o vlogi	učiteljstva in
kakšno naj bo njihovo sodelovanje z ljudsko oblastjo. Priporočal je, naj	bi učiteljstvo
posvečalo več	skrbi širšemu
nih' delavcev še nerešena. Da je prišlo do zaostritve položaja v tovarni Gaslini, je vzrok v pretežni meri politični položaj v svetu, zaradi katerega so italijanske oblasti pohitele z nakupom večje količine mašinske-ga olja (okrog 800 tisoč stetev) ki bo zadostovala potrebam Italije vsaj za leto dni- Seveda je vlada s tem izčrpala rezerve deviz, kar je onemogočilo tovarnam za rafinerijo olja nakup potrebnih surovin. Sodeč po teh vzrokih, je kaj težko pričakovati, da bi se položaj v tukajšnji tovarni Gaslini izboljšal v doglednem času, pač pa lahko z vso upravičenostjo pričakujemo. da se bo še zaostril.
V pričakovanju, da bo dosežen sporazum glede povišanja draginjskih doklad; -je Združenje malih trgovcev poslalo vsem svojim članom okrožnico, s katero jih poziva, da izplačajo svojim uslužbencem sledeče predujme; delavcem nad 20 let 70 lir dnevno; delavcem nad 16 let 52 lir dnevno, izpod 16 lir pa 36 lir dnevno; uradnikom prve in pete kategorije 4.368 lir mesečno, druge in šeste kategorije lir 3.289 lir mesečno, uradnikom tretje in sedme kategorije pa 2-457 Ur mesečno. Za kategoriji četrto in osmo je bila določena vsota 2.080 lir mesečno.
Vajenci bodo prejeli iste predujme, le za 10 odst. znižane.
Stavka pleskarjev in dekoraterjev se že drugi teden nadaljuje in nobenega znaka ni, da bi se že v kratkem lahko zaključila. Kot smo v našem časopisu že poročali, so delodajalci odbili upravičene zahteve svojiih uslužbencev, s čimer so povzročili sklicanje splošne stavke, ki bo trajala vse dotlej, dokler ne bodo svojega stališča do teh zahtev spremenili.
Naša gledališka skupina pripravlja 3 nova dela
Lahko rečemo, da se še ni izgubil vtis. prve predstave našega ljudskega gledališča, ko smo zvedeli, da prav tista gledališka skupina pripravlja tri dramska dela, med njimi tudi Cankarjevega ((Kralja na Betajnovi« Vsem je šj živo v spominu prvi nastop, ko se je gledališka skupina tako uspešno predstavila s Feldmanovo «Iz temnih dni«. Vedeli smo, da ne bo ostalo samo pri tem, ker poznamo tovariše, ki sestavljajo skupino.
Ko čujemo, da bo ta naša — poudarjam naša — gledališka skupina gostovala tudi po vaseh Koprskega, smo še bol j veseli. Prihaja nam v spomin pri. zor, ko so trije hrvatsfei kmetje - reveži, ker je tudi «dobra» Avstrija hottla imet; take prišli do škofa Strosma.verja in ga prosili, naj jim da učiteljev, da bo vsaj njihova deca kaj znala. Danes so ustvarjeni v-i pogoji, da se beseda glasi iz vseh odrov novozgrajenih zadružnih domov. Ta gledališka skupina bo tako ponesla tudi vasi lepoto čist? besede. Predvidevamo, da bo slovenska dramska skupina postala do jeseni stalno poklicno Slovensko ljudsko gledališče v Kopru.
Nova tiskarna v Umagu
Hrvati Bujsčin< bodo v krat kem slavili novo zmago, ki je sad njihove borbe za izgradnjo socializma. Pred dobrima dvema mesecema so začeli montirali stroje za novo tiskarno v Umagu, kiier se -bo tiska) poleg drugega tudi «Hrvatski glas«. Tiskarna bo nekaj popolnoma novega za vse prebivalce Buj-ščine. Kc-maj čakajo, da se bo. do zavrteli tiskarski stroji, ki jim bodo dajali časopis v nji hovi — rieči — katero so ohranili skozi trdo in dloligo dobo zatiranja in raznarodovanja,
malenkosti v skupni vrednosti 25.Q00 lir. Ob istem času in kakor je kazalo isti tat je vdrl tudi v sosedno stanovanje Carla Tolioya, kateremu je ukradel dva odrezka blaga in manj vredne predmete ter ga oškodoval za 30.000 lir. Dva meseca kasneje pa je Otonu Saxu zmanjkal računski stroj, potni list in drugi dokumenti. Vin-ceneu Baciju pa pisalni stroj ((Olivetti« in čekovna knjižica.
Prvi je utrpel 340.000. drugi pa 50.000 lir škode.
Končno se je 19. maja policiji vendarle posrečilo priti na sled pravemu vlomilcu. Ta dan so policijski agenti v Ul. Gine-stra v Rojanu ustavili avtotak-si, kj ga je vozil Sebastianutti. Ustavili pač zato. ker je bil Sebastianutti star znanec poli- | cije in so se torej hoteli prepri- j čati, kako je mogoče, da sedi i mož za krmilom avtotaksija. Za j
POt13,™ I Tržaška mladina ima letos I Poleg brigade je ZAM orga-cija	se	nerodn	jsa.	^°	-°.	poleti v načrtu dve večji akci-1 nizirala letos tudi taborjenje,
naslj	v	vozilu	računski stroj, ki jj prv0 b0 jZvedla mladinska i To b0 nekoliko drugačno kot
brigada, ki bo odšla na tretjo ! lani. Letos bomo taborili v mladinsko progo Doboj - Ba- j Otočcu pri Bledu, v lepi dolini, nja Luka.	|	kjer 'e bomo lahko kopali ter
Vsako leto so se tržaški mla- j d.ela“,>}!le ^PLel?p,? di ici in mladinke odzvali Po-:	^. T S °"
vabilu jugoslovanske mladine mo j J?.?8-	-	ln,to	n“,s?‘
mo od spodaj pac pa bomo lahko staremu očaku zlezli na
OF
OF Opčine organizira v dneh 15. in 16. julija dvodnevni izlet na Bled. Vpisovanje do 30. t. m. na sedežu OF Opčine.
PROSVETNA DRUŠTVA
Dramska družina «Igo Gruden« iz Nabrežine bo priredila v petek 29. t. m. ob 21. uri v Plavjah Fodorjevo komedijo v 3 dejanjih ((Matura«.
Plavčani prihitite k predstavi in ne zamudite te lepe komedije!
DAROVI IN PRISPEVKI
Ob prvi ohletnici smrti pok. A-nice Danev daruje družina Danev 2.000 lir za prosvetno društvo Ivan Vojko.
SLIKE SLOVANSKE FOLKLORE V fotosekciji v Ul. Montecchi 6 so naprodaj slike slovanske folklore. Zainteresirani ljubitelji lepih slik si jih lahko nabavijo od 9. do 11. in od 15. do 17. ure.
Izlet v Ilirsko Bistrico
Prosvetno društvo «Srečko Kosovel« priredi v nedeljo dne 29. julija enodnevni izlet v Ilirsko Bistrico. Vpisovanje ob sredah in petkih od 20. do 21. ure v Ul. sv. Vida 17.
VODNJAK NA TRGU VENEZIA
V soboto 30. t. m. bo odkrit na Trgu Venezia vodnjak, ki je bil zgrajen leta 1755 na Borznem trgu ter leta 1920 odstranjen zaradi izboljšanja prometa na trgu
1. JULIJA OB 21. URI
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR
IZ LJUBLJANE pod vodstvom dirigenta
Rada Simonitija
bo priredil
koncert
na stadionu „Prui maj“
(malo igrišče)
Predaja vstopnic za nedeljski koncert ho na stadionu v nedeljo od 10. - 12. ure in od 19. ure dalje.
2. JULIJA BO PONOVITEV KONCERTA V AVDITORIJU
Zbor bo pel obakrat
slovenske narodne pesmi
v priredbi svojega bivšega dirigenta pokojnega
FRANCETA MAROLTA
Vabila za koncert v Avditoriju so na prodaj pri «Adria-Ex-pressn, Ul. Fabio Severo 5.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozeuilje
Dames, 29. junija 1951 ob 21. uri gostovanje v NABREŽINI z Molierovo komedijo
..NAMIŠLJENI BOLNIK"
V nedeljo 1. julija 1951 ob 21. uri gostovanje na OPČINAH (na prostoru bodočega Kulturnega doma) s Shavvovo dramo
„0BRT GOSPE WARRENOVE
Vstopnice so v prodaji v pekarni Cok na Opčinah.
((
Delavci!
Poslušajte danes ob 20.15 sindikalni pregled B. Petro-nia, ki ga bo oddajal radio jugoslovanske cone na srednjih valovih 212.4 m.
Govoril bo o škodljivih posledicah zgrešene sindikalne politike za delavce.
Jutri zapade rok za pristanek na višji delež
Opozarjamo vse člane Delavskih zadrug, da zapade jutri- rok za prijavo, da pristanejo na povišanje deleža.
Kdor tega v teku jutrišnjega dne ne bo storil, bo izgubil volilno pravico, ko se bo volila nova uprava zadrug.
Zato ponovno pozivamo slehernega člana, da še danes obišče najbližjo trgovino Delavskih zadrug in podpiše izjavo za povišanje deleža.
Dve akciji tržaške mladine
je bil ukraden Sasu v Ul. S.
MLADINSKO
TABORJENJE
Zveza antifašistične mladine bo letos organizirala mladinsko taborjenje, verjetno pri OTOCCU v bližini BLEDA. Taborjenje se bo začelo okoli 20. Julija, zato naj interesenti pohitijo s prijavami, ki jih sprejema mestni odbor ZAM v Ul. Machiavelli 13. Tam bodo dobili tudi nadaljnje informacije.
Francesco. Sebastianutti se je sicer izgovarjal, da je stro-j prejel od nekega Delsena, toda agenti se niso dali prepričati. Možakarja so aretirali tn pri preiskavi na njegovem domu naši, še nekaj predmetov, ukradenih v stanovanju Angela Palme, Delsena ni bilo mogoče izslediti in sam obtoženec je vedel povedati o njem le to, da ga je spoznal leta 1942, ko sta bila skupaj zaprta v Neaplju. Ker pa je preiskava ugotovila, da je imel Sebastianutti v. rokah tudi ukradeni pisalni stroj ((Olivetti« in da je bdi ta prodan 39.1etnemu Giovanniju Bensi-ju, je prišel včeraj pired sodišče tudi Bensi, obtožen nakupa ukradenega blaga. Toda Bensi, ki je lastnik karoserijske delavnice, je izjavil, da je stroj kupi] v dobri veri, ker pozna Sebasfianuttija kot vozača avtotaksija i,n si torej mi mogel predstavljati, da bi bil stroj ukraden. Sodišče ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Giordano Sebastianutti pa je bil obsojen na tri leta in tri mesece zapora ter na plačilo 19.000 lir globe.
Predsednik Zulmin. tožilec De Franco, zapisnikar Nerl. Obtoženca ata zagovarjala odv. Ul-oigrai in Jacuzzi.
Skoči v morje v samomorilnem namenu toda skesan splava na suho
Precej razočaran zaradi družinskih sporov in zaradi neute. šene ljubezni, je včeraj nekaj čez poldne 27-letni uradnik Franco Paolo Rotunno iz Ul. Torrebianca 2 skočil v morje nasproti Trgu Unita z namenom, da se nikdar več ne vrne na suho, vsaj živ ne. Toda voda, čeprav ne preveč mrzla, mu je spravila neka j strahu v kosti in mož je skesano splaval na nabrežje, kjer so očividci takoj poklicali rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnico. Rotunno bo moral ostati na opazovalnem oddelku kake tri dni.
Smrt starke
zaradi zloma stegnenice
Ze 25. t. m. so sprejeli v bolnico 80-letno Emmo Forg vd. Segnar iz Ul. Stuparich 14, ki je nerodno padla v stanovanju in si zlomila stegnenico. Včeraj popoldne pa je starka podlegla poškodbam.
in ji pomagali prj njenih gradnjah. Tudi letos bp odšla tržaška mladinska brigada na novo mladinsko progo.
Na progi se bodo srečali mladinci iz Nemčije, Italije, Avstrije. Anglije, Holandske, Belgije, Francije, Skandinavskih držav itd.
Tržaška mladinska brigada se že formira, saj ni več daleč, ko b0 vstopila v železniške vo-zove in se odpeljala v Bosno. 20. julija bo že zamahnila krampi in lopatami in ob reki Bosni postavila svoje taborišče.
glavo.
Mladinska organizacija nima nikake blagajne in živi od prispevkov svojih članov, zato je tudi razumljivo, da ne bo mogla finansirati taborjenja.
Šotore in prostor bo dala mladina Slovenije, za prehrana in vožnjo pa bo moral prispevati vsak po 5.000 lir. Prva skupina bo odšla na taborjenje od 15-25 julija in bo ostala 20 dni.
Prijave za brigado in za taborjenje sprejema ZAM na svojem sedežu Ul. Machiavelli 13.
PIONIRSKA DRUŽINA IZ BARKOVELJ bo uprizorila danes ob 20. uri v kinodvorani v Skednju pravljično igrico Milčinskega:
»MOGOČNI PRSTAN«
S T A R S I! ne zamudite prilike lepega razvedrila za vase otroke.
GORIŠKEGA
PRVA SEJA DOBERDOBSKEGA OBČINSKEGA SVETA
li
Samovoljna prekinitev seje
OBVESTILO
Predsedstvo cone obvešča, da bodo lahko prodajalci cvetja podaljšali, dokler traja tržaški velesejem, večerni urnik prodaje za pol ure, Svoje nameščence morajo plačati za prekourno delo po pravilih pogodbe za delo.
V sredo je bila na doberdob-skem županstvu prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Seja je bila sklicana za 19. uro, vendar se je pričela šele ob 20.20, ker sta prišla dva svetovalca iz Dola s tolikšno zamudo.
Sejo je otvoril občinski tajnik in predal besedo prejšnjemu županu Čadežu. Kot prejšnji voditelj občine bi moral po vzgledu sovodenjska komisarja, ki je na prvi seji točno poročal o svoje'm poslovanju, tudi g. Čadež poročati o stanju občine za časa njegovega upravljanja. Toda mož tega r.i napravil kljub pozivom svetovalcev. Zato pa je dal besedo najstarejšemu svetovalcu Evgenu Ferfolji, ki je bil izvoljen pod znakom plug in nakovalo (SDZ op. ur.). Ta je pozval svetovalce, naj ne gledajo na politično opredeljenost posameznikov ir-' naj delajo samo v korist občine in skupnosti.
Prišli so nato na glavno točko dnevnega reda, in sicer na izvolitev župana in občinskih odbornikov.
Za besedo je vprašaj svetovalec Jožef Jarc (DFS) in opozoril, da prejšnji župan Jožef Čadež, ki je pri sedanjih volitvah ponovno kandidiral in bil izvoljen v občinski svet za SDZ, ne more biti član občinskega sveta, ker ni položil nekaterih računov o dosedanjem upravljanju z občinskim denar, jem (najemnina dvorane, popravilo ure, podpore brezposelnim). G. Čadež je to svojo napako tudi priznal. Tedaj je tovariš Jarc zahteval, da v smislu zakona nadomesti Čadeža v ob. činskem svetu kandidat DFS, ki ima največ preferenčnih glasov. Na mesto Čadeža je tako prišel Viktor Vižintin (DFS) iz Dola.
Tako je sedanji doberdobski občinski svet sestavljen iz sledečih svetovalcev: Julko Jelen, Jožef Jarc, Alojz Peric in Viktor Vižintin (DFS ; Jožef Vižintin, Bruno Pahor, Stefan Ferletič, Ivan Laurenčič, Andrej Zužič. Anton Frandolič, Evgen Ferfolja, Alojz Frandolič, Miro Ferletič, Anton Pahor in Alojz Frandolič («plug in nakovalo«).
Čeprav je bila izvolitev občinskih svetovalcev verificirana in dana na zapisnik, je Ferfolja sejo samovoljno zaključil, namesto da bi izvolili še župana in odbornike.
Kot pa nam je znano, trajajo take pritožbe precej mesecev in zaradi tega ne gre zanemarjati delo občinskega sveta in občin, ske stvari sploh.
Otroška prireditev v Štandrežu
V nedeljo ob 20.30 priredijo štandreški otroci nadvse razveseljiv večer. Na prostem bodo uprizorili dramatično bajko s petjem v treh dejanjih ((Izgubljeni raj«, ki jo je priredil Leopold Turšič.
Vabimo k obilni udeležbi.
Seja občinskega upravnega odbora
Nova električna ura na pokritem trgu
V torek zvečer se je Pod predsedstvom župana sestal občinski upravni odbor k svoji redni teder.-ski seji. Razpravljali so o vprašanjih, ki se tičejo navadne uprave in odobrili sle. deče obvezne prispevke za leto 1950: 900 tisoč lir za razstave, 1.600.000 lir za vzdrževanje nezakonskih otrok, 3.400.000 lir za pokrajinski higienski laboratorij. Nadalje so odobrili izplačilo 730.800 lir mestni bolr.fci, ter prispevek 35 tisoč lir za napeljavo vodovoda k skupini hiš v Ul. Rafut.
Sklenili so tudi postaviti novo električno uro na pokritem trgu.
Nato je odbornik dr. Levi, poverjenik za zdravstvo, imel zanimivo poročilo o zdravstvu in stanju prebivalstva v letu 1950, ki ga je sestavil občinski zdravstveni urad. Odborniki so pohvalili natančnost dela omenjenega urada in uspehe, ki so jih dosegli v tem predelu občinske uprave.
Istega večera so se sestali tudi vodje svetniških skupin, ki so proučili dnevni red seje občinskega sveta, ki je bila sinoči na gradu.
Iskala sta prenočišče na koruznem polju našla pa sla ga v zaporu
Pred časom so finančni stražniki -zasačili ponoči v bližini državne meje moškega in žensko, ki sta očividno hotela prestopiti bedečo ico. Brez obotavljanja so ju aretirali. Slo je za 38-letnega Bulgarellija Vir-gilia iz Firenc in 29-letno Cero-falini Dino iz Valdarna. Pri zasliševanju sta oba izjavila, da nista niti v sanjah nameravala prestopiti meje, marveč le prenočiti v tamkajšnjem koruznem polju, ker sta oba prejšnjega dne zapravila ves denar v igralnici v Benetkah. Toda kljub temu so ju financarji prijavili sodnim oblastem in jih obdolžili nameravenega nezakonitega prestopa meje. Zgodbico, da sta tam iskala samo primerno ležišče, sta ponovila tudj včeraj pred sodnikom, ki je na tej podlagi oba oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Man) sreče pa je imel 23-let-ni bivši organ javne varnosti Humbert Vianello iz Trevisa, ki so ga finančni stražniki zasačili pred tednom, ko se je vračal iz Jugoslavije, kamor je brez dovoljenja šel nekaj časa prej. Vianello je priznal svojo krivdo in obsodili so ga na tri mesece zapora in plačilo 16 tisoč lir globe.
Danes trgovine zaprte
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo danes na praznik Sv. Petra in Pavla vse trgovine ves dan zaprte. Poslovale bodo samo mesnice od 6. do 11., mlekarne in pekarne od 6.30 do 12.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 7.30 do 12.30 in cvetličarne od 8. do 13.
Navedeni urnik velja za vse občine v pokrajini.
Nocoj ob 19.30 tombola
na Travniku
Nocoj ob 19.30 priredijo gojenci sirotišnice Oddone Lenassi tradicionalno tombolo na Travniku. Tombolske listke bodo prodajali pri posebnih stojnicah do 19. ure.
Ob 11. uri bo v ljudskem vrtu koncert ameriške vojaške godbe iz Trsta, ki bo občinstvo zabaval tudi zvečer pred tombolo z ljudskimi popevkami.
V primeru slabega vremena bo tombola v nedeljo 1. julija ob Isti uri.
Izlet
Zveze partizanov v Predmejo
«Zveza partizanov STO priredi množični izlet dne 21.-22. julija 1951. v Predmejo (pod Otelco).
Izleta se lahko udeležijo vsi člani Zveze, bivši partizani in aktivisti, njihovi svojci in simpatizerji. Vpisovanje se začne 20. junija t. 1. na sedežu Glavnega odbora Zveze partizanov STO v Trstu Ul. R. Manna štev. 29-111. Vsak dan od 16. do 19. ure in na vseh sedežih sekcij Zveze, po okrajih in vaseh vključno do 10. julija t. 1.
Cena prevoza, prenočišča in prehrane (večerja, zajtrk in kosilo) skupno 1.300 lir na osebo. (Prenočišče bo na senikih in pod šotori).
Odhod iz Trsta z glavne postaje bo dne 21. julija t. 1. ob 12.30 uri. Za izletnike okrajev Nabrežina in Opčine bo vstop v Nabrežini, oziroma na Opčinah.
Povratek v Trst ob 23. uri dne 22. julija t. 1.
Za I. okraj vpisovanje vsak dan od 16. do 18. ure na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 do 10. julija t. 1.
V Barkovljah vpisovanje vsako sredo in soboto od 18. do 19. ure na sedežu prosvetnega društva Ul. Bovedo 43.
Za II. okraj vpisovanje v sledečih krajih:
Za sektor Sv. Alojz, Sv. Ivan, center mesta, Skoljet in VOM vsak torek, sredo, četrtek, petek in soboto na stadionu «Prvi maj« od 19. do 21. ure.
Za sektorje Sv. Just in Sv. Vid v Ul. sv. Vida št. 17, vsak četrtek in petek od 18. do 20. ure.
Za sektorje Lonjer - Katinara, vsak dan pri tov. Cok Zofki.
Za III. okraj se sprejemajo vpisovanja v gostilni «La Speranza« (Ciril) v Ul. S. Marco 21 vsak dan popoldne in zvečer.
Za IV. okraj se sprejemajo vpisovanja na sedežu v Skednju vsak dan od 18. do 20. ure.
Za V. okraj vpisovanje v sledečih krajih:
V Domju pri tov. Slavku, v Dolini pri tov. Samec Roži, v Boljuncu pri tov. Sancin Mariju, v Ricmanjih pri tov. Kuret Silvestru v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mačkovljah pri tov. Olenik Rudolfu, v Stramarju pri tov. Beljak Lazarju, v Plavjah pri tov. Cok Cvetku, v Škofijah pri Sancin Francu.
Vpisovanje se zaključi 10. julija.
Natečaj za oficirje gasilcev
Italijansko ministrstvo za notranje zadeve, generalna direkcija protipožarne službe, obvešča, da je rok natečaja za 65 oficirskih mest podaljšan za 60 dni. Natečaj je bil objavljen v Službenem listu št. 80 od 7.VI. 1951
STARSEM DIJAKOV IN UČENČEV iz Lonjerja, Bazovice, Sv. Marije Magd., Loga in Ricmanj
Ravnateljstvo Državnega dvoletnega tečaja na Katinari obvešča starše dijakov tega zavoda in še posebej onih učencev, ki so dovršili osnovno šolo, da si lahko ogledajo razstavo šolskih izdelkov in ročnih del dne 28. ir.1 29. junija.
v GRLJANU
VSAK VEČER
PLES
OB OBALI.
Odhod iz Trsta z avtobusom iz Ul. Carducci ob 20. uri. Odhod iz Grljana ob 24. uri.
Mizarji podjetniki kmetovalci
Deske cmre kope, macesnove tn trdih lesov, trame vezane plošče, furnir, parkete in drva ''idi najugodneje
m st
vialeSnniM Tel. 311441
BIRMA:
Ure najboljših znamk, verižice in vsakovrstna darila vam nudi po ugodnih cenah
Malalan
OPČINE - Alpinska ul. 81
Šolske prireditve
Slovenska osnovna šola na Opčinah uprizori v soboto 30. t. m. oh 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah mladinsko igro v 6 dejanjih s petjem in godbo <Dve Marički«.
K prireditvi so vljudno vabljeni starši in prijatelji slovenske šole.
* * *
Slovenska nižja industrijska strokovna šola v Rojanu v Ul. Montorsino 8-III. je priredila ob zaključku šolskega leta razstavo risb in ročnih izdelkov. Razstava bo odprta še danes 29. t. m. od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
Učenci in učiteljstvo slovenske ske osnovne šole iz Ul. Dona-doni vas vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes 29. julija 1951 točno ob 9. url zjutraj v šolski telovadnici z vbodom iz Ul. Petronio.
Na sporedu so deklamacije, prizori, petje, rajalni nastop in igra v enem dejanju (Skrateljčki*. Po predstavi bo otvoritev šolske razstave.
Pripeljite s seboj tudi vaše prijatelje in znance!
# # (k
Slovenska osnovna šola pri Sv. Ani priredi danes 29. t. m. predstavo s petjem, recitacijami in igrami ter razstavo. Razstava bo otvorjena ob 9. uri zjutraj, prireditev pa bo ob 18. uri.
(g (g 4=
Slovenska osnovna šola v Skednju priredi danes 29. t. m. od 9. do 12. in od 14. do 17. ure in jutri od 9. do 12. ure razstavo ročnih izdelkov.
(k * *
Slovenska osnovna šola pri Sv. Frančišku v Trstu vabi starše u-čencev te šole in prijatelje slovenske mladine, da si ogledajo šolsko razstavo ki bo odprta 29. in 30. t. m. od t. do 18. ure in 1. julija od 8. do 12. ure.
* * 4=
Strokovna industrijska šola na Opčinah je otvorlla razstavo deških in dekliških ročnih del in risb dne 28. t. m. Odprta bo do vključno 1. julija od 9. do 19. ure Vabljeni starši in prijatelji!
OKRAJNI ODBOR OF NABREŽINA priredi v nedeljo 1. julija 1951 ob 16. uri v MEDJIVASI kulturno prireditev.
Na sporedu:
1. Pevski nastop.
2. Nastop folklorne skupine «Slovan» iz Trsta.
3. Prosta zabava in ples na prostem do 24. ure.
iiiiiiiiiiiniiiiiiliilliiiiiiiiiiilililliiitiiiiiiiliill
MALI OGLASI
ZELEZOBETONSKI DROGOVI UPORABNI za vinograde, latni-ke in ograje, premera 0.10x0.10 m, dolžine 2.20, 2.80, 3.50 m, 500 komadov; okviri s šipami za tople grede 16 komadov, pocinkana železna žica, sodi in kade za vino, naprodaj po ugodni ceni. Naslov S. M. M. Inf. 806, Kolonkovec. Tel. 92-527.
PRILETEN TRŽAČAN želi znanstva z gospo ali gospodično u-radnico, Slovenko zaradi poroke Ponudbe na upravo lista pod «Tržačan».
TRGOVINO V CENTRU MESTA, prostorno in primerno za urade, oddamo zaradi selitve. Izključeni posredovalci. Naslov na upravi našega lista.
PRIDNEGA TRGOVSKEGA VAJENCA 14-15 LETNEGA iščem za trgovino Jestvin. Pismene ponudbe na upravo lista Ul. sv. Frančiška
št. 20.
Poljedelski traktorji, angledki, kanadski in ameriški. Soc. r. I. ALA-CIET, Trst, Ul. Rossetti 27,
telefon 93575.
ADEX-iZLETi
14. IN 15. JULIJA 1951 DVODNEVNI IZLET V:
Lovrano
Opatijo
15. JULIJA 1951 ENODNEVNI IZLET V:
Vipavo Komen Novo Gorico Poreč
Vpisovanje od 25. do 30. junija 1951 pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29-243.
sssssmm
■#w
Letošnji velesejem
bo imel [ jnlemu z direhlopjem Zagrebšjtesa velesejma tov. {Marsičem j
predvsem trgovski značaj
Kot smo že poročali, je tržaški velesejem obiskal direktor Mednarodnega Zagrebškega velesejma Ivan Žnidaršič. Zagrebški velesejem ima v Jugoslaviji velik pomen, ker je prevzel tradicije m dediščino treh bivših jugoslovanskih velesejmov, to j£ ljubljanskega, beograjskega in zagrebškega. Pa tudi v Trstu je ta velesejem zelo znan prebivalstvu, ki ga je obiskovalo vsako leto.
Zanimanje za Zagrebški velesejem raste iz leta v leto tako doma, kot v inozemstvu. Vsako leto je večji njegov pomen, ker se vsako leto veča industrijska zmogljivost nove Jugoslavije.
Mi smo izrabili priliko, in. se obrnili na tov. Žnidaršiča in ga prosili, da nam da nekaj pojasnil <3 letošnjem zagrebškem velesejmu. Tov. Žnidaršič je zelo rad ustregel naši radovednosti-
V Jugoslaviji sedaj spreminjajo vso gospodarsko strukturo v okviru- zakona o delavskih svetih. Prav v tej zvezi, se je tudi moral	spremeniti
značaj velesejma, posebno če upoštevamo vrsto	novih fi-
nančnih in valutnih predpisov.
«Letošnji velesejem bo imel predvsem trgovski značaj. Na njem bodlo razstavljalo vsa izvozna in uvozna podjetja poleg kmečkih obdelovalnih zadrug. Ta podjetja ne bodo več razstavljala	v okviru
odgovarjajočega ministrstva, temveč samostojno. Te spremembe so v skladu s spremembami, ki so bile razglašene v zadnjem času tako v gospodarstvu, kakor v upravi, in ki vodijo k decentralizaciji ne samo uprave, temveč tudi zunanje trgovine.
Litostroj na velesejmu v Smirni
Na letošnjem turškem velesej mu, ki bo avgusta v Smirni, b0 razstavljal poleg drugih tudi Litostroj. To je prvič, da nastopa s svojimi proizvodi Litostroj na svetovnem trgu na razstavi, ki ima izrazito trgovski značaj.
Na velesejmu bo razstavljena spiralna turbina, ki jo ie izdelal delovni kolektiv Litostroja za hidrocer.fralo Zavrelje pri Splitu, Francisov rotor tipa «HC Moste«, ena hidravlična in pet ročnih zapornic za vodo ter Vodni črpalki in sicer ena sestavljena, druga pa razstavljena. Razen tega bodo na velesejmu razstavili večje število fotografij jugoslovanskih novih hidrocentral, za katere je izdelal turbine Litostroj.
Prav zato je tem važnejše, da ne bodo več nakupi in prodaja na velesejmu centralizirani, temveč bodo kupovala podjetja sama zase. Prav tako bodo kupovale tudi kmečke obdelovalne zadruge, ki bodo na račun prodanih izdelkov dobile potreb ne devize. Celotno kupovanje bo razdeljeno na dve glavni skupini. Skupina A, to je kupovanje in prodaja države za ključne objekte kapitalne izgradnje, nakup potrebnih strojev, surovin in tovarniške opreme; za večje električne centrale, zgradnjo večjih tovarn, ladij itd. Načrt B pa se bo finansiral iz dela deviz, ki ostane izvoznim podjetjem.
Vsa izvozna in uvozna pod jetja bodo zaključevala na sejmu popolnoma samostojne dogovore in kupovala ter prodajala svoje blago v okvi ru kontingentov določenih za posamezne države.))
Zaradi izpremenjenega načina trgovanja in. zaradi novega značaja velesejma bo verjetno tudi zunanja slika velesejma nekoliko drugačna in se bo spremenila vrsta razstavljenega blaga?
«Popolnoma točno. Na velesejmu bodo razstavljala u-vozna in izvozna podjetja in to samo one proizvode, ki so namenjeni za izvoz. Tuje tvrdke so pa tako že do sedaj rastavljale samo one izdelke, ki so jih nameravale izvoziti v Jugoslavijo. Vendar pa bo del prostora posvečen uspehom v izgradnji industrije in to predvsem zato, da se bodo lahko uvozniki orientirali in jasno videli kakšno blago predvsem rabi jugoslovanska industrija.
Ves prostor 18.000 kv. m bo razdeljen tako, da bo novi del velesejma, ki je bil zgrajen 1949. leta namenjen tujim razstavljalcem, stari del pa domačim.
Trgovski karakter velesejma bo poudarjen tudi s tem, da bosta dva posebna dneva posvečena trgovini, to bo 15. septem. in 25. septem., ko bodo lahko velesejem obiskali samo poslovni ljudje in da bosta vsak dan dve uri posvečeni poslom t. j. od 5 do 7, ko bo velesejem odprt prav tako samo za trgovske interesente.
Moramo namreč upoštevati, da je zagrebški velesejem eden izmed najbolj obiskanih v Evropi, saj pride povprečno 27 obiskovalcev na 1 kv m prostora. Zato smo nujno morali dobiti primeren način, da olajšamo zaključevanje trgovskih poslov.))
Koliko tujih držav se je do sedaj; prijavilo za velesejem in kdaj boste zaključili vpisovanje?
«Predvidoma bomo zaključili vpisovanje tujih držav in tujih podjetij konec tega meseca, vendar lahko računamo na marsikatero prijavo tudi pozneje.
Po sedaj se je prijavilo oko li 15 tujih držav, med njimi le Italija, Francija, Anglija, Nemčija, Belgija, Avstrija, Holandska in Svobodno Tržaško ozemlje. Nekatere izmed teh držav bodo zastopane z uradnimi razstavami, druge pa samo z važnejšimi tvrdkami.
Pričakujemo zelo velik naval tujih obiskovalcev med njimi tudi Tržačane. Za velesejem so odobreni posebni popusti, tako za obiskovalce kot za razstavljalce in to 70 odst. popusta na vseh železni cah in po vseh hotelih- Obe-Re,n_ bodo izdane posebne olajšave pri izstavitvi vizumov.
Prisrčno se zahvaljujemo direktorju Zagrebškega velesejma tov. Žnidaršiču za njegova Pojasnila in to v imenu naših bralcev, kakor tudi onih števil nih obiskovalcev Zagrebškega velesejma, ki bodo tudi letos našli čas in obiskali med 15- in 30. septembrom Zagreb' in njegov velesejem.
S.B.
TRG IFGMTEIMSS©
kakor ga ne vidimo vsak dan
SPREJEMNI IZPITI
na slovenski gimnaziji
V TRSTU
SV. JAKOBU I
   —L
Da st« videli, kakšen živžav ie bil te dbii predi slovensko gimnazijo pri Sv. Jakobu! Ob šolskih vratih so se gnetli fantiči in dekliči, ki prihajajo iz ljudskih šd in so se priglasili k sprejemnemu izpitu. Le malo jih je samih, večina jih gre v poslopje z mamicami. Nasmejani so. nekam brezskrbni, kakor fantje, • ki gredo 1 a nabor-. Le mamice malce zaskrbljeno gledbjo, da bi človek mislil, da bodo te delale izpite ne oni. Med temi živim drobižem stopajo resno in zamišljeno mlad; maturanti, ki so že celi fantje in maturantke, nekatere ie oilč manj kot gospodične1. Vse je te dni nekam praznično, vsi. še okoličani, dokaj čedno oblečeni, eni celo gospoško. Pa nig tistih razcefranih knjig pod pazduho. nič šolskih torbic. Le če-rc.u? Saj je vendar sedaj vsa učenost že v glavi (ali bi vsaj morala biti). Sedaj gredb k Izpitu: eni za sprejemi y gimnazijo, eni za slovo od nje.
Človeka nehote pritegne ta pisana množica otrok. Kako prisrčen je tisti fantek, ki se kot veverica zvija na zaščitni ograji pred šolskimi vrati. Tako Sj preganja čas in ne pusti izpitnemu Strahu do sape. Ob strani je gruča deklic, fci nekaj prav živahno razpravljajo. Vmes so matere s svojimi kandidatki in kandidatkicami, ki se še niso utegnili seznaniti z novo družbo. Venomer jim nekaj dopovedujejo ali jim popravljajo držo, obleko, lase. Eh. sami dbtorj nauki, samo opozarjanje'! Kakšna sireča, da ima človeška glava žudii na
Ob prvi razstavi gklicmerrie mladine v Portorožu
Učiteljica v gluhonemnici pojasnjuje dijakinjam iz Portoroža pomen grafikonov in statistik	-
Tako vidiš med drugim preprosto risbo gojenke Angele Renko iz II. Bistrice, ki prikazuje, kako so ji fašisti po-z“aii_d°m in odgnali edinega prašiča. D.ve veliki ilustraciji predstavljata zimo v Istri in zimo v Sloveniji. Ti dve sta napravila Karel Merlak in Al-do Pilastro, ki sta najboljša v zavodu.
Gojenci imajo tudi postajo mladih tehnikov, ki razstavljalo lepo izdelane barke, čolne, Liše, piramide, zrakcjplove -in drugo.
Gojenci zavoda so bili tudi na izletu gluhonemme mladine v Subotici, kjer je nastopalo 900 gluhonemnih. Delegacija iz Portoroža je takrat dobila v darilo velik vrč za kavo s pladnjem, bosanski umetni ročni izdelek.
Učni uspehi gojencev zavoda so naslednji: 7 odst. je odličnjakov, 52 odst. pray dobrih, 34 odst. dobrih, 3.5 odst. zadostnih in ostalo nezadostnih.
Četrta soba nudi obiskovalcu splošen pregled problematike zavoda samega, položaja v predaprilski Jugoslaviji, sedanji LR Sloveniji in FLRJ, do svetovnega pregleda položaja gluhomene mladine. V tem delu razstave je razvidna vsa skrb socialistične Jugoslavije ne samo do gluhe, temveč do defektne mladine sploh. Podatki na tabelah zgovorno prikazujejo, kaj so vzroki gluhosti. Zelo je nevarna doba za otroke od rojstva do nekako četrtega leta starosti. Takrat se rade pojavijo razne bolezni kot ošpice, davica, ušesno vnetje, škrlatinka, meninghitis, otroška paraliza, strah in drugo. Ne smemo mimo dejstva, da je glyhota socialna bolezen. Ko bo življenje urejeno, da ne bo več občutiti pomanjkanja in revščine, ko se bo življenjski standard še bolj izboljšal, tedaj bo tudi to zlo v veliki meri odpadlo. Do sedaj je bil na j večji odstotek v družinah industrijskih delavcev in kmetov
Lani je bilo na zavodu od 87 gojencev 8 sirot iz NOB, 14 sinov talcev in dTugih, 11 brez očeta, 5 brez matere, 6 sirot
brez matere in očeta. Na zavodu sta poučevala dva učitelja in ena hospitantka. Na ljubljansko gluhonemnico je bilo poslanih 19 gojencev, dva sta bila odpuščena, ker se jima je stanje izboljšalo.
Ker je večina oskrbovancev v takih razmerah, da jih starši ne morejo vzdrževati, daje socialistična država veliko pomoč v denarju. Tako postanejo defektni otroci koristni člani človeške družbe. Kje in kako so zaposleni, bom navedel ob zaključku.
SLIKA STANJA ZAVODOV ZA GLUHOMENE V PREDAPRILSKI JUGOSLAVIJI, DANES V FLRJ IN V SVETU
Predaprilska Jugoslavija je imela le štiri zavode za gluhoneme. Od teh je tri podedovala po Avstriji jn ustanovila samo enega v Jagodini. Danes je v socialistični Jugoslaviji že 11 zavodov za gluhoneme. 4 nadaljnji pa so v gradnji. Ti zavodi so v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Jagodini. V teh 11 zavodih je 1181 gojencev s 122 učnimi močmi. Ker je še pomanjkanje prostorov, se sku. ša tudi to vprašanje povoljno rešiti.
Nadalje izve obiskovalec te razstave, da je bilo leta 1937 na svem svetu 782 zavoda za gluhoneme. Pc kontinentih je prednjačila Evropa s 450 zavodi (največ Anglija, nato Nemčija, Francija in Italija). V Aziji je bilo 121 Zavodov kjer je prednjačila Japonska z 80 zavodi. V Ameriki so imeli 200 zavodov, od teh ZDA 138. V Avstraliji so obstajati samo 4 zavodi.
Tako zvara socialistična Rusija je kljub velikanskemu številu prebivalcev imela samo 15 zavodov. Nova Jugoslavija se uvršča med tiste napredne države, ki skrbijo za vse. Absolventi zavodov za gluhoneme zavzemajo danes fazna mesta kot zobotehniki, litografi, knji-govezci, tiskarji, akademski kiparji, mehaniki in podobno.
Leta 1948 je bilo ustanovljeno v Jugoslaviji Združenje gluhonemih, ki ima danes odbore v vseh republikah. Združenje šteje 4032 članov v vseh republikah, 12 poverjeništev oblastnega značaja in 35 okrajnih odborov.
V stari Jugoslaviji je bilo med gluhimi 95 odstotkov nepismenih. kar je dajalo pečat <cs k r b i» tedanjega režima. Združenj?; gluhonemih rešuje danes to važno vprašanje. Do sedaj je izvedlo popis okoli 3000 šoloobveznih gluhih' ctrok. Odprlo je 25 kulturnih domov, 17 knjižnic, 39 tečajev za analfabete, 5 izobraževalnih tečajev in organiziralo nad1 200 pred&vanj. Združenje ima tudi svoj prevajalski center in je prevedlo iz 12 jezikov že več knjig, :f.-,
Gluhi imajo Audi svoje KUD z recitacijskimi, folklornimi in dramskimi skupinami.
Gospodarsko ekonomsko delo Združenja se kaže v naslednjem: V lastnih delavnicah je zaposlilo 241 gluhih, na državnem sektorju 1482, v lastnih delavnicah je usposobilo 42 gluhih, v državnih pa 559. Poleg tega ima 11 strokovnih šol ir.1 24 lastnih delavnic. Izpite je položilo 120 učencev. Združenje skrbi za 23 internatov s 361 učenci.
Združenje je sestavilo tudi osnutek zakona o zaščiti gluhih, ki ga bo jugoslovanska delegacija predložila v odobritev na mednarodnem kongresu za gluhe, ki bo letos v Rimu.
NAD 200 UDARNIKOV MED GLUHIMI V DELOVNIH BRIGADAH.
Ze leta 1949 so tudi gluhi v FLRJ ustanovili svojo delovno brigado «Pavel Korčagin«, ki je imela 150 članov. Pbsjtala je 11 krat udarna in dvakrat odli. kovana z redom dela prve stopnje. Druga brigada ((Milovan Djilas« ima 183 člane in pomaga graditi gluhonemnico v Zemunu. Napravila je 9945 delovnih dni. Tretja brigada tu. di , .((Milovan Djilas« , ijna 95 elanov ter ccmaga graditi zvezno letovišče. v Buljarci in je hapfaVila že 1548 * delovnih dni. Četrta brigada, ki nosi isto ime je bila ustanovljena lani in tudi pomaga graditi gluhonemnico v Zemunu. Snuje pa se še ena, ki bo dala svojo pomoč pri gradnji proge Do-bo.i - Banjaluka.
Med 200 udarniki je eden, ki je bil že 28 krat razglašen za udarnika, 500 je bilo pohvaljenih in 11 odlikovanih. Med njimi je mnogo takih, ki imajo partizansko spomenico.
Z istočasnim reševanjem svoje problematike pomagajo danes gluhi v novi Jugoslaviji graditi socializem.
Usoda gluhonemih je bila v stari Jugoslaviji naslednja: Od
Karakteristični II. razred, v katerem se uči gluhonema mladina
prvega do 6 leta brez vzgoje, od 6 do 14 leta je, če je imel srečo prišel v kak zavod, od 14 leta dalje do smrti pa je bil prepuščen sam sebi. Bil je v r.apotje sebi in družbi, ki ga je redila s tem, da mu je izkazovala ((usmiljenje«, ki tako boli tistega, ki ga je prisiljen sprejemati. Zato smo v naslovu zapisali: Gluhonemim človečke pravice. Te pravice pa imajo danes v socialistični Jugoslaviji! Kar poglejmo:
Od prvega do 6 leta starosti so v vrtcih in imajo predšolsko izobrazbo, od 6 do 15 leta obiskujejo osemletke in nižje gimnazije, od 15 do 18 let so v šoli za učence v gospodarstvu, od 18 let dalje pa se izobražujejo v tečajih, s predavanji, obiskom tovarn itd.
Povedati moram še, da imajo gluhonemi v Jugoslaviji tudi svoje glasilo «Glas gluhih«, ki izhaja enkrat mesečno v Zagrebu. Prinaša ’ načelne članke o problematiki, o delu gluhih, vesti iz vseh-držav itd.
Bralce bo zanimalo, kot je mene, kakšnih predmetov se učijo na zavodu y Portorožu. Tovariš ravnatelj mi je rad ustregel s pojasnilom in dal na razpolago spričevalo. Videi sem sledeče: slovenski jezik, jezikovne oblike, čitanje, mehanični govor, ogledovanje (čitanje govora z ust), stvarni pouk, zgodovina, zemljepis, računstvo, prirodopis, risanje, lepopisje, telovadba, ročna dela.
Najboljši gojenec zavoda je letos dosegel v učnih uspehih 98.2 odst vseh dosegljivih točk, najslabši pa 52.8 odst. Zavod v celoti pa je dosegel 75,7 odst vseh dosegljivih točk. Lahko rečemo, da z zelo dobrim uspehom.
Na hodniku ob izhodu sem se znova ozrl v tisti PA in sem v njem občutil veliko zahvalo vseh gojencev tega zavoda ljudski oblasti, ki tako skrbi za njihovo prihodnost. Je to zahvala vseh tistih, ki so bili nekdaj prepuščeni samim sebi, vrženi takorekoč r.-a cesto med šumno in bogato življenje zdra. vih in bogatih, ko so si morali sami priboriti malo ((usmiljenja«, tistega, ki ga je ljudska oblast odpravila, ker ne spada več v čase nove socialistične družbe.	OGAREV
naftprotni strani pri ušesu luknjo!
Glej. glej! Proti gimnaziji še ziblje profesor Pavel, moj stari znanec. Z:e od daleč se vidi, da. je na njem že nekaj počitniškega: nič več ne nosi strogo zadrgnjene samoveznice. Z odpeto srajco in lahko poletno obleko je bolj podoben letoviščarju kot profesorju.
((Lahko se smeješ, ko boš štiri mesece živel ko ptiček na veji«, ga nagovorim.
«Veš prijatelj, vse je rslae tivno. Tudi take počitnice. Prav tako ae mi zdi, kaker bi mi kdo dal pipo in tobaka pa ne. Počitnice sp svojevrsten luksus. Ljudje pa mislijo, kakšna medica se cedi profesorjem, ker imajo štiri mesece prosto«!
«Saj te ne Jnislim dražiti. Gotovo si zaslužil daljši počitek, če moraš poslušati vse leto tak živžav, kot sem ga opazoval te' dni tu pred šolo. Talca reč se seveda ne (Ha primerjati z nami uradniki, ko človek po cele dni prekinka nad pisalno mizo«.
«To je zopet relativno«.
«Kot vidim imaš v čislih starega Einsteina. Le zakaj naj bo tudi to relativno? Ali ti niiso všdč tako dolge počitnice?«.
«Kalko da ne? Toda. po pra vici povedano, malo predolge so. Ni da bi s£ človek branil prostega časa, a pomisli, kaj ostane za delo v šoli, č<: pri-štejeg k tem počitnicam še božične in velikonočne in vse nedelje, praznike in druge svetke! V šoli maraš hiteti, da je joj. To 'človeka najhuje zdela. Ze preden navadiš, recimo, prvošolce na resno delo, mine nekaj tednov, potem pa je prv0 troanesečjfe že pred durmi«.
«Kakšni se ti zdijo novi, ki ste jih spraševali pri sprejemnem izpitu?«
((Niso slabi. Povsem drugačr.j so kot prejšnja leta, ker ti imajo za seboj že celotno slovensko osnovno šolo. To veliko pomeni! Da bi jih bil slišal, kako so odgovarjali pri izpitu! No, da, vsaj velika večina.«
((Koliko jih je bilo letos pri sprejemnem izpitu?«
«Blizu dve sto. Pa je v jeseni še izredni rok in jih bo gotovo še kaj prišlo. O, drobiža nam ne bo manjkalo«.
((Katere šole so jih največ poslale?«
((Največ jih daja vsako leto Sv. Jakob, kmalu za njim je Sv. Ivan pa Rojan. Tudi Ske-denjcev je precej. Sola v Ulici sv. Frančiška je letos po izpitnem uspehu na prvem mestu. Zelo dobre so šole v Ul. Dona-doni, Rojanu, Sv. Ivanu, Sv. Ar.i. Le okolica nekoliko zaostaja.«
((Podeželanov' bi moralo biti največ in najboljši bi morali
biti, bi človek mislil.«
«Pa ni tako. Morda so neko liko krive socialne razmere, da ne prihaja toliko učencev z de. žele. Kaj hočeš, v mestu sa ljudje bolj ukvarjajo z otroki kot na vasi. Laže morejo in zato jih bolj pošiljajo v šole. Na kmetih se največkrat mudi, da otrok pride čimprej do kru. ha, zato ga po 0sr.ovni šoli pridržijo doma ali pa ga dajo učit obrti. Precej jih hodi v strokovne šole, kar je tudi prav a le deloma. Res je v gimnaziji strah, ki se mu pravi latinščina, res je tudi, da ni otrok, ki napravi le nekaj razredov gimnazije ne tič ne miš, vendar bi morali tudi revnejši starši misliti na to, da otroku prav s šolanjem spravljajo skupaj doto, če ne mislijo na to, da še dolgo let ne bomo imeli dovolj slovenskih izobražencev. Najboljše izobražence nam je zmeraj dajala dežela, a sedaj ta zaostaja.«
((Kakšnega socialnega položaja so povečini starši vaših novih učencev?«
«Vseh mogočih: od delavca do uradnika, pa od vratarja do trgovca in gostilničarja, od predmestnega mandrjerja do okoliškega kmeta.«
«Ali misliš, dragi profesor, da kaj prida slovenskih otrok hodi v italijanske šole?«
«Zal, res je precej, takih slovenskih staršev, ki dajajo otroka v tujo šolo. To lahko s precejšnjo zanesljivostjo sklepaš, če pregledaš imenike te ali one italijanske šole. Kar poizkusi, pa se boš prepričal!«
«Kaj je po tvoje glavni raz; log, da še toliko staršev daja otroke v italijansko šolo?«
»Prav gotovo narodna nezavednost. Pri tem opaziš dva pojava: eni starši dajajo otroke v tujo šolo samo zaradi okolice, v kateri živijo. Začne se navadno tako: kaj porečejo sosedje, kaj bo dejal šef v uradu ali v trgovini, če pošljemo o-troka v slovensko šolo! Taki starši še niso najslabši. Premagati bi morali le strah, pa bi šlo. Hujši so taki primeri, in teh ni malo, ko starši pravijo, da so internacionalisti 'n da jim je vseeno, ali je njihov otrok v slovenski ali v italijan. ski šoli, no, in ker jim je vseeno, dajo otroka lepo v italijansko šolo.«
«To je pa posebne vrste filozofija,« sem pripomnil.
((Misliš. Jaz bi dejal, da je bolezen, ki se ji pravi slepota. Vendar bo stalno naraščajoči dotok slovenske mladine v slovenske šole polagoma prebudil otrplo narodno zavest in premagal čudne predsodke nekaterih staršev proti slovenski šoli.«
((Oprosti, profesor Pavle, da sem te toliko časa mori! s svojimi vprašanji o šoli. Gotovo si je_ že sit, Želim, da se dobro spočiješ o" 'počitnicah, v jeseni bova pa še kakšno rekla« F
TAJIN5TVENI
H. Tl CHY
Na verandi Dak-bungalova v bližin; Bombaya smo sedeli trije: stasit. angleški polkovnik, sivolas misijonar in jaz. Po izdatni večerji smo prisluškovali
v bližini neki jognki ščiti gozdne živali. Bala sta se, da bo meni ali njima napravil kaj zlega. Naslednje jutro smo šli pod vodstvom nekega domačina na kraj, kjer naj bi bil živel jogi. Res sem našel tam- kočo s kamnitim ognjiščem, kjer je še žarelo oglje. Pa to slednjič ni nič posebnega. Saj vesta, da je ta-kih samotarjev po Indiji povsod dosti.
Drugo jutro sem poslal oba
zvenela tako domače, če bi je ne bilo od časa do časa prav tesnobno pr ekinjalo zamolklo oddaljeno tuljenje,
«Tiger», je dejal polkovnik. ((Resnično ne verjamem v jogije. čudeže in slično. Tudj tu v Indiji se vrši vse tako naravno kot pri nas v stari Evropi, morda le z malo večjim poudarkom. Toda...«, njegov glas je postal zamišljen, «sem pa vendarle doživel nekaj, česar si na znam razložiti
Svoj lovski šotor sem razpel nekje v džungli, ki je mrgolela divjadi. Ze prvi dan taborjenja me je presenetila pobitost obeh mojih slug. Spočetka nista hotela z barvo na dan, končno pa sta mi le zaupala, da se nahaja
uspavanki čričkov, ki bi bila I služabnika v bližnjo vas po živila, ki so mi že skoraj pošla, Sam sem šel v nasprotno smer na prežo. Ze nekaj dni sem bil na sledi velikemu tigru. Tokrat sem imel srečo. Žival se je pokazala, masteč se s plenom, ki ga je bila podrla prejšnji dan Moji izgledi so bili gotovi. Meril sem natančno in mirno, pritisnil, pa je presekal tišino le udarec petelina — patrona je odpovedala. Ime) sem dvocevko, urno sem sprožil še drugi petelin, spet z .sitim uspehom. Tiger je oba prasketa zaslišal ter pričel nemirno vohljati na vse strani, pa se je slednjič le spet lotil divjačine. Potihoma sem izmenjal patroni in pomeril tretjič — spet se ni vžgalo. Ze nemirni tiger je na ponovni šum z enim samim, skokom
LJUDSKA GIBANJA V ŠPANIJI IN INFORMBIROJEVSKI VODITELJI V EMIGRACIJI
Položaj v letu 193$ - Nekoliko podatkov
2.
Rekel sem že, da je bila v času vojne splošna politika KPS pravilna, kar je pripomoglo, da je KPS postala velika partija z močnimi zavezniki, ki so jo spoštovale stranke z nasprotnimi političnimi ideologijami ter celo sovražniki. Vse to ni preprečilo, da je naša vojna doživela tako katastrofalen konec. Za tak konec pada prva in največja odgovornost na sedanje informbiro-jevske šefe.
Se vedno nam preostane, da podrobno analiziramo vlogo, ki 50 jo stvarno imeli sedanji špa. njoiski informbirojevski voditelji v dobi naše vojne. Neposredno po porazu je nekaj voditeljev KPS hotelo odkriti in točno opredeliti odgovornost partijskega vodstva Za poraz, katerega smo doživeli. To prizadevanje je bilo tedaj brez koristi. Ne zato, ker nismo imeli elementov za ocenjevanje položaja niti nismo mogli niti nismo imeli vseh teh elementov, s katerimi razpolagamo danes. Od samega začetka do konca vojne je bilo dejansko vodstvo partije v rokah delegatov Kominterne (Togliatti, Stepanov, Kodo-vilja — najbolj znani med nami,
ki smo imeli funkcije v vodstvu) a poglabljanje odgovornosti politbiroja KPS bi pomenilo isto kot govoriti o odgovornosti Kominterne, kar bi v skrajni liniji pomenilo govoriti o odgovornosti sovjetske vlade. Niso neznane težkoče, na katere naletimo v težnji za globljim proučevanjem partijskega dela.
Slabljenje KPS se je začelo že v letu 1938. Del španske dežele, ki je bij pod republikansko oblastjo, je fašistična armada razdelila na dva dela. En del, imenovan Centralno -južna cona ie obsegal Madrid, Ciudad Real, Kartageno, Valencijo ter se širil' vse do juga Španije, druga cona je obsegala Katalonijo in del A-ragonije. V Kataloniji je obstajala Združena socialistična partija (PSU), ki je bila član komu. nistlčne internacionale in ki je dosledno vodila enako politiko kot KPS, čeprav je v vodstvu teh partij obstajala pomembna razlika v tolmačenju vloge teh strank v odgovarjajočih conah in skupne vloge v španski revoluciji. Združena socialistična partija Katalonije je imela svojega predstavnika v avtonomni Kataloniji; pomemben in velik je bil njen vpliv na splošno politično
linijo Katalonije. V splošni delavski zvezi Katalonije (KGT)nl imela pomembnega ideološkega nasprotnika. (KGt je imela preko 600.000 članov). Prava sila Združene socialistične partije Katalonije se lahko oceni po tem, če navedemo statistične podatke iz tistega časa, ko je znašalo skupno število onih, ki so bili v delovnem odnosu, 1,270.000 oseb, izmed katerih je bilo 736.000 industrijskih delavcev. V osnovni industriji Katalonije, t. j. tekstilni in kovinski je delalo 207.000 oz. 90.000 oseb. Nacionalna kon. federacija dela (Confederacion Nacionaj del Trabajo — CNT) a-narhistično razpoložena, je imela ob koncu vojne 700.000 članov.
Združena socialistična partija Katalonije je bila najmočnejša partija tako po številu članov in sestavi, kakor tudi po svoji politični osnovi. Njena temeljna sila je slonela na tisočih naših politično zrelih in v dobi večletne revolucionarne borbe preizkušenih proletarcih.
Združena socialistična partija Katalonije je pristopila h Kominterni, ker se je njeno stališče naslanjalo na odloke VII, kongresa Kominterne, ki se nanašajo na politično edinstvo proletariata v vseh deželah in katere so
komunisti in socialisti Katalonl. je v celoti in brez pridržkov v praksi sprejemali. Njeni odnosi s KPS so bili popolnoma pristni, ker je bila njena osnovna politična linija identična z linijo KPS. Cetvorica iz CK PSU Katalonije smo bili istočasno tudi člani CK KPS. To vendar ni prepre. čilo, da bi PSU Katalonije, ki je v sebi nosila nove značilnosti ter poleg neodvisnosti stališča njenih mnoZic in vodstva bila partija, katere delegati Kominterne, a še manj današnji španski informbirojevski voditelji ne bi mogli voditi po poti, ki je bila nasprotna interesom ljudskih množic Katalonije. Medtem so se osnovni interesi Katalonije in Španije med. sebojno izenačevali, ker so v skupni vojni proti fašizmu bili ti interesi identični. Poleg tega, da je PSU Katalonije sprejemala ter izjavljala, da je splošna politika KPS pravilna, je imela istočasno z vidnejšimi predstavniki KPS in z delegati Kominterne globlje razprave o vprašanju načina vodenja celotne vojne politike.
Večkrat je bil izvršilni odbor Kominterne prisiljen, da intervenira pri odstranjevanju razlik, ki so se porabljale med tema dvema partijama toda, v tem ni do-
segel zaželenih rezultatov, ker jih niti ni mogel doseči.
V postopanju delegatov Komtn terne in potem tudi današnjih španskih informbirojevskih vodi. teljev je bilo nekaj, česar vodstvo PSU Katalonije ni moglo preiti brez diskusije, temveč je izrazilo svoje opozicionalno stali, šče. Dlje časa smo osredotočili naše diskusije z voditelji CK KPS in z delegati Kominterne na vpra. šanje zavestnega zanemarjenja Centralno - južne cone, ki ga (e kazal politbiro CK KPS, kar se je moglo dogoditi edino z odo-brenjem delegata Kominterne. Se prej, posebno pa kadar so Francove enote razdelile republikansko cono na dva dela, je ta politika popuščanja centra dobila značaj likvidatorske politike. Stvar se je še poslabšala, ko je precejšnje število voditeljev PSU Katalonije, med njimi vsi stari komunisti, ki smo zrasli iz KPS, dobilo vtis, da je politbiro CK KPS prišel v Barcelono s celot, nim aparatom in vodstvom, da pripravi pogoje za njegov poraz. Njegov prihod in bivanje v Barceloni so ((opravičevali« s potrebami, da slede republikanski vla di, kateri je politbiro svetoval da se oddalji iz Centralno . južne cone.
Več vojnih operacij, med njimi tudi sijajna operacija prehoda reke Ebra in nekoliko pozneje tudi ukrepi, podvzetj za organiziranje obrambe Katalonije, ki je bila pred neposredno in močno fašistično ofenzivo, je bilo pred. met žolčnih diskusij med političnimi in vojaškimi voditelji KPS in PSU ter delegatov Kominter. ne.
Mi smo izkusili, kakšne posledice je imelo podaljšanje naše vojne to, da je politbiro zapuščal Centralno - južno cono. Vsem je bila znana aktivnost nasprotnikov odpora, pristašev kapitulacije pred Francom, ki so ostali v tej coni Španije. Predlagali smo in zahtevali od politbiroja, da nujno nekaj ukrene, da onemogoči te aktivnosti, naj ukrene za krepitev avtoritete vlade v coni, ki šteje 10 milijonov prebivalcev in 800.000 republikanskih vojakov, uvrščenih v močne enote, ki so bile večinoma pod poveljstvom komunistov.
To naše stališče je bilo mane. ver proti tistim, ki so .se iz vrhovnega vodstva (ki se je nahajalo v Centralno _ južni coni) iz-ražalUproti podaljšanju vojne a za «častni mir«; proti tistim, ki niso prikrivali svoje odločitve, da se uprejo vladi; proti tistim, za
katere smo vedeli, da so javno delali za upor proti vladi. Vse te osebe so čakale na ugodno priliko in trenutek, da končajo vojno in uničijo republiko. Toda današnji informbirojevski voditelji, če prav so poznali vsa ta dejstva", so dopuščali, da se ona mirno razvijajo dalje.
Od začetka 1938. leta je vsa teža vojne padla skoro izključno na aragonsko jn katalonsko fronto. Po junaških dneh, ki smo jih pre. življali v Madridu in slavni borbi pri Guadalajari lahko rečemo, da je vladalo na centralni in južnih frontah relativno zatišje. Nato je sledila ofenziva, ki nam je omogočila zavzetje Teruela, a takoj nato defenzivna obramba, ko smo to mesto ponovno izgubili. Sledile so borbe, nato pa pro-boj vzhodne fronte z izgubo Tor. tose in Le n de. Fašisti so prodrli na Sredozemsko morje in republikanski del Španije razdelili na dva dela. Z reorganizacijo vojske in stabilizacijo fronte v katalonski coni smo prešli ponovno v ofenzivo dva meseca po teh dogodkih pri mestu Balaguer; nadaljevanje te je bila ofenziva na reki Ebro, ofenziva, ki se je začela z zmagami, ki pa se je končala z junaškim porazom vsled nepotrebne trimesečne defenziv-
ne borbe, ki je povzročila o-grom-ne izgube pri ljudeh in materialu v edinicah katalonske cone. Toda poleg vsega tega so ponovno prešli v ofenzivo na fronti pod reko Segre in Tremp, a pozneje smo ponovili ofenzivo na reki Serge. Potem je sledila velika fašistična ofenziva na Katalonijo.
Ves ta čas ni bilo mogoče organizirati kakršne koli resnejše o-fenzive na frontah Centralno-juž-ne cone. Glavni štab te cone in vojna komanda centra s središčem v Madridu sta bili v rokah sovražnikov odporniškega gibanja nasprotnikov ljudske fronte in njene vlade. Politbiro CK KPS je Poznal vsa ta dejstva, toda stalno jih je zanikal, kadar koli smo jih mi predočili. Naše vztrajanje, naj politbiro KPS razume, da je v taki situaciji od začetka 1938. leta bila Katalonija temeljna sila republike ter da bi izguba Katalonije prisilila mednarod-no diplomacijo, da ima vojno za izgubljeno za republiko, zaradi česar bi bilo nujno podvzeti radikalne in energične ukrepe v cen. tralni in južni coni, s čimer bi se pripomoglo, da se Katalonija obdrži solidno v rokah republike, ni: dalo zaželenih rezultatov.
(Nadaljevanje sledi)
izginil v visoki džungelski travi.
Leta in leta že sem uporabljal vedno eno jn fsto vrsto nabojev irt dotlej se mi ni še nikdar pri. merilo, da bi mi bila puška odpovedala. Štabe volje sem se napotil v taborišče in moral sem tam (e nekaj časa čakati, predno sta se vrnila slugi (g vasi, ležeče v nasprotuj smeri. Razburjeno sta mi potem; pri-povedovala, kako so jima vaščani pravili, da sem trikrat po. skušal streljati na neko gozdno žival, ki pa jo je jogi obvaroval. In jogi bo tudi v bodoče ščitil svoje živali....
Se danes mj je uganka in mi
ostane za večno, kako so mogli ljudje v vasi, 25 km. oddaljeni, ob istem času, ko sem jaz sprožil svoje strele, za to vedeti, kot tudi, da so streli ostali brezuspešni. Ostal sem še teden dni v tistem kraju, nisem pa videl več ne tigra ne jogija«.
Obmolknil je star; polkovnik in e zazrl v zvezdnato nebo. Zamišljpno sta mu sledila najini pogleda.
Prevedel V. P, OPOMBA PBEVAJALCA: Globetrotter Herbert Tichy j® temeljito, spretno in živo opisal mnoge dežele, ki jih je obiskal ob svojem potikanju po s,vetu. Svoje opise je podkrepil z originalnimi slikami in jih zasolil s svojevrstnimi doživljaji Pretaknil je zemljo od ledene Ala-ske do vroče Indije. Debele knjige zajemajo njegova zanimiva pripovedovanja-.
\/ n r i i r	Včeraj ob 19. uri je	bil zračni
y n r A/l r	pritisk 763.8, toplota	24.0 (naj-
I l\L.f71l_	višja med dnevom	26.3, naj-
nižja 17.2), vlaga 60 odstotkov,
veter severozahodnik 10 km, nebo pokrito 6/10, morje lahno razgibano, vidljivost 20 km, toplota morja 25.0 — Za danes predvideva vremenska napoved nekaj oblačnosti, možnost krajevnih neviht. Vendar se bo vreme že danes precej izboljšalo.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
pi 1 lil Ulil
...Pl
i!
1IF1II jll		i;ii:	v:;
	•	:::: j	
‘'--S ;:p:i	!l	:	|1
	j	s. 1 i. i	
ittp m	1		
		m mili iji	
Kitajci so umaknili
del svojih čel v Mandžurijo?
Precejšnji boji na srednjem odseku - Van Fleet obiskal bojišče
KOREJSKO BOJIŠČE, 28. — Kitajci so danes napadli s precejšnjimi silami na vsem sred hjem bojišču. Njih napadi so bili v pričetku tako odločni, da je bilo mogoče skoraj reči, da bodo imeli tudi uspeh. Vendar se to ni dogodilo.
Zaradi teh napadov so že razširjali vesti o tem, da Kitajci in Severnokorejci milijo na novo ofenzivo proti jugu. O njej kroži veliko nasprotujočih si vesti. Ravno nasprotno pa so danes izjavili v Tokiu višji častniki, ki so prepričani da so baje Kitajci v zadnjem času umaknili v Madžurijo velik del svojih sil. Na Koreji naj bi imeli sedaj samo eno tretjino tistih čet, s katerimi so tam razpolagali cb koncu aprila. Temu zmanjšanju števila kitajsJcib oddelkov je pripisati vsaj delno tudi njih velike izgube v zadnji ofenzivi, dodajajo pa, da so umaknili tudi dele oddelkov, ki so ušli udarcem sil OZN.
V aprilu so imieli Kitajci na Koreji približno 700.000 mož, sedaj pa naj bi jih bilo od 200.000 do 270.000. Število Severnokorejcev je ostalo nespre.
menjeno. Računajo jih na 250-000 mož, vštevši gverilce. Častniki dodajajo, da «ne vidijo vzroka temu umiku, razen, če ni to politični načrt«.
Radio Peking pa je danes razširil vest, ki zgornjo zanika. V sivoji oddaji je trdil, da se je akcija za zbiranje denarja za nakup novih letal za kitajske »prostovoljce« tako razširila. da dovoljuje sedaj nakup 1.216 letal, medtem ko bi jih bilo 16. -junija mogoče kupiti samo 365. Z nabranimi prispevki bo mogoče kupiti tudi 79 težkih topov in 7 tankov.
Na korejskem bojišču so bili danes hudi boji na frontnem odseku od Pionganga do Jan-guja. Pričetne uspehe Kitajcev so preprečili zavezniški tanki. Skupno s pehoto so najprej napade odbili, nato pa zasledovali Kitajce, ki so krili svoj umik s topniškim ognjem.
Večerno poročilo 8. armade pravi, da je bil kitajski napad na področju Kumhve dokončno odbit. Sevenno-vzhodno od mesta so sile OZN napredovale za 1.500 m y smeri proti Kumson-gu. Na vzhodnem bojišču je bil
kitajski odpor zlasti odločen pri Inje.
Bojišče je danes znova obiskal poveljnik 8. armade, general James Van Fleet. Nj hotel komentirati včerajšnjih razgovorov med Gromilkom in Kirkom glede povabila, da bi se pogajala poveljnik sil OZN in Severnokorejcev o prenehanju ognja. Izjavil je: «Delam samo po poveljih, ki jih prejmem«.
Na vrhovnem poveljstvu sil OZN v Tokiu tudi nočejo razpravljati o vesteh iz Washing-tona o ruskih predlogih Ridg-way se razgovarja s podtajnikom za vojsko Archiem A* lexandrom. Opazovalci so prepričani, da je v kratkem pričakovati novega razvoja položaja.
Iz Washingtana so pa sporočili zanimivo vest S posebno okrožnico so vojaške oblasti dale nalog tiskovnim častnikom. da ne smejo več članov ameriških vojaških sil im,eno: vati z «GI», temveč «vojaki».
To azaradi priznanja dosto-jamstva borca jn tradicij ameriške vojaške službe«.
Izraz «GI» izvira iz začetnic besed «Govemement issue« (vladni material), s katerim označujejo obleko in material, ki ga dobe vojaki.
BUDIMPEŠTA, 28. — Danes je bila izrečena obsodba v bur dimpeštanskem procesu. Moifc-signor Grosz je dobil 15 let, Endredy 14, Kobacs 13, Csel-lar in Boszik 10, Farkaš 8.
Ameriški odmirati Carney pre gleduje v Rimu častno četo. Cmeral Carney je bil imenovan za poveljnika južnega sektorja atlantskega pakta. ki obsega tudi Italijo, Včeraj je bil za načelnika njegovega glavnega stana imenovan ameriški general Gavin. Na sliki koraka za Caimeyem načelnik italijanskega generalnega štaba general Effisio Marras.
Eiiiiliiiilii
• m::”;;!
s*
ki
I
ij:
Pravilnik turnirja v Riu
RIO DE JANEIRO, 28. -Brazilska športna federacija je izdala dokončen pravilnik za tekmovanje «Pokal Ria«.
V primeru neodločenega rezultata ta pravilnik ne pozna ponavljanja tekem. 1. in 2. mesto v grupah bi v primeru istega števila točk bilo dodeljeno po količniku golov. Isto velja tudi za semdfinaie, Ce bi pa vsaka od enajsteric finalistov dobila po eno igro. be se druga tekma podaljšala za trideset minut. Ce bi še v tem času ne dobili zmagovalca, bi bil' prog-glašent za zmagovalk' kar obe enajsterici.
Vse ekipe so že v Riu- Turnir se začne istočasno v Riu in San Paolu v soboto ob 19.00
WIMBLEPON
Izpadel tudi Drobny
WlMBLEDOM, 28. — Nismo se še opomogli od senzacionalne izločitve Pattya. ko nam ie prišla druga še presenetljive]« ša novica; Anglež Tonin,y Mottram je porazil egipčanskega Ceha Jaroslava Drdbr,ya s 5:7 6:4. 2:6, 7:5, 8:6. Za drugo presenečenje je poskrbel mladi Italijan Gardrni z zmago nad Mulloyem (ZDA) s 7:5, 3:6, 6:4, 6:4, Junior Han. Richardson. včerajšnji zmagovalec nad Pattyem. je izločil v | štirih setih Vladimirja Petro-
„ Motel Jieliob
66 0
0
Cdcdoo p O e T o r O Z oooc9
**
Velik senčnat vrt • Vsak dan, razen ponedeljka, ples od 19. do 21. ure - Igra odličen plesni in zabavni orkester s pevcem - Hladne pijače in mrzla kuhinja -Vljudno vabljeni!
NOVE
SLOVENSKE KNJIGE
Janko Kersnik: ZBRANO DELO, tretja knjiga,
platno ....................
Plutarh:	ŽIVLJENJE VELIKIH RIMLJANOV, platno..................................
Matej Bor:	BRŠLJAN NAD JEZOM, polpl. .
Avguštin Lah:	GOSPODARSTVO JUGOSLAVIJE,
broš. , . ; .	:	i	I	I	.
Jože Smit:	MARJETKA, broš. : ! S ! 8 J
DOBITE JIH V	SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU
IN GORICI
580 lir
700 » 400 »
230 » 130 »
viča. s tem je iz boja odpadel še zadnji Jugoslovan.
REZULTATI;
Ham Richardson (ZDA) : Vladimir Petrovič (Jugoslavija) 2-6, 6-0, 6-2, 7-5. Ltnnaii Bergelio (Švedska) ; Gianmj Cucelli (Italija) 5-7, 6-2, 6-4, 6-3. Eric Sturgess (S. Afrika) ; Bengt Axelsson (Švedska) 4-6, 6-0, 6-4, 6-2. Annando Viei. ra (Brazilija) ; Staffen Stoc-kenberg (Švedska) 8 6, 6-3, 8-6. Frank Sedgman (Avstralija) : Straight Clark (ZDA) 8-6, 11-9, 6-3. Dick Savitt (ZDA) : Kurt Nielsen (Danska) 6-4, 1-6, 6-3, 8-10, 6-4. Bernardi Destremeau (Francija) :	Gerald Oakiey
(V.B.) 6-4, 6-1, 6-4. Hane Van Swol (Holandska) ; Philippe Chatrier (Francija) 6-4, 6-3, 6-4. Fausto Gardini (Italija) : Gardnar Mulloy (ZDA) 7-5, 3-6. 6-4, 6-4. Torsten Jcfhansson (Švedska) : Milan Matous (A-polid) 6-3. 9-7, 6-4. Art Larsen (ZDA) ; Gen.- Garrett (ZDA) 6-3, 6-3. 3-6. 6-3.
S A H
Danes: Italija - Jugoslavija
Škripci angleških kominformistov
LONDON, 28. — Glasilo ko-minfarmistične pdrtije Velike Britanije «Daily Worker» je bilo v veliki zadregi, Jugoslovani so zasedli prva mesta na Stauntonovem turnirju, lvkcm Pa povrhu vsega še mladinsko svetovno prvenstvo. Ker je šah v Angliji zelo popularen se stvari ni moglo preskočiti. Izbrali so sli torej drugačno metodo. Rekli so sicer, da je na tekmovanju zmagal Gligo-rič, da je drugi bil Pirc, o Iv-kovu, a nikjer niso omenili narodnosti igralcev.
Danes se začne v Benetkah, dvoboj med jugoslovansko in italijansko reprezentanco. Postavi nista še dokončno znani, a bosta sestavljeni iz teh igralcev: Jugoslavija: Gligarič, Ma-tanovič, Pirc, Trifunovič Puc, Rdbarr, Milič, Nedeljkovih, Fu-
MURPHY se je z zmago po. makni| tik pod prestol prvaka.
NEW YORK, 28.	—	Bob
Murphy si je prislužil pravico, da streže po kroni prvaka sred-'
njetežke kategorije z zmago nad bivšim svetovnim prvakom srednje kategorije Jackom La Motto. katerega je zmrcvaril na tak način, da lahko vzbuja le še pomilovanj e.
Pomazan od lcrvi se je vrnil La Motta po koncu sedme runde v svoj kot in njegovi mena-žerji so s težkim srcem razglasili, »da se ne počuti preveč dobro«.
Prihodnji mesec bo boksal Munphy proti Jou Maximu.
V današnjem matchu ni bilo fcnook-downov. čeprav se je La Motta včekrat sumljivo zibal po silniiji levih uppercutdh nasprotnika. Tako La Motta tudi v tem njegovem 97. dvoboju ni očutil poda.
Zmaga Murphyu ni bila pre; težka sltvar. V tretji in četrti rundi je prejel nekaj trdih u-darcev, a se je potem kruto maščeval in dal La Motti eno najtrših lekcij njegove kariere. S šestimi zaporednimi levimi uppercuti je Munphy zmešal
derer, Udov Čič in Ivkov. Italija: Paoli, Castaldi' Napolitano, Giustolisi, Stalda, Szabadcš, Primavera, Caistiglioni, Stdldi in Fletzer.
* * *
NEW YORK, 28. — Včeraj zvečer je zapustila domovino skupina 11. ameriških lahko-atletov, ki bodlo nastopili v Italiji, Švici, Franciji, Nemčiji in Avstriji.
» * *
Zaradi bližanja lahkoatletskih tekmovanj vabimo vse one, ki imajo veselje za lahko atletiko, da pridejo na vsakodnevne treninge od 18. ure dalje na stadionu «Prvi ma}».
# * *
Danes zvečer je na boksarskem srečanju v Milanu Tržačan Mitri premagal Chambreau-ja po točkah v 10 rundah.
nasprotnika in nato uporabljal njegovo lice za p-unching-ball.
Pred dvobojem je Murphy veljal za favorita s sedem proti pet.
JACK LA MOTTA zadnje čase nima sreče. Prvo je pometla z njim črna furija Ray Robinson, danes pa za spremembo še
en belec.
	;	i	lij
Ul-			1
il	«||	:: ::	
H			
;.:!	'	■	ti
80. JUNIJA 1951
R -i i
1		ii
1!	: hjj	t*
		
i	ril	
Redek primer
CATANIA, 29. — 25- marca je bila pri avtomobilskem incidentu v Acitrezzi ranjena v čelo 4-letna Amna Finoccbiaro. V bolnici so jo pozdravili. Ker je pa imel otrok močne napade, so pod rentgenskim aparatom ugotovili v glavi nek predmet. Operirali so jo in našli'v glavi 9 cm dolg ročaj od avto: mobiila.
Zastrupitev
TARANTO, 29. — V Massafri se je zastrupila 8-članska družina Ferdinanda Bruneile ob zauživanju pokvarjenih slaščic. Njih položaj v bolnici je zelo težak. Umrla je že 3-letna hčerka Marisa.
Aretacija v Marseilleu
MASEILLE, 28. -— Medtem ko se v Italiji nadaljuje proces proti pripadnikom bivše Giu-lianove tolpe, ki postaja precej dramatičen, javljajo jz Marseillea, da so tam aretirali 4 člane te tolpe, ki so prišli v Francijo tajno leta 1946. Ti so Antonio Moscašo, Giuseppe Ca-millerd, Pasquale Patti in Rosa-rio Orapomzano.
Zaprli so jih v pričakovanju italijanske zahteve, da jih pošljejo v Viterbo.
KLNO
V TBSTU
Rossetti 15.30: «Kri in arena« T.
Powell, R. Haywort.
Excelsior. 15.30: «Za vedno boš moja«. E. Williams, J. Durante. Nazionale. 15.15: «Medtem ko mesto spi«, R. Conte, C. Gray. Fenice. 15.30: «Kletka norcev« V. M. Laglen.
Filodrammatico. 16.30: »Koreja v plamenih«.
Arcobaleno. 14.30: «Bill-krvolok» A. Murphy, G. Storm.
Astra Roian. 15.00: «Prost izhod« N. Taranti, C. Croccolo. Alabarda. 15.00:	«Neprejemljivi
skrivnostnež« A. Bach, R. Lupi. Azzurro. 14.00: «Divji veter« J.
Wayne P. Goddard.
Garibaldi. 14.30: «Stric Tomove povesti« W. Disney.
Ideale. 15.00: «Napad» V. Mature. Impero 15.00: «Dunajska dekleta« D. Komar, W. Forst, H. Moser.
Italia. 14.30: «Gorilja sled« (Prizori iz džungle).
Kino ob morju. 15.00: «Nocoj sem zmagal tudi jaz«. R. Ryan, A. Totter.
Marconi. 14.00:	»Rdeči sokol«.
(»Pravo prve noči«).
Massimo. 15,00: «Glas v viharju«
• L. Olivier, M. Oberon.
Novo Cine. 14.30: «Rumena zastava«, R. VVidmark.
Odeon. 14.00: ((Gozdni potepuh«, L. Young, W. Holden.
Radio. 15.00: «Ravan smrti«, C.
Dovvus, R. Cameron.
Savona. 15.00: «Dolina orjakov«. Viale. 14.30: »Gianni in Pinotto med gojenkami«. Komičen film. Vittoria. 16.00: «Na srebrni reki« E. Flynn, A. Sheridan.
Vittorio Veneto. 14.30: «Roman Telme Jordonove«.
POLETNI KINO:
Sv. Justi. 21.00: ((Grenki riž«. Javni vrt. 20.45: «Cilj - Tokio«. Rojan. 20.45: »Noč v Riu«.
F. Severo. 21.00: «Rešila te bom«. Brocchetta. 20.45: «Notorius». I.
Bergman.
Ginnastica. 20.45: ((Prepovedane sanje«.
RADIO
JIlkObLOVAKISKE CONE TRS TA PETEK 29.6.1951.
Oddaja v slovenščini:
Poročila ob 7.00, 13.30, 19.30, 23.05 — 7.15 Jutranja glasba 13.45 Poskočne melodije. 14.00 Iz skladb Gojmirja Kreka. 14,30 Od včeraj do danes. 14.35 Odlomki iz Donizettijevih oper.. 18,00 Richard Strauss: Vesele potegavščine Til-la Eulenspiegla. 18.15 iz znanstvenega sveta:	Kako nastane
fflm. 18.30 Na harmoniko igra Avgust Stanko. 19.00 Poje Sonja Draksler.
Oddaja v italijanščini:
12.00 Simfonična glasba. 12.45 Lahea glasba in pesmi. 13.20 In-termezzo. 20.00 Poje Bruno Pale-si, 20.15 Sindikalni pregled. 20.30 Črnske pesmi. 21.00 Komedija po operi «Traviata». 22.00 Glasba iz filmov. 22,30 Plesna glasba.
NI, OVEN I J A 6.15-7.00 Vesel spored s plošč. 12.00 Lahek koncert. 12.40 Za-
bavna glasba. 13.00 Pisan spored popularnih skladb ter narodnih in umetnih pesmi. 14.00 Iz solističnih skladb Gojmira Kreka. 14.45 Napevi iz ameriških filmov. 15.15 Zabavna glasba. 15.30-16.00 Prenos iz Maribora. 18.30 Orkester Radia Ljubljana. 19.10 Kmečki trio. 19.30 Želeli ste - poslušajte! 21.00 Ciklus predavanj iz zgodovine slovenske literature -Simon Gregorčič. 21.20 Komorna dela Antonina Dvoraka. 22.30 Zabavna glasba. 23.30 Zabavno glasbo igrajo veliki orkestri.
TRST II.
8.00 Jutranja glasba. 8.30 Vesela glasba. 9.16 Sibelius: Hčerka Pohojola. 9,30 Slovenske pesmi.
10.00 Richard Strauss;: Don Qui-chote, op. 35. 10.40 Predavanje.
11.00 Dve Svendsenovi skladbi. 11.30 Za vsakega nekaj. 12.10 Popoldanski koncert. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Arije in dueti iz znanih oper. 15.00 Parada lahkih orkestrov. 15.30 Suk: Štirje komadi, op. 17. 16.00: Promenadni koncert. 17.00 Klavirski in simfonični jazz. 17.30 Operne uverture. 18.00 Glas Amerike. 18.15 Plesna glasba. 18.30 Glasba iz revij in zabavišč. 19.15 Valčki. 20.00 Vokalni koncert sopranistke Rožice Kozem. 20.20 Glasbena medigra. 20.45 Lahka glasba. 21.30 Baletna glasba. 21.45 Romance.
22.00 Čajkovski: Simfonija Manfred. 22.32 Operetni odmevi. 23.00 Plesna glasba. 23.35 Polnočna glasba.
TRST I.
8.00 Jutranja glasba. 8.45 Glasba za orgije. 9.35 Komorna glasba. 10.35 Operetna glasba. 11.00 Lahka glasba. 11.30 Pesmi. 12.00 Duo Pomeranz-Brandi. 13.25 Tu in tam po svetu. 14.30 Jazz. 15.30 Baletna glasba. 16.05 Poje Nino Galva. 16.30 Opera Oberon. 19.00 Glas Amerike. 21.10 «Stabat mater« G. Rossinija. 22.40 Orkester A. Kostelanetz. 23.20 Plesna glasba.
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cona Trsta: 14.35: Odlomki iz Donizettijevih oper; 18.30:
Na harmoniko igra Avgust Stanko. — Slovenija: 14.00: Iz solističnih skladb Gojmira Kreka; 21.20:	Komorna dela Antonir.-a
Dvoraka. — Trst II.: 12.10: Popoldanski koncert; 22.00: Čajkovski: Simfonija Manfred. — Trst I.: 13.25: Tu pa tam po svetu; 16.30: Oberon.
vam nudi najboljše jamsfvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji jn domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, in krpanje Z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd.
Staroznana ivrdka Tuliak vam nudi najboljše jamsivo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089
Mizarska delavnica
TAVČAR FRANC Trst, Ul. sv. Frančiška 22
Krasna darila,
po ugodnih cenah naprodaj v paviljonu
„D O M“
v kopališču Sv. Nikolaj
PREPROGE
in druge predmete domače in umetne obrti Jugoslavije dobite po ugodnih cenah naprodaj v jugoslovanskem
paviljonu na TRŽAŠKEM SEJMU
PAPTROS
ZALOGA
^ 1MP0RT EXP0RT
F. G E S A R
tVi.S E Va °e 3 ! ^cikoMtm papfo in lepenka
TRGOVINA
Trst. Ul. G. Vasari 10
OGLEJTE)
si nase izložbe 1
Dospela nam je nova pošiljka spomladan skih čevljev za ženske in moške
n: tv/.v,i.vi
 ........    imunim..umnimi....................        milili..............mu................  murni.milini.im,.........
MILAN MARJANOVIČ: Diplomatska priprava rapallske pogodbe
S Vse to se je dogajalo na okupiranem področju, ali pa na področju pod civilno oblastjo Italije, ki ji je tedaj vladal liberalni demokratski in parlamentarni režim Gio-llttija, v katerem je bil minister za zunanje zadeve conte Sforza.
Italijanski upravnik poslov v Beogradu, javlja ministru Sforzi 14 julija 1920, da je pri namestniku zuna njega ministra v Beogradu protestiral zaradi težkega incidenta v Splitu in navedel satisfakcije, ki jih zahteva italijanska vlada. Minister je obetal, da bo predložil zahteve ministrskemu svetu, ki se bo sestal naslednji dan in dodal, da vlada obžaluje incident in je pod vzela najstrožjo preiskavo. Dala je nalog, da «krivce pravično kaznujejo*. Preiskavo je izvršil tudi ameriški admiral in bodo tudi to
vzeli v obzir. «Minister je dodal — obvešča na koncu odpravnik poslov — da je iz vedel za težke protislovenske akcije v Trstu, do katerih je prišlo v znak protesta zaradi dogodkov s Splitu. Prepričeval me je, da so bili izdani ukrepi, da preprečijo morebitne protiitalijan-ske manifestacije v Jugoslaviji*
Iniciativo tožitelja je prevzel, kakor vidimo, Italijan namesto Jugoslovana, ki se je moral braniti in obetati pomirjenje.
• • •
Sforza Je kasneje v nekem razgovoru z dopisni kom «Tribune», dne 16. 12 1920 pripovedoval:
»Trumbič je prišel in izra zil čeljo, da i nadaljevali z razgovori, ki smo jih pričeli v Palanzi. Jaz sem mu odgovoril, da tudi jaz z njim delim isto željo, toda pod e nim pogojem: da jugoslovan
SFORZA CELO IZRABLJA TRŽAŠKE POGROME
Odlomek iz rokopisa lil. knjige dokumentarnega dela “Diplomatska borba za Jadran 1914-1924“
ska delegacija ne bi prišla na novo konferenco z namero, da ponovno prične razpravljati o vprašanju od samega začetka naprej. Treba bi bilo, da pride iskreno in istočasno praktično razpoložena z namero, da najde e-dino rešitev, ki bi jo mogla Italija sprejeti!*
Sforza Je v Spa prepričeval Trumbiča o «prisrčnih namenih*, vendar je istočasno izrekel predstavnikoma Francije in Anglije, Mil lerandu in lordu Curzonu svojo zaskrbljenost v splošnem interesu, zaradi incidentov, in spopadov med
Italijani in Jugoslovani, do katerih je prišlo. On javlja iz Spa svojemu odpravniku poslov v Beogradu:
«Obetali so si, da bodo te-legrafirali v Beograd in priporočili mir. Gospod Mille-rand mi je dejal, da bi v Beogradu želeli obnovitev razgovorov pričetih v Pal-lanzi. Rekel sem, da bi moral Beograd voditi račun o tem, da ne bi moglo ničesar več ovirati obnove izmenjav misli o incidentih na meji, ki so bili 4. t. m„ nedaleč od meje Reke*.
Sest dni kasneje, 13. julija javlja Sforza istemu od
pravniku poslov v Beogradu, da mu je prvi tajnik angleškega veleposlaništva v imenu odsotnega veleposla nika, postavil vprašanje: Ali imamo vesti o tem, da d’Annunzio ali kdo drugi pripravlja vse potrebno za akcijo v Crni gori in v Albaniji in dodal, da bi britanska vlada smatrala pre mike nerednih čet v tej sme ri za zelo težko zadevo. Sforza Je odgovoril, da mu » njegove strani ni o tem ničesar znanega .
Italijanskemu veleposlaniku v Londonu je brzojavil Sforza 18. julija:	«Vaša
ekscelenca bo hitro priporočila vladi, da izvrši pritisk v Beogradu, da ne bi pričeli z nepreudamostmi. Jezik, ki ga^ je uporabil gospod Ves-nič izdaja, da tam obstajajo ljudje, ki si ustvarjajo iluzijo, da se sme nekaznovano tvegati («osare impunemen-te»). Jasno je, da v Beogradu niso razumeli razlogov za naše pomirljivo stališče v Albaniji. Dogodki v Trstu so boleči, vendar ne bi do njih prišlo, če ne bi bi-lo ogorčenja prebivalstva ki že več mesecev čaka ure ditve političnega statuta in meje*.
Sforza je pogrome v Trstu na tako lahek način pripovedoval in jih celo uporabil kot argument za zaveznike, da bi oni napravili pritisk na Beograd zato, da bi sprejeli tisto ureditev meja, katero je on želel diktirati kot končno. Dogodke v Trstu, početje iredentizma in fašizma, početje Giunte “ ne samo da so se dogodili v času vlade Glolittija in Sforze - ampak jih je Sforza mini-maliziral in označil kot pri-rodni izraz nestrpnosti prebivalstva, ki čaka novo ureditev in meje.
V italijanskem senatu se
je 15. julija končala debata o vladni politiki. O jadranskem vprašanju so bili najvažnejši govori generala Ca-viglie, admirala Taona de Revela in Scialoe. Taon de Revel, Je v svojem dolgem govoru zahteval popolno izvajanje londonskega pakta, razen tega pa še Reko in branil svojo politiko. Del njegovega govora pa Je potrebno še posebej poudariti. On je dejal:
«Jadransko vprašanje je komplicirano vprašanje. Njegovi razni deli se ne morejo brez nevarnosti oddeliti e-den od drugega. Reka, Dalmacija, Crna gora in Albanija so deli istega vprašanja in bilo bi nevarno hoteti reševati en njegov del, ki ne odvisi od ostalih. Zato bi že. lel, da se v Albaniji napravi resna odpoved o abdikaciji, a o Valoni naj niti ne govorim, ker našo pravico nanjo ne more nihče osiporavat!
(živahno odobravanje). Prav tako moramo imeti neprestano pred očmi položaj Cr-ne gore, kajti rešitev jadranskega vprašanja je lahko različna glede na to, ali je Crna gora priznana ali ne kot neodvisna država. Moram priznati, da črnogorskega vprašanja mirovna konferenca ni rešila, medtem ko so tam bili mnenja, da je to vprašanje rešeno. Uspelo mi je dokazati, da mednarodna rešitev črnogorskega vprašanja ni bila takšna, kakor je bilo treba*.
To je bila najvažnejša kompetentna izjava, ki je bila izrečena v zadnjem času o Crni gori, kajti to rezervo so v Rimu se vedno držali za skrajni slučaj, kot edino sredstvo, da bi dobili demilitarizacijo in gospodarski vpliv na jadransko železnico, če bi se ta železnica končala pri Skadru.
(Nadaljtvanje sledi.)
ni ta MONTECCHl št 6. III. nad. — Telefon štev. 93-808 In 94-638. - Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA U8BNBTTO. UUU	7W8 OGLASI■ od 8.30 - 12 ln od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-
St. 20. - Telefonska *. ts-J*.	u	Za	FLRJ.	Za	ysak mm šlrlne , stolpca za vse vrste 0?lasov ^ 10
Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1-II-, TeT. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 301a-I. Tel 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrteltna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din. * Poštnj tekoči račun za STO ■ ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska * Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • TRST.