Štev. 13.
-KV.««*.. N- - **>s’
V Ljubljani, torek, 18. januarja 1921.
P el talna pli(iM v gotovini.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
u celo leto K 144’— ta pol leta K 72’—
mtm
Leto I.
I
š
Bndnlštn hi uprmntttva • Ko-pKarjtvi ulici Ste«. S — Tlltfo* ■ndniitva it«. 50 — Titefo* «= upravništn itn. 321 =»
CENE PO POŠU:
za četrt leta K 36"— za en mesec K 12‘—
V UPRAVI STANE MESEČNO K 10- DELAVSKI UST
POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
Patriotizem*" za milijon bron.
Stezsipanfe državnega denarja.
Bolgrad, 17. januarja. V poslanskih krojili se je izvedelo, da je minister Pribičevič zapovedal vstaviti v proračun za Slovenijo za prihodnje leto visok znesek za okoli milijon kron, s katerim bodo plačani ljudje, ki imajo nalogo utepavati našim ljudem v glavo narodno ujedinjenje. Ta denar je v prvi vrsti namenjen raznim liberalnim čitalnicam in podobnim društvom za utepavanje narodnega ujedinjenja. Naši poslanci bodo proti takemu neumestnemu razsipavanju državnega denarja najodločnejše nastopili.
* * *
Minister Pribičevič dela torej po mazurski metodi grofa Khuena in Tisze. Misli, da bo dosegel z denarjem to, kar ubija s svojim
razdiralnim delom v dušah naših ljudi. Mi Mi smo za narodno ujedinjenje, zato pa tudi ne rabimo nobenih plačanih predavateljev, ki bi prodajali na vatle narodno ujedinjenje, toda razdiralnega dela bankokratov ne moremo smatrati za ujedinjenje. Ce pa hoče minister Pribičevič imeti kakega predavatelja o narodnem ujedinjenju, potem naj si ga naroči na lastne stroške in ta ga bo poučil, če sar on sedaj še ne ve ali noče vedeti. Proti takemu razsipavanju državnega denarja in sramotenju slovenskega naroda pa najodloč-nejše protestiramo. G. minister Pribičevič se bo pa še lahko prepričal, da so naše glave trde in nedostopne njegovim mažarskim metodam !
Boj za posloonik.
Jugoslovanski klub zahteva, nai se prisega spremeni.
mi in Srn.
Belgrgjski vseučiliški profesor dr. D. Arandjeiovič priobčuje v »Samoupravi« č!anek pod naslovom »Kaj sedaj?«, ki je vsekakor značilen za mišljenje enega — morda velikega — dela Srbov o ureditvi naše bodočnosti. Dr. Arangjelovič. se izteka za pokrajinsko samoupravo po Pro-tičevem načrtu ali celo za federacijo ali personalno unijo, toda pod pogojem, da' Sibija v poslednjem slučaju uresniči zedinjenje vseh svojih sinov in dobi dohod do morja preko Dalmacije. V vsakem slučaju pa morajo biti Hrvati in Slovenci pripravljeni na nadvlado Srbov, katera Srbom enostavno pripada po njihovem večjem številu, po njihovem globljem smislu za državo in po njihovih večjih žrtvah zanjo. Ako tc Hrvatom in Slovencem ni prav •— pojdimo vsak svojo pot brez Žale misli in vednopripravljeni, da v sili drug drugemu bratsko pomoremo.
Kakor ne moremo odobravati dr. Arangjelovičevega mišljenja o srbski nadvladi, moramo vendar pozdraviti njegova izvajanja o Protičevem ustavnem načrtu. Dr. Arangjelovič piše:
»Kaj nam pomaga centralistično organizirana država Srbov, Hrvatov in Slovencev, za katero ne marajo ne Hrvati ne Slovenci? Je-li pametno, preglaševati se, in Hrvate in Slovence s silo naganjati, da žive v taki državi, Ali ne bi potem notranja borba in plemensko sovraštvo slabila državno rrtpč nasproti inozemstvu in pre-prečavala vsako koristno delo v državi sami?
Ne, ako večina Hrvatov ih Slovencev noče take ustave, kakor jo je izdelala vlada gg. Vesniča in Pašiča, potem je ni treba sprejeti. Potem je treba stopiti na pot sporazuma in kompromisa. Boljša je tudi rahlejša državna zajednica, na katero pa pristajajo vsi ali vsaj ogromna večina, katero vsi ljubijo in smatrajo za svoj skupni dom, nego taka, ki bi jo izglasovali samo Srbi. Srbski narod ne more prevzeti težke vloge, da brani državo proti mnogoštevil^ riim .zunanjim sovražnikom in proti svojim, lastnim hrvatskim in slovenskim bratom. Mi Srbi nočemo večno vršiti vloge žandarj.ev, nočemo, ako bi tudi mogli. A spričo števila Hrvatov, Slovencev in neslovanskih' narodnosti je vprašanje, če bi sploh mogli.	,	:
Ostane’ torej pot. kompromisa. V tem duhu je izdelan ustavni natri g.‘Stojana Protiča. Ako Hrvati, posebno oni iz Banovine, in Slovenci žele ostati z nami ,v državni zajednici, a da ohranijo pri tem neka; posebnega, lastnega, na kar toliko
dajo, potem jim . ustava g. Protiča to omo-gočuje. Razdelitev na pokrajine po njegovem načrtu nam predstavlja državo kot zadružni dom (državo z eno vlado in enim parlamentom), v katerem pa ima vsak za-drugar svojo izbo, svojo posebno hišo, v kateri je sam svoj gospodar (pokrajine s pokrajinskimi odbori in samoupravo).«.
Tako dr. Arangjelovič. Mi bi dodali le to, da bi bil sporazum med nami prišel sam ob sebi, brez vseh posebnih težav, ako se ne bi bila med Srbe na eni ter Hrvate in Slovence na drugi strani takoj iz-početka vrinila strankarska klika političnih špekulantov s Svetozarjem Pribičevi-čem na čelu. Le-ta je, nepooblaščena niti od srbskega ljudstva samega, dvignila znamenja razdora: srbsko nadvlado, srbsko vladarinsko obliko in oboje postavila na konice bajonetov ter zvezala z absolutističnim centralizmom. Vse to pa ji ni bilo cilj in načelo, ampak samo sredstvo, da doseže in zavaruje politične in gospodarske interese svojega kroga. Ta klika, pozna v dnu svojega srca le troje: mamon-kapitalizem, Sovraštvo do pozitivnega Kr-ščanstva in pohlep po neomejeni oblasti, po gospodstvu nad ljudskimi masami. Vse drugo ji je samo krinka, pretveza za slepljenj navzgor in navzdol. Ta klika je dobila močno oporo v raznih krogih in v enem plemenu na račun širokih ljudstvih slojev in ostalih dveh plemen. To je ravno zastrupile naše medsebojno razmerje. In \/ tega zla izvira vsa korupcija v upravi, vnehov pijoCe gospodarske krivice nad prebivalstvom osvobojenih pokrajin, vsa nasilja nad tem prebivalstvom, vsa njegova grenka razočaranja in nezadovoljnost. Tn ta; klika je V Jugoslaviji še danes na krmilu. Ako bi se mogli Srbi in njihovi merodajni kri&gi enkrat oprostiti usodnega vpliva Svetozarja Pribičeviča in njegove klike, bi sporazum s Hrvati in Slovenci ne bil težak, fn ta sporazum ne bi bil v srečo samo Hrvatom in Slovencem ampak prav tako ali pa še bolj tudi Srbom. Kajti tudi oni potrebujejo nas, kakor mi potrebuje^ mo njih, tudi oni bodo v zvezi z brati močnejši nego brez njih. Mi hočemo svobodo in ravnopravnost v domovini, hočemo pogojev, da se moremo razvijati nia dosedanjem kulturnem, socialnem in gospodarskem temelju, ki nam je lasten in ugoden, hočemo pokrajinsko samoupravo. Vrzite absolutistični centralizem in Vesničev poslovnik v koš in položite pred suvereno konstituante Protičev ustavni načrt!‘Videli bodete, kako hitro se bomo našli na skupnih tleh!
■	DONAVSKA FLOTILa:
LDU Bukarešta, 17. jan. (Havas) Trije monitorji, ki so pripadali biv^i 'avstro-ogrskl rfečni flotilji in ki so bili prisojeni» Rumunski, so dospeli v Oršovo; Doslej so bili pod jugoslovanskim varstvom.
STAVKA MINISTRSKIH URADNIKOV *	, NA ŠPANSKEM,
BDl9 MAdrid/ ll jan. (Havas) Uradniki' finančnega 'itfinišfršlva so stopili v stavko. Vfečina višjih uradnikov'se z na-< m&rami stavkajočih strinja. . ;	.
'	* »	ANGLIJA IN RUSIJA.
LDU Moskva, 17. jan, (Wolff) Uradna izjava zatrjuj*;, f ,da smatrajo ruski vodilni krogi odnošaj'e .med Veliko Britanijo' ih Rusijo.za zelo resne*	\	>	'	i-
T	,■■■	>'	,	\	J
»•I '■* Ji--; V	  ;	-	.c	•	•;	'..........,
"V?!•" l ■' P- 1 ■ rr.-AU V V •• " ••	i	'	.	...
LDU Moskva, 17. jan. (Wolff) Čičerin je< poslal angleški vladi dve noti ter jč pre-jel naznanilo lorda Curzona o vprašanju pogajanj glede vzpostavitve odnošajev med sovjetsko Rusijo in Anglijo, čičerin zavrača v svoji izjavi od 31. dec. očitanje angleška vlade, da je Rusija kriva na zavlačevanju trgovskega dogovora. Ruska vlada mora pohovno opozarjati, da je tega kriva le angleška vhida. čičeriri upa, da angleška vlada pogajanj ne prekine in da že doseženih sporazumov med obema državama ne razveljavi. Riisijb vodi odkritosrčna želja, vzpostaviti diplomatske iri trgovske odnošaje z Anglijo.
■ 1 . I ■■■	 ■>	.r.-r i	"!
Širite „N01fl tHS“
r-n m: -if.fii	«	••	v.
:• : j-i .ni ,-hwwv*'_ ' j-*
• •	t•	’	i '•
V Belgradu se bije boj za poslovnik. Poslanci opozicije, njim na čelu poslanci Ljudske stranke, nočejo priseči na poslovnik, ki ga je predložila vlada. Istotako celo vodja radikalcev Stojan Protič noče priseči. Ko so ga radikalci izvolili za načelnika svojemu klubu, je prišel v klub in izjavil, da ne bo prisegel, dokler se ne iz-premeni poslovnik. Velika in temeljna napaka je, kakor je izjavil Protič, da se prisega zahteva za nekaj, kar ne obstoji. Poslanci niso uslužbenci države, temveč so v istem položaju kakor vladar in niso dolžni priseči kralju, temveč samo ustavi. Poslanci imajo priseči le ha ustavo, to pa šele tedaj, kadar bo ustava sprejeta. Medtem pa morejo poslanci priseči le na edinstvenost. Jugoslov. klub je na seji načelnikov klubov zahteval včeraj, da se iz formularja prisege izloči prisega kralju in da naj bo prisega fakultativna (prostovoljna), to je, da smejo poslanci, ki nočejo položiti prisege, tudi dalje vršiti svoje dolžnosti in pravice, ki jih imajo na podlagi mandatov. Za to stališče je nastopil v ime-
nu komunističnega « kluba tudi dr. Šime Markovič. Zemljoradniki so stali na stališču, da so glede vprašanja prisege desin-teresirani in da jim je samo na tem, da se vlada in opozicija sporazumeta glede poslovnika. Socialisti pa so pod vplivom Ant. Kristana izjavili, da naj ostane stara prisega, ki so jo tudi oni položili, ali pa naj se vsi poslanci še enkrat zaprisežejo, Tako socialna demokraciia hodi čez drn in strn i bankirskimi demokrati Uspeh pa je Jugoslovanski klub vendarle dosegel, ker so vladne stranke včeraj izvolile cdbor, ki naj določi nov poslovnik. Da v ta odbor niso smeh biti izvoljeni poslanci Ljudske stranke, ker niso prisegli, se ne čudimo. Vseeno pa dosedanji poslovnik ne bo ostal. In s tem bo opozicija dosegla velik uspeh. Uspeh bi bil večji, ko bi bil Radič prišel v konstituanto tei tam podprl delo opozicije. Ž njim naj radi tega obračunajo hrvatski seljaki, kakor bodo slovenski kmetje obračunali s samostojnimi in slovenski delavci s socialdemokrati.
Seja konštifuanie.
LDU Bfctgrad, 17. jan. (ZNU.) Včerajšnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 17.10 popoldne. Seje se niso udeležili komunisti. Tajnik Risto Oda-vič je prečital imena poslancev, ki sc. odložili svoje mandate. Zatem se je prečital dopis ministra pravde, ki zahteva, da se posl. Zutvič1 radi prestopka §§ 30 in 31 tisk. zak. izroči sodišču. Zahteva se je odstopila pristojnemu odboru. Nato je dobil besedo posl. dr. Milan Korun, ki je v imenu socialističnega kluba protestiral proti postopanju predsednika skupščine, ker ni na zadnji seji dovolil, da se prečita izjava socialističnega kluba povodom prestolnega govora. Posl. Jovan Džonovič je govoril nato o isti stvari. Zatem je čital poslanec Žarko Jakšič nadaljevanje poročila verifikacijskega odbora. Skupščina je sprejela predlog odbora, da se verifikacija poslancev, katerih pooblastila še niso došla, odhodi, dokler verifikacijski odbor ne dobi teh pooblastil.
Pri poročilu, da se optirajo trije zastopniki iz okupiranih krajev, se je oglasil k besedi ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je izjavil nastopno: »Ker so ti kraji po mednarodni pogodbi pripadli nam ter se nam v kratkem času iz roče, imajo pravico, da imajo svoje zastopnike tukaj. Prosim vas pa, da tem njihovim pravicam ne prejudicirate, nego da prepustimo narodu samemu, da jih. uporabi, kadar bo Čas za to.« Posl. dr. Bogumil Voš-i lijak je v imenu verifikacijskega odbora izjavil, da so to opcijo zahtevali begunci iz okupiranih krajey, izjavlja pa v imenu zem-ljoradničke skupine, da vidi v,opciji prejudic narodne volje. Posl. Ante Branič (zemljo-radnik) je izjavil nato, da se strinja s predgovornikom. Predsednik je' nato odredil glasovanje, ter je bil sprejet predlog vlade, da se opcija ne izvrši, temveč se' izvolitev poslancev prepusti narodu samemu. Nato se je •nadaljevalo poročilo verifikacijskega odbora o novodošlih pooblastilih, nakar sta bila zaprisežena muslimanska poslanca Ali Sefik Hadžija Murlez in Fesim Kurbegovič.
Po 5 minut, odmoru je zbornica prešla na volitev odbora za izpremembo poslovnika. Volili je bilo 20 članov. Predložene so bile 4 kandidatne liste, katerih nosilci so bili Sta-nojlo Vukčevič, Miloš Moskovljevič, Vojin Brkič in dr. Korošec (to je bila lista poslancev Ljudske stranke in hrvatskega Narodnega kluba). Glasovali so.samo oni poslanci, ki so že' prisegli. Oddanih je bilo 230 glasov, od katerih je dobila prva lista, 179, druga 34, tretja ,14 in četrta 3 glasove. Z ozirom na to, je dobila prva skupina 16 članov v odboru za izpremembo poslovnika, druga 3 in tretja 1. Predsednik je pozval odbor, noj se. jutri do poldne konstituira in - takoj prične z delom. Prihodnjo sejo skliče predsednik pismeno, prosil je pa poslance, naj ne gredo domov, ker bo seja sklicana takoj, ko odbor za izpremein: bo poslovhika konča svoje delo. Predsednik je zaključil sejo ob pol 20. .
' 1 4 ■ '
^ ^ 'r"T	.	/	■.	'
   - -- • - [ |
OPOZARJAMO NA POVEST »ZADNJI DNEVI V POMPEJIH«!
k;* i	!r:	h	■".-'/..t-■?,,	>' ’ .- -t
>-, -vt ,f<	r-. .^v.._ ....	■	>y	■	*
■ ' i - A
Krfska deklaracija, ki je potekla iz jugoslovanskega rodoljubja in pri Kateri niso sodelovali nobeni resnični in tudi nobeni takoimenovam ^separatisli'<, anin-iK gospoda Pašič in Tnimhič, določa- o ureditvi jugoslovanske države to-le:’ *?
»Splošna- narodna ustavotvorna skupščina vsega zedinjenega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov bo z vnaprej določeno kvalificirano večino, ki bo popolnoma izključevala vsako majoriziranje, končnoveljav-no odločila tako o obliki vladavine, kakor o notranjem državnem u s t r o j s t v u naše države, temelječe na popolni ravnoprav-nosli Slovencev, Hrvatov in Srbov.«
A Narodno Viječe v Zagrebu je v svoji znani spomenici dne 24. novembra 1918 izjavilo:
»Končno organizacijo nove države more odrediti samo splošna narodna usta-vetvorna skupščina vsega zedinjenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev z večino dveh tretjin glasov.«
Na to je odgovoril regent, kakor znano, da on in njegova vlada popolnoma sprejemata vše želje in poglede, izražene v spomenici in da se bo vse izvršilo, dokler se ne snide konstiluanta, ki bo kon-čnoveljavno odločila ureditev države.
Koliko' je od vseh teh slovesnih izjav, zahtev in obljub ostalo, lahko vsak sam presodi na vlogi, ki so jo vodilni možje prisodili konstituanii in na ustavi, ki nam jo hočejo vriniti.	^
Meglite podimsiileig od cesarske Nemčije.
LDU Berlin, 17, jan. (Brezžično) »Vor-vvarts« ugotavlja, da je prejel Ljenin od cesarske Nemčije 50 milijonov mark v zlatu.	•
ftrsg sladkor.
Kakor posnemamo (pq belgraj*kih listih, je načrt za monopoliziranje sla,dl^ja .končno-veljavno .padel v vodo in ,j^(usedaj sladkor prost za trgovino', Juggslpvfinpkp., sladkorne tovarne imajo na razpolag9, .;2500. jvagonov sladkorja,'ki gii iiiorejo pfodajati, po 8 dinarjev (32 K) kilogram. Tej cehi je pa treba seveda prišteti -5.20 dinarja raznih državnih taks, tako da bi stal sladkor v k9$&h trgovca 52 K 80 v kilogram. V-/
Vedeti pa je treba, d/i ponujajo tačas Ge-, hom za njihov sladkor Vrancozj .sjji.iia 7.60 češkoslovaških'kron ali 3.40 denarja ozir,- 13 K 60 vinarjev jugoslovanske . veljave za kilo-grain. Ker je tudi po ostalem svetu sladkorja ua ostajanje, je gotovo, da o ceni sladkorju tudi pri nas še ni izrečena. zadnja beseda.
Vnebovpijoče. pa je, da držaya talco ^hžno in potrebno živilo kakoir je sladkdf obtežuje s tolikimi davščinami,1 da mu ceno podvojuje. Naj že enkrat država seže po vojj^fb,# P^v°i'
Sfran *,
»Novi Čas«, dne 18. januarja 192L
““■“““V ■». .s .	■ i,	(J"Vi	”	’	1	1	•'
vali, naj pusBjb v miru nase ljudi pri delu in naj jih ne motijo, Ler bi znalo- njim s£-mim škodovati. Naj ne mislijo, da so ,ž$ lastniki tovarne, Ker »a to še dolgo niso sposobni. Če pa mislijo, da je tovarna go? stilna, kjer je strankarska agitacija dovo^ ljena, se pa tudi motijo. Naj Ji vročekrvni ljildje ne groze našim delavcem, da jih bo-do vrgli na cesto. Dosegli nebodo nič, pač pa bo njih same pri tem glava bolela. Imejte rajši pamet, ljubi sociji! Naši delavci pa pojdejo na veselo delo za kršč. delavsko organizacijo Jugoslovansko Strok. Zvezo,
— Neenakost tiidi pri tobaku. Z deže-le nam pišejo: Ljudje na deželi trdijo, da je v Ljubljani dovolj cenenega tobaka in cigaret, medtem ko na deželo pošiljajo le drage sorte. S tem se ljudem na deželi dela velika krivica, ker ne morejo do cenejšega tobaka. Pravilno bi bilo, da bi se draž^ ji in cenejši tobačni izdelki enakomerno delili med mesto in deželo.
— Državna posredovalnica za delo.
Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 26. do 31. decembra 1920 dela 147 moških in 56 ženskih delovnih moči.
Delodajalci so pa iskali 98 mošlvih in 58 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 66. — Promet od 1. jan. do 31. decembra 1920 izkazuje 28.434 strank, in sicer 12.737 delodajalcev in 15.697 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 7515. — Dela iščejo: pisarn, moči, tapetniki, strojniki, trgov, sotrudniki, so-trudnice, ključavničarji, peki, mesarji, natakarji, natakarice, viničarji, slikarji, pleskarji, dninarji, dninarice, služkinje, kuharice, postrežnice, vajenci, vajenke itd.
— V delo se sprejmejo: kamnoseki za granit, usnjarji (Rotgerber Weissgerber), brusači za jedilno orodje, gozdni delavci, modelni, pohištveni in navadni mizarji, tesarji, ščetarji, strojna pletilka, vzgojiteljica, služkinje, kuharice, postrežnice, vajenci, vajenke itd.
— Imovina novih priseljencev v Severni Ameriki. Amerika priznava, da so najbolj štedljivi Amerikanci oni, ki so prišli v to zemljo iz tujih dežel .Sed^j se je celo ugotovilo po številkah, izdanih v Ellis Islandu, da sedaj prihajajoči priseljenci prinašajo s seboj v to zemljo veliko več gotovega denarja, kakor pa leta 1914. Tekom minulega leta je prišlo v Združene države 430.000 priseljencev in prineslo s seboj vsega skupaj v gotovini
32,950.000	dolarjev. To pomenja povprečen znesek za vsakogar — moškega, žensko ali dete — 76 dolarjev. Poprečen znesek 1. 1914 je bil 46 dolarjev.
— Avtomobilni promet v Sloveniji. V Ljubljani se je osnovala »Avtomobilna prometna del. družba«, ki namerava vzdrževati reden osebni in tovorni promet z avtomobili in drugimi vozili na vseh važnejših progah v Sloveniji. Osnovna delniška glavnica /naša 2 milijona kron, ki se sme zvišati na 10 milijonov kron. Na podjetju so vdeležene tri ljubljanske banke in Danilo Kordan.
— Žensko krščansko gibanje med Srbi. V Belgradu se redno vrše predavanja za krščansko misleče ženstvo. Predavanja se naznanjajo v listih pod naslovom »Žensko krščansko gibanje«. Zadnje predavanje je imel arhimandrit Mardanij Uskokovič o predmetu: Žena v krščanstvu.
— Nesreča pri razstreljevanju skalovja, Jakša Gregor, posestnik iz Vrtače pri Semiču, je 12. t. m. hotel razstreliti nekaj skalovja, da bi si povečal vinograd. V to svrho je navrtal in nabil skalo s smodnikom. Ker je mislil, da ima opraviti z navadno prižigalno vrvico, se ni posebno urno obračal. Toda komaj jo prižge in cel naboj mu je buhnil v glavo. Kakor se je pozneje mogel informirati, mu je prodal trgovec mesto navadne takozvano »knapovsko« prižigalno vrvico, ki v eni sekundi pregori do naboja, a mu v trgovini tega niso razložili.
..... ■
■ Stcr. tS.
nih dobičkih in. razbremeni uboge ljudske sloje pri plačevamu indirektnih davkov,.; Skaij-dal je, da” Je'nas domači sladkor 4krat dražji ko tuji.' Tega jč kriv'vladni sistem, kit;yea bre‘nieha zvrača na konsumenta.
MILIJONSKA PONEVERBA NA FRANCOSKEM, j LDU Pariz, 17. jan. (Havas) Blagajnik, ki je imel po naročilu francoske finančne uprave izplačati Banque de France 1 mil.
417.000	frankov in je s to vsoto izginil, je bil v Poritarlieju aretiran. Pri njem so našli le 96.000 frankov.
ZA KOMUNISTIČNO AGITACIJO NA POLJSKEM,
LDU Riga, 17. jan. (Wolff) Iz Moskve javljajo, da se nahaja okoli 24.000 poljskih vojnih ujetnikov v ruskih taboriščih. Med njimi so se organizirali posebni agitacijski zbori za komunistično propagando.
tfolitični dogodki.
-4- Iz gospodarstva ustavotvorne skupščine. Belgrajska »Politika« posmehljivo poroča. »Predsedništvo ustavotvorne skupščine je kupilo eleganten avtomobil in zgradi tudi garažo iz »prihrankov« na di-jetah Radičevih in vseh drugih poslancev, ki še niso položili prisege. Ako začno štrajkati še drugi poslanci, bo morda mogla konstituanla iz takih prihrankov ku- j piti svoj lastni dom in vrhu tega poslati poslance, ki so prisegli, v inozemska kopališča.« Dobro.
-f Prestolna beseda manjšine. Demokratska glasila se na vse načine trudijo, da zabrišejo dejstvo, da sedanja vlada kljub vsemu prizadevanju niti za priliko prestolne besede ni mogla spraviti skupaj niti majhne večine. Prestolno besedo je sestavila in prevzela zanjo odgovornost parlamentarna manjšina. To je kratko in malo dejstvo. Tega dejstva ne spravijo s sveta vse ganljive iri druge vrste zgodbice, s katerimi skušajo demokrati naknadno ožariti čin prestolne besede. Tako pripoveduje »Riječ«, da si je Pašič, >ki je človek železnih živcev«, brisal solze. Ako je to demokratom v znatno tolažbo .jim to uteho radi privoščimo. Samo varati ne smejo s tem hoteti sebe in javnosti preko dejstva, da vlada danes v Jugoslaviji manjšina, ki izvršuje nasilje nad večino v državi in kon-stituanti. Za to gre in ne za regentovo osebo, s katero skuša sedanja vlada pokriti svoj politični primanjkljaj, kar je za tako patriotično skupino, za kakoršno se izdajajo demokrati z delom radikalcev, dvakrat grdo.
-J- Kapitalizem — zadnja nada komunistov. Glasom boljševiške »LTlumanite« v Parizu je rekel Ljenui v razpravi o oddaji naravnih bogastev Rusije v izkoriščanje tujim kapitalistom na 8. sovjetskem kongresu to-le:
«Koncesije, ki smo jih dali kapitalistom, smatram za vabo. Mi hočemo kapitaliste s koncesijami privabiti, da se vdeleže rekonstrukcije socialističnega gospodarstva. Kajti mi na obnovo svojega gospodarskega življenja niti misliti ne moremo razen pod pogojem, da si moremo nabaviti boljša mehanična sredstva kapitalističnih držav.«
To se pravi, da so komunisti s svojimi teorijami v praksi tako grozovito pogoreli, da so se kakor potapljajoči se rešilne bilke oklenili tistega, proti čemur so vendar šli v boj in čemur napovedujejo svetovno revolucijo: kapitalizma. V času, ko bije svetovno delavstvo najljutejši boj za podružabljenje naravnih zakladov zemlje in proizvajalnih sredstev, pa vlada edine komunistične države na svetu vabi v deželo kapitaliste in jim izroča v izkoriščanje neizčrpne naravne zaklade svoje dežele in delavno moč svojega prebivalstva. Krvava revolucija in vse nepregledne in nepopisne žrtve državljanske vojne naj bi torej ne imele drugega namena, nego spraviti na vrh par voditeljev? Ali se bo evropsko delavstvo res dalo speljati na ta led? Evropsko delavstvo pa predobro ve, da sam zase noben razred ne more ostati in da je dobrobit delavstva zagotovljena le v splošnem blagostanju, v demokraciji, ne pa v splošnem gospodarskem razsulu in diktaturi par pustolovcev in vročeglavcev. Evropsko delavstvo, ki je spoznalo laž socialnodemokratičnih naukov in sebičnost socialističnih voditeljev, .vedelo izreči in izvršiti svojo sodbo tudi nad kpipU] nisli. Odvisno je od modrosti in dalekpvjdno-ati vljjd, da se to Čim preje in čim temeljiT te je zgodi, Še bolj pa jje odvisno od jasnega »poznanja delavskega ljudstva samega!
“f-r*
Pl A vA'
dogodki.
Odipevi trboveljskega ^tr&ji(a aa Hr-
vatskem. V Ivancu v, Hrv. Z^ojju.iip <jejay? d. p,od vplivom kor^uipstičnega vohlja. P«t biča, stopili iz .solidarnosti s jh^engki^ 'pk dijrji v Trbovljah v, ijtrajk. Radiča ji;
<*?«?» jppkijcala na . od^ovprnMj hodila na mesec dni zapara,ew da jfrr d*l*ystv<j na" Nšto
iVce
lišaje v bradi in laseh, se v javpih,brivpL: Cah sploh ne smejo briti ali striči. Kajenje., je v brivnicah prepovedano;	A
%
i ■
d
a
d Vabilo k seji pripravljalnega odbdra za prosvetno'društvo za šolski okraj;"ki bo v sredo, dne 19. t. m., ob osmih zvečer v Jugoslovanski' tiskarni, lil. nad,ir. Prosimo, da se sejfe gotovo udeležite.
d Stolna Vincencijeva konferenca sv. Nikolaja ima seje danes ob pol % uri v pisarni' društva •'»Dobrodelnost'« Poljanški nasip 10.
d Ustanovni občni zbor jugosl. kat. akad. društva »Zarja« v Ljubljani se bo vršil v soboto 22. januarja 1921 ob 20. uri v bivši zbornici na univerzi. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, pripravljalnega, odbora. 2, Referat enega g. starešine o po-četku in delovanju graške »Zarje«. 3. Sprejem novih članov. 4. Volitev, odbora za letni semester 1920/21. 5. Slučajnosti. Vabijo se ,|udi tov. Daničarji in bogoslovci. — Odbor.
d Pripravljalni odbor za orlovsko akademijo Ljubljana M. O. sklicuje danes 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer važno sejo na porto frančiškanskega samostana. Pridite gotovo! Bog živi!
OREL.
d Ljubljana (Sv. Jakob). Danes ob pol 8. uri zvečer odborova seja in potem fantov-ski večer v prostorih Šentjakobske prosvete. Govori brat dr. Basaj o zadružništvu. -- Udeležite se polnoštevilno! — Predsednik.
Jfultura.
k Zbirka ljudskih iger pod naslovom »Ljudski oder« je izšla v založbi »Slov. kršč. soc. zveze«. Zvezek obsega 111 str. Pravico do uprizoritve si pridobi, kdor kupi vsaj deset izvodov. Izvod stane 10 K, s poštnino 1 K več, za 10 izvodov je poštnina 4 K. — Naroča se edino pri SKSZ in plača vnaprej. — Kot drugi zvezek izidejo Medvedovi »Stari in mladi«. »Slov. kršč. soc. zveza si je pridobila za to igro vse pravice in jo nima nobeno društvo brez posebnega dovoljenja SKSZ pravico uprizoriti.
k Ilustriran list »Plamen«. Sredi januarja je izšla prva številka ilustriranega lista »Plamen«, ki ima nastopno vsebino: Iv. Zorec: Zmote in konec gospodične Pavle. (Nadaljevanje.) Dr, Otokar Rybaf: Opcijska pravica. Rado Murnik; Slovenska bolezen (satira). Dr. Josip Wilfan: Zedinjenje in uedinjenje. I. S. Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman. (Nadaljevanje.) Dr. Dinko Puc: Naša država, R. Peterlin-Pe-truška: Na gozdni poti (pesem). Dr. Josip Srebrnič: Biskup dr. Anton Mahnič. R. Pe-terlin-Petruška: Iz dnevnika deklice (pesem). Marija Kmetova: Intermezzo. R. Pe-terlin-Petruška: Dolgi i„ pusti so dnevi (pesem). Dr. Vekoslav Fornazarič: Organizacija narodno-obrambnega dela. X. Y.: £im ska (pesem). — Razen teh raznoličnih pripovednih in strokovnih spisov prinaša prva številka tudi mnogo raznovrstnih slik, med temi sliko sedanjega vodje deželne vlade za Slovenijo dr. L. Pitamica, pisatelja dr. Detele, pok. škofa Mahniča, generala Maistra kot predsednika odbora za prireditev mariborske umetnostne razstave in sliko aranžerja te razstave V. Cotiča ter več posnetkov te razstave; slednjič še nekaj zimskih krajinskih sik. — »Plamen« urejuje urednik g. Jos. Prunk. — Posamezna številka stane 6 K, naročnina za celo leto 140 K, za pol leta 72 K in za četrtletje 36 K. Uprava je začasno na Kongresnem trgu št. 19. — Novi ilustrirani list, ki bo izhajal dvakrat na mesec, toplo priporočamo.
—	Ker	ima	naia	državna	cin-
karna par vročekrvnih ljudi, bi jim sv.eto-
£jubljanski dogodki.
lj Pouk r pletenju i bisernicami. Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3 se začenja pouk v pletenju z bisernicami, katerega se lahko udeležijo žene in dekleta, katere imajo veafelje do imenovane tehnike- Učila sq zastonj na razpolago.	,	,
lj Bolniška blagajna mostnih nameščen, cev ljubljanskih je bila tp dt** -vpise*« v register pomožnih blagajn. | Blagajna ho oskrbovala bolne Člane, ^^aln ,p,w;pdaino, , ia poj grebšČin,o iil	i^r^eo
c .J	Ztkra»*lvmA
ofoefe *a JSlovenijo, fin leiro -je jzdal flaiied)
I hoj s katero naj bi se .koo&ao v brivnicah uveljavila .jmjnttjofi&a zdravstvena pravi-Ijt. .ToJfo ddlfiČA *xoredb*,si momubri*
.We»‘	'*?	«QfabiW
za novega posetnU^ Jp.tnho,; čezenj še nerabljen svilnat papir, takp ds.
I f prt ,*e.	k. tim
njuje .inmdU,foUr^kdH Otvarbfcar Mbi* pri
  * ...     •
^po.vseai teh misli,' da je poljskega kmeta: treba osvoboditi sibirske konkurence, akoj Iftaj mu bo omogočeno kupovati obrtne iž* delke, ker je bil poljski pridelek z ruske-* ga trga izlpčen. Petrograd je še zmeraj podpiral notranjo rusko industrijo proti obmejnemu obrlu, kar so najbolje vedele in znale tekstilne tvornice v Lodžu. Kar je torej anketa hotela, to se je zdaj zgo,-dilo. Poljska je tudi gospodarsko samo-e-' stojna država.
Če so torej gospodarski odnošaji polja-: ske republike dobri, odkod torej finančna kriza poljske države? Na to vprašanje je odgovoril zadnje dni prof. Glombinski v Lodžu. Očital je poljski vladi, da je gospodarsko življenje obremenila z birokra-tično utežjo. Vseh državnih uradnikov na Poljskem je 410.000, koiih plače znašajo 18.5 milijarde, dasi dosežejo vsi državni dohodki komaj 3 milijarde. Na železnicah je trikrat toliko uradnikov ko v zapadni Lvropi. Posledica je seveda šest milijard deficita v proračunu železniškega ministrstva. A uradnišivo pri tem razmetava s polnimi rokami. V sami Varšavi je 500 državnih avtomobilov/ Beicin zanje stane na leto 500 milijonov mark. To zapravljanje je navsezadnje obsodila sama francoska vlada, ki je opozorila varšavsko vlado na potratno življenje poljskih obrtnih poslanstev v Parizu, kamor so se poljska gospoda pripeljali na 28 avtomobilih. Poljski finančni minister Grabski ima v preračunu za tekoče leto 80 milijard izdatkov, dasi bodo dohodki po mnenju prof. Glombinskega znašali komaj 10 milijard mark. Z ozirom na take v istini jako žalostne razmere bi človek sodil, da se Poljska ne bo bogve kako posvetila zunanji politiki, ki že tako povzroča grozen deficit. Te žalostne finance poljske republike so znane izven njenih mej. Ameriški milijonarji so ji ponudili 500 milijard dolarjev, ako jim da v najem vse železnice za dobo 30 let. Poljaki bodo ponudbo skoraj gotovo sprejeli, ker je država v silni finančni krizi in ker ji obetajo, da bodo zgradili na Poljskem več novih železnic.
Poljska ima najmočnejše trgovske stike z Nemško. Pretežni del njenega izvoza gre na Nemško, istotako je večina blaga, ki ga kupi v inozemstvu, nemškega izvora. Poljska desnica je s tem neljubo prizadeta, ker je prijateljica ententnih držav,. Nje glavno glasilo »Rzecz pospolitr ; je teh nazorov, da bi morala poljska vlc-da temu razvoju poljskega obrta posvetiti veliko pozornost, ker je gospodarska odvisnost temelj in začetek političnega suženjstva. Frakcija Narodne zveze je tudi prišla do prepričanja, da je politični .položaj Poljske obupen in zato je odpoklicala svojega fin. ministra Grabskega iz Vitrovega kabineta. Vsekako pa je imel odstop Grabskega tudi politično ozadje. Volitve v poljsko zbornico so pred vrati in desnica noče imeti pri volivni agitaciji nobene odgovornosti za katastrofalne državne finance, ki jih je prevzel Stacz-kovski.
Tudi Francoska je skeptično začela gledati na poljsko gospodarstvo in vlada Leyguesova je že svetovala Varšavi, naj se bavi roje z organizacijskimi kakor pa z imperialističnimi vprašanji. Ta opomin je Varšavo jako neprijetno dirnil, ker tu vse, levica in desnica, sanja o Ve’iki Poljski od Balta pa notri do Črnega morja.
gospodarstvo.
POLJSKA FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZA.
Strašne so posledice svetovne vojske, Polska valuta se na pariški borzi nič več ne zaznamuje. Torej je še na šlabšem kakor avstrijska To (m-čilj© številke in se ne da prikriti z nobenimi’ didfbma-tičnimi pokloni. Ako bi bik Poljska omejena na svoje narodopisne meje, bi lahko stala na svojih nogah, saj je jako bogata dežela: fjpsti .ima jpremoga in- želpzaj,;da bi vzdrževala	je	pro4
dupirala, Poljaka Jiajvei .cmlj*; v,. Rvropi, glede svinca-zavzma odju^a -aiestof ;P'plH
M.	fudpik :s^ v Evitopii
?w> boihrib
$<,	ho^jva K, .v njen* - veki
ib gpzdtbn m p^pre$»dfuh poljih! V
Rusov*
sprejeta nujnost {frjj^tiake	poti/pre-
plavi rusovskih poljedelskih pridelkovt ker bi--bilo'samo tta ta način mogoče ustvariti notranji poljškiAtg, da bi se njogl^ kupovati. Poljsko ■pdljedelstvb Je tedaj trpelo
več posetnikih. Britve in škarje »e morajo | pod navalom sibirskega žita, poceni uvo-po veaiki uporabi razkužiti. Ljudje, ki imajo ženega po železnici. Rečena anketa je bila
Raznoterosti.
r Največja brezžična postaja. Iz Pari-za poročajo listom: V 10. dan t. m. so položili v Sainte Assise pri Melunu v navzočnosti državnega podtajnika za pošto in brzojav, Dechampsa, temeljni kamen za radio-brzojavno postajo, ki bo največja na svetu. Da bo poslopje dograjeno in opremljeno, bo treba kar poldrugo leto. Imela bo 16 jambor, visokih po 250 m in bo lahko pošiljala osem brzojavk naenkrat in sprejemala 7 do 14 brzojavk. Ta postaja bo mogla v 24 urah sprejeti in odposlati več ko dva milijona besed.
r Sovjetska vlada je dala ustreliti igralko. V moskovskem časniku »Komu-nističeskij Trud« je bilo objavljeno naslednji poročilo: Kijevska igralka P. M. Žur-kovskaja-Duvonova je bila poklicana v gledališče »Nikollq«, ,da bi prebrala ruskim gardistom revolucijske verze, Umetnica pa je pt-ejSital^pbntarske verze, oči-vt$i;o' ■;' MMfflepe 'foper sovjetsko vlado* KijfeV^ki začt^pa ^pmisija je obsodila žurkovsl<A^.?mr^Lv..,  ..........■
Odpovor«! urednik Antoa Marinček.
Izdaja konzorcij s»Nov ega Ča*a<i.
Ti*ka Jugoilovanska Utkarna v LiuMlant.
m i'
- ^ aa ravmatinaii in alhtMnlh bole-etnah? Vdrgnjenje št nraviin, FeUei-jevim Klka-fluldom je takorekoc dobrodejnol 3 dvojnatih ali 2 veliki špaeiiajni .steklenici š? kron. Dr-
i jcše> prove JUiuiKšdrtlirce itri-šajkfA avojo dbK-: uestlA škAtUic ld krdni •— Ziiimiskr gfšk
kašelj In prsne bolečina. 1	lani e*; 9i.ii JOB i
2olodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eu?ren V. Fe Mer. Stubica donja. Ulsatrg Št 215, 11 r v a t s k a. E.