Trgatev pozneje
Frgatev se je z manjšo zamudo začela. V Halozah so v
»lavnem končali obiranje ranih sort - rizvanca, ki so ga
prejšnja leta trgali že prve septembrske dni.
Vinogradniki ptujskega vino-
rodnega okoliša imajo precej
težav z gnilobo, toda stro-
kovnjaki kljub temu ne pripo-
ročajo predčasne trgatve. Za to
laj se vinogradniki odločijo le,
;e je v vinogradu več kot 20
)dstotkov gnilega grozdja.
Kot nam je povedal tehnični
lirektor pri Vinarstvu Slo-
venske gorice - Haloze Kme-
ijskega kombinata Ptuj Albert
jonc, so doslej odkupili okrog
!00 ton grozdja. Njegova končna
:ena še ni znana. Predčasno
jotrgane sorte prevzemajo
izključno na podlagi izdanega
jotrdila za predčasno trgatev, ki
o po ogledu izda upravna enota
oddelka za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano v Ptuju.
Obrali so tudi že nekaj poznih
sort belega pinota in rumenega
muškata in kvaliteta grozdja je
presenetljiva, saj je sladkorna
stopnja 18,7 odstotkov, sorte riz-
vanca pa so vsebovale nadpo-
vprečno stopnjo kisline, saj je ta
od 8 do 9 promilov. Posebnost
letošnje letine je, da je več težav
z zdravstvenim stanjem v vino-
gradih višjih leg. Tisti, ki imajo
manjše nasade, se lahko odločijo
za podbiranje; s tem odstranijo
gnilo grozdje in preprečijo
razmnoževanje gnilobe, je pove-
dal Albert Gonc.
Upajmo, da bo vreme v pri-
hodnjih dneh vinogradnikom
naklonjeno in bodo lahko
pospravili pridelek.
•>MS
VIDEM, PTUJ / O PROBLEMATIKI
CESTE VŠTURMOVCIH
Preplastitev
sredi oktobra
Zadnji sestanek o problematiki ceste v Šturmovcih, ki so
ga v Vidmu pripravili pred dobrim tednom dni, je uspešno
pripeljal do nadaljevanja pogovorov ter do iskanja najpri-
mernejše rešitve v tem trenutku.
O tem se je namreč minuli petek na Ruju pogovorjala tudi eks-
pertna skupina, v kateri so bili med drugim še predstavniki iz obeh
občin, ter se dogovorila, da bo cesta sanirana še v oktobru. Skupaj
naj bi dela financirali iz sredstev občin Ruj in Videm. Kljub temu da
so nekateri mnenja, da je sedanja dvoinpolkilometrska krajevna ces-
ta v Šturmovcih preozka, je v tem trenutku ne bodo širili. Cesta bo ob
sanaciji deležna le preplastitve in ureditve bankin, saj so te že dalj
časa skoraj uničene. Kot je povedal Stane Napast, vodja oddelka za
okolje in prostor pri mestni občini Ruj, bodo za obnovitvena dela na
cesti v Šturmovcih dobili sredstva iz obeh občin - torej ptujske in vi-
demske, skozi kateri cesta poteka. Med drugim so oddali še vlogo
pristojnim za ceste v republiki za povračilo vsaj delne škode na cesti,
-,ki je do sedaj nastala kot posledica sanacije ptujskega mostu in s
tem povečanega prometa skozi Šturmovce. Obnovo ceste v Štur-
movcih naj bi pričeli že v začetku oktobra.
-»TM
PTUJ / GOBA SE PRENAŠA TUDI Z OBUTVIJO
Potem ko so se gradbeni strokovnjaki pred leti spopadali z lesno gobo v grajski žitnici, še zmeraj pa ni do konca
popravljena škoda, ki jo je siva hišna goba povzročila v samem gradu, so to nevarno zastopnico skupine gob
odkrili tudi v ptujskem Narodnem domu. Razširila se je že po več prostorih in resno ogroža stavbo.
To je ugotovil ptujski inženir gradbeništva Bogo Mernik, ki
je v začetku septembra pregledal stavbo. V svojem poročilu je
zapisal, da so žarišča v podu male dvorane v prvem
nadstropju, v foto delavnici v pritličju, v kleti pod foto de-
lavnico, v kopalnici ter prostoru ob kopalnici. Tu les razpada
že ob dotiku. Še ne tako razžrto, pa vendar napadeno je po
Mernikovih ugotovitvah tudi ostrešje Narodnega doma.
Kaj sedaj? Narodni dom, simbol
kulture na Ptuju, ki je pred dru-
go vojno pomenil žarišče slo-
venskih prireditev in družabne-
ga življenja Slovencev, sedaj pa
naj bi ponovno prevzel središčno
vlogo za vso ljubiteljsko kulturo
Ptuja, je ogrožen. Se bo mestna
občina ob še nedokončani sana-
ciji grajske gobe lahko spoprijela
še s finančnim zalogajem popra-
vila Narodnega doma?
"Ker so omenjeni leseni deli
močno okuženi s sivo hišno
gobo, nekateri pa že vidno
razpadli, pomenijo nevarnost za
celotno zgradbo, pa tudi za ob-
jekte v neposredni bližini. Zara-
di nevarnosti širjenja in odpor-
nosti sive hišne gobe je potrebno
sanacijo začeti čim prej in jo te-
meljito izvesti v celotnem objek-
tu," je v poročilu zapisal inženir
Bogo Mernik. Nevarnost je celo
tako velika, da je potrebno po
popravilu vse zamenjane lesene
dele zažgati, goba pa se bojda
lahko prenaša tudi z obutvijo.
Goba se v laboratorijskih raz-
merah širi nekaj manj kot centi-
meter dnevno, zelo ugodne raz-
mere za življenje pa ima očitno
tudi v Narodnem domu. Us-
trezajo ji zaprti, zatohli prostori
s preveliko vlažnostjo. Med
vzroki za razrast gobe v Na-
rodnem domu omenjajo tudi
nestrokovne sanacijske posege v
preteklosti, poškodbe vodo-
vodne in odtočne kanalizacije,
slabo prezračevanje prostorov in
zastiranje oken ter prekritje par-
keta s tekstilnimi oblogami.
M. Zupanič
Leseni deli Narodnega doma se spreminjajo v prah.
2 - doma in po svetu
28. september 1995- TEDNl|(
ORMOŽ / TRGATEV SE JE ZAČELA
Z dvajsetim septembrom sta se pričela trgatev in odkup grozdja ranih sort in rizvanca v Ljutomersko-ormoških goricah. Drugega
oktobra bodo delo nadaljevali z obiranjem srednje poznih sort, kot so beli pinot, chardonnay, zeleni silvanec in sauvignon, z de-
setim oktobrom pa naj bi se pričela glavna trgatev laškega rizlinga in šipona.
Letos zaradi vremenskih razmer zorenje in sladkorna stopnja
nekoliko zaostajata in ne bosta dosegla idealnih vrednosti, ven-
dar v ormoški kleti pričakujejo soliden pridelek.
Seveda pa se lahko še marsi-
kaj spremeni, saj bi sonce in
ugodne vremenske razmere v
dneh, ki še ostajajo do glavne
trgatve, lahko grozdju dali vse
tisto, kar mu sedaj še manjka.
V ormoški kleti pričakujejo pri
nekaterih sortah za 10 odstot-
kov nižji pridelek, kar pripisu-
jejo predvsem neugodnostim z
vremenom in srnjadjo.
Letošnji pogoji odkupa so pre-
cej podobni lanskim, uvedli pa
so tudi nekaj novosti. Ena izmed
njih je, da bodo pri letošnji
trgatvi upoštevali tudi zdravst-
veno stanje grozdja (pri čistosti,
ki bo za 4 odstotke nižja od 80-
odstotne, bodo odšteli 1 odsto-
tek). Sicer bo pa odkup kot že
vsa leta potekal izključno v kleti,
ki bo sprejemala grozdje članov
in nečlanov kmetijske zadruge.
Cene grozdja bodo letos neko-
liko višje kot lani. Variirale bodo
seveda glede na sladkorno
stopnjo. Na dober zaslužek
lahko upajo vinogradniki, ki
gojijo sivi pinot, muškat otonel
in rumeni muškat, saj bo pri teh
sortah ob ustrezni sladkosti
mogoče za kilogram grozdja do-
biti tudi do 220 tolarjev. Cene v
drugi kvalitetni skupini, v kateri
so beli pinot, chardonnay, zeleni
silvanec, traminec, sauvignon in
renski rizling, se bodo gibale
med 60 in 160 tolarji. Najslabše
bodo plačane sorte laški rizling,
šipon, ranina, kerner, rizvanec
in mešano grozdje, kjer bo moč
dobiti od 50 do 106 tolarjev za
kilogram. Najnižja sladkorna
stopnja naj bi znašala 11 stopinj,
za pridelek z manj sladkorja se
bodo cene obračunavale po pred-
hodnem dogovoru. Za stopnje
nad 22 stopinj je pri prvi kako-
vostni skupini predviden doda-
tek 10 tolarjev za odstotek, pri
drugi 5 in pri tretji 2 tolarja za
odstotek.
In kako je z lanskim zas-
lužkom? Doslej so prideloval-
cem izplačali 93,8% akontacijske
cene. Naslednje izplačilo bo v
začetku oktobra, ko bo narejen
tudi končni obračun, v novem-
bru pa lahko pridelovalci
pričakujejo še kakšno doplačilo.
Letos bo način izplačila enak
kot lani, kar za pridelovalce po-
meni, da bo-izplačilo dohodka
razdeljeno čez vse leto.
Vodja ormoške kleti Matjaž
Kociper pravi, da so s prodajo
lanskega letnika zadovoljni. Naj-
več vina je bilo prodanega v
okviru blagovne znamke Jeruza-
lemčan, prodaja buteljčnega
vina pa je nad pričakovanji. V
kleti nimajo kakšnih večjih za-
log letnika '94 , ostanek bo
zdržal ravno do Martina.
Kakšna bodo letošnja vina po-
sebne kakovosti - pozna in lede-
na trgatev ter različni izbori -, se
sedaj še ne da oceniti.
Viki Klemenčič
SARAJEVO: V nedeljo so top!
niške enote hrvaške in musljj
manske vojske začele napadati
Brčko, ki ima izjemen straieJi^j
pomen, saj leži sredi posavskega
koridorja, ki povezuje srbska
območja v zahodni in vzhodnj
Bosni. Po poročilu srbske agerj.'
cije Srna je topniškemu sledif
pehotni napad, spopadi pa sq'
bili najsilovitejši pri Lipovcu^
pet kilometrov zahodno oj
Brčkega. Zaradi omenjenih na'
padov je bosanski predsednik'
Alija Izetbegovič zunanjemu
ministru Muhamedu Šačirbego-'
viču ukazal, naj se v teh dneh
udeleži mirovnih pogajanj v
New Yorku. Vojaške oblasti bo-
sanskih Srbov so v Banjaluki
poročale o napadih bosanskih
vladnih sil na Gradačac in
Brčko ter o hrvaškem top-
niškem obstreljevanju Bosan-
skega Novega. 5. korpus vladne
vojske naj bi zasedel tudi kos
ozemlja ob bihaški enklavi.
Enote bosanskih Srbov, ki se
jim je v okolici Sanskega Mosta
s svojimi prostovoljci pridružil
tudi zloglasni Arkan, so sprožile
vrsto manjših protinapadov,
Medtem je zunanji minister
BiH Muhamed Šačirbegovič v
New Yorku napovedal tri pogo-
je za prekinitev ognja: Srbi naj
bi se dokončno odrekli oblegan-'
ju Sarajeva, demilitariziran naj
bi območje Banjaluke, ki je v
njihovih rokah, in zagotovili
dostop do muslimanske enklave
Goražde. Po nedeljski izjavah
predstavnikov ZN je trenutno v
srbskih rokah nekaj več kot po-
lovica ozemlja BiH, vladne eno-
te nadzorujejo dobrih 30, Hrvati
pa nekaj več kot 20 odstotkov
ozemlja.
BEOGRAD: V Beograd se je v
nedeljo odpravila še tretja, zdaj
uradna delegacija ruskega parla-
menta, ki jo vodita predsednik
Dume Ivan Ribkin in njegov
namestnik Artur Čilingarov, v
njej pa so bili še nekateri znani
poslanci ruskega parlamenta.
Duma bo namreč po treh ekspe-
dicijah na Balkanu oblikovala
skupno rusko stališče do tam-
kajšnjih dogodkov, pripravljeno
predvidoma že za obravnavo na
prvi popočitniški seji 4. oktobra.
TEL AVIV TABA: V nedeljo
sta se Izrael in Palestinska osvo-
bodilna organizacija sporazu-
mela o končni obliki sporazuma
o razširitvi palestinske samou-
prave, ki določa, da se bodo izra-
elske čete začele umikati z Za-
hodnega brega v desetih dneh
po podpisu sporazuma. Spora-
zum naj bi namreč danes podpi-
sali na slovesnosti pred Belo
hišo v navzočnosti Billa Clinto-
na. Vodja PLO Jaser Arafat je še
v nedeljo zjutraj nepričakovano
prekinil pogajanja z izraelskim
zunanjim ministrom Šimonom
Peresom. Po izjavah članov pa-
lestinske pogajalske skupine so
se pogajanja zataknila predvsem
pri izpustitvi palestinskih za-
pornikov.
BRUSELJ: Evropski voditelji
so na dvodnevnem neuradnem
vrhu naznanili, da bodo po-
skušali zgladiti spore v zvezi z
gospodarsko in monetarno poli-
tiko EU. "Njihova prizadevanja
so spoštovanja vredna, vendar
stanje na finančnih trgih kaže,
da v usodo njihovih prizadevanj
verjame le malokdo. Na neurad-
nem srečanju Evropske unije na
Malorci se je izkazalo, da je pri-
hodnost enotne evropske valute
vse prej kot jasna," je med dru-
gim poročal Reuter.
ANKARA: Turčija je v minu-
lem tednu izrazila pripravlje*
nost, da se vsaj začasno odpove
članstvu v evropski carinski
uniji. Ankara se je namreč tako
odzvala na čedalje večji pritisk
EU zaradi kršenja človekovih
pravic
Pripravila: T. Mohorko
PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO / PREJELI SMO
Rešitve
povezane
z veliko
denarja
Pod tem naslovom je novi-
narka TEDNIKA Tatjana Mo-
horko pisala o problemih
oskrbe z vodo v občini Ormož
v Tedniku 14. septembra 1995.
Novinarki so pri pisanju omen-
jenega sestavka bili na razpola-
go pisni viri, in sicer Informacija o
problematiki vodooskrbe v
občini Ormož in Informacija o de-
lovanju čistilne naprave. Omen-
jeni informaciji je izdelal občinski
urad in ju je obravnaval občinski
svet na seji dne 31. 8. 1995. Ker
je novinarka pri pisanju članka
uporabila tudi pogovor z mano
kot predsednikom občinskega
sveta, se mi zdi potrebno, da po-
jasnim nekatere zapise v omen-
jenem članku, ker ne držijo oziro-
ma jih je novinarka napačno ra-
zumela.
Kot prvo je iz članka razvidno,
da novinarka ni razumela, da v
občini Ormož obstajata dve čis-
tilni napravi. Eno je čistilna na-
prava za vodo in se nahaja na
črpališču v Mihovcih. Ta je
začela poskusno delovati leta
1990. Zgrajena je bila s ciljem, da
se izboljša kvaliteta pitne vode
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga
je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj
leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko
in časopisno dejavnost
RADIO ■ TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direk-
tor in glavni urednik), Ludvik Kotar
(odgovorni urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega urednika
in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Martin Ozmec,
Marija Slodnjak, Dušan Sterle in
Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK, celostna
podoba in prelolm: S. Ribarič.
PROPAGANDA:
Oliver Težak, -b 776-207
Naslov: RADIO ■ TEDNIK, Raičeva
6, 62250 Ptuj, p.p. 95; v (062) 771-
261, 779-371; 771-226; faks (062)
771-223.
Celotna naročnina 4.500 tolarjev,
za tujino 9.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informi-
ranje Republike Slovenije št. 23/58-
92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik
za izdelek informativnega značaja
iz 13. točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje davek od
prometa proizvodov po stopnji 5
odstotkov.
(zmanjšuje nivo železa in man-
gana v vodi). Tehnologija
čiščenja pitne vode je zasnovana
na principu dodajanja ozona.
Ozonirana voda se potem
prečisti preko peščenih in oglje-
nih filtrov. Tako prečiščena voda
potuje v zbirni rezervar, kjer se
klorira. Po zapisu v omenjeni in-
formaciji je ta tehnologija
čiščenja med najdražjimi in je
hkrati edina v Sloveniji. Ob do-
graditvi sistema umetnega boga-
tenja bo postala čistilna naprava
nepotrebna, kajti voda za umet-
no bogatenje bo prihajala iz Dra-
ve (projekt umetnega bogatenja
je v juniju 1995 predstavil prof.
Mitja Rismal z inštituta za
zdravstveno hidrotehniko v
Ljubljani).
Drugo pa je komunalna čistilna
naprava, ki seveda ni edina v
državi in vsekakor ne bo nepo-
trebna, kot se je to zapisalo novi-
narki, pač pa gre za običajno bio-
loško čistilno napravo. Po zapi-
sanem v informaciji je glavna
pomanjkljivost ormoške central-
ne čistilne naprave v tem, da ji
primanjkuje aktivnega blata, saj
je večina uporabnikov vezanih
na kanalizacijski sistem preko in-
dividualnih greznic. Največji del
mesta Ormož na čistilno napravo
sploh še ni vezan in to naj bi sta-
lo, kot je zapisala novinarka, po
nekaterih napovedih 300 milijo-
nov SIT.
Nadalje novinarka v članku tudi
piše, da je za prvo fazo izgradnje
umetnega bogatenja namenje-
nih 180 milijonov sredstev iz
občinskega proračuna, kar seve-
da ne drži. 180 milijonov SIT naj
bi bila namreč projektantska
cena izgradnje sistema umetne-
ga bogatenja v celoti in ne le
prva faza. V letu 1995 pa je za ta
namen v proračunu zagotovllje-
no nekaj več kot 60 milijonov,
večinoma namenskega denarja,
ki se zbira kot posebni prispevek
za oskrbo z vodo v višini 30
SIT/m^ porabljene vode in se
plačuje skupaj z vodarino. Ta
prispevek je bil uveden v letu
1994 in ga bomo plačevali 2 leti.
Kar se tiče več faz izgradnje
umetnega bogatenja, je res, da
naj bi se sistem gradil glede na
razpoložljiva sredstva, toraj etap-
no oziroma v treh fazah.
V članku prav tako ne drži, da
občina Ormož letno porabi pri-
bližno 400.000 SIT za nakup ptuj-
ske vode. Toliko je namreč stala
dokupljena voda v letu 1994, ko
smo iz ptujskega vodovoda od-
kupili 6300 m^ po ceni 60 SIT/m^.
Vodo so seveda plačali uporab-
niki, ne pa občina Ormož, kot bi
se dalo razumeti iz napisanega.
Novinarka tudi omenja, da je
gospodarski odbor, ki ga potem
na drugem mestu imenuje kot
gradbeni odbor, v resnici pa gre
za odbor, ki se imenuje odbor za
premoženje, finance in gospo-
darska vprašanja, predlagal
občinskemu svetu tri variante. O
treh možnostih reševanja proble-
matike vodooskrbe v občini
Ormož je bil govor na sami seji
sveta in jih ni predlagal omenjeni
odbor.
Novinarki sem povedal, da je
predlog odbora bil, da naj občin-
ski svet imenuje komisijo, ki bo iz
predlaganih šestih variant, obde-
lanih v že omenjeni informaciji o
problematiki vodooskrbe v
občini Ormož, predlagala tisto ali
tiste variante za katere naj bi se
izdelali primerjalni investicijski
programi, na podlagah katerih bi
se potem občinski svet lahko do-
končno odločil. Po obrazložitvi
občinskega urada in vodilnih Ko-
munalnega podjetja, da je to že
bilo opravljeno in da Inštitut za
zdravstveno hidrotehniko iz
Ljubljane predlaga kot najboljšo
rešitev izvedbo umetnega boga-
tenja podtalnice, predlog odbora
v občinskem svetu ni bil sprejet.
Upam, da sem s temi dopolnit-
vami vsaj malo uspel dopolniti pi-
sanje o problematiki vodo-
oskrbe, s katero se ormoški
občinski svet ukvarja že dalj
časa.	(»»Alolz Sok)
Vinogradniki bodo letos vozili grozdje v obnovljeno vinsko klet
'EDNIK . 28. september 1995
poročamo, komentiramo-3
NOTAR Si SEH
Notar Andrej Šomen, ki je doslej delal v stavbi Kmetijskega kom-
binata Ptuj na Muzejskem trgu, se bo 2. oktobra preselil v pos-
lovno stavbo v Trstenjakovi 5. Delovni čas in telefonska številka sta
ostala nespremenjena.
DIABETIKI VABIJO
f društvu za boj proti sladkorni bolezni Ptuj počasi končujejo
letošnjo izletniško dejavnost. 12. oktobra bodo organizirali
zadnji izlet. Ogledali si bodo Ljutomer, Veržej, Radence, Kapelo in
Sveto Trojico. Cena izleta s kosilom je 1600 tolarjev. Prijave spreje-
majo v pisarni društva 4. in 11. oktobra.
ISO 9001 ZA HENKEl-ZlATOROC
Rodjetje Henkel-Zlatorog posluje v skladu z najvišjimi evropskimi
1 normami. To potrjuje tudi pridobitev mednarodnega certifikata
ISO 9001, ki ga je to mariborsko podjetje prejelo konec avgusta.
Presojo sistema zagotavljanja kakovosti sta opravila presojevalca
avstrijskega združenja za kakovost in Inštitut za kakovost Republike
Slovenije. Henkel-Zlatorog je pn/o podjetje v okviru Henkel Austria,
ki se ponaša s tem certifikatom.
SAVA NOVIM IZZIVOM NAPROTI
Sava Kranj sodi s 75-letno tradicijo (za začetek poslovanja štejejo
22. september 1920, ko je Importna in exportna družba Atlanta
pri Okrajnem glavarstvu v Kranju prijavila tovarniško izdelovanje gu-
mijevih izdelkov) med večja evropska gumarska podjetja. V tujino
proda 80 odstotkov svoje proizvodnje, blagovna znamka Sava pa je
uveljavljena na vseh kontinetih. Večji del poslovnega procesa obvla-
duje po standardih ISO 9000, kar je velikega pomena pri medna-
rodnem trženju in odlično izhodišče za bodoči razvoj ter doseganje
f'"e konkurenčnosti,
posameznih tovarnah, dve ima tudi v Ptuju, želi do leta 1997 z
večjimi investicijskimi vlaganji doseči povprečno petodstotno let-
no rast proizvodnje. Tako med drugim na področju farmacevtskih
proizvodov načrtuje preselitev obstoječe proizvodnje iz ptujske gu-
marne v Kranj. Skupna investicijska vlaganja bodo presegla 120 mi-
lijonov tolarjev, od tega jih bodo kar 84 porabili v tovarni avtopnev-
matik Sava Semperit, v sklopu katere delujejo tudi ptujske Avtoz-
račnice.
%M koncernu Sava so lani za 4,1 odstotka povečali proizvodnjo v
W primerjavi z letom 1992, v primerjavi z letom 1 993 pa za 7,2 od-
stotka. Za letos načrtujejo, da bodo s planirami številom zaposlenih
(3949) proizvodnjo povečali za 10,7 odstotka. Izvoz je v prejšnjem
letu dosegel 151 milijonov dolarjev in je za 3,7 odstotka večji kot v
letu 1993. V tem letu se bo povečal za 13,8 odstotka.
Rjl| jb težkim gospodarskim razmeram, izgubi jugoslovanskega
l^Trga in splošni recesiji v svetu Sava uspešno posluje in je v letu
iyy4 dosegla bruto akumulacijo v višini treh milijard tolarjev. Vred-
nost podjetja presega danes 350 milijonov dolarjev.
If petek so na novinarski konferenci predstavili dosedanji razvoj
W koncema in bodoče načrte ter na svečan način proslavili izid gu-
marskega slovarja v treh jezikih.
SKRB ZA DUŠEVNO BOLNE V NEMČIJI
If Ozari, organizaciji za kakovost življenja, končujejo priprave na
W strokovno srečanje z naslovom Modeli skrbi za duševno bolne v
Nemčiji, ki bo 2. in 3. oktobra v hotelu Slavijo v Mariboru. Na
srečanju bodo strokovnjaki različnih ustanov iz Marburga predstavili
nemški model pobolnišnične skrbi za duševno bolne.
CT ZA PTUJSKO BOLNIŠNICO
^»irektor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko je pred dnevi podpisal
»pogodbo o nakupu aparata za kompjutersko tomografijo in do-
datno rentgensko opremo v skupnem znesku 1.200.000 nemških
mark. Z nokupom CT aparata se bo ptujska bolnišnica vključila v re-
publiško mrežo osmih tovrstnih centrov. Boljša opremljenost bo vpli-
vala na dvig strokovne ravni dela, izboljšala pa naj bi tudi izhodišče
pri razvrstitvi v okviru klasifikacije slovenskih bolnišnic, ki te dni pos-
taja znova aktualna. Uvrstitev ptujske bolnišnice med regijske je v ve-
liki meri odvisna tudi od tega, ali bo Ptuj uspel s projektom regijske-
ga centra. Podobno kot pri ustanovitvi območne gospodarske zbor-
nice postaja klasifikacija bolnišnice politično vprašanje.
V BTC OCARINILI ŽE 400 TISOČ TON KMETIJSKIH
IZDELKOV
¥ prejšnjem Tedniku nam jo je zagodel tiskarski škrat, ko smo pi-
sali o BTC-jevi enoti v Ptuju. V njej so v šestih mesecih ocarinili že
340.000 ton kmetijskih pridelkov in živil in ne 340, kot je bilo zapi-
sano, skupaj z julijem in avgustom pa že okrog 400 tisoč ton.
PODATKI O TURISTIČNEM OBISKU
f prejšnjem tednu je v hotelih in gostiščih v Ptuju in bližnji okolici
prenočevalo 366 domačih in tujih turistov, ki so ustvarili 706
nočitev, od tega domačih 457. V muzeju so imeli v tem obdobju
1068 obiskovalcev, v turističnoinformativnem centru pa 157.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
¥ soboto bo na ptujskem kanalu redna televizijska oddaja. V njej
bo več zanimivih prispevkov, med drugim o pripravah na 16.
konvencijo združenja evropskih karnevalskih mest, ki bo maja pri-
hodnje leto v Ptuju in Mariboru, o obisku županov in svetnikov iz no-
vih občin na širšem območja Ptuja na celjskem obrtnem sejmu, sli-
karski koloniji Terme in o dobrodelnem koncertu za odpravo arhitek-
tonskih ovir. Gost oddaje bo skupina Pop design.
Pripravila MG
PTUJ / O PROFESIONALIZACIJI
PTUJSKEGA GLEDALIŠČA
Po pričakovanjih so ptujski mestni svetniki v ponedel-
jek največ razpravljali o predloku osnutka o ustanovitvi
javnega zavoda ptujsko gledališče Zato oziroma o pro-
fesionalizaciji te ustanove, ki pomeni nadaljevanje bo-
2ate tradicije iz oreteklosti.
Predlog so oblikovali mladi
gledališčniki, ki so že končali
ali še končujejo študij na
AGRFT, V dosedanjem štiri-
letnem delovanju so poželi
priznanja stroke, dokazali vi-
soko raven svoje dejavnosti
in predstavili Ptuj na način,
ki mu pritiče. Ob materialu,
ki so ga svetniki dobili z vabi-
lom na sejo, so med samo sejo
dobili na mizo še pismo
vršilke dolžnosti vodje stro-
kovnih služb Zveze kultur-
nih organizacij Branke Be-
zeljak Glazer, v katerem
piše, da bo gledališče Zato
ogrozilo ljubiteljsko dejav-
nost, ker se bo ZKO morala
seliti v Narodni dom, vzeli pa
naj bi ji tudi del denarja za
njeno dejavnost. Poleg tega
Branka Bezeljak Glazer piše,
da ni imela možnosti, da bi
sodelovala v novem konceptu
organiziranosti kulture, ki se
je pojavil potem, ko je bil
predlog Zveze kulturnih or-
ganizacij Ptuj za reorganiza-
cijo in predlog odloka za us-
tanovitev Zavoda za kulturo -
Gledališče Ptuj predstavljen
Odboru za družbene dejav-
nosti. Dogovorjeno je sicer
bilo, da strokovne službe pri-
pravijo mnenje o omenjenem
predlogu in ga dajo ponovno
v obravnavo, potem pa je vse
zastalo, in kot že rečeno, se je
pojavil nov koncept organizi-
ranosti kulture, pri katerem
gre po navedbah Branke Be-
zeljak Glazer izključno za re-
organizacijo dejavnosti, ki jo
je doslej pokrivala Zveza kul-
turnih organizacij, nihče pa
jih ni povabil, da bi o tem po-
vedali svoje mnenje. Župan
mestne občine dr. Miroslav
Luci in predsednik Odbora
za družbene dejavnosti Peter
Pribožič pa sta v ponedeljek
povedala, da so Branko Bezel-
jak Glazer večkrat povabili k
sodelovanju in je imela pri-
ložnost, da bi v projektu Zato
sodelovala.
Svetniki sicer podpirajo
profesionalizacijo ptujskega
gledališča, nekatere moti
način nastajanja novega zavo-
da (projekt je bil izbran med
tremi udeleženci razpisa),
največ vprašanj pa je bilo,
kdo bo dal denar za to gleda-
lišče, ki bo potrebovalo 37
milijonov tolarjev. Ministrst-
vo za kulturo bo o denarju, po
izjavi Kristine Šamperl
Purg, odločalo šele, ko bo gle-
dališče ustanovljeno, podprlo
pa bo posamične projekte gle-
dališča Zato.
Kakorkoli že - pokazalo se
je, da zadeva ni pripravljena
tako, kot bi morala biti, kar
pomeni novo klofuto ptujski
kulturi, ki ne more in ne
more najti skupnega jezika
oziroma se uskladiti. Sedaj je
vprašanje profesionalizacije
ptujskega gledališča vrnjeno
v fazo "usklajevanja". To bo
pa naloga župana dr. Mirosla-
va Lucija, predsednika sveta
Milana Čučka, vodij poslan-
skih skupin in predsednikov
strank.
•>MG
JARENINA / SREČANJE ZUPANOV OBMEJ-
NIH SLOVENSKOGORIŠKIH OBČIN
v soboto so se v Jarenini srečali župani, podžupani in pred-
sedniki svetov občin Šentilj, Kungota, Ruše, Lenart, Gornja
Radgona in Pesnica. Srečanje je organiziral pesniški župan
Bojan Mazgon z namenom, da dorečejo nekatera skupna
vprašanja obmejnih slovenskogoriških občin na področju
kmetijstva, prostorskega planiranja, izgradnje cestnega
križa oziroma o poteku avtoceste Maribor - Lendava, o usta-
novitvi skupnih inšpekcijskih služb ter o skupni volilni enoti
za volitve v državni zbor.
Čeprav je bilo vabljenih več
ministrov, se je vabilu odzval le
minister za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano dr. Jože
Osterc, iz drugih ministrstev
pa so prišli le strokovni sode-
lavci.
Najdalj časa in zelo polemična
je bila razprava o kmetijstvu, saj
so vse te občine v večini kmetij-
ske. Po ministrovih besedah bo
šel razvoj slovenskega kmetijst-
va po poti koncentracije, kar pa
ne pomeni, da majhne kmetije
ali polkmetije ne bodo imele
možnosti za preživetje. Glavni
cilj našega kmeta mora biti
vrhunska proizvodnja, da bo
lahko prodajal po višjih cenah.
Nekateri podpisi z mednarodni-
mi organizacijami že odpirajo
tuje trge tudi za naše kmetijske
proizvode. Dr. Osterc je še do-
dal, da moramo vsi skrbeti za
urejeno podeželje. Med drugim
je govoril tudi o zadružnem sis-
temu in opozoril na korenite
spremembe v razmišljanju kme-
tov, ne pa v samem sistemu. Na
nekatere pripombe, da bi država
vendarle morala nameniti več
denarja za te občine, ki so v
večletnem zaostanku za drugimi
slovenskimi kraji, je dr. Osterc
odgovoril, da se bodo tudi oni
morali sprijazniti z dejstvom, da
denarja ni in ga država ne more
dati, lahko pa pomaga z regresi-
ranjem obrestnih mer za kredite,
ki so namenjeni za kmetijstvo,
in podobno.
Direktor Republiškega zavoda
za planiranje mag. Jože Novak
je pojasnil financiranje in orga-
niziranje inšpekcijskih služb za
varstvo okolja ter opozoril, da
morajo tudi nove občine imeti
kriterije in odgovorni kader za
izvajanje zakona. Govoril je tudi
o razvojnih možnostih in poteku
avtoceste Maribor-Lendava ter
povedal, da bo ta tekla od Mari-
bora po Pesniški dolini proti
Lenartu do Cogetnincev, od tam
pa južno do Murske Sobote in
proti Lendavi. Ni še točno opre-
deljeno, ali bo cesta potekala po
severnem ali južnem robu Pe-
sniške doline. Za odsek Mari-
bor- Lenart bo študija izdelana
pred novim letom, od Lenarta
do Murske Sobote pa v začetku
prihodnjega leta, je dejal mag.
Jože Novak.
Ob koncu srečanja so predstav-
niki občin izrazili željo, da bi po-
dobnih srečanj bilo več in da bi
dobili tudi konkretnejše odgo-
vore ter smernice pri vodenju
novih občin. Govorili so tudi o
tem, da bi slovenskogoriške
občine bile ena volilna enota za
državnozborske volitve.
M. Slodnjak
4 ■ po naših krajih
28. september 1995 - tednik
PECS NA MADŽARSKEM / EVROPSKI FESTIVAL VINSKIH PESMI
v ponedeljek, 25. septembra, zgodaj zjutraj so se z izredno
uspelega in zanimivega tridnevnega gostovanja v sosednji
Madžarski vrnili člani komornega moškega zbora iz Ptuja, ki
ga vodi Franc Lačen. Na povabilo Zveze kulturnih organiza-
cij Slovenije so od petka sodelovali na 3. mednarodnem ev-
ropskem festivalu vinskih pesmi v Pecsu in okoliških krajih
znane vinske pokrajine Baranje.
Poleg domačega zbora Bela
Bartok iz Pecsa, ki ga vodi po-
budnik in glavni organizator
festivala Tamas Lakner, sta so-
delovala tudi moška zbora Gro-
ot iz Nizozemske pod vodstvom
Josa Vrankena in Komorni zbor
iz Uppsale na Švedskem pod
taktirko Roberta Sunda.
Ptujski komorniki so imeli v
teh treh dneh več uspelih kon-
certov. Njihove slovenske pesmi
so zadonele na petkovi popol-
danski slovesnosti ob odprtju
letošnjega festivala vinskih pe-
smi v osrčju vinske dežele Villa-
ny, v soboto dopoldne so v glas-
beni gimnaziji Zoltana Kodalya
posneli tri pesmi za skupno glas-
beno kaseto letošnjega festivala,
ki bo izšla v kratkem, zvečer pa
so nastopili na gala prireditvi v
prenovljenem pecskem narod-
nem gledališču, kjer je o pomenu
tega evropskega festivala govoril
tudi predsednik evropskega
združenja pevskih zborov Mar-
cel Corneloup iz Francije. Po-
leg svojega koncertnega progra-
ma so ptujski pevci z drugimi
zbori - skupno je zadonelo 120
glasov - zapeli štiri skupne pe-
smi: dve v madžarskem jeziku,
eno v angleščini in eno v
nemščini.
V nedeljo dopoldne so ptujski
komorniki navdušili domačine v
bližnjem Palkonyu s samostoj-
nim koncertom v tamkajšnji cer-
kvi, kjer jih je ob tej priložnosti
sprejela županja Leonora Bec-
ker. Za slovo pa so z drugimi
pevskimi zbori in umetniki nas-
topili na popoldanski sklepni
povorki in slovesnosti z bogatim
kulturnim programom na glav-
nem trgu v Pecsu. Ptujski pevci
so v povorki nosili predpasnike s
ptujskim grbom, darilo mestne
občine Ptuj, izredno pozornost
pa so pritegnili tudi trije ptujski
koranti.
M. Ozmec
Na sobotni gala slovesnosti v pecskem gledališču so ob spremljavi komornega orkestra zado-
nele štiri skupne pesmi iz 120 grl vseh štirih zborov.	Foto: M. Ozmec
V
Šolski zvonec
SŠC # v ponedeljek so prejeli tudi tisti maturanti, ki
so opravili maturo v jesenskem roku, spričevala. Je-
seni je opravljalo maturitetne izpite po vsej Sloveniji
' 1292 dijakov, uspešnih je bilo 765 kandidatov. Tako je
,, letos od 7958 kandidatov, ki so se prijavili za maturo,
, le-to uspešno opravilo 7191 dijakov. Žal rezultati ppo-
^ sameznih šol javnosti niso dostopni, tako da tudi rezul- i
tatov ptujskih srednjih šol v javnosti ni.
i WARKOVCI # Pričetek šolskega leta se je pričel po- i
J lUsebno lepo za učence 7. b razreda, ki so lani obiskali i
^ Pariz, saj so prejeli pošto in pošiljko iz Pariza. Učenci i
osmih razredov pa so že bili na dvodnevnem izletu po :
Jj Sloveniji in avstrijski Koroški. Kljub dežju so se lepo ;
^ imeli. Bolj žalostni so bili po neuspešnem tekmovanju i
v TV Hugu, saj so imeli veliko smole, vendar so zado-
; 5 voljni, da so sodelovali.
OŠ HAJDINA: V teden športa so se vključili tudi
učenci in delavci OŠ Hajdina. Včeraj so namreč pri-
^ pravili športni dan, učenci pa so se lahko pomerili v je-
^^ senskem krosu in mnogih športnih igrah. V oktobru
^! bodo pripravljali razredne projekte o varstvu okolja in
se ubadali z ekologijo v šolskem okolišu, sredi meseca
pa bodo pri tamkajšnji šoli položili temeljni kamen za
; prizidek s telovadnico.
PTUJ / NOVO v TURISTIČNI PONUDBI
Konjeništvo ima na širšem območju Ptuja bogato zgodovino
in tradicijo. Da ne bo izumrlo, potrjuje ustanovitev vedno no-
vih konjeniških centrov in klubov, ki s svojo dejavnostjo bo-
gatijo ptujsko turistično ponudbo.
V gospodarsko interesnem
združenju Poetovio Vivat pri-
pravljajo turistične programe, s
katerimi želijo v naše kraje pri-
peljati čim več turistov in obi-
skovalcev. Ena dodatnih
možnosti se odpira v jahalnem
športu. Tako bodo prvič letos or-
ganizirali terensko jahanje, na
katerega vabijo ljubitelje teren-
skega jahanja iz Ptuja in okolice
ter druge konjeniške klube iz
Slovenije. Na pot bo haloška kon-
jenica odšla 7. oktobra. O poteku
so se dogovorili na petkovem
sestanku, ki so se ga udeležili
predstavniki petih konjeniških
klubov oziroma centrov, ki delu-
jejo na širšem območju Ptuja.
Pod vodstvom stotnika in zasta-
vonoše bo pot vodila po poljskih,
gozdnih in vinogradniških po-
teh: Turnišče - Šturmovci -
Ptujsko polje - Bori - Zavrč -
Drenovec (nočitev) - Turški Vrh
- Gradišča - Vareja - Gorca -
Podlehnik - Videm - Turnišče.
Ob trasi bodo konjenico pozdra-
vili župani občin na tem
območju.
•>MG
V JULIJU 1.756 BREZPOSELNIH
Po podatkih mariborske območne enote Republiškega zavo-
da za zaposlovanje je bilo julija v lenarški občini od 4.355 de-
lovno aktivnih prebivalcev 1.266 oseb zaposlenih v gospo-
darstvu, 714 pa v negospodarstvu. 1.934 oseb je po teh podat-
kih samozaposlenih, 441 oseb pa jih dela pri zasebnikih. Števi-
lo delovno aktivnih se je v primerjavi z aprilom povečalo za 0,6
odstotkov. Stopnja brezposlenosti je konec junija na le-
narškem področju znašala 28,7 odstotkov in je še vedno naj-
višja v podravski regiji. Med 1.756 skupnimi iskalci zaposlitve
je bilo 712 žensk.
TRETJI ROJSTNI DAN GALERIJE KRAJNC
V ponedeljek je zasebna galerija Konrada Krajnca v Lenartu
praznovala tretji rojstni dan. Ta leta se je v njej s svojimi deli
predstavilo že veliko domačih in tujih likovnikov ter drugih
umetnikov. Z njeno pomočjo Lenarčani lahko živijo kulturni
utrip, ki ga prej niso poznali, in vanjo radi zahajajo. Kulturne
prireditve so dobro obiskane, saj ljubitelji kulture največkrat
napolnijo njen prostor do zadnjega kotička. Naslednji teden
pripravalja v njej likovno društvo Lajčija Pandurja ex-tempa-
re.
Marija Slodnjak
Kako /e xe bilo?
'^^mmmmmmmm^^mmm
Seveda se lahko na veliko
sprašujemo, kakšen smisel ima
ponovno oživljanje zadeve
JBTZ, brskanje zgolj po nekate-
rih detajlih, ki naj bi bili poveza-
ni z znamenitim vojaških proce-
som proti četrovrici. Je bilo mor-
da dogajanje, povezano s tem
procesom, doslej napačno ocen-
jeno, precenjeno ali podcenjeno?
Ga je moč ločiti od siceršnjih
slovenskih demokratičnih gi-
banj tistega časa, bi bilo prav in
zgodovinsko točno, če bi ga - kot
nekateri očitno želijo - pojmova-
li kot nekakšno enkratno pre-
lomno in edino zares pomomb-
no dejanje, s katerim se je vse
začelo in vse dokončno odločilo?
Vsakršno podcenjevanja ali pre-
cenjevanje procesa proti Janši,
Borštnarju, Tasiču in Zavrlu bi
zdaj in v prihodnje na Sloven-
skem povzročalo nove travme in
nove nesporazume. Podcenje-
vanje ali precenjevanje pa v tem
primeru objektivno pomeni po-
skus, da bi vlogo nekaterih nasil-
no potencirali in vloge drugih
prav tako nasilno zmanjševali.
Simbolni pomen procesa JBTZ
je ravno v tem, da je še izraziteje
združil Slovence (slovensko
oblast in opozicijo) v nedvou-
men odpor proti vsemu nedemo-
kratičnemu in anacionalnemu v
takratni Jugoslaviji. Slovenija je
takrat glede tega izpričala popol-
no enotnost. Ali pa je bil morda
ta vtis o sozvočju ljudstva in
oblasti napačen? Kvečjemu s
tega vidika bi se danes veljalo
(komisijsko in tudi drugače) - če
je to res tako neznano - kritično
pogovarjati o tem, kako so se tis-
ti, ki so bili na oblasti, vedli v ce-
lotnem dogajanju v zvezi z afero
in procesom JBTZ, in ne samo v
zvezi z vprašanjem, ali so (vna-
prej) vedeli za aretacije ali ne, ali
so jih zaukazali ali ne. Torej: so
bili na strani slovenskih inter-
esov ali ne? Seveda pa bi se tega
morali na vseh straneh lotevati
brez vnaprejšnjega sovraštva, z
veliko rasnicoljubnosti in
upoštevanja vseh tedanjih oko-
liščin^_
KDO JE BIL KONTRA-
REVOLUCIONAR?
Morda je še najboljša stran
najnovejših razprav v preisko-
valni komisiji državnega zbora,
ki se ukvarja z zadevo JBTZ, to,
da smo obnovili spomin na našo
nedavno preteklost, na katero
naredki v dnevnih političnih bi-
kah pozabljajo ali pa jo prikazu-
jejo popačeno.
Ko je predsednik države Mi-
lan Kučan pred preiskovalno
komisijo govoril o odnosih Slo-
venije s federacijo, je med dru-
gim dejal, da takratne beograj-
ske ocene o kontrarevoluciji v
Sloveniji niso bile namenjene
piscem Mladine ali Nove revije,
ampak slovenskemu poli-
tičnemu vodstvu. Zvezni vrh,
predvsem pa JLA je, po Kučano-
vih besedah, slovenskemu poli-
tičnemu vodstvu očital, da v svo-
je sklepe vgrajuje stališča Nove
revije in mladinske organizacije.
Potekale so velike bitke z jugos-
lovanskimi unitaristi, s srbskim
centralizmom, z armado. Srbski
mitingarji so odkrito grozili Slo-
veniji. Kučan je poudaril, "da je
bilo slovensko politično vodstvo
najprej zavezano Sloveniji, ne pa
ideologiji Jugoslavije. Šlo je za
trda soočenja Slovenije z Beo-
gradom. Za nas ni bilo
vprašanje, ali je pomembnejši
kruh ali ideja, niti to, ali zaupati
domačemu ljudstvu ali jugoslo-
vanskemu vodstvu. /.../ Sloven-
sko politično vodstvo je bilo
kreator stališč, ki so bila
označena za opozicijska. JLA
nam je očitala, da varujemo opo-
zicijo in smo mehki, namesto da
bi izvajali represijo." (Slovenec,
19. septembra 1995) Tudi Večer
je zapisal, da je Kučan podrob-
neje govoril "o velikih pritiskih
takratnih zveznih organov, ki so
hoteH zlomiti Slovenijo na poti
demokratizacije in gospodarske-
ga razvoja, in spomnil na teorijo
tedanjega predsednika zvezne
vlade Markoviča o konvoju, ki se
mora gibati tako kot njegov naj-
počasnejši del. Beograd je pou-
darjal nujnost ideološkega boja,
Slovenija pa gospodarski razvoj.
Spomnil je na znano 8. sejo CK
ZK Srbije, ki jo je imenoval za
vojno napoved Jugoslaviji, na
grožnje o uvedbi izrednih raz-
mer, povedal je tudi, da je vrh ta-
kratne JLA ocenjeval, da sloven-
sko politično vodstvo omogoča
delovanje opozicije, in od njega
zahteval, da opozicijo likvidira,
kar pa je bila pravzaprav zahteva
po samolikvidaciji političnega
vodstva. Proces JBTZ je bila v
tem kontekstu precizno izbrana
točka za konfrontacijo med slo-
venskim političnim vodstvom in
opozicijo," je dejal Kučan.
KDO JE OBRAČUNAVAL Z
OPOZICIJO?
Janez Janša je v zvezi s tem na
posebni tiskovni konferenci
med drugim dejal, da je res, da
so v Jugoslaviji leta 1988 obstaja-
li spori med republiškimi partij-
skimi oligarhijami, vendar je res
tudi to, da so se vsi zmeraj strin-
jali v treh bistvenih zadevah: da
je treba ohraniti socializem in
Jugoslavijo in da vsaka republi-
ka s svojo opozicijo sama
obračuna, kar je razvidno iz dos-
topnih dokumentov, tako da je
moč sklepati, da v procesu proti
četverici ni šlo za obračun s slo-
vensko politiko. Slovenec pa je v
svojem komentarju zapisal, da je
Kučan ponovil že znano zgodbo
o uspehu "komunistov in cekaja,
ki naj bi rešili Slovenijo pred Ju-
goslovansko armado - ne da bi se
pri tem enkrat samkrat spozabil
in omenil takratno slovensko
opozicijo. Še več. Opozicija Beo-
gradu naj bi bili kar komunisti
sami, bojevali naj bi se za slo-
venstvo in hkrati še proti svoje-
mu političnemu monopolu, kar
bi lahko imeli za komunistično
revolucionarnost brez primere.
Ponovil je že večkrat izrečeno
trditev, da je imel Beograd v
mislih likvidacijo slovenskega
političnega vodstva, kar je enako
kot slovenski centralni komite, s
tem naj bi ustvarili demokra-
tične procese v republiki. To z
drugimi besedami pomeni, da so
temelje slovenske demokracije
postavili komunisti. Potomci in
učenci tistih, ki so isti narod
štiri desetletja ustrahovali in ga
ločevali na naše in vaše, na dobre
in zle."
KDO JE NAJBOU
RAHUAL JUGOSLAVIJO
Kolumnist Dnevnika Vlado
Mehaljak je ob očitnih ponovnih
delitvah zaslug in novem vred-
notenju deleža pri "osvobajanju"
Slovenije zapisal, da se zgodba,
ki že leta obseda Janeza Janšo, da
je bil konflikt med slovensko po-
litiko in "federacijo" (vojsko.
Kosom, predsedstvom SFRJ,
zvezno Udbo itd.) zgolj navide-
zen, da so ves čas dobro sodelo-
vali - še več, da so vsi in tako
tudi zvezna Udba in Kos delova-1
li po načrtih in navodilih slo-|
venske partije, ne izide tudi naj-
bolj naivnemu poslušalcu in
bralcu. "Če bi takšna interpreta-
cija polpreteklih dogajanj in vlo-
ge slovenske oblasti držala, bi
ostalo nepojasnjeno vsaj to, za-
kaj je potem, če so tako družno
delovali, slovenska poltika preko
svoje vloge v zvezni skupščini,
partiji in predsedstvu vlekla po-,
teze, ki so bolj kot vsa slovenska
opozicijska dogajanja načenjale
koherentnost jugodržave in je
pripeljale v pat pozicijo, ki se je
lahko iztekla zgolj v končni raz-
pad države. Torej: zakaj bi slo-
vensko politično vodstvo s svoji-,
mi potezami rušilo režim in
državo, ki ga/jo je potihem pod-
piralo?"
O tem, kakšni so bili odnosi
med slovenskim in zveznim ozi-
roma srbskim vodstvom, piše v
svojih spominih tudi nekdanji
predsednik srbskega predsedst-
va Ivan Stambolič: Slovenija j^
prva in najbolj odločno opozori-
la, da se Jugoslavija ne mor^
ohraniti in ne bo ohranila s poli-
ko osme seje, se pravi centraliza-
cije, unitarizma in nedemokra-|
tičnosti. Zaradi slovenskega zo-,
perstavljanja je vodstvo tudi
uvedlo gospodarsko blokado za
slovensko blago.
•> Jak Koprive
f0DNIK -28. september 1995
kultura. izobraževanje -5
ftVi / SLIKARJI LETOS V TERMAH
Od prve kolonije, ki jo je or-
ganiziriili likovna sekcija DPD
jvoboda Ptuj, je minilo že 17
l£t. Takrat so se povabljeni sli-
l^arji zbrali v Majšperku, nato
pa do danes našli gostoljubje
je na Borlu, Gorci in Ptuju,
jponzorsko so organizirane
povečini vse likovne kolonije
pri nas. Letos so slovenske lju-
biteljske in akademske slikarje
[cr likovne pedagoge gostili v
Termah in s slikami, ki so jih
slikarji odstopili v zameno za
bivanje pri njih, pa bodo
okrašeni tamkajšnji prostori.
Likovna sekcija DPD Svo-
boda Ptuj, ki jo vodi Rozina
Šebetič, je načrtovala ude-
ležbo 20 slikarjev, vendar se
jih je priključilo še nekaj. Le-
tos so v ptujskem okolju pod
mentorstvom prof. Jožeta
Foltina slikali ljubitelji in kar
štirje akademski slikarji ter
nekaj likovnih pedagogov.
Prav tako pestre so bile tudi
nastale slike, izmed katerih je
kustodinja Stanka Gačnik iz-
brala najboljše za razstavo v
Miheličevi galeriji.
Razstava, ki jo je slovesno
odprla Rozina Šebetič, z govo-
rom pa obogatila podžupan
občine Ivan Jurkovič in v ime-
nu ZKO Branka Bezeljak
Glazer, je v petek zvečer v Mi-
heličevo galerijo privabila
množico ljubiteljev likovne
umetnosti. Ti so s svojim zani-
manjem dokazali, kar so pove-
dali tudi govorniki: likovno
ustvarjanje ima na ptujskem
območju močan zagon, tradi-
cijo in široko zaledje.
•>MZ
Razstavo v Miheličevi galeriji je odprla predsednica
Likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj Rozina Šebetič.
ILOVENSKA BISTRICA / RAZSTAVA FOTOGRAFIJ DANILA UTENKARJA
anilo Utenkar, novinarski kolega iz Dela, Je bil konec julija v daljni Jakutiji, eni izmed re-
iblik Ruske federacije, ki leži na sibirskem Daljnem vzhodu. Naravna bogastva te daljne,
like in razmeroma redko naseljene dežele, med katerimi so v ospredju diamanti, zlato, pre-
og, zemeljski plin, nafta, les in številne druge surovine, omogočajo nekaj boljše življenje v
:er krutih razmerah, ko se zimske temperature približujejo minus sedemdesetim stopinjam
ilzija, poleti pa se dvignejo tudi preko štirideset stopinj.
f tej daljni deželi zadnja leta
spešeno gradijo in med gra-
lelji z vsega sveta so tudi slo-
Dski gradbinci, med njimi
djetje Finalko iz Slovenske
strice, ki pomaga graditi bol-
snico, trenutno največji
idbeni projekt med Uralom
Kamčatko. V daljni Jakutiji
tajajo tudi slovenska zna-
enja, ki se nam jih po bese-
ih avtorja razstave Danila
lenkarja ni potrebno sramo-
ti.
Fotografije, ki so na ogled v
stavnem prostoru slovenjebi-
iškega gradu, so nastajale v
ilepšem letnem času - poleti in
brez dvoma izjemen doku-
tnt nekega časa, ki prikazujejo
ntrast med preteklostjo, se-
njostjo in prihodnostjo.
Mprtja razstave, ki so jo pope-
ili z ubranim petjem pevci ok-
la Planika, se je poleg številnih
gostov udeležil tudi ruski vele-
poslanik, vesel, da se tudi za Ru-
sijo resnično 'daljna' Jakutija na
takšen način približa Sloven-
cem.
Vida Topolovec
SLOVENSKA BISTRICA
/TRETJI GLEDALIŠKI TEDEN
Domača premie-
ra in pet gostov
Med 6. in 14. oktobrom se bo v
okvim 3. gledališkega tedna v
Slovenski Bistrici zvrstilo šest
predstav. Poleg domačinov,
članov gledališke skupine DPD
Svoboda iz Slovenske Bistrice,
bodo gostovali še gledališčniki
iz Zaloga pri Ljubljani, Velike
Nedelje, Tmovelj pri Celju ter
iz Celja.
Domačini se bodo predstavili
preraierno s Cankarjevimi Hlap-
ci pod režijo Branka Gorabača,
člani DPD Svoboda Zalog - gle-
dališča Zakajtako bodo zaigrali
Branka Rozvina Ko gre telefo-
nistka na WC, gledališka skupi-
na PD Simona Gregorčiča iz Ve-
like Nedelje se bo predstavila s
komedijo Carla Goldonija
Lažnik, KUD Zarja Trnovlje -
Celje z zgodovinsko igro
Škrjanček in SLG iz Celja s
krstno uprozoritvijo komedije
Zorana Hočevarja Smejči.
Vida Topolovec
Danilo Utenkar, avtor razstave, z ruskim veleposlanikom v
Sloveniji A. D. Nikiforovom ter direktorjem
slovenjebistriškega Finalka Vladom Markežem v
razstavnem prostoru bistriškega gradu.	Foto: VT
PTUJ / VEČERNA SOLA PODJETNIŠTVA
^Černa šola podjetništva Gea Collegea je namenjena vsem,
Želijo spoznati raznovrstnost poslovanja malih podjetij. Z
" pridobijo podjetniki, njihovi sodelavci in managerji te-
^Ijni vpogled v znanje o podjetništvu.
•^rogram izhaja iz znanja za us-
"ovitev podjetij in samostoj-
poslovanja. Poseben pou-
"■^k je na vodenju podjetja v
rasti, ko se podjetnik srečuje
'^2ivi prehoda od začetne za-
'^H v dobro organizirano pod-
Prvič letos bo šola podjet-
^^va organizirana tudi v Ptuju,
'ijeni izvedbi so se prejšnji
'■■tek v Ptuju pogovarjali pred-
'^niki Gea Collegea, Območne
'■^ne zbornice Ptuj, Združenja
''letnikov Podravja, Zavoda za
zaposlovanje in mestne občine
Ptuj.
Prijave za večerno šolo podjet-
ništva sprejema v mestni občini
Ptuj Evelin Makoter Jabločnik,
v Območni obrtni zbornici Ptuj
Boris Repič in v podjetju Alin
Darko Vidovič. Rok je 13. okto-
ber, začela pa naj bi se 26. okto-
bra. Profesorje bo zagotovil Gea
College, šolanje pa se bo končalo
z izdelavo podjetniškega načrta.
•>MG
VIDEM / SLOVESNOST OB ODPRTJU NOVE TELOVADNICE
Po letu dni, toliko je namreč minilo od slovesnega odprtja nove šole v Vidmu, so v kraju dobili
še novo telovadnico. Slovesno so minuli petek njena vrata odprli Kristina Šamperl Purg z od-
delka za družbene dejavnosti pri mestni občini Ptuj, Žare Markovič (v njegovih rokah je bilo
vodenje celotne investicije pri gradnji šole) ter domačin in znani športnik Mirko Vindiš. V
prihodnje bodo svoj prostor v novi telovadnici našli osnovnošolci, delavci šole, krajani ter
člani domačih športnih društev.	t, ■ , ,
Kot )€ ob odprtju nove telo-
vadnice povedala ravnateljica
Marija Černila, so na ta slovesni
trenutek v kraju čakali dolgo.
Kljub temu da so imeli pri ure-
ditvi telovadnice precej težav, so
te v dobrem letu uspeli odpravi-
ti; sanacijska dela so opravili de-
lavci ptujskega Gradisa in nova
športna dvorana je sedaj dodo-
bra urejena in opremljena.
"Veseli smo, da odpiramo vra-
ta nove telovadnice z vsemi
vami, ki ste nam pomagali; sku-
paj smo uresničili želje mnogih.
Telovadnica ne bo namenjena
samo učencem šole, temveč tudi
občanom in našim športnim
društvom," je še povedala ravna-
teljica.
Učenci so tudi tokrat pripravi-
li krajši kulturni program,
predvsem pa je bil petkov dan
športno obarvan. Videmski
osnovnošolci so ga uvrstili v te-
den športa, ki v teh dneh poteka
po vsej Sloveniji. V prostorih
nove telovadnice so se predstavi-
li karateisti in judosti iz Ptuja,
zaplesal je plesni par iz ptujske
plesne šole Tango, slovesnost pa
so sklenili s košarkarsko tekmo,
v kateri so zaigrali učitelji,
učenci in gostujoči športniki.
V prihodnjih mesecih naj bi
ob šolski stavbi naredili še
igrišče za tenis, zasadili 17 dre-
ves in tako uredili manjši park,
ki bo služil *učencem kot nara-
voslovna učilnica na prostem.
•> Tatjana Mohorko
Telovadnico sta preizkusili košarkarski ekipi, sestavljeni
iz športnikov z območja Vidma, učiteljev, učencev in
drugih.
Kristina Šamperl Purg in Mirko Vindiš sta prva vstopila v
nove športne prostore.
VIDEM / PRVO OBČINSKO SREČANJE KULTURNIH DRUŠTEV
Člani kulturnih društev videmske občine so se v nedeljo
prvič srečali na prireditvi, ki sojo naslovili "Spoznajmo se
ob pesmi plesu in glasbi". Organizator srečanja je bilo
Prosvetno društvo France Prešeren iz Vidma, osrednja po-
budnica in režiserka prireditve pa članica videmskega kul-
turnega društva Ančka Selak.
Lepo vreme ter prijeten pri-
reditveni prostor pred osnov-
no šolo sta v nedeljo popoldan
v Videm privabila številne
obiskovalce, organizatorji pa
so ob tem poskrbeli za kar dve
uri dolg kulturni program. Za-
plesali so folkloristi iz Dolene,
Lancove vasi in otroška fol-
klorna skupina iz OŠ Martina
Koresa Podlehnik, slišalo se je
ljudsko petje pevcev iz Dolene
in Lancove vasi, zapeli pa so še
člani moškega seksteta iz PD
Podlehnik, mešani pevski zbor
PD France Prešeren iz Vidma
ter Lovski sekstet Lovskega
društva iz Leskovca. Na prire-
ditvi tokrat niso manjkali god-
beniki pihalne godbe PD Pod-
lehnik, tamburaška skupina iz
Vidma, ljudski godci iz Lan-
cove vasi, ljudski godec Jožek
Milošič iz Vidma ter člani na-
rodnozabavnega ansambla
Jožeta Šeruge iz Vidma. Prire-
ditev - na njej je nastopilo kar
15 skupin in skupaj okrog 200
plesalcev, pevcev in godcev -
so sklenila dekleta iz show
dance skupine Step iz Sel z
modernim plesom.
Ančka Selak je o prireditvi
povedala: "Mnogi so se morda
vprašali, zakaj smo prireditev
pripravili na prostem in ravno
pred našo osnovno šolo. Naše
osrednje vodilo je bila vseka-
kor lanskoletna prireditev ob
odprtju vrat nove osnovne šole
pred zgradbo in prav nekaj po-
dobnega smo želeli izpeljati
tudi letos člani videmskega
Prosvetnega društva. Pre-
pričani smo, da nam je priredi-
tev prvič dobro uspela, veseli
smo bili dobrega obiska tako
nastopajočih kakor tudi obi-
skovalcev. Vsi, ki smo pripra-
vili letošnje srečanje kulturnih
društev, pa si želimo, da bi bila
ta prireditev vodilo pri pripra-
vi vseh prihodnjih prireditev
in te naj bi z leti postale tradi-
cionalne."
Videmska občina se lahko
pohvali z velim številom kul-
turnih društev in skupin - v
sedmih društvih v občini naj
bi bilo okrog 25 skupin, in kot
smo ugotovili na prireditvi, se
nam za ohranjanje ljudskega
izročila v teh krajih ni potreb-
no bati.
Besedilo in posnetek:
Tatjana Mohorko
Med nastopajočimi so bili tudi osnovnošolci iz
podlehniške otroške folklorne skupine.
6 - naši kraji in ljudje
28. september 1995 > TEDNlk
PTUJ / TRETJI DAN ORALNEGA ZDRAVJA SLOVENIJE
Prejšnji teden so predstavniki Društva za oralno zdravje Slo-
venije v ptujski Perutnini (kije tudi glavni sponzor III. dneva
oralnega zdravja Slovenije), kjer se v zadnjem času zelo tru-
dijo v proizvodnji srcu in ožilju varovalne prehrane, predsta-
vili potek in vsebino letošnjega III. dneva oralnega zdravja
Slovenije, ki bo potekal v Ptujuj)od pokroviteljstvom mestne
občine Ptuj in občine Ormož. Častni pokrovitelj srečanja je
ministrstvo za zdravstvo Slovenije.
Kot je povedala podpredsedni-
ca društva dr. Jožica Reberc, ki
vodi ptujsko zobozdravstvo, so
priprave pričeli dovolj zgodaj, da
bo oktobra vse pripravljeno. Pri-
pravili so več strokovnih preda-
vanj oziroma tem, ki so poveza-
ne s prizadevanji za čim več ust-
nega zdravja Slovencev. Člani
društva niso samo zobozdravni-
ki in drugi zdravstveni delavci,
temveč lahko postanejo vsi, ki si
želijo, da bi imeli njihovi otroci
oziroma sami zdrave zobe in čim
manj težav z zobmi oziroma z
vsem, kar je v ustih, ter s tem
vplivali na zdravje kot celoto.
Zobozdravniki so prepričani, da
človek, ki nima zdravih zob,
tudi ne more biti zdrav.
"Ideja o dnevu oralnega zdrav-
ja je nastala takrat, ko se je začela
privatizacija v zobozdravstvu.
Pojavila se je bojazen, da bo pre-
ventivna dejavnost in s tem pre-
prečevanje bolezni, kot je karies,
ter bolezni v ustih naenkrat pos-
tavljena na stranski tir. Zoboz-
dravstvo je storitvena dejavnost
in živiš od tega, kar narediš. V
preventivi pa so te točke malo
ovrednotene, veliko moraš delati
in govoriti, ni pa tolikšnega iz-
kupička. Naša preventiva je zas-
tavljeno množično in kolektiv-
no, to si zasebnik v svoji zasebni
ambulanti težko privošči. Zato
smo želeli, da se razširi članstvo
v društvu za oralno zdravje na
večje število drugih, kot so
učitelji, vzgojitelji in drugi," je
povedala dr. Jožica Reberc.
O tem, kako pomembna je pre-
ventiva v zobozdravstvu, pove
podatek, da so ptujski zoboz-
dravniki v okviru tega programa
uspeli zmanjšati obolevnost zob
in obzobnega tkiva za 70 odstot-
kov. Pri odraslih pa takšnih
uspehov ni tudi zato, ker
takšnega programiranega dela
ni. Glede na sedanje rezultate pri
mladih je pričakovati, da bodo
privzgojeno skrb za' zdravje zob
ohranili tudi v starosti.
III. dan oralnega zdravja Slo-
venije nosi še posebno sporočilo:
potekal bo kot dan brez cigarete.
Cigarete namreč poleg tega, da
ogrožajo zdravje v celoti, vpliva-
jo tudi na zdravje zob in obzob-
nih tkiv. Cigaretni dim ima vi-
soko temperaturo in zelo
škodljivo vpliva na dlesni in
druga tkiva v ustih.
•>MG
PTUJ / DIJAŠKI DOM Z BOGATO TRADICIJO
Dijaški dom je pred dnevi proslavil visok jubilej, 95-letnico. Ob tem dogodku so
imeli v sredo pri Skledarjevem ribniku v Podlehniku domski dan.
Vse od svojega nastanka seje
dijaški dom v Ptuju ukvarjal
z nezasedenostjo, zaradi tega
je sedaj edini dom v Sloveni-
ji, v katerem stanujejo tri ge-
neracije: v njem najde svoj
začasni dom 171 dijakov, ki v
večini obiskujejo srednješol-
ski center, 5 otrok, ki ne mo-
rejo živeti pri starših ali so
jih izgubili in obiskujejo
ptujske osnovne šole, ter 29
otrok, ki obiskujejo OŠ s pri-
lagojenim programom.
Sedanja zmogljivost doma je
220 ležišč in je sodobno
opremljen. Večina sob je tropos-
teljnih, dvoposteljne pa so na-
menjene dijakom zaključnih let-
nikov srednjih šol. Zraven vode-
nih učnih ur pa imajo učenci v
domu možnost vključevanja v
številne dejavnosti kulture,
športa in razvedrila.
Dijaki imajo na razpolago
strojepisnico,	knjižnico,
računalniško učilnico, radio in
TV tehniko, video, fitnes kabi-
net, sobo za namizni tenis, čajno
kuhinjo in likalnico. Mesečna
oskrbnina znaša 19.900 tolarjev.
Danica Starki, sedanja ravna-
teljica doma, je v slavnostnem
govoru poudarila, da je delo in
življenje v dijaškem domu za-
snovano po zgledu sodobnih
domskih sistemov. Zagotavljajo
dobre pogoje za učenje, kvalitet-
no izrabo prostega časa in skrbi-
jo za vzgojo otrok. Glavni moto
pa je, da bi vsak stanovalec doma
uspešno končal šolanje, je še do-
dala Starklova. V času počitnic v
domu potekajo razni izo-
braževalni seminarji in različne
kolonije.
V sredini oktobra bodo na
ptujskem gradu odprli razstavo z
naslovom Dijaški dom, moj dru-
gi dom, ki jo pripravljata Tjaša
Mrgole Jukič in Brane Oblak iz
Zgodovinskega arihiva Ptuj pod
pokroviteljstvom Mestne občine
Ptuj in v sodelovanju z Dijaškim
domom. V njej bodo predstavili
bogato zgodovino dijaškega
doma.
Po uradnem delu je v sredo
sledil zabavni del, kjer je bil naj-
zanimivejši krst novincev. Stari
stanovalci so novincem pripravi-
li več preizkušenj, preden so jih
sprejeli medse. Novinci so nalo-
ge in prepreke, ki so bile zelo do-
miselne in vse prej kot enostav-
ne, uspešno premagali ter si tako
"priborili" enakopraven status v
domu.
Tekst in fotografije:
M. Slodnjak
Preden so sprejeli "fazane" v svoje vrste, so se morali
izkazati v najrazličnejših preizkušnjah.
ZGORNJA HAJDINA / ZASEBNA AMBULANTA DR. M. SIM0N|Q
Prvi delovni dan oktobra - v ponedeljek bo na Zg. Hajdini 127 odprla vrata
prva zasebna internistična in diabetološka ambulanta. Gre za koncesijsko
dejavnost, ki bo na željo sprejela tudi samoplačnike.
Dr. Marta Simonič, specialistka internistka, odpira am-
bulanto v svojih v posebej za to dejavnost zgrajenih, lepo
in prijazno opremljenih prostorih na površini 90 kvadrat-
nih metrov. Pred ambulanto je velik parkirni prostor, pri
gradnji pa niso pozabili tudi na dostop za invalide.
Nove ambulante ne bo težo
najti: pod hajdinsko cerkvijo
pri Mercatorjevi trgovini
boste zavili desno, sicer pa
vas bodo do nje pripeljale ob-
vestilne table. In zakaj se je
dr. Simoničeva odločila za
zasebno prakso in se tako pri-
bližala številnim pacientom
na desnem bregu Drave, ki se
bodo tako izognili mestni
gneči? Zato ker je bila v
zadnjih letih na svojem de-
lovnem mestu nezadovoljna z
delovnimi razmerami in or-
ganizacijo dela in ker ve, da
lahko kot strokovnjakinja -
internistka in diabetologinja
v zasebni ambulanti nudi pa-
cientom veliko več.
Dr. Marta Simonič ima 15-
letno zdravniško prakso. Naj-
prej je delala v splošni ambu-
lanti v Kidričevem, od leta
1989 pa kot specialistka inter-
nistka, usmerjena v diabetolo-
gijo, v ptujski bolnišnici. Z
bolnišnico si obeta tudi v
bodoče dobro strokovno sode-
lovanje.
Ordinacijski čas zasebne in-
ternistične in diabetološke
am'bulante bo ob ponedeljkih
od 8. do 12. ter 15. do 18. ure,
ob torkih in sredah od 8. do 14.
ure, ol? četrtkih od 13. od 19.
ter ob petkih od 8. do 13. ure.
Po predhodnem naročilu bo
ob sredah od osmih do dvanaj-
stih in ob četrtkih popoldan
opravljala splošne internis-
tične specialistične preglede,
ki so potrebni tudi za napoti-
tev na invalidsko komisijo.
Pacienti bodo prišli v zaseb-
no ambulanto dr. Marte Simo-
nič z napotnico osebnega
zdravnika in z osnovnimi la-
boratorijskimi preiskavami na
splošni internistični pregled.
Tu bo pacient deležen temelji-
tega internističnega pregleda
in po potrebi dodatnih labora-
torijskih preiskav, EKG po-
snetka z analizo, kontrole tele-
sne teže, krvnega tlaka, nasve-
tov, za kar je ambulanta
opremljena. Po potrebi bo pa-
cient pozneje poslan še k dru-
gim, usmerjenim specialistom.
Kot specialistka internistka,
usmerjena v diabetologijo, pa
bo dr. Simoničeva nadaljevala
zdravljenje sladkornih bolni-
kov. V to dejavnost sodi regi-
stracija sladkornih bolnikov z
vnosom vseh podatkov v kar-
ton in računalniško obdelavo,
nadalje pouk (edukacija) slad-
kornih bolnikov o načinu
zdravega življenja, samokon-
trole sladkorne bolezni, kakor
tudi o načinu dajanja insulina,
če je to potrebna oblika zdravl-
jenja. Sem sodijo tudi kontrol-
ni pregledi diabetikov z vsemi
laboratorijskimi preiskavami:
kontola krvnega sladkorja,
pregled urina, kontrola
maščob (holesterola) v krvi, po
potrebi določitev vrednosti
glikiranega hemoglobina, ki je
merilo urejenosti sladkorne
bolezni za daljše obdobje. Po-
sebno pozornost bodo v ambu-
lanti posvetili spremljanju
komplikacij sladkorne bolez-
ni. Enkrat tedensko (ob sredah
od 12. do 14. ure) bo delala am-
bulanta za "diabetično nogo".
Gre za zdravljenje vnetij na
nogah sladkornih bolnikov z
manjšimi posegi. Obenem bo
dr. Simoničeva vzdrževala in
krepila dosedanje dobro sode-
lovanje z društvom diabetikov
Ptuj, predvsem na področju
strokovnih predavanj za slad-
korne bolnike.
J. Bračič
Specialistka - internistka
in diabetologinja dr. Marta
Simonič
PREJELI SMO / PREJELI SMO
ODGOVOR NA PROTEST
Širši javnosti moram podati nekaj informacij, ki so v športnih krogih znane, vendar jih vodilna
v Športni zvezi Ptuj želita prikazati drugače in s tem škoditi ugledu Zavoda za šport.
Moti me, da gospoda omenjata "nekakšen" razgovor s klubi in društvi Mestne občine Ptuj. Ver-
jetno se ne zavedata, da je prav Športna zveze tista, ki bi morala sklicati klube, jih povprašati o pro-
blemih, s katerimi se ubadajo ter jim kadrovsko in strokovno pomagati.
Moj namen ni ocenjevati delo Športne zveze, ampak menim, da bi si vodilna morala odgovoriti
na nekaj vprašanj:
-	Zakaj je ob koncu lanskega leta nastala še ena športna zveza (Zveza za šport in rekreacijo)?
-	Zakaj dotacije športnim društvom niso tekle več preko Športne zveze?
-	Zakaj v predsedstvu Športne zveze ni več predstavnika občine?
-	Zakaj klubi nimajo več zaupanja v vodstvo, ki bi jih moralo zastopati?
-	Kdaj so klubi in športna društva imeli skupen sestanek, razgovor, dobili kakšno informacijo ...?
-	Kako sta predstavnika športnih društev in klubov zastopala njihove interese v svetu zavoda (od
sedmih sej sta bila prisotna samo dvakrat)?
-	Kaj je s skupščino (mandat je potekal v začetku leta 1995), organi zveze, finančnimi sredstvi...?
Zaradi neaktivnosti Športne zveze je Zavod za šport kot občinska institucija sam sklical sestanek
s klubi in športnimi društvi Mestne občine Ptuj, kjer so klubi podali svoja razmišljanja, pobude in
predloge. Sprejet je bil sklep, da bodo klubi sami izvolili dva člana v svet zavoda, ki bosta zastopala
njihove interese do takrat, ko bosta člana sveta uradno potrjena na skupščini Športne zveze. Pred-
stavnikov sveta zavoda iz vrst klubov ne predlaga direktor (kot menita avtorja protesta), ampak
klubi in društva, ker njih tudi zastopata.
Prostore Zavoda za šport je občinska skupščina z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda (Ur.
vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13 z dne 19/5-1995) dela v upravljanje zavodu, torej si jih ni zavod
protipravno prisvojil.
K najemni pogodbi za prostore Rokometnega kluba "Drava" v prostorih Dravska 18 ni dala so-
glasja Mestna občina Ptu. Svet zavoda (direktor je prisoten brez pravice glasovanja) pa je en pros-
tor v Dravski ulici dodelil Ženskemu rokometnemu klubu Ptuj, ki je na žalost ostal pred zaklenje-
nimi prostori z zamenjano ključavnico, v prostorih pa se je naselila Športna zveza (brez vednosti
lastnika - Mestne občine Ptuj in upravljalca prostorov - Zavoda za šport). Na osnovi zapisanega
protesta bodo tisti, ki kličejo na Zavod za šport glede poravnave dolgov Športne zveze (Gradbeno
podjetje Drava, Gradbeni remont, Tapetništvo Kline ...) sedaj vedeli, na koga naj se obrnejo.
O sklicu skuščine Športne zveze lahko rečem samo to, da ste razposlali (razposlal je Zavod za
šport na svoje stroške v vašem imenu) športnim društvom in klubom, naj predlagajo novo vodstvo
Športne zveze. Od takrat so minili že meseci, vendar klubi niso dobili nobene povratne informaci-
je, zato upravičeno dvomijo v svoje vodstvo, ki naj bi predstavljalo športno sfero v okviru zavoda.
Ali se je predsednik Športne zveze v tem obdobju kdaj vprašal, kaj se dogaja v športnih društvih
Markovci, Rogoznica, Hajdina ..., kako živi Plavalni klub? Tudi to je šport v Mestni občini Ptuj-
Tudi ta društva živijo in želijo o svoji usodi odločati. Žal ne s predstavniki, ki jih zastopajo v orga-
nih zavoda, pa nimajo niti toliko časa, da bi se udeležili sestanka.
Ob koncu moram reči, da sta pisca protesta samo potrdila svojo "visoko ceno" med športniki. Pa
še nasvet: Pustita šport športnikom!	Stanko Glažat
f EDNIK - 28. september 1995
naši kraji in ljudje ■ 7
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE. MLADOSTNIKE IN STARSE / POG. Z MAG. FRANCETOM PROSNIKOM
prvi šolski dnevi so za nekatere šolarje zelo veseli, saj so komaj čakali na ponov-
ni začetek pouka in snidenja s sošolci. Še posebej nestrpno ga je pričakovala
f^ečina tistih malčkov, ki so prvič vstopili v hišo učenosti. Vendar za vse starše in
šolarje na žalost ni tako, saj lahko otrokov strah pred šolo obojim povzroča pre-
cej neprijetnosti in skrbi.
prestrašeni so zjutraj, ko bi morali iti v šolo, in izmislijo si
razne zvijače, da bi podaljšali ločitev od staršev. Mnogo k
temu pripomorejo tudi sami starši, saj uprizarjajo prave ri-
tuale, preden se ločijo od svojih otrok. Kako pomagati otro-
Ivom, ki občutijo pretiran strah pred šolo, in kako ga omiliti,
snio se pogovarjali z mag. Francetom Prosnikom iz svetoval-
nega centra za otroke, mladostnike in starše v Mariboru.
Mag. FRANCE PROSNIK:
"Strah pred šolo je pester pojav.
Večina otrok prihaja prve šolske
dneve z mešanimi občutki: vese-
lijo se novega okolja in svojih
sošolcev, sočasno pa živijo v ne-
gotovosti, kako bo letos.
Sprašujejo se, ali se bodo pono-
vile nekatere neprijetne stvari
od lani. Pri vseh otrocih vlada
pozitivno pričakovanje, mogoče
bo pa letos drugače, toda pri teh,
ki prihajajo z mešanimi občutki,
se rado dogodi, da prevladajo
strah, odpor ali celo šolska fobi-
ja."
TEDNIK: Ali lahko starši
omilijo ta strah?
Mag. FRANCE PROSNIK:
"Ko otrok ne gre rad v šolo, se
boji, imajo starši veliko vlogo.
Glavna nevarnost pri tem je, da
imamo starši previsoka pričako-
vanja, četudi jih mogoče glasno
ne izrečemo. Otrok je še vedno
negotov, tudi če ga vzpodbuja-
mo na primer z besedami: 'Zdaj
se pa začenja vse na novo, letos
pa bi lahko bil boljši. Kajne, da
se boš potrudil, da boš boljši od
lani?' Starši pogosto izhajajo iz
napačnega prepričanja. Ob
začetku šolskega leta si vsi šolar-
ji brez izjeme želijo biti v šoli
uspešni in dosegati dober uspeh.
Staršem ni potrebno k tej moti-
vaciji ničesar dodajati, saj obsta-
ja velika nevarnost, da če otrok
ne more izpolniti pričakovanj,
postavljenih od staršev, postane-
jo pozneje del njega in ga posta-
ne strah pred lastnim neizpoln-
jevanjem; to pa je huda obreme-
nitev. Od tod tudi izvira naj-
večkrat nerazumljiv in nepo-
jasnjen strah. Otrokov strah je
strah pred tem, kaj si bodo misli-
li drugi, zlasti kaj si bosta mislila
mama ali oče, ki ga imata rada,
on pa ne naredi tega, kar onadva
od njega pričakujeta. Strah hro-
mi in sam po sebi zmanjšuje
učinkovitost."
NEGOTOVOST SPODBUJA
STRAH
TEDNIK: Mnogokrat starši
od otroka ne dobijo točnega od-
govora, česa ga je strah, zakaj
ne mara v šolo.
Mag.FRANCE PROSNIK:
"Tudi odrasli se ne zavedamo,
kaj je narobe, da imamo odpor
do službe. Vsi vtisi se pri otroku
pogostokrat tako pomešajo, da je
končni rezultat globalni strah ali
celo odpor. Najmanj možnosti
je, da bi razumeli otrokove reak-
cije takrat, ko se je strah v njem
že tako razrastel, da se pojavijo
psihosomatske motnje ter razne
telesne motnje - slabosti, glavo-
boli, bruhanje, izrazita jokanja.
Takrat pogosto sprašujemo, kaj
je narobe: 'Ali te je kdo tepel, ti
je tovarišica kaj rekla?' V resnici
ni nič od tega in gre za povsem
drug pojav. Čeprav redko, toda
vseeno se pojavlja, da je strah
pred šolo pravzprav pogojen s
tem, da gre v osnovi za strah
pred izgubo staršev. Negotovost
staršev se pozneje dokaže z ma-
nipulacijami in poskusi otrok,
kako ne priti v šolo in kako si za-
gotoviti stalen stik s starši. To pa
je šolska fobija."
TEDNIK: Kako naj se pos-
lavljajo starši in tisti otroci, ki
odhajajo v šolo s težavo?
Mag. FRANCE PROSNIK:
"Starši, ki sami čutijo veliko ne-
gotovost, ali bo otrok uspel ali
ne, imajo ponavadi pravi ritual
poslavljanja. Bojijo se, kako se
bo znašel brez njih, in to nehote
spodbuja strah pri šolarju.
Ločitve pred šolo morajo biti
povsem običajne. Prvošolčke že
pred začetkom šole pustimo
same v trgovino, k prijateljem,
starim staršem ter ga navadimo,
da je odhajanje in prihajanje ne-
kaj normalnega. Vsemu temu ne
smemo dajati prevelike teže.
Poljub, objem ob slovesu je nor-
malna stvar, vendar če je to bilo
že prej v navadi. Nikakor pa naj
se ne pojavi na prvi šolski dan.
Moramo se zavedati, da otrok ne
reagira samo na izrečene besede,
temveč tudi na govorico našega
telesa. Še najmanj spodbudno pa
vpliva na otroka naše govo-
ričenje: 'Nič se ne boj, saj ne bo
nič hudega!'in podobno, saj na-
tančno vceplja v otroka strah in
takoj pomisli na nekaj hudega."
TEDNIK: Kdaj lahko govori-
mo o šolski fobiji?
Mag. FRANCE PROSNIK:
"Šolska fobija je dolgotrajen pro-
ces, ki se prične že pred šolo.
Največkrat gre za navezanost na
enega izmed staršev, največkrat
na mater. Ko jo zaznamo, se mo-
ramo obrniti na strokovno
pomoč."
TEDNIK: Nekaterim otro-
kom je težko zaradi novega
okolja, ne znajo se vključiti
vanj, niso komunikativni. Veli-
kokrat jim nezaupanje v
sošolce in podobno vcepljajo
tudi starši.
Mag. FRANCE PROSNIK:
"Vklapljanje v novo šolsko okol-
je je vloga pedagogov. Ponavadi
za to tudi poskrbijo, starši pa so
pri tem zelo dragoceni. Vsi sku-
paj pa morajo presoditi, ali pote-
ka uspešno ali je potrebno še kaj
dodati. Starši morajo opozoriti,
če je otrok bolj zadržan in ga je
potrebno še dodatno predstaviti.
Nikakor pa ga ne smemo zaradi
njegove sramežljivosti podcenje-
vati."
STARŠI - BLAŽILCI
PRITISKA
TEDNIK: Kako naj poteka
komunikacija med starši in
otroki tudi o negativnih, manj
prijetnih doživljajih?
Mag. FRANCE PROSNIK:
"Poznamo dva tipa pogovora.
Starši se velikokrat poslužujejo
detektivskega pogovora, recimo:
'Kako je bilo danes v šoli, si bil
kaj vprašan?', kar kmalu potisne
otroka v defenzivni položaj in
pozneje se začne obrambno
obnašati. Popolnoma začne ig-
norirati vprašanja staršev in naj-
večkrat vlada na naša vprašanja
molk. Tehnika poslušanja zahte-
va veliko več, predvsem pa spre-
jemanje. Otroku moramo dati
možnost, da nam poroča o svojih
vtisih, kot jih doživlja, brez naše
kritike in vrednotenja. To ga
prekine pri njegovem spo-
ročanju. Največ nam otroci po-
vedo, če niso spraševani. Če
vemo, da je bil otrok vprašan, ga
moramo direktno vprašati, kako
je odgovarjal, brez ovinkov, dru-
gače dajemo vtis, kot da ne
vemo, in se otrok oprijema te
bilke, ker čuti pritisk. Na ta
način ustvarjamo še večje nezau-
panje. Neuspeh je njegov neu-
speh, on se bo ob tem neprijetno
počutil, starši pa naj bi imeli vlo-
go blažilca, ne dodatnega priti-
ska."
TEDNIK: Kako pa pomagati
otrokom, ki morajo razred pon-
avljati in so se znašli med novi-
mi sošolci, v novem okolju, z
občutkom krivde, da jim lani ni
uspelo?
Mag. FRANCE PROSNIK:
"Običajno se jim to zgodi v višjih
razredih in imajo zelo dobro iz-
delan obrambni mehanizem.
Navzven kažejo velikokrat ne-
zainteresiranost, toda mnogo-
krat ni tako. Pozorni moramo
biti, ali naveže stike z novimi
prijatelji; nič ni hudega, če
obdrži prijateljstvo s starimi
sošolci, vendar to ne sme biti
izključno. Dejstvo je, da je sez-
nananitev s ponavljanjem večji
šok za starše kot za otroka. In
mnogi mu kar naprej očitajo ter
ga oštevajo pred sorodniki, kar
otroka zelo boli. Prav je, da pon-
avljalca spodbujamo in skupaj z
njim naredimo načrt za novo
šolsko leto. Zavedati se moramo,
da je del krivde za njegov neu-
speh tudi na starših."
NE ZAPOSLUJTE OTROK
Z GLEDANJEM
TELEVIZIJE
TEDNIK: Nekateri otroci mo-
rajo preživeti nekaj časa tudi
sami in starši pričakujejo, da
bodo do njihove vrnitve iz
službe opravili domačo nalogo
in druge šolske obveznosti,
zgodi pa se ravno obratno.
Kako naj otroci racionalno iz-
koristijo čas, ko so sami?
Mag. FRANCE PROSNIK:
"Všeč mi je izraz racionalno. Eno
je naša predstava, kaj si mi želi-
mo, da bi otrok delal, in to lahko
otroku tudi sporočimo. Če pa
vemo, da tega ne zmore, da če že
opravi, je to zelo površno, naj ta
čas raje porabi za igro. Med
sprostitve nikakor ne smemo
šteti gledanje televizije, ki dela
otroka zelo pasivnega. Sprostitvi
naj sledi napol vodeno učenje.
To pomeni, da otrok dela sam,
mi pa smo nekje v njegovi
bližini. Redki so otroci, ki se že v
nižjih razredih zavedajo, kako
pomembno je učenje, in so pov-
sem samostojni. Skozi vso
osnovno šolo morajo starši
spremljati otrokovo delo."
TEDNIK: Uporabili ste bese-
do spremljati...
Mag. FRANCE PROSNIK:
"Spremljati pomeni prepustiti
otroku vse, kar zmore, in mu po-
magati pri tistem, česar ne zmo-
re. Ko izrazi potrebo po pomoči,
mu moramo to nuditi. Ne poma-
ga pa mu, če se norčujemo ali ga
ustrahujemo, npr.: 'Naredi sam!
Boš že sam, moraš znati, saj ste
se v šoli to učili!' in podobno. To
še samo poveča njegovo negoto-
vost. Tudi taka pomoč je neučin-
kovita: 'Daj sem, bom jaz to na-
pisal.' Pomoči ne smemo pre-
puščati starejšemu bratu ali se-
stri, saj ti delajo po liniji naj-
manjšega napora. Ko vas ne bo
zraven, bo kar hitro ugotovil, kaj
mu je najlažje. In najmanj svoje-
ga časa porabi, da mlajšemu na-
rekuje ali sam napiše. To ni
pomoč pri učenju, temveč delo
namesto drugega, to je zavajanje.
Ze s tega stališča, da je med nji-
ma stara rivaliteta, ni smiselno
prepuščati učenja starejšemu
otroku."
TEDNIK: Starši velikokrat
rečejo otroku, da ko bo začel
hoditi v šolo, lahko pozabi na
igro in igrače.
Mag. FRANCE PROSNIK:
"Pred kratkim so bili pri meni
starši, ki so tožili nad otrokovo
neučinkovitostjo v šoli, apatijo,
zamorjenostjo in tudi besedno
zavrtostjo. Starši niso mogli
ugotoviti, kaj je vzrok njegove-
mu obnašanju. V pogovoru smo
ugotovili, da je bil glavni in edi-
ni vzrok, ker so starši vse njego-
ve tudi najljubše igrače ob
začetku šolskega leta pospravili
na podstrešje. Sam staršem ni
upal povedati, da pogreša igranje
z najljubšimi igračami. Na srečo
danes ni več tako oster prehod
med šolo in igro, saj tudi šola
vključuje igro. Starši moramo
najti čas tudi za skupno igro. Ne-
katere igre so zelo koristne tudi
za lažje dojemanje šolske snovi."
Otrokova stiska je večja in
globlja, če nihče iz njegove
bližine ne opazi, da ga nekaj
teži, sam pa tega ne pove.
Starši, ne pozabite, da je šolska
neuspešnost velikokrat rezul-
tat veliko okoliščin. Tako
starši kot učitelji želijo na kon-
cu šolskega leta imeti uspešne
otroke. Oboji morajo o tem raz-
mišljati vse leto. In ne pozabite
na vsakodnevno pomoč.
•> Marija Slodnjak
France Prosnik
Vse to je bilo povezano z veli-
ko politično propagando za vo-
litve v ustavodajno skupščino.
Če bodo izvoljeni delegati Ljud-
ske fronte (v Sloveniji so še
obdržali ime Osobodilna fron-
ta), bo lahko sprejeta ustava, ki
bo omogočala uresničitev vseh
pridobitev narodnoosvobodilne
borbe. Na vseh sestankih in raz-
pravah so "razkrinkavali domačo
in tujo reakcijo", ki jo je poo-
sebljal Milan Grol s svojim čas-
nikom Demokracija, ki zaradi
mednarodne javnosti ni bil pre-
povedan, le ustvarjeno je bilo
politično vzdušje, da tistega
časopisa nihče ni upal niti kupi-
ti.
Vse se je odvijalo v smislu ge-
sel: Hočemo republiko, nočemo
kraljevine. Hočemo Tita, ki se je
nas boril, ne maramo pa kral-
ja, ki se je medtem ženil.
Med ljudmi tedaj rešnično ni
bilo nobenega navdušenja za
Srbskega kralja, toda trenutno so
^'ideli v njem edino možnost, da
iie bo zmagal brezbožni komuni-
zem, pred katerim so mnogi
'nieli upravičen strah. Predvsem
Pa so upali, da bodo v primeru
kraljeve zmaga na volitvah Ang-
leži in Amerikanci izdatno po-
magali, da se bomo izkopali iz
revščine. Ker so še tedaj bile
težke zaostritve glede Trsta, se je
v propagandi proti boljševizmu
tudi obljubljalo, da če bo zmagal
kralj, bomo dobili Trst, sicer ni-
koli.
Kako nastopati proti takim
sovražnim parolam, so poučevali
vaške aktiviste glavni propagan-
disti. Ljudem je treba povedati,
da nam je kralj vladal 22 let, pa
se še vsi živo spominjamo, v
kakšno krizo in revščino nas je
pripeljal. Zapravil nam je vso
Primorsko, Istro in nazadnje še
Reko. Našo Slovenijo je spreme-
nil v eno od jugoslovanskih ba-
novin. Ali lahko od takega kral-
ja, ki ga obkrožajo isti predvojni
politiki in se mu pridružujejo še
medvojni izdajalci, pričakuje-
mo, da bo v bodoče drugačen?
Pod Titom smo si priborili nazaj
Primorsko in tudi Trst si še
bomo. Slovenija je postala
država s svojo narodno vlado kot
sestavni del velike in močne Ju-
goslavije. Pod Titom bomo
lahko uresničili vse pridobitve
narodnoosvobodilne borbe in si
sami zgradili lepšo bodočnost.
Zato nočemo kralja, hočemo
Tita!
Bila je pač predvolilna propa-
ganda, polna lastne hvale in vse
najslabše o nasprotniku.
PASTIRSKO PISMO
Iz mojih dosedanjih zapisov
lahko bralec sklepa, da prve me-
sece po osvoboditvi na območju
mariborske škofije ni bilo poseb-
nih sporov in skaljenih odnosov
z duhovščino. Veliko se je pisalo
le o zločinih belogardistov, za
kar so osebno obtoževali sokriv-
de ljubljanskega škofa v
izgnanstvu dr. Rožmana. Napa-
dali so tudi tedanjega ljubljan-
skega škofa dr. Vovka, posebej
pa "fašističnega" nadškofa v
Trstu, kamor je tedaj spadala
večina župnij slovenskega Pri-
merja. Pogosti so bili tudi napa-
di na zagrebškega nadškofa dr.
Stepinca in seveda na Vatikan,
ki "še vedno ščiti in skriva
fašistične zločince".
Odločno stališče mariborskega
škofa dr. Tomažiča proti naciz-
mu in tudi zavrnitev zahteve, da
bi na Štajerskem organizirali do-
mobranstvo, o vsem tem je bilo
že dovolj zapisanega. Pri tem dr.
Tomažič ni bil sam. V veliko
oporo mu je bil tedaj še njegov
namestnik, pozneje pa maribor-
ski škof dr. Držečnik. Eden od
vodilnih pohorskih partizanov
mi je po vojni pripovedoval, da
je bil dr. Držečnik edini jugoslo-
vanski katoliški škof s "partizan-
skim potnim listom". Doma je
bil namreč pri Ribnici na Pohor-
ju, ki je bila na osvobojenem
ozemlju. Zato je leta 1944 po-
krajinski odbor OP izdal dr.
Držečniku "stalno propustnico",
da se lahko svobodno giblje po
osvobojenem ozemlju. Pozneje
nisem nikjer zasledil, da bi bilo
to kje zapisano, v pogovorih pa
mi je to potrdilo več pohorskih
partizanov.
Nekaj tednov pred volitvami
je bila v Zagrebu sklicana Jugos-
lovanska škofovska konferenca,
ki ji je predsedoval nadškof dr.
Stepinac. Ali je Ozna izvohala,
kaj se na tej konferenci pripravl-
ja, nisem nikoli slišal, verjetno
so vsebinske priprave potekale v
največji tajnosti. Okrožni odbor
OF Maribor je škofu dr.
Tomažiču posodil celo osebni
avto s šoferjem, da se je odpeljal
v Zagreb.
Na škofovski konferenci so
sprejeli enotno besedilo pastir-
skega pisma in ga naslednjo ne-
deljo prebrali v vseh katoliških
cerkvah v državi. Ne vem, ali je
to res, vendar so aktivisti pozne-
je na sestankih opravičevali
škofa dr. Tomažiča, da je on edi-
ni oporekal tako ostrim besedam
v pismu, vendar ni uspel. Na-
zadnje je zaradi discipline in
poslušnosti pismo podpisal in
tudi dal naročilo, da se prebere v
vseh farah pri jutranji in dopol-
danski maši. Vse to pišem samo
na podlagi govoric, ki sem jih ta-
krat slišal, nisem pa imel ne
možnosti in ne interesa, da bi
preverjal, koliko je na tem resni-
ce.
Slišal sem prvo branje tistega
pastirskega pisma pri jutranji
maši v Žetalah. Tedaj sem še ob
nedeljah redno zahajal v cerkev,
ne iz navade, temveč iz duševne
potrebe. Župnik Janez Kozoderc
sicer ni bil dober govornik, imel
je rahlo govorno hibo, toda tisto
pismo je bral izredno razločno in
ironično poudarjal posamezne
beseda ali celo stavke. Izgledalo
je prepričevalno, vseeno pa se mi
je zdelo, da nekatere stvari ironi-
zira.
V pismu je bila odločno napa-
dena komunistična oblast z ne-
katerimi besedami, ki sem jih
slišal že pred vojno oziroma pre-
bral v prilogah Slovenca po enci-
kliki papeža Pija XI. iz leta 1937.
Napadeni so bili sklepi Avnoja,
posebno še zakon o agrarni re-
formi, ki posega tudi po lasti
Cerkve, napaden osnutek nove
ustave, ki ločuje Cerkev od
države, napadene nedemokra-
tične priprave na volitve, ker je
vse to naravnano na najhujšo ko-
munistično strahovlado. Nisem
si vsega zapomnil, saj nisem
mislil, da bom to kdaj obnavljal.
Čudil sem se samo, da so škofle
upali napisati tako ostre besede,
in si mislil, da bo Rankovič s
svojo Ozno podivjal, in ugibal,
kaj bo oblast zaradi tega pokre-
nila. Na sebi sem čutil tudi
škodoželjne in vprašujoče pogle-
de kmetov, ki niso bili posebno
navdušeni za OF.
Naslednji dan je v Ptuju skli-
cal celotni okrajni in politični
aktiv vršilec dolžnosti sekretarja
KP Mirko Centrih, ker je
prejšnji sekretar Jože Pačnik bil
kar čez noč prestavljen nekam
drugam, najverjetneje je bil de-
gradiran. To sklepam po tem,
ker sem ga čez štiri leta srečal v
Ljutomeru kot direktorja neke-
ga sklada.
Centrih pastirskemu pismu ni
pripisoval posebnega pomena.
Bolj je opozarjal na sovražne pa-
role, ki jih iz tujine organizira
mednarodna reakcija. Pripravl-
jajo baje tudi oborožene skupi-
ne, ki naj bi čez mejo hodile te-
rorizirat naše ljudi.
Glede pastirskega pisma pa je
Mirko Centri dejal (povzeto po
zapisniku): "Nadškof Stepinac
in nekateri drugi reakcionarni
škofje so mislili, da se bo po tem
pismu naša ljudska oblast za-
menjala, pa sami vidite, da se ni
prav nič zgodilo. V tem se vidi
moč borbe, mož demokracije,
moč ljudske oblasti!"
TEDNIK ■ 28. september 1995
nasi kraji in uudje -j
PTUJ / ZDRAVKO GERZINA. LASTNIK LICENCE ZA MISS SLOVENIJE
Naistarejše lepotno tekmovanje je izbor za miss sveta. Že 45 let ga organizira firma Miss World Corporation iz Londona. Na njem vsako leto
sodelujejo najlepše predstavnice iz 80 do 90 držav.
Tudi letos bo gostitelj Finalnega izbora za naziv miss sveta '95
turistični paradiž Sun City v Južni Afriki. Slovenijo bo pred-
stavljala lepotica, ki jo bodo to soboto izbrali na eni najatrak-
tivnejših tovrstnih prireditev doslej pri nas v športni dvorani
Center v Ptuju.
V fmale letošnjega izbora so
se udeležile najlepše z desetih
predtekmovanj, ki so izpolnje-
vale pogoje: starost prvega
aprila 17 let, največ pa 24, naj-
manj 165 cm višine, da so brez
otrok in da so državljanke Slo-
venije. Predtekmovanja so po-
tekala v organizaciji dnevnika
Slovenske novice in agencije
Geržina Videoton iz Maribora,
ki ima licenco za tekmovanje
za MISS Slovenije za Miss sve-
ta.
S finalnim izborom za Miss
Slovenije '95 dobiva tudi Ptuj.
Njegovo ime se bo pojavilo v šte-
vilnih medijih doma in v tujini.
S tem, ko dobiva na veljavi mes-
to, dobivajo tudi njegovi ljudje.
Zdravko Geržina je povedal, da
Ptuj ni izbran naključno, iskali
so lepo staro mesto, ki ima
povrhu tega tudi večjo dvorano
za organizacijo in izvedbo
takšne prireditve. Seveda so pri
izbiri prevladali organizacijsko-
tehnični pogoji; organizator si je
želel, da je zaključek tekmovanja
nekje v bližini Maribora. Nas-
ploh pa so želeli, da bi vse skupaj
Vrtelo okrog mladosti, zato so k
sodelovanju povabili mlado
ptujsko kreatorko Barbaro Pla-
več, ki svoje izdelke že opremlja
z lastno blagovno znamko Bar-
bara Collection, ter nekaj drugih
mladih kreativnih ljudi, kot last-
nico blagovne znamke kopalk
Nancy line, ki bo zmagovalko
opremila s kopalkami in pripa-
dajočo opremo.
Prireditev bo snemala zasebna
televizija PRO PLUS, ki bo pri-
pravila tudi direktni prenos gala
show tekmovanja za Miss
World, ki bo 18. novembra v
Sun Cityju. Posnetek finalne
prireditve izbora Miss Slovenija
bo tudi prva oddaja, ki jo bo ta
televizija ponudila svojim part-
nericam v tujini v zameno za
druge programe. Atraktivno sce-
no bo pripravila ekipa oddaje
"Poglej in zadeni", redakcija je v
rokah Stojana Auerja, za vodi-
teljski par pa se še bije zakulisna
bitka. Za nastop deklet bodo
poskrbeli vrhunski koreografi.
Dekleta so se zbrala v soboto v
Ljubljani, kjer so jih v plesni šoli
Casina pričeli pripravljati na fi-
nalni nastop v Ptuju, kjer so že
od torka. Miss Slovenije '95 čaka
osebni avto in potovanje v Sun
City.
TEDNIK: Gospod Zdravko
Geržina, že štiri leta ste lastnik
licence za tekmovanje Miss
Slovenije. Kako se je začelo in
kakšne izkušnje ste si nabrali v
tem obdobju?
Z. Geržina: "Že pred desetimi
leti, ko sta še Antena in Kaj or-
ganizirala tekmovanje za Miss
Slovenije, sem sodeloval pri or-
ganizaciji. Ko se je z osamosvoj-
itvijo pokazala možnost, da bi
tudi Slovenija svoje najlepše
dekle pošiljala na svetovno tek-
movanje, sem bil med tistimi
agencijami, ki smo se v Londo-
nu potegovali, da bi dobili licen-
co za to tekmovanje. Potrebne so
bile reference in izkušnje pri or-
ganizaciji tovrstnih tekmovanj,
da je bilo vzpostavljeno sodelo-
vanje z radiem, televizijo ...
Kaže, da sem imel prednost pred
drugimi, in sem licenco leta
1992 tudi dobil. Prvo leto smo
celo akcijo izvedli v mesecu in
pol ter našo kandidatko poslali v
Sun City.
Z vsakim izborom se nabirajo
nove izkušnje. Ni pa lahko, če se
primerjamo z drugimi državami,
ki prav tako sodelujejo v tem
tekmovanju. Licenca stane
mene oziroma Slovenijo enako
kot ZDA oziroma Amerikance z
vsem bogastvom tekstilne, koz-
metične in druge industrije ter
ne nazadnje ob vsem potencialu
deklet, ki ga imajo velike države.
To nas spravlja v podrejen
položaj tako glede organizacije,
izvedbe, zaledja in tudi financ."
TEDNIK: Koliko ljudi sode-
luje pri organizaciji in izvedbi
tekmovanja, kakšno je med
sponzorji zanimanje za to pres-
tižno lepotno tekmovanje in ali
v tem projektu sodeluje tudi
ministrstvo za turizem, kot je
to primer na Hrvaškem?
Z. Geržina: "Na Hrvaškem je
ministrstvo za turizem celo eden
od organizatorjev prireditve, ker
se jim zdi ta projekt zelo zanimiv
za promocijo turizma doma in v
tujini. Poleg tega je na
Hrvaškem eden od glavnih orga-
nizatorjev tudi nacionalna tele-
vizija. V takih razmerah je orga-
nizator in lastnik licence le še
lastnik licence in koordinator s
tujo firmo, vse organizacijske
posle pa so prevzele za to pristoj-
ne firme. V Sloveniji je to dru-
gače. Že pred dvema, tremi leti
smo ta projekt ponudili mi-
nistrstvu za turizem, pozneje za
informiranje, dobili pa smo od-
govor, da ta projekt ni skladen s
promocijskim na ravni države.
Slovenska televizija pa nam je po
nekaterih urednikih dala vedeti,
da jih ne zanima razstava mesa,
ki po njihovem mnenju tudi ne
zanima gledalcev. Mi vidimo na-
sprotno: deset predtekmovanj,
kolikor smo jih organizirali, je
bilo zelo dobro obiskanih in so
zanimiva za druge TV postaje v
Sloveniji. TV Slovenija bi bila
pripravljena projekt sprejeti, če
je nekdo pripravljen narediti
sceno, luč, zvok, plačati glasbeni
program in povrhu še njim sa-
mim za ekipo, ki bo snemala,
plačati deset do petnajst tisoč
nemških mark. S tem dobijo
brezplačni program in še zas-
lužijo. Prvo in drugo leto smo to
naredili, vendar si želimo, da nas
jemljejo za enakovrednega part-
nerja. Mi jim zagotovimo glasbe-
ni program, pravico do sneman-
ja, s katero dobijo tudi pravico
do prenosa svetovnega lepotnega
tekmovanja, vendar vztrajajo pri
svojem."
TEKMOVANJE STANE
300- 400 TISOČ MARK
TEDNIK: Koliko pa sploh
stane projekt izbora miss Slo-
venije?
Z. Geržina: "Celi projekt sta-
ne med 300 in 400 tisoč marka-
mi. V to so šteti stroški izbora,
licence, nagrade, ki jih dobijo
kandidatke, in organizacija fi-
nalne prireditve z glasbenim
programom."
TEDNIK: Kaj pa lahko
rečemo o zanimanju deklet za
to tekmovanje? Se zanj
odločajo prava dekleta?
Z. Geržina: "S številom kan-
didatk nimamo težav, predvsem
pa ne na območju Štajerske in
SV Slovenije, kjer tudi ne
manjka organizatorjev za te pri-
reditve. Težje pa je z dekleti z
Gorenjske in Primorske. Drugo
vprašanje pa je, ali se prijavljajo
prava dekleta. Slovenci smo po
značaju takšni, da se radi zaba-
vamo, sami pa se ne želimo
vključevati in tudi nismo pri-
pravljeni tvegati. Podobno je pri
karaokah, v tujini je normalen
pojav, da so karaoke organizira-
ne v gostinskih lokalih, družba
pride, pojejo vsi, tisti, ki imajo
posluh, in tisti, ki so brez njega.
Ljudje se smejijo, uživajo, zaba-
vajo. Pri nas pa so ljudje sra-
mežljivi, zato se pogosto v take
akcije ne vključujejo. Podobno
ugotavljamo pri odzivu za sode-
lovanje na lepotnih tekmovanj-
ih. Dekleta se sicer odzivajo,
vendar še vedno v premajhnem
številu glede na pričakovanja.
Ne vem, zakaj se lepa dekleta ne
prijavljajo, nisem jih nikoli
vprašal. Mi jim lahko samo nu-
dimo dobro organizacijo in
pošteno ocenjevanje žirije."
VZPOREDNA TEKMOVA-
NJA NE PRESENEČAJO
TEDNIK: Občutek je, da tek-
movanje za Miss Slovenije mo-
tijo tudi druga lepotna tekmo-
vanje, ki jih je v zadnjem času v
Sloveniji veliko, tako da se ne
ve več, kdo pije, kdo plača.
Lahko rečemo, da vlada na slo-
venski lepotni sceni precejšnja
zmeda.
Z. Geržina: "V tujini so me že
ob podpisu licence za Miss Slo-
venije opozorili, da se bodo v
letu do dveh po podpisu te po-
godbe pojavila vzporedna tek-
movanja za različne druge nazi-
ve. Po tem je v svetu najbolj zna-
Zdravko Geržina
na Italija, kjer imajo miss lepih
nog, miss lepega obraza, miss oči
in podobno. Ker so tekmovanja
v Sloveniji skoncentrirana na
majhnem prostoru, se zdi, da jih
je veliko. V sosednji Avstriji jih
je še več. Tekmovanja, ki imajo
cilj, da gre zmagovalka na tek-
movanje v tujino, in so organizi-
rana tako, da se zmagovalci
lahko profesionalno ukvarjajo s
to dejavnostjo, taka tekmovanja
se obdržijo. Vsa druga, kjer gre
za poskus hitrega zaslužka ali
česa podobnega, ponavadi hitro
propadejo, tako da se konkuren-
ce niti ne bojimo."
TEDNIK: Kaj pa 'selitev'
deklet z enega na drugo tekmo-
vanje?
Z. Geržina: "Slovenija ima
samo dva milijona prebivalcev
in organizira deset predtekmo-
vanj za miss, Avstrija, ki je toli-
ko večja, pa petnajst. Tudi pri
njih se dogaja podobno. V eni se-
zoni se neko dekle odloči, da bo
šlo na tekmovanja, ali jo celo
pošlje agencija, pri kateri dela.
Udeleži se enega, dveh ali več
tekmovanj. Mi kandidatkam ne
prepovedujemo, da nastopajo na
drugih tekmovanjih. Omejitev
velja le za miss Slovenije, ki ji
prepovedujemo, da bi tekmovala
še kje drugje. To je tudi naša ob-
veza do svetovnega organizator-
ja, da se naša zmagovalka ne poj-
avlja na drugih lepotnih tekmo-
vanjih."
DEL LiCENČNINE V
DOBRODELNE NAMENE
TEDNIK: Kakšen je odnos
do deklet na predtekmovanjih?
Veliko se govori o različnih
oblikah njihovega izkoriščanja.
Kako so sploh zavarovana pred
morebitnim izkoriščanjem?
Z. Geržina: "Priporočilo
naših partnerjev iz tujine je, da
se agencija, ki organizira takšna
tekmovanja, sama naj ne bi
ukvarjala s posredovanjem kan-
didatk oziroma naj ne bi imela
manekenske agencije, ker bi si-
cer lahko posumili o poštenosti
ocenjevanja. Mi se zato ukvarja-
mo le z organizacijo teh priredi-
tev, polfinala in finala. Zmago-
valka oziroma miss Slovenije jg
vezana za dobo enega leta z našo
agencijo le toliko, kolikor inu
akcij iz naslova, ki ga je pridobi-
la. Če je morda že članica kakšne
agencije ali manekenske skupi-
ne, normalno deluje naprej. Do
nas nima nobenih obveznosti, le
če bi morda postala miss sveta,
mora že prej podpisati pogodbo,
da bo leto dni na razpolago sve-
tovni agenciji kot ambasadorka
te lepotne akcije in hkrati amba-
sadorka za dobrodelne priredit-
ve. Del licenčnine za ta tekmo-
vanja se namenja v dobrodelne
namene, za pomoč lačnim otro-
kom v Afriki oziroma za podob-
ne namene. Tudi sami smo
doma izvedli dobrodelne akcije,
na primer lani za otroško bol-
nišnico v Ljubljani."
TEDNIK: Kako to, da ste se
odločili, da bodo finalistke
oblečene v kreacije Barbare
Plaveč?
Z. Geržina: "Lani sem si ogle-
dal debut revijo Barbare Plaveč v
romanskem palaciju ptujskega
gradu. Ob tej priložnosti je na-
nesel pogovor, da bi ob pri-
hodnji izbiri miss Slovenije dali
priložnost mladi firmi, ker smo
bili prepričani, da bo to pri-
ložnost znala izkoristiti tudi za
svojo promocijo in da se bo kar
najbolje potrudila. Pred dvema
mesecema se je pojavil nov izziv,
V zameno za izhod v narodni
noši v Sun Cityju so se organiza-
torji odločili za razpis posebne
nagrade za kreacijo obleke, ki bi
bila primerna za televizijski šov.
To pa je za mlado Ptujčanko ozi-
roma za butik Sonja, kjer šivajo
obleke finalistk in kjer bodo
zašili svečana oblačila za
letošnjo miss Slovenije za Sun
City, še dodatni izziv."
TEDNIK: Kaj lahko odgovo-
rite na govorice o nestrokov-
nosti komisij na pretekmovanj-
ih?
Z. Geržina: "Govorice gor, go-
vorice dol, priporočilo medna-
rodne organizacije iz Londona
je, naj komisije ne bodo strogo
strokovne. V komisijah naj sode-
lujejo resni, razgledani in
pošteni ljudje s smislom za lepo-
to. Če je vmes še kakšen stro-
kovnjak, ne škodi, vendar komi-
sija naj ne bo samo strokovna
Nacionalna ali svetovna miss ni
strogo strokovno določena kate-
gorija dekleta, ki bi si služila
kruh kot fotomodel ali mane-
kenka, ampak se išče razgledano
dekle skladne postave, prijazne-
ga obraza in lepih potez. Mora
biti celovita osebnost, ki nekaj
izžareva v notranjosti."
•o- Majda Goznik
Z vlakom v
Ljubljano
Učenci videmske osnovne šole
so imeli skupaj z učenci iz po-
družnic Sela in Leskovec včeraj
naravoslovno-kuiturni dan, ki so
ga združili z obiskom Ljubljane.
Za organizacijo včerajšnje eks-
kurzije so poskrbele Slovenske
železnice, videmski osnovnošolci
pa so tako že drugič skupinsko
potovali z vlakom po Sloveniji-
Učenci razredne stopnje, teh je
bilo v skupini okrog 280, so si
pogledali ljubljanski živalski vrt,
Tivoli in lutkovno predstavo,
petošolci in šestošolci so se spre-
hodili po stari Ljubljani ter si
pogledali ljubljanski grad, učenci
sedmega in osmega razreda pa so
imeli v programu ogled prirodos-
lovnega muzeja in razstavo goti
- -kes . -	(TM)
BARBARIN - MODNI KOTIČEK
čeprav večina moških ne da kaj prida na modne smernice,
kijih za novo sezono pripravijo v modnih prestolnicah, je
dobro, da se z njimi vsaj seznanimo. Tako bomo na ulici, v
šoli ali službi takoj vedeli,
Za elegantna moška
oblačila, ki se nam zdijo ved-
no enaka, letos velja, da ima
suknjič večinoma enoredno
zapiranje, ki je tokrat malo
višje, z najmanj tremi gumbi,
s tem pa se tudi fazona
zmanjša. Zraven seveda sodi
telovnik iz enakega materia-
la, ki je prav tako zapet višje,
tako da je vidne le kakšnih
deset centimetrov kravate.
Zraven se lepo podajo svilene
kravate z žakardnimi vzorci.
Srajce so diskretno črtaste ali
kariraste. Plašči ostajajo kla-
sični.
Barve, med katerimi prevla-
dujejo odtenki sive, so temno
modra,^ zelena in vsi odtenki
rjave. Športna moda dopušča
nekoliko več. Zelo velik pou-
darek je na pleteninah. Videz
je predvsem rustikalen: narav-
ne barve, melanž preje, rebras-
ti, bucle in tweed efekti. Izbi-
ramo lahko med puliji, pulo-
verji, telovniki, debelimi jopa-
mi, ki nadomestijo parke. Ne
pozabite na rokavice, šale in
kape. Zraven sodijo usnje,
žamet, volneni materiali, ki so
obdelani s posebnimi postopki
in dajejo videz ponošenosti.
Letošnja moška, pa tudi žen-
ska pokrivala so baretke. Nosi-
jo se tako k elegantnim kot
športnim oblačilom. Barve
športnega stila so prav tako od-
tenki sive, rjave, modre, med
njimi pa se pojavljajo tudi
temno rdeča, temno zelena in
rumeno zelena barva.
Spremembe sploh niso
opazne, zato imate med svojo
lansko jesensko garderobo
prav gotovo kakšen moderen
kos. Pomembna je le prava
kombinacija - in to brez belih
nogavic, gospodje.
Barbara Plaveč
fEDNIK - 28. september 1995
od tod in tam - 9
PIŠE: UROŠ VIDOVIČ / GORSKA ODPRAVA PTUJSKIH PLANINCEV
Dolina, v katero smo se odpra-
vili okrog poldneva, leži ob mej-
nem grebenu s Francijo. Po ces-
ti, ki se konča ob vznožju grebe-
na, poteka dokaj živahen pro-
niet, kar je dodatna potrditev o
številnih turistih in gornikih v
tem območju. Hkrati pa to kaže
na privlačnost pokrajine oziro-
ma njenih naravnih lepot. Ta-
koj, ko poiščemo prostor za svoj
kombi, se prične priprava za
prvo planinsko turo v Španiji.
Preden jo mahnemo na pot, še
preverimo opremo in obvezne
dvojne nogavice, kajti morebit-
nih žuljev si dan pred vzponom
nikakor ne moremo privoščiti.
Sprva se pot rahlo vzpenja med
posameznimi iglavci, povečini
macesni. Bolj kot se dvigamo po
dolini navzgor, redkejša so dre-
vesa, pojavlja pa se čedalje več
cvetlic, ki se bleščijo v popoldan-
skem soncu. Ob pogledih na
zdaj modro, zdaj rumeno "pre-
progo" gorskih rož se kar ne mo-
remo načuditi mojstovini nara-
ve. Glavni 'krivec' za tako boga-
to floro so številni potočki, ki
žuborijo drug ob drugem nekaj
časa na površju, nekaj časa pa
pod travno rušo. Pogorje Mala-
deta je tako kot večina Pirenejev
grajeno iz magmatskih kame-
nin, povečini iz granitov.
Takšna kameninska sestava
namreč omogoča vodi, da ostane
na površju in daje rastlinam nuj-
no potrebno vlago. V primerjavi
z našim visokogorjem, kjer voda
hitro izgine v kraško podzemlje,
je tukaj pravi cvetlični vrt. Svoje
prispevata še ugodna klima in
obilica padavin, ki omogočata
višjo lego gozda in posameznih
rastlin.
Po dolini navzgor se kar hitro
vzpenjamo, ko se pred nam.i ne-
nadoma pokaže veličasten slap,
obdan s črnimi granitnimi ska-
lami. Kontrasti so zares enkratni
in nekaj časa negibno strmimo v
to naravno lepoto. Toda naš cilj
je nekoliko višje ležeče lede-
niško jezerce, zato se odpravimo
naprej po poti, ob kateri nas še
vedno pozdravljajo številni
potočki. Ob pogledu na nebo
opazim, da iz južne smeri priha-
jajo čedalje večji in temnejši
oblaki. Po njihovi obliki in
grmenju v daljavi kar hitro ugo-
tovimo, da bo potrebno poiskati
primerno zavetišče. Kot
naročeno se pred nami pojavi bi-
vak, narejen iz zloženega ka-
menja. Domiselno zavetišče se
tokrat pokaže kot zelo koristna
stvaritev. Še preden si dobro og-
ledamo njegovo notranjost,
prične močno deževati. Kar pri-
jetno je opazovati debele kaplje,
ki se razpršijo ob dotiku s črnimi
skalami, če si lepo na suhem in v
prijetni družbi prijateljev. Opa-
zovanje debelih kapelj pa ne tra-
ja dolgo, kajti nevihta se hitro
umakne, saj smo po oblakih
sodeč na njenem robu. Potrditev
našim predvidevanjem dobimo
kasneje v kampu, kjer so bili nje-
ni učinki vidnejši in je precej
razredčila število stanovalcev v
njem.
Oblaki so se sicer umaknili,
vendar jo raje mahnemo po doli-
ni navzdol, kajti v poznopopol-
danskem času nikoli ne veš, od
kod bodo prihrumeli črni obla-
ki. Spust po ozki poti, ki se vije
po dolini navzdol, je pravi užitek
in kmalu smo pri avtomobilu.
Presenečeni opaazimo, da so že
skoraj vsi obiskovalci okoliških
gora odšli v dolino. Verjetno je
to posledica nevihte, kajti urini
kazalci so se pomikali šele proti
šesti, kar pomeni za španske raz-
mere še precej časa, preden bo
sonce zašlo. Najprej preverimo,
ali imamo vso opremo, nato pa
se odpravimo proti kampu. Ker
vodi cesta mimo Benasqueja, se
odločimo za krajši postanek, ki
ga izkoristimo za nakup potreb-
nih vitaminov. Sadje je sicer tu-
kaj nekoliko dražje kot v Velli, a
kljub vsemu še vedno ceneje kot
doma. Preden se odpravimo pro-
ti campu, pokukamo še v šport-
no trgovino, v kateri prodajajo
zares vrhunsko opremo. Boštjan
je navdušen nad pravim raz-
košjem alpinistične opreme,
toda ob pogledu na listične s
ceno ga želja po nakupu hitro
mine. Čeprav je hrana tukaj po-
ceni, so drugo blago in storitve
precej dragi. Sicer je tako tudi
pri nas v Sloveniji, še posebej če
se odpravimo po nakupih v
Kranjsko Goro ali denimo v
Portorož. Zato si opremo le ogle-
dujemo, ob tem pa že snujemo
načrte o novih gorskih podvigih.
Po prihodu v tabor si najprej
privoščimo okusno večerjo, kot
pravi Štajerci pa nazdravimo, a
tokrat s pravim španskim črnim
vinom. Vino se imenuje tintos.
kar je posledica njegove črne
barve, podobne tinti.
Ker smo večinoma kuhali na
phnskem gorilniku, nam je plin
iz majhne bombice kar hitro
zmanjkal. Zato sva se z Dejanom
odpravila v bližnje mesto, bolj
podobno vasi, kjer so naju vsi
trgovci pošiljali k domačinu v
veliki hiši. Začudena sva pozvo-
nila, kajti prepričana sva bila, da
bova potreben plin dobila v trgo-
vini tako kot pri nas. Ko tako
začudena premišljujeva, kaj neki
se skriva za temi vrati, se pojavi
na pragu starejši možakar. V
španščini naju nagovori, kaj bi
rada, in šele ko mu zaupava naji-
no željo, odpre ogromna garažna
vrata. Začudena kar obstojiva,
kajti garaža je pravo skladišče
raznovrstnega blaga. Temu bi
lahko rekli nakakšna mešanica
tržnice in trgovine. Povsod so
ležale vreče z žitom, kavo, za nji-
mi so bili zloženi zaboji z razni-
mi pijačami, na koncu garaže pa
je stalo deset velikih sodov z vi-
nom. Ob pogledu nanje povem
možakarju, da imamo tudi v
deželi, iz katere prihajava, veliko
vinogradov in odlična vina. Z
zanimanjem naju sprašuje, kje
leži Slovenija in kljub obširni
razlagi, mu ni nič bolj znana
država. Predlaga nama vino tin-
tos in zvečer ga v taboru vsak
samo pokusi, kajti naslednji dan
nas čaka najbolj pričakovan tre-
nutek odprave - vzpon na Pico
de Aneto.
Preden se splazimo v spalne
vreče, opazujem zvezdnato nebo,
vendar je teh vedno manj, saj jih
prekriva vedno več oblakov.
Rahlo zaskrbljen, kajti nad nami
se nekaj "kuha", potonem v rahel
spanec. Pred podobnimi vzponi
vlada v taboru običajno rahla na-
petost, ki ne omogoča trdnega
spanja.
PTUJ / OBISK NEMŠKIH ŠTUDENTOV
Pred dvema tednoma so se v okviru študijskega potovanja po Sloveniji na Ptuju ustavili
študenti zaključnega letnika geografije s frankfurtske univerze J. W. Goetheja s svojim
profesorjem dr. Klausom Wolfom. Poleg tega da so si ogledali kraj z okolico, jih je zani-
malo tudi, kako tukaj živimo in ali smo s kvaliteto svojega življenja zadovoljni. Zato so
izvedli raziskavo med prebivalci Ptuja in čisto mogoče je, da so potrkali tudi na vaša
vrata. Rezultati bodo zanimivi in koristni za obe strani, če jih bomo le znali uporabiti.
Projekt je stekel v okviru
dolgoletnega sodelovanja
frankfurtske univerze z oddel-
kom za geografijo pri ljubljan-
ski Filozofski fakulteti.
"Zaključni letniki v okviru
učnega načrta bližje spoznajo
eno evropskih dežel. Poleg
geografskih značilnosti nas za-
nima tudi socialna, kulturna
in ekonomska plat življenja.
To je zanimivo raziskovati na
primeru mlade dežele, kot je
Slovenija. S študenti že 10 dni
potujemo po vaši deželi. Bili
smo v Alpah, obiskali morje in
sedaj je po dvodnevnem pos-
tanku v Ljubljani na vrsti
vzhodni del dežele. Le dva od
26 študentov sta že prej obi-
skala Slovenijo, drugi pa so tu-
kaj prvič. Pri nas so informaci-
je o Sloveniji še vedno nekoli-
ko skope, toliko bolj so sedaj
študenti presenečeni in zado-
voljni. Čas naše ekskurzije je
prekratek, da bi lahko v vsa-
kem mestu izvedli kakšno ra-
ziskavo, zato smo izbrali le
Ptuj^ Vodila sta nas dva smo-
tra. Študenti so imeli možnost
opravljati delo na terenu in na
ta način vzpostaviti stik z ljud-
mi in jih bolje spoznati. Drugi
del nas čaka doma, ko bomo
primerjali zbrane podatke s
tistimi, ki jih imamo za Frank-
furt in njegovo okolico. Rezul-
tate in svoja zapažanja bomo
potem predstavili v slovenskih
in nemških strokovnih revi-
jah," je povedal dr, Wolf.
Pri raziskavah v tujini je po-
gosto največja težava jezikov-
na bariera, zato so pritegnili k
sodelovanju domače študente
z znanjem nemškega ali ang-
leškega jezika, da so pomagali
prevajati na terenu. Poleg stro-
kovnega sodelovanja so imeli
mladi Nemci možnost od svoj-
ih vrstnikov izvedeti, kako
živijo in razmišljajo. Za izved-
bo ankete so razdelili mesto v
več območij in obiskali vsako
drugo ali tretjo družino. Zani-
malo jih je predvsem, v ko-
likšni meri so Ptujčani zado-
voljni z oskrbo, možnostmi za
kvalitetno preživljanje proste-
ga časa, s šolstvom in storitva-
mi. Povprašali so, kaj bi želeli
spremeniti in kje vidijo pri-
hodnost mesta.
Da lahko aktivnosti gostov
iz Nemčije nemoteno poteka-
jo, je poskrbel profesor Mirko
Pak s Filozofske fakultete.
"Naslednje leto bo Ptuj gostil
zborovanje slovenskih geogra-
fov in ta raziskava je le drobec
v aktivnostih, ki že potekajo.
Geografi povsod, kjer zboruje-
mo, pripravimo raziskavo
Dr. Klaus Wolf. Foto: MZ
območja. Tako bomo izdelalai
raziskavo regionalnega in
prostorskega razvoja spodnje-
ga Podravja s Prlekijo. V razi-
skavi, ki jo podpira ministrst-
vo, sodeluje okrog 30 geogra-
fov, ki pripravljajo različne
aplikativno naravnane študije,
ki bodo koristile bivšim
občinam Ormož, Ptuj in Lju-
tomer. Pripravljajo različne
študije o vodi, mestnih naselj-
ih in kmetijstvu. Na zboro-
vanje bomo gotovo povabili
tudi dr. Wolfa, ki bo med dru-
gim lahko predstavil rezultate
raziskave o kvaliteti življenja
na Ptuju v primerjavi z Frank-
furtom in okolico."
Tako nastale raziskave naj bi
služile predvsem mestu pri
načrtovanju nadaljnjega raz-
voja. Na ta način je mogoče
prisluhniti željam in potrebam
ljudi, ki tukaj živijo, kakšna je
njihova ideja in predstava
mesta. In tukaj je nekaj
tipičnih odgovorov, pri čemer
je treba upoštevati, da raziska-
va še ni strokovno zaključena.
Na prvem mestu lestvice ne-
priljubljenosti so večne težave
s prometom in pomanjkanje
parkirišč v samem centru mes-
ta. Zanimivo pa je, da se vsi še
vedno vztrajno vozimo po na-
kupih z avtomobili. Nihče ne
pomisli na kolo ali kakšno
drugo prevozno sredstvo, ki bi
razbremenilo center mesta.
Ptujčani pravijo, da bi si želeli
več kulturnih prireditev,
predvsem koncertov. Nekaj
negativnih glasov je bilo slišati
tudi v zvezi s šolo, to pa se ne
da primerjati s splošno neza-
dovoljnostjo prebivalstva s
storitvami zobozdravnikov in
frizerjev. Nemalo so bili štu-
denti presenečeni, ko so ugo-
tovili, da veliko večino proste-
ga časa preživljamo pred tele-
vizijo in pri opravilih na vrtu.
Za boljše izkoriščanje prostega
časa se nam zdi potrebno, da se
zgradi več pokritih teniških
igrišč. To je trend, ki ga je
doživljal razviti zahod pred 15
leti. Danes se proizvajalci
teniške opreme v svetu ubada-
jo z velikimi finančnimi
težavami, saj je zanimanje za
tenis drastično padlo.
Ptujčani se močno identifici-
rajo s svojim mestom, so z živl-
jenjem zadovoljni in ne bi
želeli živeti drugje. Prihodnost
mesta vidijo predvsem v inten-
zivnem turizmu. To pa je spet
v nasprotju z željami po ure-
ditvi prometa in miru. Gospod
Wolf je mnenja, da je turizem
lahko samo dodatna dejavnost,
nikakor pa se ne da graditi pri-
hodnosti samo na eni dejav-
nosti. Turizem je po njegovem
mnenju lahko le "marmelada
na kruhu".
Tuji strokovnjaki nam s
svojim znanjem in izkušnjami
lahko še kako pomagajo, ker so
se pred leti s podobnimi
težavami in dilemami otepali
doma. Od nas pa je odvisno,
koliko smo jih pripravljeni
poslušati in v kolikšni meri
moramo napake čutiti na last-
ni koži in se iz njih učiti. Pa-
metni se učijo na napakah dru-
gih.
Viki Klemenčič
PTUJ / PROJEKT ZDRAVO MESTO USPESNO NAPREJ
Projekt Ptuj - zdravo mesto se uspešno nadaljuje tudi v novi lokalni organiziranosti. Pro-
jektni svet naj bi po novem imel 21 članov, da bi bila čim bolj pokrita vsa področja delo-
vanja. Predlog o tem naj bi potrdil mestni svet, ta pa naj bi projektni svet tudi pooblastil
za imenovanje posameznih delovnih skupin. V celi sestavi se bo sestal le dva- do trikrat
letno, sicer pa naj bi njegovo delovanje temeljilo na posameznih delovnih področjih.
Na nedavnem posvetu predstavnikov mest, ki sestavljajo slo-
vensko mrežo zdravih mest, je bil predvsem govor o nalogah
in obveznostih do mreže. Predvsem naj bi se vsi izkazali s
programi dela, potrebne podatke pa naj bi redno pošiljali v
centralo.
Projektni svet bo tudi letos iz-
delal brošuro modelov dobre
prakse, ki delujejo v mestu in so-
delujejo s projekti ter posamez-
nimi akcijami. Program za leto
1996 bodo oblikovali skupaj z
delovnimi skupinami in določili
prednostne naloge. Na seji v
prejšnjem tednu so kot možne
prioritete navajali ravnanje z od-
padki, vodo in kanalizacijo.
V kratkem pa naj bi pričela de-
lati tudi projektna pisarna Ptuj -
zdravo mesto, v kateri bi se
lahko ljudje oglašali s predlogi
za izboljšanje kakovosti življen-
ja. Delovala bo v oddelku za
družbene dejavnosti, koordina-
tor projekta pa bo Maja Erjavec.
O njenem odprtju bodo javnost
pravočasno obvestili.
Na prihodnji seji projektnega
sveta bodo izbrali udeležence za
sejo skupščine slovenske mreže
zdravih mest in tudi pooblastili
posamezne člane za delo na ne-
katerih področjih. Za projekt je
izrednega pomena odprtje pisar-
ne, saj doslej ljudje skorajda niso
imeli prave možnosti za posre-
dovanje vseh dobrih predlogov
na enem mestu.
•>MG
12 - nasveti
28. september 1995 - TEDNIH
KuharsM nasvelt
O vlaganju
Verjetno je že skrajni čas, da
rečemo nekaj besed tudi o kon-
zerviranju oziroma vlaganju in
vkuhavanju.
Ko nastopi sezona vkuhavanja
in vlaganje, je vsa hiša polna pri-
jetnih vonjav. Dandanes nam ni
treba vlagati zato, ker bi bila po-
nudba pozimi in spomladi pičla
in pomanjkljiva, je pa koristno
iz več razlogov, med katerimi
varčnost in gospodarnost nista
brez pomena. Vložene dobrote
boste lahko uživali vse leto, pa še
za sorodnike in prijatelje jih bo
ostalo. Posnemajte naravo v nje-
ni velikodušnosti.
Vkuhavanje ni težko in zahtev-
no delo, recepti so po večini pre-
prosti, kuhinje pa so opremljene
z vsem potrebnim osnovnim pri-
borom. Vlaganje v domači ku-
hinji je kot nalašč za tiste, ki v
hrani ne marajo kemičnih do-
datkov in konzervansov. Z vesel-
jem pa se ga bodo lotili tudi tisti,
ki radi jedo dobro in poceni, in
pa tisti, ki vedo, da so domače
dobrote cenejše in boljše od in-
dustrijskih.
Skrivnost uspešnega vlaganja
je v tem, da vedno uporabljamo
le sveže in kakovostne sestavine,
kar ni težko, saj je med sezono
sadja in zelenjave dovolj in še
poceni sta. Če poznate osnovne
recepte z vsemi drugimi napotki
in nasveti, ki vam bodo pomaga-
li, bo vaše vkuhavanje zagotovo
uspešno.
Največ sadja in zelenjave paste-
riziramo. To pomeni, da ju se-
grevamo do lOOC. S segrevanjem
dosežemo dvoje: zrak se sprosti,
mikroorganizme pa uničimo. Na
ta način dobimo kozarce z
omenjenim rokom trajanja. Te
steklenice moramo hraniti v zelo
hladnem in suhem prostoru, saj
lahko kvar povzroči neprimerna,
predvsem pretopla shramba.
Najpogosteje pasteriziramo en-
krat, če pa pasteriziram dvakrat,
in sicer drugič, ko smo vkuhano
snov onladili in počakali 24 ur,
smo lahko prepričani, da smo
uničili vse trose. Na ta način
lahko tudi doma pripravimo
trajne steklenice.
Zavretek, ki ga nalivamo na
živilo, mora biti vedno vrel, pa
naj bo sladek, kisel ali slan. Pri
zelenjavi porabimo približno 10
g soli na liter vode, pri sadju
povprečno pol kilograma slad-
korja na kilogram sadja, zavre-
tek za kisle konzerve pa mora
vsebovati malo več kot polovico
vode in slabo polovico kisa.
Pomembno je, da napolnimo
kozarce s kar najbolj vročo vse-
bino. To je najbolj higiensko, v
kozarcih pa ostane tudi malo
zraka in tega izpodrine vodna
para, če je bil zavretek dovolj
vroč. Kozarce praviloma napol-
tfimo 2 centimetra pod rob.
Za pasteriziranje potrebujemo
veliko posodo. Na njeno dno
damo podstavek ali rešetko, nan-
jo postavimo kozarce in nalije-
mo kar se da največ vode. Voda
mora biti tako vroča, kot je vroča
tekočina v kozarcih. Potem
počasi segrevamo do 100 C.
Litrsko posodo segrevamo pri-
bližno 20 minut, šele tedaj se
začne pasteriziranje, ki traja pri
sadju 20 minut, pri zelenjavi v
kisu približno 30 minut, pri
sveži zelenjavi približno 1 uro.
Na splošno velja: čim bolj kisla
je vsebina, tem krajši je čas ku-
hanja.
Kozarce lahko na hitro ohladi-
mo tako, da jih postavimo na
krpo v pomivalno korito in nali-
jemo toplo vodo, ki ima pri-
bližno 60C. Tej.dotakamo počasi
vedno hladnejšo. Steklenice pa
lahko ohladimo tudi na klasičen
način tako, da jih zavijemo v prt
in pustimo čez noč, da se ohladi-
jo. Uporabite kozarce kar se da
različnih oblik, saj prav s temi
lahko obudimo staromodno tra-
dicijo doma narejenih daril iz
sadja in zelenjave. Še tako dol-
gočasen kozarec bo videti lep, če
bomo pokrov prekrili z krpico
kakšnega posebno lepega blaga
in ga prevezah z bleščečim tra-
kom ali vrvico. Kozarce opremi-
mo tudi z nalepkami, ki jih
lahko sami izdelamo ali kupimo
in jih popišemo z lepopisnim pe-
resom, Nekatera konzervirana
živila so sama po sebi tako lepa,
da ne potrebujejo nobenih okra-
snih dodatkov, toda če smo se že
trudili z vlaganjem, je prav, da
dodamo še piko na i in poskrbi-
mo, da bodo sadovi našega dela
primerno spravljeni.
PARADIŽNIKOV
KETCHUP:
Za 4 kozarce po pol litra
potrebujemo:
-	3 kg paradižnika
-	3 lovorjeve liste
-1 jedilno žlico belega popra (če
ga nimate, vzamite sivega)
-	3 stroke česna
-2 jedilni žlici soli
-	4 jedilne žlice sladkorja
-	2 del vinskega kisa
Zrele rdeče paradižnike opere-
mo in jih narežemo na čim
manjše kocke. Damo jih v široko
posodo in pristavimo na zmerno
temperaturo. Počakamo, da zav-
re, in nič ne mešamo. Odlijemo
vodeno tekočino, ki izstopi, in
dodamo začimbe. 10 minut
močno kuhamo, nato pa postavi-
mo v pečico, ki smo jo segreli na
170, in pustimo tako dolgo, da
postane omaka gosta (najmanj
40 minut). Takoj pretlačimo
skozi pasirko ali cedilo, še en-
krat na hitro zavremo, damo v
kozarce in takoj zapremo. Ohla-
dimo in hranimo v hladnem
prostoru. Uporabljamo namesto
paradižnikove mezge ali kot sa-
mostojno omako.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Takemu otroku se samemu zdi, da
je odrinjen, odklonjen in zasmeho-
van. Zaradi tega zapade občasno v
slepo razdražljivost. Ker se čustve-
no ne znajde, je v svojih čustvih po-
gosto zaletav, neusklajen, ne loči
prijateljev od sovražnikov in je brez
pravega občutka za mero v social-
nih situacijah. Njegov stik s svetom
je povsem razumski, zato ga zani-
majo le tiste zaposlitve, pri katerih
lahko ostane osebnostno in čustve-
no neangažiran in kier mu ni treba
navezati medosebnih stikov.
Seveda če opazimo pri otroku eno
ali dve opisani značilnosti, to še zda-
leč ne pomeni, da imamo tudi v resni-
ci pred seboj takega otroka, kot smo
ga opisali. Otrok mora torej imeti v
vedenju večino opisanih motenj, šele
tedaj ga lahko uvrstimo v to skupino.
Upoštevati moramo tudi dejstvo, da
najdemo v otrokovem življenju nor-
malna obdobja, ko je otrok zdaj bolj,
drugič pa manj obrnjen k okolici.
Prav je, da se vprašamo, kateri čust-
veni odnos do otroka v družini v tako
hudi meri izkrivi njegovo doživljanje
sebe in sveta.
Vemo, kako pomeni so prvi meseci
otrokovega življenja, v katerih se že
izoblikujejo zelo važne osebnostne
lastnosti poznejšega odraslega čloe-
ka. Nobena skrivnost ni, da se prav v
teh prvih mesecih odloči, ali bo otrok
zaupal ljudem in svetu, ki ga obdaja,
ali pa se bo ogradil in zaprl v svoj last-
ni svet. Če se ozremo na našega pre-
več vase zaprtega otroka, potem pra-
viloma opazimo, da mu je v prvih ted-
nih in mesecih življenja primanjko-
valo kontakta s svetom. Starši so se z
njim premalo ukvarjali ali pa so bili
premalo nežjii in umirjeni. Se huje je,
če je bil njihov odnos do otroka neo-
seben in hladen ali če je otrok
preživel prve mesece pri tujih ljudeh,
ki se mu niso dovolj posvetili.
Otrok mora imeti v tem času
možnost spoznavanja sveta s čutili.
Zato moramo skrbeti, da lahko otipa-
va, prijemlje, gleda, posluša in opazu-
je. Zlasti je važno, da doživi otrok v
teh prvih mesecih, ko je povsem
nemočen in izročen še neznanemu
tujemu svetu, dovolj spodbudnih in
čustveno toplih doživetij.
Kakor torej pomanjkanje čustvene
toplote in čutilnih dražljajev v prvih
mesecih škodljivo vpliva na otrokov
odnos do sveta, tako prehudi dražljaji
in vznemirjenja, ki jih otrok ne more
predelati, prav tako zbujajo pri njem
strah pred svetom. Omenim naj le
številne in nenehne spremembe otro-
kove lege, stalno predajanje otroka iz
enih rok v druge, glasne, nenavadne
in neobičajne zvoke, nihanje med
dolgotrajno osamljenostjo v košarici
in nenadnim čustvenim navalom,
neuravnovešen čustveni odnos
staršev do otroka, pačenje in "hudob-
ne" poglede odraslih, prehitro od-
stavljanje od prsi ali stekleničke, ko
otrok še ni sit, itd.
Seveda ne želimo trditi, da je za
otrokovo doživljanje sveta pomemb-
no le najzgodnejše obdobje, čeprav
sodimo, da je prav to res izredno po-
membno. Tudi pozneje v otroški
dobi na primer velika popustljivost
in skrbnost staršev, ki se meša s po-
gostim in nerazumljivim kaznovan-
jem, otroka bega in zato ne zmore
vzpostaviti z njimi dovolj jasnih od-
nosov. Skratka - otrok naj ima vse-
skozi občutek, da je ljubljen. Ljube-
zen staršev in njihova skrbnost dajeta
otroku tisto zaupanje, s katerim se bo
odprl tudi vsemu drugemu, kar ga
obdaja.
mag. Bojan Sinko
KRVODAJALCI
12. SEPTEMBER - Otilija Ne-
deljko, Andrenci 41, Cerkvenjak;
Drago Sedmak, Kvedrova 4,
Ruj; Ernest Zavetnik, Grajena
28; Janez Arnuš, Novinci 19, Vi-
tomarci; Alojz Letonja, Zabovci
92, Markovci; Viktorija Vindiš,
Soviče 18, Videm pri Ruju; Stan-
ko Menoni, Nova vas 85, Ruj;
Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Jan-
ko Vindiš. Rujska Gora 3; Kon-
rad Vaupotič, Sedlašek 71, Pod-
lehnik; Jože Golob. Ul. 5. preko-
morske 21, Ptuj; Stanko Cernel,
Vitomarci 56; Danica Kurež, Pod-
lehnik 3/a; Franc Cafuta, Kraig-
herjeva 14, Kidričevo; Slavko
Rožmarin, Stojnci 60, Markovci;
Olga Hren, Gorca 13/a, Podleh-
nik; Anton Butolen, Žetale 42;
Darko Božičko, Slape 22/a, Ruj-
ska Gora; Milica Jeza, Podlehnik
6/a; Franc Čuš, Finžgarjeva 23,
Ruj; Marija Gajšek, Podlehnik
61; Marjan Meglič, Spuhlja 65,
Ruj; Franc Vindiš, Soviče 18, Vi-
dem pri Ptuju; Frančiška Malek,
Rjavci 22, Vitomarci; Dominik
Vrhovšek, Nova vas 34, Ruj;
Vika Breznik, Podlehnik 6/a; Vla-
do Mohorko, Kungota 11, Ki-
dričevo; Franc Hameršak, Sta-
nošina 25, Podlehnik; Janez
Rojs, Vitomarci 77; Anka Kurež,
Podlehnik ^/a; Andreja Gajšek,
Žetale 99, Žetale; Danilo Vaupo-
tič, Lancova vas 48/a, Videm;
Ana Čuček, Drbetinci 65, Vito-
marci; Silva Prezelj, Podvinci
51/a, Ruj; Rudolf Jerenec, Pod-
lehnik 6/a, Podlehnik; Andrej
Belšak, Podlehnik 2/d; Jože Ko-
ren, Sedlašek 119, Podlehnik;
Jože šeruga, Videm S/b; Franc
Kozel, Zakt 37/a, Podlehnik;
Srečko Veit, Štuki 32/a, Ruj;
Dušan Grimšič, Krčevina 131,
Ruj; Franc Veršič, Novinci 5, Vi-
tomarci; Danilo Borovčak, Mejna
c. 30, Ruj; Darij Kornik, Dravska
12, Ruj; Berta Pernat, Kozminci
19, Podlehnik.
14. SEPTEMBER - Jože Fangež,
Sp. Jablane 3, Cirkovce; Maksi-
miljan Leskovar, Cirkovce 1; Her-
mina Zaje, Mihovce 54/a, Cirkov-
ce; Marjeta Kaisersberger,
Gorišnica 56/b; Andrej Bukvič,
Draženci 34, Ruj; Franc BakJan,
Sp. Jablane 21, Cirkovce; Ber-
nard Kotnik, Stražgonjca 25, Pra-
ge rsko; Anton Frangež, Zg. Ja-
blane 13, Cirkovce; Andrej Ko-
rez, Sp. Jablane 51, Cirkovce;
Jože Hentak, Dornava 119; Božo
Fras, Trnovska vas 39/d, Destr-
nik; Slavko Kovačič, Cirkovce
60/d; Bojan Peršuh, Stražgonjca
44, Pragersko; Franc Teskač,
Zg. Jablane 17, Cirkovce; Leo-
pold Zabukovšek, Dragonja vas
2, Cirkovce; Andrej Breg, Krčevi-
na pri Vurbergu 117, Ruj; Štefan
Potočnik, Sp. Jablane 36, Cir-
kovce; Jožef Lah, Pongrce 8, Cir-
kovce; Stanko Vrbek, Cirkovce
42; Franc Cafuta, Zg. Jablane 18,
Cirkovce; Matej Pleteršek, Mi-
hovce 20, Cirkovce; Martin Go-
lenko, Sp. Jablane 10, Cirkovce;
Janez Murko, Vitomarci 33; Dani-
lo Beranič, Pleterje 31/a, Cirkov-
ce; Franc Kacijan, Stražgonjca
17, Pragersko; Branko Brglez,
Starošince 23, Cirkovce; Marijan
Milinovič, Cirkovce 49/a; Mladen
Sobotič, Sp. Jablane 32, Cirkov-
ce; Danijel Ters, Piškova ulica 6,
Hotinja vas; Vinko Baklan, Zg.
Jablane 30, Cirkovce; Drago Fu-
rek, Hajdoše 39, Ruj; Janko Mur-
ko, Rabelčja vas 17, Ruj; Krešo
Novak, Štrekljeva 64, Maribor;
Milan Tovornik, Prekmurska 44,
Maribor; Boris Kurbus, Prepolje
42, Starše; Marjetka Ters, Hutin-
ja vas 122, Orehova vas; Anton
Lamberger, Cesta ob ribniku 23;
Iztok FridI, Zg. Hajdina 97/a, Haj-
dina; Miran Jakolič, Mihovce 56,
Cirkovce; Aleksander Novak,
Cirkovce 22; Danilo Tertinek,
Plintovec 34, Zg. Kungota; Anton
Sagadin, Gerečja vas 61, Hajdi-
na; Marjan Puhner, Svetelova 4,
Maribor; Milan Zemljič, Andrenci
34, Cerkvenjak, Franc Trčko, Cir-
kovce 59/a; Milenca Kmetec,
Šikole, Pragersko; Stanko Zaje,
Mihovce 54/a, Cirkovce; Zvonko
Gregorc, Zg. Jablane 12, Cirkov-
ce; Jože Teskač, Hajdoše 46,
Hajdina; Ivan Lah. Mihovce 30,
Cirkovce; Boris Kukovec, CMD
12, Ruj; Jure Novak, Cirkovce
22; Peter Vogrinc, Sp. Gaj pri
Pragerskem; Franc Murko, Slo-
venja vas 54; Mirko Kozel, Laho-
va 19, Maribor; Žiga Medved, Sp.
Jablane 54, Cirkovce; Albina
Črnivec, Kvedrova 5, Ruj; Dušan
Tetičkovič, Slovenskogoriška c.
1,Ruj.
V	SADNEM VRTU konec
septembra obiramo pozne
sorte jabolk in hrušk. Že ko
smo načrtcivali sadni vrt, so
pozne sorte jabolk bile sajene
z namenom, da bi čim več pri-
delka spravili v hrambo in
ohranili za zimsko rabo.
Trpežnost jabolčnega pridel-
ka je odvisna od sadne sorte,
vremena in zdravstvenega
stanja sadja, od pravočasnega
in načina obiranja ter napos-
led od prostora, kjer bomo
sadje hranili. Kdor si jabolka
za ozimnico kupi - v tem ses-
tavku bomo namreč govorili
samo o jabolkih, ker je to sad-
na vrsta, ki ima v navadni
hrambi največjo trpežnost -,
so prvi trije dejavniki odvisni
od pridelovalca, prostor pa je
prepuščen izbiri, pripravi in
odločitvi kupca.
Za hrambo jabolk so najpri-
mernejši kletni prostori z ena-
komerno nizko temperaturo,
zavarovani pred zmrzaljo.
Prostor naj bo zračen, ne pre-
svetel in ne prevlažen, še
manj pa presuh, in biti mora
čist. V sodobno grajenih sta-
novanjskih zgradbah je malo
prostorov, primernih za zim-
sko hrambo sadja. Kjer so
vgrajene naprave za centralno
ogrevanje, naj bo prostor za
hrambo jabolk toliko odstran-
jen, da toplota nanj ne bo
imela vpliva. Ker pa je sadje
izredno dovzetno za tuje von-
jave, v prostoru, kjer hranimo
jabolka, ne sme biti nič dru-
gega kot sadje, tudi pijače in
vrtnine ne, najmanj pa
kakršne koli kemikalije in
naftni derivati. Sadje naj bo
vloženo v temen prostor, svet-
loba namreč občutno po-
spešuje zorenje in tako znatno
skrajša trpežnost sadja. Če se
sadna shramba ne da zatem-
niti, sadje prekrijemo s pre-
krivalom, da bo zasenčeno.
Čistoča in red v sadni
hrambi ovirata razvoj glivic,
ki so povzročitelji sadne gni-
lobe. Preden vložimo jabolka
v shrambo, jo ne glede na veli-
kost in količinoi sadja temel-
jito očistimo in pobelimo z
apnenim beležem. Apneni
belež dobro razkliči prostor
starih ghvic in bakterij sadne
gnilobe. Prostor zažveplamo,
potem pa dobro prezračimo
in posušimo.
V	nobenem primeru v
shrambo ne smemo vlagati
vlažnega ali mokrega sadja,
ker je predvsem vlaga na sad-
ju ugoden pogoj za okužbe in
naglo širjenje bakterijske sad-
ne gnilobe. Sicer pa sadje va-
rujemo pred vlago že s tem, da
obiramo le suho sadje v lepem
vremenu, v suho embalažo in
ga sproti spravimo v senčen in
pred dežjem zavarovan pros-
tor.
V	OKRASNEM VRTU je
konec septembra že skrajni
čas za sajenje vedno zelenih
okrasnih drevnin iglavcev in
listavcev, kot so bor, jelka,
smreka, brinje, ciprese, tisa,
zelenika, rododendrom, okra-
sna nešplja, bodljika, bršljan,
češmin in druge. Septembra
so namreč najugodnejše talne
in vremenske razmere za
vraščanje sadik vedno zelenih
rastlin. Vlaga in toplota tal sta
poleg dobro pripravljene in z
organskimi gnojili oskrbljene
zemlje osnovna pogoja za
vkoreničenje sadik. Vlage za-
radi pogostejših padavin v
septembru v tleh ne pri-
manjkuje, ker pa je listne sa-
dike po sajenju potrebno
oroševati, to opravi dež. Pri
poznem sajenju vedno zelenih
okrasnih drevnin se korenini-
ce ne vrastejo več, ker je
zemlja takrat že prehladna in
je zato sajenje bolje odložiti
na pomlad, ko se bo zemlja
ponovno toliko ogrela, da je
mogoča rast korenin.
Trajnicam, ki ostanejo na
prvotnem rastišču oziroma ki
jih ne nameravamo presajati,
porežemo nadzemne dele ste-
bel, brž ko bo listje pričelo ru-
meneti. Z zorenjem listja je
namreč asimilacija za letošnje
leto prenehala, asimilati -
proizvod te asimilacije - so se
pretočili v korenine, kjer
bodo vskladiščeni vse do
začetka vegetacije prihodnjo
spomlad. Rastlinske ostanke
spravimo s cvetličnih gredic,
zasekljamo in kompostiramo.
Sprotno spravilo rastlinskih
ostankov z vrta in komposti-
ranje ima dvojni namen: zara-
di rastlinske higiene, saj se v
razpadajočih delih rastlin
ohranijo kali in zarodi raz-
ličnih rastlinskih bolezni in
škodljivcev, in zaradi estets-
kega videza bivalnega okolja,
da bo to tudi pozimi očiščeno
in negovano.
ZELENJAVNI VRT ima
že jesensko podobo. Dozorele
vrtnine pospravljamo za
sprotno porabo, predelavo
oziroma konzerviranje ter
zimsko hrambo v svežem
stanju. Izpraznjene gredice
skrbno očistimo ostankov in
odpadkov pospravljenih
vrtnin ter plevelov in jih
kompostiramo.
Paradižnik še nastavlja plo-
dove, a ti ne bodo več dozore-
li. Stebla vršičkamo, da preki-
nemo nadaljnjo rast in po-
spešimo zorenje in razvoj ob-
stoječih plodov. Deževno vre-
me ob izteku poletja povzroča
pokanje in gnitje plodov. Po-
berimo jih, dokler so še zdra-
vi, pa čeprav še zeleni, in jih
položimo na okno ali pod ste-
klo tople grede, da bodo tam
dozoreli.
Srebrnjak ali majniška
čebula, ki smo jo sejali julija,
se je doslej razvil v dovolj
močne sadike, ki jih lahko
presadimo na stalno mesto.
Konec maja prihodnje leto bo
že doraščen in uporaben med
zgodnjimi vrtninami. Na
prosto ga sadimo v razdaljo 20
X 10 cm. Tik pred močnejšim
mrazom je gredo dobro pre-
kriti s svežim slamnatim gno-
jem, da sadike, čeprav dobro
vkoreninjene, lažje prezimijo.
Še je čas za setev zimske so-
late in špinače. Špinača lažje
prezimi, če je greda senčna.
Za zimsko solato pa je znano,
da je prezimitev posevka od-
visna od odpornosti, utrjenos-
ti posevka, sorte solate in tem-
perature zemlje, zato je naj-
bolje v desetdnevnih presled-
kih sejati različne sorte in vsaj
eden od posevkov bo gotovo
optimalen za dobro prezimi-
tev.
Ker bomo v oktobru po-
spravljali več vrst vrtnin za
zimsko hrambo v svežem
stanju, pravočasno pripravi-
mo zimišča, kleti in podsipni-
ce. Prostor, kamor bomo hra-
nili vrtnine, mora biti
očiščen, po možnosti vsako
leto pobeljen z apnenim
beležem in močno zažveplan,
tik pred vlaganjem zelenjave
pa še dobro prezračen. Na
hrambo ozimnice se moramo
dobro pripraviti, saj sta
trpežnost in ohranitev kako-
vosti vrtnin odvisna od dobro
pripravljenih in ustreznih
prostorov.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 28.
do 30. septembra ter od 6. do 8.
oktobra, zaradi plodov od 22. do
24. septembra ter 1. do 3. okto-
bra, zaradi korenike od 24. do
21. septembra ter od 3. do 5. ok-
tobra ter zaradi cveta in vrtna
zelišča 21. in 28. septembra ter 5.
in 6. oktobra.
•> Miran Glušič, ing. agr.
tednik - 28. september 1995
šport - 13
IPORTNi NOVICE
MARATON • Uspešni v
Berlinu
V	nedeljo je bil v Berlinu eden
največjih maratonov v Evropi.
Udeležili so se ga tudi štirje člani
Tekaškega kluba Maraton iz
Ptuja: Ivan Golob, Marjan Ro-
gina, Janez Lipavšek in Ivan
Rogelj. Med več kot 16 tisoč ude-
leženci se je po pričakovanjih
najbolje uvrstil Ivan Golob, dru-
gi pa so krepko v prvi tretjini
uvrščenih. Golob je bil s časom 2
uri 28 minut in 56 sekund ter z
48. mestom najbolje uvrščeni
Slovenec. Vtisi z odlično organi-
zirane prireditve in ob dobrih
uvrstitvah so izjemni in nova
spodbuda za teke na dolge proge,
pa čeprav rekreativne.
l.k.
KOLESARSTVO • Medalje
na DP na stezi
V	sredo in četrtek je bilo v
Ivan Golob. Foto: I. kotar
Kranju mladinsko državno
prvenstvo na stezi za mladince.
Ptujčan Miran Kelner je v sredo
osvojil dve bronasti medalji, in
sicer v vožnjah na 1000 in 3000
metrov, Boštjan Arnuš pa je bil
tretji v disciplini tisoč metrov z
200 metri sprinta.
Po uspešnih nastopih v sredo
so bili mladi tekmovalci kolesar-
skega kluba Perutnina iz Ptuja
uspešni tudi v četrtek. Tako je
Miran Kelner v vožnji na točke
osvojil drugo mesto, ekipi
mlajših in starejših mladincev pa
sta bili tretji na tri oziroma štiri
tisoč metrov.
l.k.
BOKS • Zavec najboljši v
Kranju
Ptujski boksar Dejan Zavec je
zelo uspešno nastopil na sobotni
mednarodni reviji v Kranju. V
velterski kategoriji je premagal
prvaka Hrvaške Jurana iz Pulja
in bil zato proglašen za naj-
boljšega udeleženca revije. Pri-
hodnji mesec bo nastopil na
mednarodnih turnirjih na Duna-
ju in v Zagrebu, s tem pa se v
bistvu pripravlja na evropsko
prvenstvo, ki bo marca na Dan-
skem.
l.k.
ODBOJKA • Uspešen
začetek Ptujčank
Minulo soboto je ženski odboj-
karski klub Marsel organiziral v
Mladiki turnir, na katerem so se
pomerile odbojkarice MTC-SL
Roto iz Murske Sobote, OK Mel-
tal Maribor, OK Rogoznica, OK
Benedikt in domačinke.
Po napornih in dolgo traja-
jočih tekmovanjih (srečanje je
bilo konačano po 23. uri) so bile
Ptujčanke najuspešnejše. Tesno
ob njih so na drugem mestu
prvoligašice iz Murske Sobote in
tretje tekmovalke OK Rogoza.
Srečanje je mladi ekipi Marsela
potrdilo up, da se v tej sezoni
povzpnejo na vrh druge lige, mo-
rabiti pa se prebijejo celo v prvo.
Na tekmi, ki jo je spremljalo pre-
cej občudovalcev tega športa, je k
zmagi domačink brez dvoma ve-
liko prispevala izkušena igralka
Nevenka Merhar, ki jo bomo ob
ustrezni priliki predstavili.
L.C.
JUDO / SVETOVNO PRVENSTVO
Japonska bo prizorišče letošnje-
ga svetovnega prvenstva v judu, ki
se ga bosta udeležila tudi mlada
slovenska judoista Peter Vučina
(Impol Slovenska Bistrica) v kate-
goriji do 65 kilogramov in Dam-
jan Petek (JK Gorišnica) v katego-
riji do 95 kilogramov. Za oba je to
prvi nastop med najboljšimi ju-
doisti sveta. Na njem bo sodelova-
lo preko 750 judoistov iz 112 držav
sveta. Na tiskovni konferenci pred
odhodom na svetovno prvenstvo
sta bila predstavljena oba tekmo-
valca in delo zveze. Naše zastopst-
vo je na prizorišče svetovnega
prvenstva odpotovalo v ponedel-
jek.
Priprave so bile dobro pripravl-
jene in tudi izpeljane. Nazadnje sta
bila tekmovalca na Poljskem, kjer
sta imela tudi testne borbe. Prika-
zala sta dobro formo. Ta bo vseka-
kor potrebna, če želita doseči vid-
nejšo uvrstitev - za to pa sta spo-
sobna oba. Lahko bi tudi izpolnila
normo za olimpijske igre v Atlanti
1996 - uvrstiti bi se morala med
prvih devet. Da bo konkurenca iz-
jemna, pove podatek, da bo po-
trebno za bronasto odličje zmagati
najmanj štirikrat, za zlato pa kar
šestkrat.
Pri Judo zvzei Slovenije so se po-
trudili pri pripravah, saj so v delo z
judoistoma vključili tudi psiholo-
ga. Prvi bo na blazine stopil Dam-
jan Petek, v četrtek, Peter Vučina
pa v soboto. Naj spomnimo še, da
je najvidnejšo uvrstitev med slo-
venskimi judoisti dosegel sedanji
selektor Filip Leščak - peto mesto
v Moskvi na SP 1983.
Selektor slovenske reprezentan-
ce Filip Leščak je pred odhodom
na SP dejal: "Mislim, da sta oba
dobro pripravljena ter željna doka-
zovanja. Želim si dobrega rezulta-
ta, saj bi to v nadaljevanju veliko
pomenilo za nadaljnja tekmovanja
in priprave."
Peter Vučina:
"Vedno imam
težave s kilogra-
mi, saj bom mo-
ral do svojega
nastopa izgubiti
okrog 4 kilogra-
me. Drugače sem
dobro pripravl-
jen. Če bi imel
nekoliko sreče pri žrebu in korekt-
no sojenje, bi lahko prišel med
prvo osmerico, ki nosi uvrstitev na
olimpijske igre."
Damjan Pe-
tek: "Priprave so
potekale
uspešno, še pose-
bej na Poljskem,
kjer sem imel
testne borbe z
evropskim prva-
kom Nastujem
in je bilo kar v
redu. Verjamem vase. Z malo sreče
bi se lahko uvrstil med boljše. O
medalji niti sanjam ne."
D.K
Foto: Langerholc
Športnemu prijatelju v slovo
Prvi jesenski dan. Lep, sončen, poln življenja in veselja. Tudi
zate, Urh!
Velikokrat sva med odmori klepatela o najinih športnih obvez-
nostih, o napornih treningih, ki sva jih oba večkrat opravljala
daleč od doma. Najino članstvo je bilo namreč v klubih izven
občine.
Srečevala sva se na številnih športnih prireditvah, na proglasit-
vah športnikov občine, pri vas doma. Tvoji in moji starši so nave-
zali prijateljske stike že davno prej, preden sva se midva rodila. In
rodila sva se istega nedavnega leta 1978!
Še živ je spomin na prijeten nedeljski dan julija lani, ko smo se
pri vas doma skupaj veselili moje bronaste medalje z evropskega
prvenstva. Zanimivo je bilo nogometno srečanje vaše in naše
družine, kjer sta seveda zmagala vidva z mamo po tvoji zaslugi.
Boljša sta bila tudi v tvoji disciplini - namiznem tenisu.
Tudi letos smo se dogovorili za srečanje, pa smo ga nekako ved-
no odlagali. Kot bi bilo danes, slišim besede tvoje mame, izrečene
nedolgo tega: "Andreja, sedaj pa res moramo proslaviti še tvoje
letošnje medalje, preden se pričnejo nova tekmovanja in resnejše
obveznosti v šoli."
Prehitel nas je čas in najina tekmovalna sezona se je pričela.
Meni v petek, 22. septembra, tebi .... Končala se je, še preden se je
začela. Prvi jesenski dan je odnesel tvojih 17 pomladi. Odnesel je
tvoje številne športne načrte, za katere si živel celo življenje. Bilo
je kratko, vendar športno bogato. Ugasnilo je na cesti, ko si hitel
novim uspehom naproti.
S svojimi uspehi si nas zadolžil za nove medalje. Težko se jih
bomo veselili ob boleči misli nate, Urh!
Sedaj so le solze edina tolažba. Sčasoma bodo izjokane. Toda
bolečina ob spominu na izgubo tebe, Urh, kot športnega prijatelja,
NIKOLI!
Andreja Razlag
MALI NOGOMET / PRED PRICETKOM V I. DRŽAVNI LIGI
Ekipa Poetovio Tok tok, ki bo v kratkem praznovala desetlet-
nico organiziranega delovanja, bo v petek, 29. septembra, ob
19.15 uri zaigrala v I. slovenski malonogometni ligi kot zma-
govalec medobčinske nogometne zveze Ptuj. To bo edini ptuj-
ski ligaš v igrah z žogo v I. državni ligi.
Čeprav je ekipa Poetovio v Janko Bezjak iz Voličine ter
zadnjih šestih - sedmih letih
krojila slovenski malonogo-
metni vrh in s svojimi igrami
navduševala ljubitelje dvo-
ranskega nogometa, je nasto-
panje v I. ligi bilo vprašljivo
skoraj do začetka tekmovan-
ja. Kaj se je zgodilo?
Nogometna zveza Slovenije
je na eni izmed sej 10 s skle-
pom prepovedala igranje male-
ga nogometa vsem igralcem, ki
nastopajo v L, II. in III. sloven-
ski nogometni ligi. To je pome-
nilo za Poetovio hud udarec, saj
je od štirinajstih registriranih
igralcev izgubilo pravico nasto-
pa kar dvanajst igralcev, s kate-
rimi bi ekipa posegla v sam
vrh! Od stare ekipe so ostali le
vodja Fredi Kmetec in igralca
Branko Leben in Silvo Komik,
ki je tudi edini med igralci na
spisku slovenske malonogo-
metne selekcije.
Kaj storiti?
Ekipa bo poskušala dokazati,
da lahko tudi tako oslabljena
meša račune v desetčlanski ligi
z jasnim ciljem, da v prvi sezo-
ni obdrži prvoligaški status in
da se utrdi ekipa, ki bo že čez
dve ali tri sezone sposobna po-
segati po mestih pri vrhu.
Težko nalogo v novi sezoni
bodo poskušali izpolniti igral-
ci: Tadej Jurišič iz Dornave,
Boštjan Bezjak in Boris Klin-
ger iz Borovcev, Igor Tuš in
Ptujčani Sandi Vrbanec, Silvo
Komik, Branko Leben in Mit-
ja Kocmut, morda pa še, če
bodo pogovori med NK Dravo
in Poetovio uspešni, Ivo
Lončarič in Sandi Kralj. Tre-
ner ekipe bo Boris Rubelj,
tehnični vodja Robi Mere, vod-
ja ekipe pa že dvanajsto leto
Fredi Kmetec. Igralci Poetovie
si želijo dobrih iger, polne dvo-
rane in mesto, ki tudi v nas-
lednji sezoni zagotavlja igranje
v I. ligi.
Razpored tekem KMN Poe-
tovio Tok tok: I. del: 29. IX.
Poetovio Tok Tok - Branik
Koper; 6. X. El. Ragič Ljublja-
na - Poetovio Tok Tok; 3. XI.
Poetovio Tok Tok - Juventus
Celje; 10. XI. Carioce Maribor -
Poetovio Tok Tok; 17. XI. Poe-
tovio Tok Tok - Šarbek Litija;
24. XI. Interier Ljutomer -
Poetovio Tok Tok; 26. I. Poe-
tovio Tok Tok - Marmor Hot-
avlje; 24. XI. Sportfit Š. Loka -
Poetovio Tok Tok; 26. I. Poe-
tovio Tok Tok - Marmor Hot-
avlje; 2. II. Sportfit Š. Loka -
Poetovio Tok Tok; 9. II. Poeto-
vio Tok Tok - Hlapi N. Gorica.
Vabljeni v Dvorano Center
v petek, 29. septembra, 19.15
na srečanje prvega igralnega
dne med ekipama Poetovio
Tok Tok Ptuj ■ Bronx Koper.
fk
SAH
V	Škofji Loki se je končalo finale 5.
državnega ekipnega prvenstva v
šahu. Sedem Il-članskih ekip se je
potegovalo za dva državna naslova:
prvega na članskih deskah, ki vodi v
evropski pokal, in drugega v abso-
lutni konkurenci. Ptujčani ob odho-
du niso skrivali želje in ambicij o
vsaj enem naslovu in prav ta, ki so si
ga po tihem najbolj želeli, je pripa-
del njim. Osvojili so ga z 11 meč
točkami z zmagami proti Novi Go-
rici 5,5:0,5, Radenski, Tomu Zpanu
Kranj in Vrhniki s 5:1, Iskri 4:2 ter
neodločenim izidom 3:3 proti Mari-
boru.
V	absolutni konkurenci so ptujski
šahisti osvojili 3. mesto z 9 meč
točkami (43 šahovskih), zmagala je
ekipa Maribora z II meč točkami
(41,5 šahovske), druga pa je bila
ljubljanska Iskra z 10 meč točkami
(43,5 šahovskih).
Zadnje kolo je dejansko odločalo o
obeh naslovih. Po porazu Iskre s 4:2,
je naslov dokaj hitro pripadel ptuj-
skim šahistom, prav tako pa je dokaj
hitro pripadlo 1. mesto v absolutni
konkurenci ekipi Maribora z visoko
zmago proti Radenski. O 2. in 3. mes-
ti! v^bšollitAi Rorikiirebci je'odločala
zadnja partija prvenstva med ptuj-
skim mladincem Robertom Roškar-
jem in mladincem Iskre Petrom Pet-
kom, ki se je po šestih urah končala z
remijem. Skupni rezultat 5,5:5,5 je
Ljubljančanom prinesel drugo,
Ptujčanom pa tretje mesto v absolut-
ni konkurenci.
Ptujsko ekipo so sestavljali: Beljavski
2,5 točke (3 partije), Sermek 4 (6), Mi-
haljčišin 4,5 (5), Polajžer 4,5 (6), Su-
pančič 3,5 (5), Brglez 3,5 (5), Bohak 1
(1), Krumpačnik 4 (5), Žlender O (-),
Ličinova 3 (6), Zavčeva 2 (6), Razla-
gova O (-), Roškar 3,5 (6), Podkrižnik
3,5 (6), Napast O (-), Rižnarjeva 3,5
(6).
Ob 60-letnici Šahovskega društva
Ptuj je to eden največjih uspehov tega
kolektiva, ki se ponaša že z nekateri-
mi laskavimi naslovi tako v posamez-
ni kot ekipni konkurenci ter po orga-
nizaciji številnih vrhunskih priredi-
tev. Eno teh načrtujejo tudi ob koncu
tega leta, ko bi svečano skupščino do-
polnili z mednarodnim turnirjem vi-
soke 7. ali 8. kategorije FIDE. Ambi-
cij in entuziazma ob dobrih rezulta-
tih temu kolektivu ne manjka tudi v
naprej.
Silva Razlag
NOGOMET
PRVA DRŽAVNA LIGA
Izidi 9. kroga: Maribor - Mag
Korotan 1:2 (1:2), HIT Gorica -
Mura 2:1(1:1), Beltinci - Biostart
Publikum 1:2 (1:1), Rudar (Ve-
lenje) - Primorje 2:0 (1:0), SCT
Ohmpija - Izola 10:0(6:0).
1.HITG0RICA	....................9 5 2 2 14:7 17
2.MUR	A.............................9 4 4 1 15:8 16
3.	BIOSTART PUBLIKUM.... 9 4 3 2 18:14 15
4.RUDAR(V	).....................9 4 3 2 10:6 15
S.SaOLIMPIJA................9 4 2 3 25:12 14
6.PRIM0RJ	E......................9 4 2 3 15:11 14
7.MAGK0R0TA	N..............9 4 2 3 11:10 14
8.MARIB0	R.......................9 2 3 4 13:13 9
9.	BELTINCI........................9 1 4 4 5:14 7
10.	IZOLA...........................9 O 1 8 3:34 1
Pari 10. kroga, 1. oktobra:
Mag Korotan - Maribor, Izola -
SCT Olimpija, Mura - HIT Gori-
ca, Primorje - Rudar (Velenje),
Biostart Publikum - Beltinci.
2. DRŽAVNA LIGA
Rezultati 7. kroga: Koper -
Črnuče 4:1, Family Shop - Želez-
ničar Maribor 2:1, Šentjur - Ru-
dar 3:0, Mengeš - Naklo 1:0, Dra-
va - Nafta 1:2, Zagorje - Napre-
dek BST 0:3, Radeče Papir - Era
Šmartno 1:3, Vevče - Železničar
0scar0:0.
1.ČRNUČ	E.........................7 4 2 1 19:9 14
2.	NAFTA...........................7 4 2 1 9:4 14
3.ŽEL.0SCA	R....................7 3 4 O 16:4 13
4.ERAŠMARTN	0...............7 4 1 2 16:10 13
5.NAPREDEKBS	T..............7 3 3 1 9:5 12
6.FAMILYSH0PPIRA	N.....7 3 3 1 8:6 12
7.ŠENTJU	R........................7 3 2 2 9:4 11
8.K0PE	R...........................7 3 1 3 9:7 10
9.DRAVA...	........................7 3 1 3 10:10 10
10.	RADEČE PAPIR.............7 2 2 3 8:19 8
11.ŽEL.MARIB0	R.............7 2 1 4 7:12 7
12.NAKL	0.........................7 2 1 4 5:10 7
13.	RUDAR.........................7 1 3 3 4:6 6
14.	MENGEŠ.......................7 1 3 3 7:12 6
15.	VEVČE..........................7 1 2 4 6:9 5
16.ZAG0RJ	E.....................7 1 1 5 4:19 4
Pari 8. kroga (1. oktober):
Črnuče - Železničar Oscar, Era
Šmartno - Vevče, Napredek BST
- Radeče papir. Nafta - Zagorje,
Naklo - Drava, Rudar ; Mengeš,
Železničar Maribor - Šentjur in
Koper - Family Shop Piran.
DRAVA-NAFTA 1:2 (0:1)
Ptuj - stadion Drave, gledalcev
več kot 600, sodnik Kokolj iz
Škofljice.
Strelca: 0:1 Kelenc (13.), 0:2
Kelenc (70.), 1:2 M. Emeršič
(81.).
Drava: Brodnjak, Volk (Kor-
ber), Žolek, Ramšek, Pucko, Koren,
Čeh, T. Emeršič, Baškovič, M.
Emeršič, Vesenjak (Gerečnik).
Nogometaši Drave so zamudili
veliko priložnost, da bi z more-
bitno zmago ostali pri vrhu
prvenstvene razpredelnice v dru-
gi slovenski nogometni ligi. V
derbiju sedmega kola so povsem
zasluženo izgubili z zelo dobro
ekipo Nafte iz Lendave. V
začetku smo videli dokaj enako-
vredno igro. Toda izrazitejše pri-
ložnosti so imeli gostje in tdi po-
vedli v 13. minuti. V 35. minuti
je gostujoči napadalec Dominko
zadel prečnik.
Tudi v drugem polčasu smo vi-
deli podobno igro kot v prvem. V
70. minuti so gostje povedli z 2:0.
Na visoki predložek v domačem
prostoru je krenil domači vratar
Brodnjak, nespretno posredoval
in gostujočemu igralcu Kelencu
je uspelo še drugič zadeti.
Domači so sicer poskušali, ven-
dar so uspeli v 81. minuti rezultat
le znižati. Mogoče bi bilo tudi
drugače, če tokrat slabi sodnik ne
bi pokazal dveh rumenih karto-
nov domačima igralcema
Ramšku in T. Emeršiču, na-
zadnje pa vse to kompenziral z
izključitvijo gostujočega igralca
Dominka.
Nogometaši Drave bodo v nas-
lednjem kolu gostovali pri nek-
danjem prvoligašu Naklu.
D.K.
3. LIGA-VHOD
Rezultati tekem 6. kroga:
Bakovci - Aluminij 1:0, Bistrica -
Kovinar 1:1, Paloraa Sever -
Kungota Broker 1:2, Turnišče -
Dravograd 2:5, Steklar - Beltrans
1:0, Pohorje - Odranci 4:2, Unior
Zreče - Dravinja 1:0.
1.DRAVOGRA	D.................6 5 O 1 18:8 15
2.	DRAVINJA......................6 4 1 1 14:5 13
3.P0H0RJ	E.......................6	4	1	1	17:9	13
4.	BAKOVCI........................6	4	1	1	8:4	13
5.STEKLAR........................6	3	O	3	8:9	9
6.0DRANa.......................6	3	O	3	11:13	9
7.UNI0RZREČ	E.................6	3	O	3	5:9	9
8.TURNIŠČ	E......................6	2	2	2	11:10 8
9.ALUMINL	I.......................6	2	1	3	8:11	7
10.	KUNGOTA BROKER......6	2	1	3	5:9	7
11.KOVINA	R.....................6	1	3	2 8:7	6
12.	BELTRANS...................6	2	O	4	8:9	6
13.BISTRIC	A......................6	1	1	4	9:15	4
14.PAL0MASEVE	R............6	O	1	5 7:19	1
BAKOVCI-ALUMINIJ 1:0 (0:0)
Bakovci - igrišče v Bakovcih,
gledalcev 200, sodnik Novak iz
Maribora.
Strelec: 1:0 Jančar v 88. minu-
n.
Aluminij: Budimir, E. Hojnik,
Fridl, 2^emljič, Emeršič, Rozman,
Husel, Huzjak, R. Hojnik
(Kovačec), Gajser in Šmigoc.
Nogometaši Aluminija se z
gostovanja v Bakovcih vračajo z
nesrečnim porazom. Po srečanju
so sicer dobili veliko kompli-
mentov za igro, a vrnili so se brez
točk, s poškodovanim R. Hojni-
kom in izključenima igralcema
Fridlom in Huzjakom. V prvem
polčasu je bila igra enakovredna,
z rahlo terensko premočjo
domačih, ki pa si niso ustvarili
nobene prave priložnosti. V dru-
gem polčasu je bilo podobna si-
tuacija na igrišču, vse do 70. mi-
nute. Nato so pobudo prevzeli
igralci Aluminija. R. Hojnik je
imel priložnost za zmago v 70. in
74. minuti, ko je bil iz oči v oči z
domačim vratarjem. Jože Šmigoc
v 80. minuti ni znal premagati
domačega vratarja. Kazen je sle-
dila. Najprej je slabi sodnik izkl-
jučil Huzjaka, nato pa je minuto
pred koncem srečanja izkušeni
Jančar dosegel edini zadetek na
tekmi in točke so ostale v Bakov-
cih.
Naslednje srečanje igrajo igral-
ci Aluminija v soboto doma s Pa-
lomo Severom.
D.K.
Razpored tekem 7. kroga: so-
bota, 30. septembra, ob 15.00:
Aluminij - Paloma Sever, Odran-
ci - Bistrica, Dravinja - Bakovci,
Kovinar - Unior Zreče, Beltrans -
Pohorje, Dravograd - Steklar,
Kungota Broker - Turnišče.
1. MEDOBČINSKA LIGA
PTUJ
Rezultati tekem 5. kroga: Ro-
goznica - Videm 1:1, Dornava -
United Eagles Pragersko 2:3,
Stojnci - Gorišnica 1:0, Hajdina -
Slovenja vas 0:4, Bukovci - Sre-
dišče 3:2, Boč - Gerečja vas 0:2.
I.SLOVENJAVA	S...............5 4 1 O 15:4 13
2.ST0JNa.........................5 3 2 O 11:4 11
3.	U. EAGLES PRAG............5 3 1 1 10:5 10
4.GEREČJAVA	S.................5 3 1 1 9:6 10
5.	SREDIŠČE.......................5 2 1 2 9:8 7
6.D0RNAV	A......................5 1 3 1 10:9 6
7.VIDE	M............................5 1 2 2 6:7 5
8.	GORIŠNICA...................5 1 2 2 5:7 5
9.HAJDIN	A........................5 1 2 2 5:10 5
10.	BOČ..............................5 1 1 3 4:9 4
II.BUKOVC	I......................5 1 1 3 5:11 4
12. ROGOZNICA.................5 O 1 4 4:13 1
Razpored tekem 6. kroga: ne-
delja, 1. oktobra, ob 10.30: Dor-
nava - Bukovci, Središče - Boč,
ob 15.00: Videm - Hajdina,«
Gorišnica - Rogoznica, Gerečja
vas - Stojnci, United Eagles Pra-
gersko - Slovenja vas.
2. MEDOBČINSKA LIGA
Rezultati tekem 5. kroga: Gra-
jena - Apače 8:0, Skorba - Ormož
2:3, Pago Leskovec - Hajdoše
4:1, Tržeč - Mladinec 1:1. Ekipa
NK Markovci je odstopila od
tekmovanja in se dosedanji rezul-
tati brišejo.
1.GRAJENA.......................5 4 1 O 26:5 13
2.0RM0Ž..........................4 2 2 O 9:6 8
3.SK0RBA.........................4 2 1 1 13:5 7
4.SP.P0LSKAVA...............4 2 1 1 9:5 7
5.MLADINE	C.....................5 2 1 2 9:13 7
6.HAJDOŠE..	.....................5 2 O 3 7:19 6
7.	PAGO LESKOVEC............4 1 1 2 5:9 4
8.TRŽE	C.............................3 O 2 1 4:5 2
9.P0DVIN	a......................-1 4 0 2 2 3:7
10.APAČ	E..........................4 O 1 3 2:13 1
Razpored tekem 6. kroga: so-
bota, 30. septembra, ob 15.00:
Hajdoše - Tržeč; nedelja, 1. okto-
bra, ob 15.00: Ormož - Pago Le-
skovec, Apače - Skorba, Podvinci
- Grajena.
Branko Lešnik
14 - za razvedrilo
28. september 1995- TEDNIK
TEDNIK - 28. september 199,s
za kratek cas-15
Info-glasbene novice!
Inffo - kviz
Ali ste uganili,katera pevka jena
sliki? Izrežite glasovnico, vpišite
njeno ime, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili CD.
Pred štirinajstimi dnevi jebila na
sliki Sandra Zupan - Sendi. Na-
grado prejme Bojan Krajnc, Zg.
Hajdina 7 d, 62251 Ptuj.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
poŠljite(ali prinesite) na: Tednik
Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 5. oktobra.
Dobri glasbeniki poti^juje-
jo svoje glasbeno znanje na
koncertih, ko lahko pripelje-
jo občinstvo v delirij.
Modernim plesnim rit-
mom producenti dodajo še
vokal in pripravljen je plesni
komad, kot so: The way love
is - CAPITAN HOLLYWO-
OD PROJECT, Teli me
when - INTERACTIVE, Ohio
- UTAH SAINTS, When -
SUNSCREAM, Baby come
back - WORLDS APART,
Starš - CHARLEY LOW-
NOISCE & MENTAL
THEO, Hold on - HAPPY
CLAPPERS, Running aro-
und town - BILLIE RAY
MARTIN, Rest of my life -
URBAN COOKIE COLLEC-
TIVE ...
Andy Bell in Vince Clark se
skrivata pod imenom ERA-
SURE, ki velja za elektro pop
skupino. Duo ERASURE je
lani izdal album I say I say I
say in komad AIways, ki mu
letos sledi že novi komad
STAYWITH ME.
OUTHERE BROTHERS S
komadom Boom! Boom!
Boom! še zmeraj vladata na
vrhu nemške lestvice. Malika
in Hulo ali OUTHERE
BROTHERS sta k uspehu
popeljala komad Don't stop
(Wiggle Wiggle), uspešno
začrtano pot pa duo nadalju-
je s komadom LA LA LA
HEYHEY.
i^V^tV
Ameriška pevka MARIAH
CAREYje očarala poslušalce
s svojim glasom in z albumi
Mariah Carey, Emotions,
MTV Unplugged in Music
Box. Album Music Box je
prinesel štiri super hite in
vrašanje je, koliko jih bo
navrgel album Daydream, ki
uradno izide 2. oktobra. MA-
RIAH CAREY prepeva o fan-
tazijah V novi pesmi FANTA-
SY.
Duo PM DAWN slovi kot
soul duo in je največ uspeha
požel s skladba Set adrift on
a memorey bliss in Td die
without you. Od tipičnega
soula sta se PM DAWN preu-
smerila v pop-rock ritme s
skladbo DOV^^NTOWN VE-
NUS.
Britanski reggae pevec
BITTY McLEAN je nase
opozoril s prijetno reggae
skladbo It keeps rainin' Dm-
^^ prodajalna ^^
TEHNIKA
EMONA MERKUR d.o.o.
PTUJ
gi BITTY-jev album Natural
High je že postregel z dvema
skladbama Here I stand in
We've only just begun. To-
krat je BITTY priredil pop
balado NOTHING CAN
CHANGE THIS LOVE, ki jo
je leta 1962 prepeval Sam
Cooke.
Ameriška ročk skupina
GIN BLOSSOMS je lani
osvojila Ameriko s skladba-
mi Hey Jealousy, Until I faU
in love in Alison Road. Svoj-
sten ročk stil ponovno vrača
skupino GIN BLOSSOMS
med popularne s skladbo
TIL I HEAR FOR YOU.
BLUES TRAVELER so
lani dobili pozitivne točke
pri občinstvu, ko so nastopili
na sodobnem Woodstoku 94!
TRAVELER-ji SO Še zmeraj
pri vrhu ameriške lestvice s
pesmijo Run around, kiji sle-
di pesem HOOK.
>>>
LLOYD COLE je v začetku
80. bil član banda The Com-
motions. Svojo solo kariero
pa nadaljuje s spevno pop-
rock pesmijo LIKE LOVERS
DO.
.V-.VsV
v ZDA so najbolj pos-
lušane country pesmi: Not
on your love - JEFF CAR-
SON, You gonna miss me
when I'm gone - GROOKS &
DUNN, I like it, I love it -
TIM McGRAW, And stili -
REBA McENTIRE, One boy,
one girl - COLLIN RAYE.
David Breznik
1.	You are not alone
-MICHAELJACKSON
2.	Kiss from a Rose - SEAL
3.Waterfalls-TLC
4.	Scatman's world
-SCATMANJOHN
5.	Something for the pain
-BONJOVI
6.	Runaway
-JANETJACKSON
1. Close to you; Big tirne
- WHIGFIELD
8.Stiyguy-DIANAKING
9.Neverforget-TAKETHAT
10.	Can I touch you ...
there?-MICHAELBOLTON
•c^Mladi dopisniki
FOLKLORNI TABOR
Bil je ponedeljek, prvi šolski dan.
V šolo smo prišli nasmejani in
dobre volie. V še bolj dobro voljo
nas je spravila novica, da se
bomo člani folklorne skupine OŠ
Cirkulane udeležili folklornega
tabora v Dolenjskih Toplicah.
Bungalovi so bili sredi zelenja.
Nestrpno smo pričakovali dan od-
hoda. v četrtek ob štirinajsti uri
smo se zbrali pred šolo in se skupaj
z mentorico Danico odpeljali na
težko pričakovan izlet. Na pot smo
šli Sandi, Peter, Mirko, Tamara,
Sonja in dve harmoniki. Pot je bila
prijetna, saj smo vso pot zbijali
šale in se zabavali. Okrog 17.30 ure
smo prispeli na cilj. Vsi smo se raz-
dovedno zapodili proti taboru.
Tam je bilo zbranih že nekaj dru-
gih skupin iz vse Slovenije. Prijaz-
na gospa nam je pokazala naša dva
bungalova, ki sta bila podobna
šotorom. Najprej smo spraznili
natlačene potovalke, potem pa nas
je pritegnilo igrišče, kjer smo poz-
no v noč igrali odbojko in košarko.
Utrujeni smo legli spat in pričako-
vali nov dan.
Naslednje jutro smo se zbudili že
zelo zgodaj. Zunaj je deževalo,
vendar se je vreme kar hitro iz-
boljšalo. Po zajtrku smo imeli čas
za odbojko, potem pa je spet začelo
deževati. Dež nam je pokvaril
načrte za vajo petja in plesa. Popol-
dan smo se odpravili v bližnjo oko-
lico Dolenjskih Toplic. Vreme za
kopanje ni bilo primerno, zato
smo šli po manjših nakupih. Ko
smo se vrnili, smo se naučili nekaj
novih pesmi, ples pa je odpadel za-
radi dežja. Zvečer smo si priredili
zabavo. Maja in naš muzikant Pe-
ter sta veselo raztegnila harmoni-
ki, mi pa smo se zavrteli ob zvokih
prijetne glasbe. Takrat smo začeli
spletati tudi prijateljstva z drugimi
udeleženci tabora. Pa naj še kdo
reče, da petje in ples ne zbližujeta
ljudi!
Sobotno jutro je bilo bolj veselo,
saj smo končno imeli plesne vaje.
Tudi vreme nam je bilo bolj na-
klonjeno kot prejšnji dan. Naučili
smo se tri nove plese, šli smo se
raznih igric, pa tudi igro za nastop
smo pripravili. Ker je bil lep dan,
smo se šli kopat. Vendar kot usoje-
no je spet začelo liti, še preden smo
se pošteno namočili. Hitro smo
skočili v vodo, da nas ni zeblo. Po-
tem pa se je zgodilo nekaj ne-
pričakovanega. Kot strela z jasne-
ga je pričela padati toča. Bilo je
grozljivo, vendar zelo zabavno.
Kopali smo se uro in pol, potem pa
spet težko pričakovali ples. Tudi
tedaj ni bilo vreme preveč prijaz-
no, vendar smo vaje le izpeljali do
konca. Dan se je prevesil v večer,
imeli smo večerjo, potem pa v
bližnji šoli zabavo. Peli smo in ple-
sali, bilo je res enkratno. Utrujeni
in zadihani smo se po dvaindvajse-
ti uri vrnili v tabor. Tovarišica
nam je dovolila, da smo še nekaj
časa lahko bili budni. Nagajanja in
smeha ni bilo konec. Bili smo edi-
ni budni v taboru, zato nismo sme-
li preveč razgrajati.
Zjutraj smo se pozno zbudili, zato
smo zadnji prišli na zajtrk. To je
bil naš poslednji dan taborjenja in
morali smo pripraviti vse potrebno
za vrnitev proti domu. Dopoldan
smo še imeli nastop. Razdeljeni
smo bili v tri skupine in vsi smo
pokazali, kar smo se naučili v teh
dneh. Najprej smo odigrali plesno
igro, potem pa je sledil ples. Ta
dan je bil edini brez dežja, zato
smo še brez skrbi igrali odbojko.
Vsi smo čutili, da prihaja slovo,
zato smo izmenjali naslove in se
dogovorili za nadaljnje prijateljske
stike.
Ob dvanajstih smo imeli kosilo,
potem pa smo se poslovili. S
težkimi koraki smo se odpravili
proti avtu in dogodivščin je bilo
konec. Pot se nam je zdela dolga,
saj je vsak v sebi čutil delček do-
motožja.
Vsi smo zares srečni, da smo lahko
izpopolnili in poglobili svoje
znanje o ljudskih običajih in ple-
sih. Pri tem nam je veliko pomaga-
la naša šola in celotna občina
Gorišnica. Zato se jim najlepše za-
hvaljujemo. Upamo, da se bomo
tudi v naslednjih letih udeležili
podobnih taborov. Letos smo bili
na taboru že drugič.
V Dolenjskih Toplicah smo med
drugimi spoznali tudi folklorni
skupini iz Kranja in Črnomlja, s
katerima smo se dogovorili za
srečanje, in upamo, da bo to čim-
prej.
Namen tabora je bil, da vsak pred-
stavi svoj kraj in spozna tudi
običaje in način življenja drugih
področij Slovenije. To nam je
uspelo, saj smo se domov vrnili
polni prijetnih doživetij, ki nam
bodo dolgo ostala v spominu.
Sonja Petrovič
OS Cirkulane
LE OD KOD SO SE
VZELE TE NESREČNE
KOPRIVE
Mamica mi je že večkrat pripo-
vedovala, kaj vse se ji je zgodilo,
ko je bila še majhna.
Bil je lep popoldan in mamica se je
vozila s kolesom. Okrog žlebov so
imeli zbetonirane odtoke. Zaradi
njih je večkrat padla. Njen atek ji
je dejal: "Če boš padala, se ne boš
smela več voziti s kolesom. Vsa si
potolčena, zvečer, ko se moraš
umiti, vedno jokaš, ker te vse
peče."
Nekega dne sta se s prijateljico
Boženo odpeljali s kolesom v
Moškanjce. Ko sta prispele do tete
Slave, je po cesti z ene stani pripel-
jal traktor, z druge pa konji z vo-
zom. Naenkrat nista vedeli, kam
naj zapeljeta. Božena je varno pre-
vozila oviro na cesti, moja mamica
pa je zapeljala v jarek. Tam so rast-
le skoraj meter visoke koprive.
Mamica je bila oblečena v kratke
hlače in tanko majico. Ko je pri-
lezla iz jarka, jo je vse peklo in
srbelo. Ni si upala domov. Ker pa
jo je koža vedno bolj srbela, se je
hočeš nočeš morala vrniti domov.
Doma so jo zavili v mokre brisače.
Mamica je ves čas govorila: "Zdaj
se pa ne bom smela več voziti s ko-
lesom!" To je ponavljala ves čas in
zraven jokala. Atek je dejal: "Ne jo-
kaj več. No, ja, se boš že še lahko."
Mamica se je zelo razveselila, kljub
temu da jo je vse bolelo.
Ko se je po tem dogodku še vozila
s kolesom, je pazila, da ni več padla
za vsako malenkost.
Saša Brodnjak
OS Gorišnica
16 - poslovna sporočila
28. september 1995- TEDNIK
f EDNIK - 28. september 1995
poslovna sporočila - 17
MESTNA OBČLINA PTUJ
OBJAVLJA
na podlagi 6. člena Statuta Mestne občine Ruj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj štev. 11/95)
RAZPIS
za dodelitev sredstev za sofinanciranje manjših agromelioracij ter
ureditev vodotokov in poti v Mestni občini Ptuj.
Vsebina in pogoji razpisa:
-	Skupni znesek razpisnih sredstev iz sredstev proračuna Mestne
občine Ruj znaša 5.600,000,00 SIT.
-	Za sofinanciranje investicij Mestne občine Ruj lahko zaprosijo fizične
in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo sedež
v Mestni občini Ruj, ali od njih pooblaščene organizacije.
-	Zahtevek za dodelitev sredstev za sofinanciranje manjših agromelio-
racij ter ureditev vodotokov in poti po tem razpisu naslovijo vlagatelji
na Oddelek za gospodarstvo Mestne občine Ruj, Mestni trg 1, Ruj.
Namen sofinanciranja:
-	manjša zemeljska dela v smislu povečanja proizvodnih zmogljivosti
in zaokroževanja površin od 0,50 do 4,00 ha na lastnika, pri čemer je
potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja.
Predvideno je sofinanciranje ureditve 20 ha zemljišč.
Pogoji za pridobitev sredstev:
Vloga se daje preko kmetijsko svetovalne službe s prilogami:
-	investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije in
ekonomske upravičenosti investicije, ki ga potrdi kmetijska svetovalna
služba,
-	katastrska skica z vrisom območja,
-	zemljiškoknjižni izpisek,
-	krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo
gozdne površine v kmetijsko,
-	potrdilo o priglasitvi del ali ustrezno dokumentacijo.
Rok za vložitev zahtevkov je do porabe sredstev oziroma do 30.11.
1995.
Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali.
Župan Mestne občine Ruj
dr. Miroslav Luci, s.r.
PRODAJALNA TEHNOCENTER V MARKOVCIH /
NEOSTILL IZ MARIBORA POSLEJ V OBČINI PTUJ
četrtega septembra letos je fir-
ma Neostill, d.o.o., iz Maribora,
Partizanska 3-5 (telefon: 211-
659, 226-047, fax: 225-614),
Odprla v novi stavbi v Markovcih
35b (tel. in fax: 766-130) sodob-
no prodajalno Tehnocenter za
prodajo vozil Daevvoo, Piaggio in
traktorjev Univerzal.
Podjetje Neostill je bilo ustanovlje-
no leta 1990 in zaposluje osem del-
avcev, vodi pa ga direktor Drago
Jazbec. V prizadevanjih za razširi-
tev trga in iskanje novih kupcev so
se odločili za odprtje Tehnocentra
v Markovcih v neposredni bližini
marketa Špic. Podoben center
imajo tudi v Skokah, kjer so našli
skupni jezik s kmetijsko zadrugo.
V Markovcih pričakujejo kupce vo-
zil Daevvoo, kombi vozil Piaggio in
skuterjev iste znamke, traktorjev
Univerzal ter rezervnih delov za
traktorje, zlasti še Zetorjevih. Na
zalogi imajo tudi pnevmatike vseh
vrst za traktorje in tovorna vozila fir-
me Barum in Matador. Program
pnevmatike in rezervnih delov za
traktorje prodajajo v okviru vele-
prodajne mreže, kar njihovim kup-
cem omogoča nakup po ugod-
nejših cenah. Nakup vozila
V Markovcih bogatejši za so-
doben Tehnocenter za prodajo
vozil, rezervnih delov in kmetij-
ske mehanizacije. Foto: Kosi
na kredit in leasing po konku-
renčnih pogojih, za program re-
zervnih delov in pnevmatik pa
omogočajo nakup na obroke in
odloženo plačilo.
Ob sodobni prodajalni ponujajo
tudi kvalitetne servisne storitve.
Uredili so servis za traktorje, prev-
laduje pa servisiranje na terenu. Za
obisk mehanika na domu se stran-
ka dogovori na telefonski številki
766-130; to je hkrati številka
Tehnocentra.
Zavedajo se, da se vrača samo za-
dovoljen kupec, zato mu ob ugod-
nih cenah in kakovostnih storitvah
želijo ponuditi čim več. Načrtujejo
razširitev prodaje na rezervne dele
Iveco in ponudbo s potrošno-ser-
visnimi storitvami, kot so menjava
zavor, zavornih oblog, izpušnih
loncev, fluidov in filtrov za vsa vozi-
la.
Tehnocenter Markovci
vas pričakuje'
18 - oglasi in objave
28. september 1995- TEDNIK
TEDNIK ■ 28. september 1995
oglasi in ob.tave- 19
"21. septembra se je v podjetju Čevljarstvo Kidričevo, ki ga zasedajo člani NSS, zgodil incident: ko so pred-
stavniki komunističnega sindikata ZSSS ob asistenci šefa ptujske policije g. Skoka vdrli v podjetje in fizično
napadli članice NSS, ki so bile same z otroki v podjetju. Predsednika sindikata podjetja NSS pa so pretepali
na dvorišču podjetja," je med drugim zapisano v obvestilu ambasadam v Sloveniji, ki ga je podpisal član
predsedstva NSS Zdenko Kolar tri dni kasneje. Tisti dan, 22. septembra, pa so o incidentu in tudi o novih
ovadbah zoper direktorico Nado Jurančič in stečajnega upravitelja Ignaca Mariniča, ki so jih podali
okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju, obvestili na tiskovni konferenci tudi novinarje.
Stavkajoče bivše delavce Čevljarstva, člane NSS, ki že 23 dni
(minuli petek) zasedajo tovarno, so dan prej napadli člani
svobodnih sindikatov, kot so povedali na tiskovni konferenci,
in jih hoteli pregnati iz tovarne. Kljub temu daje prišla poli-
cija, so člani svobodnih sindikatov vdrli v tovarno in pričeli
suvati delavke. Policija se v spopad nI vmešala, so trdile de-
lavke, pač pa so vse le opazovali. (Policija je za Večer izjavila,
daje šlo le za besedni spopad.)
Prav tako kot ptujska policija
je člane NSS v Čevljarstvu mi-
nuli teden izredno razočaralo
ministrstvo za notranje zadeve,
od katerega so prejeli pismo, v
katerem med drugim piše, "da
po temeljnem pregledu poslovne
dokumentacije kriminahsti v
ravnanju odgovornih oseb niso
ugotovili elementov kaznivega
dejanja povzročitve stečaja in
tudi drugih kaznivih dejanj ne.
/.../ Zaradi aktualnih dogodkov
so kriminalisti ponovno pričeli z
zbiranjem obvestil, vendar ne v
zvezi s sumom povzročitve kaz-
nivega dejanja stečaja, ker je
okrožno sodišče v Ptuju že izda-
lo sklep o ustavitvi stečajnega
postopka, temveč v zvezi z na-
vedbami delavcev, ki so zavzeli
podjetje."
Na tiskovni konferenci je bivši
tehnični direktor, sedaj stavka-
joči Leopold Kameža podal
kriminahstičnim ugotovitvam
nasprotne sume: po njegovem
mnenju so stroški zadnjega leta
poslovanja podjetja, v katerem je
bilo samo 10 zaposlenih, bili
mnogo previsoki, saj si je direk-
torica po njegovih podatkih dala
izplačati več kot 509 tisoč tolar-
jev samo za kilometrino, več kot
144 tisoč tolarjev za dnevnice,
več kot 2 milijona je bilo
stroškov s pogodbenim delom,
1,7 milijona pa z računovodski-
mi storitvami. Računovodske
storitve naj bi za tako majhno
podjetje po znanih cenah veljale
le pol toliko, direktorica pa naj
bi samo junija letos prepotovala
več kot 6500 kilometrov, kar je
po njegovem mnenju nemogoče.
Predsednik NSS Rastko
Plohi na podlagi vsega tega
ocenjuje, da niso niti mariborski
kriminalisti niti ptujsko sodišče
delali korektno. Povedal je, da
ne zaupa več ne enim ne drugim,
prav tako tudi ne ptujski Agen-
ciji za plačilni promet. O
vprašanju motenja posesti so se
Neodvisni sindikati Slovenije
obrnili na ustavno sodišče, za re-
vizijo poslovanja podjetja pa so
zaprosili Agencijo za plačilni
promet v Ljubljani. "Sumimo,
da državni službi - policija in
sodišče - prikrivata gospodarski
kriminal. Javnosti želimo pove-
dati, da so eni in drugi še iz ko-
munističnih vrst ah vsaj pod
vplivom komunistov. Večina di-
rektorjev so bili komunisti, tudi
večina gospodarskega kriminala
je delo komunistov, kaznovan pa
ni bil še niti en povzročitelj go-
spodarskega kriminala," je dejal
Rastko Plohi, predsednik NSS.
Novinarje je seveda najbolj za-
nimalo, kaj bo s stavkajočimi in
zaprtim Čevljarstvom v pri-
hodnje.
"Vztrajali bomo še naprej.
Zahtevamo, da so kaznovani tis-
ti, ki so sedanjo situacijo, katere
posledica je tudi 30 nezaposle-
nih, zakrivili, tovarna pa naj bo
vrnjena delavcem. Bojim se, da
bo drugače: da bi zaščitili sebe,
bodo obtožili kriminala stavka-
joče. Že 6. oktobra imajo stavka-
joči na sodišču obravnavo zaradi
motenja posesti," je povedal
Rastko Plohi na tiskovni konfe-
renci.
•>MZ
Vprašanje ustanovitve območne gospodarske zbornice Ptuj
postaja vse bolj politično in presega voljo oziroma interes go-
spodarstva z območja Ptuja, Ormoža in širše. Vse bolj posta-
ja tudi jasno, da pri njeni ustanovitvi več ni računati na go-
spodarstvo Iz Ljutomera, nad katerim ima roko območna go-
spodarska zbornica Murska Sobota, ki sedaj tudi na osnovi
ptujske pobude ugotavlja, da to območje resnično potrebuje
enoto gospodarske zbornice, ki pa ne bo v okviru ptujske, am-
pak murskosoboške.
Proti samostojni območni go-
spodarski zbornici Ptuj je tudi
mariborska, ki sedaj zahteva od
ptujskega gospodarstva, naj
pove, kaj je bilo narobe v dose-
danjem delovanju zbornice, da
tisto, s čimer to ni bilo zado-
voljno, lahko odpravi v okviru
enote. To je dokaz več, da gre za
politični in ne samo gospodarski
problem.
Za enoto gospodarske zborni-
ce v Ptuju si je gospodarstvo
nekdanje ptujske občine priza-
devalo že pred več leti, dobilo pa
je odgovor, da je to nemogoče.
Sedaj, ko je gospodarski interes
več kot potrjen, za zbornico je 60
odstotkov ptujskega in
ormoškega gospodarstva, pa je
za Ptuj dovolj enota, ne pa tudi
območna zbornica. Sicer pa je
Ptuj edina mestna občina, ki je
brez zbornične gospodarske or-
ganizacije. Boj zanjo bo še trd ob
dejstvu, da so se na sredino sejo
skupščine Gospodrske zbornice
Slovenije naknadno lahko uvr-
stile nekatere vsebinske točke
dnevnega reda, ne pa tudi ptuj-
ska pobuda za ustanovitev
območne gospodarske zbornice.
S potekom priprav na njeno us-
tanovitev so se seznanili tudi
župani na širšem območju Ptuja,
ki so se v petek udeležili sestan-
ka ptujskega menedžerskega
kluba v Gradiščah. V razpravi je
bilo slišati več pobud, ki naj el-
aborat o ustanovitvi Območne
gospodarske zbornice Ptuj nare-
dijo le še bolj trdnega - carina je
že eden trdnih argumentov. V
velikih ptujskih podjetjih sicer
niso naklonjeni drobljenju zbor-
nične organizacije, podpirajo pa
vsako obliko, ki bo koristila Ptu-
ju. Tudi v srednjem šolstvu z na-
klonjenostjo spremljajo aktiv-
nosti za ustanovitev ptujske
zbornice že zaradi oblikovanja
višjih strokovnih šol.
Zupani so ob tej priložnosti
kratko predstavili delo in živl-
jenje v novih občinah, ki se
srečujejo z nemajhnimi proble-
mi.
V nedeljo, 17. septembra, so člani društva izgnancev iz Ptuja
z avtobusom pohiteli čez Dravinjsko in Obsoteljsko dolino
ter čez Kozjanske hribe do Brestanice, kjer so z drugimi slo-
venskimi izgnanci proslavili in počastili 50-letnico zmage
nad nacifašizmom in vrnitev izgnancev na svoje domove.
Ob programu na gradu, nek-
danjem prehodnem taborišču, se
je zagotovo v vsakem srcu nekaj
premaknilo, v očeh pa nastale
iskre sreče, da smo doma.
Večtisočglava množica je doka-
zovala, kako smo potrebni med-
sebojnega sožitja, spoštovanja in
trdnosti, da se nam ne bi še kdaj
zgodilo kaj takega.
Brestanico smo zapustili v
upanju, da bodo naši državni
vrhovi spoznali največjo rano, ki
jo je storil okupator slovenske-
mu ljudstvu s svojimi zločini.
Domov grede smo se za hipec
ustavili v Dolenjski vasi pri
Krškem ob lepo urejenem spo-
meniku izgnancem. Na plošči
smo prebrali vzdih izgnanke
Ančke Slamičeve:
Srce odpušča
spomini pa živijo.
•> J. Križančič
ORMOŽ • V soboto, 29.
septembra, ob 21. uri pri-
pravlja Kulturno alternativ-
ni center iz Ormoža v pros-
torih Unterhunda koncert.
Nastopile bodo skupine: De-
ftance iz Portlanda (ZDA),
Apatridi iz Slavonske
Požege in Odpisani iz Mur-
ske Sobote in Ljutomera.
PTUJ # Danes in jutri po-
teka v kinu 16. arhivsko zbo-
rovanje na temo Slovenski
arhivi in javnost.
PTUJ • V Miheličevi gale-
riji je razstava del, nastalih
na ptujski slikarski koloniji
Terme 95.
PTUJ • V ptujski Mestni
hiši razstavljajo člani likov-
ne sekcije DPD Svoboda
Ptuj.
PTUJSKA GORA # V ga-
leriji Paleta razstavljata aka-
demski kipar Marjan Drev
in slikarka Veronika RakuŠ.
PTUJ • V ponedeljek, 2.
oktobra, bosta v ptujskem
gledališču ob 19.30 nastopila
angleška pevca Shirlie Ro-
den in John Christian.
PTUJ • V soboto, 7. okto-
bra, se bo ob 14. uri na gradu
pričel jesenski grajski živžav
za otroke, v okviru katerega
bodo ob 15. uri grajske
pravljice Jasne Knez, ob 16.
uri pa viteški boji. Prireditev
organizirajo Društvo prija-
teljev mladine, Center inter-
esnih dejavnosti in Pokraj-
inski muzej.
Z AVTOM TRČIL
V DREVO
Po magistralni cesti od Macija
proti Podlehniku se je v nedeljo,
17. septembra, ob 21.10 peljal z
osebnim avtomobilom hrvaški
državljan, 30-letni Damir F. V ne-
preglednem ovinku je zapeljal s
cestišča in trčil v drevo. V nezgodi
se je hudo ranil in so ga prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
UMRL V TROJNEM
TRČENJU
v torek, 19. septembra, zvečer je
močno deževalo in to je bil vzrok
za prometno nesrečo, ki se je zgo-
dila okoli 20.45 pri hiši Vosek 8
(Šmarjeta ob Pesnici) in v kateri je
umrl 28-letni Bojan Bratina iz
Križevcev pri Ljutomeru, ki je vozil
golf od Lenarta proti Mariboru. Pro-
metni policisti in izvedenci so po-
trebovali več ur, preden so ugoto-
vili, kako je do nesreče prišlo. Po
njihovih ugotovitvah naj bi bil 22-
letni Tomaž K. iz Stične po magi-
stralni cesti od Lenarta proti Mari-
boru vozil tovornjak s priklopni-
kom. Pred Voskom je v blagem le-
vem ovinku zapeljal na sredino
cestišča v trenutku, ko mu je na na-
sprotni, prav tako po sredini ces-
tišča, pripeljal voznik osebnega av-
tomobila Mazda z avstrijsko regi-
stracijo 48-letni Marjan P. iz Perni-
ce. Vozili sta trčili in mazdo je odbi-
lo na nasprotni vozni pas v trenut-
ku, ko je po njem iz smeri Lenarta
pripeljal Bojan Bratina. Mazda je
golf odbila na pločnik, kjer je z
zadnjo stranjo trčil v betonsko
škarpo pri stanovanjski hiši, posle-
dice pa smo navedli že uvodoma.
Drugi udeleženci v trčenju niso bili
poškodovani.
KOLESARJA TRČILA NA
PLOČNIKU
Po pločniku ob magistralni cesti
na Zgornji Polskavi se je v sredo,
20. septembra, ob 16.20 peljal s
kolesom 21-letni Damir B. iz Mari-
bora. Nasproti mu je, prav tako po
pločniku, pripeljal kolesar, 17-letni
M. S. iz Slovenske Bistrice. Kole-
sarja sta trčila in padla, pri tem pa
se je Damir B. huje ranil.
ilMOToilEM^V
ZADNJI DEL
AVTOMOBILA
v petek, 22. septembra, ob 14.20
je pri hiši Ormoška cesta 3 v Ruju
Aljaž P. iz Ruja trčil z motornim ko-
lesom v zadnji del osebnega avto-
mobila, ki je stal v koloni. Aljaž P. je
padel in se hudo ranil.
FAVT^MOsTLoli
ZADELA PEŠKO
Nataša F. iz Slovenske Bistrice je
v soboto, 23. septembra, okoli
19.30 vozila osebni avto po magi-
stralni cesti proti Mariboru. Pri na-
selju Morje je trčila v kolo, ki ga je
ob robu ceste potiskala Matilda F.
iz Frama. Pri tem je peško odbilo v
obcestni jarek in se je pri padcu
hudo ranila.
ŠPORTNIK
v soboto, 23. septembra, nekaj
pred 14. uro je na nezavarovanem
železniškem prehodu v Bohovi pri
Mariboru motorni vlak trčil v osebni
avtomobil. V njem sta se peljala na-
miznoteniška igralca, 26-letni Bran-
ko Hon/at iz Maribora, ki je avto vo-
zil, in 17-letni Urh Strašek iz Ruja.
Bila sta namenjena na srečanje
prve namiznoteniške lige med Pre-
serjem in Partnerjem iz Radelj. Lo-
komotiva motornega potniškega
vlaka je silovito trčila v levo bočno
stran osebnega avtomobila in nje-
gove razbitine potiskala pred seboj
že 378 metrov. Mariborski gasilci
so morali ostanke avtomobila
izvleči s proge z jekleno vrvjo, po-
tam pa so oba ponesrečenca rešili
iz zmečkane jDločevine tako, da so
jo razrezali. Zal njunih življenj niso
mogli rešiti. Branko Horvat je umrl
na kraju nesreče, Urha Straška pa
so odpeljali v mariborsko bol-
nišnico, vendar so bile poškodbe
tako hude, da je poldrugo uro za
tem v bolnišnici umrl.
POŽAR V TALUMU
V noči s četrtka na petek, bilo je
okoli 23. ure, je izbruhnil požar na
tračnem stroju za zalivanje anod-
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Karmen Bračko,
Spuhlja 85, Ptuj - dcklicol
Milica Ciglarič, Bodkovti
32, Juršinci - Melanijo; Tat-
jana Janžekovič, Bukovci
105/a, Markovci - Luka; Sil-
va Ciglar, Mali Okič 30, Cir-
kulane - Monjo; Angela
Bac, Lešnica 64, Ormož -
dečka; Dragica Soršak,
Lovren.ška c. 1, Kidričevo -
Doris; Marjana Kostanje-
vec, Podvinci 87, Ptuj -
Žana; Teodora Ivanuša,
Ljutomerska 12, Ormož -
Tjašo; Gordana Perčič, i
Poštna ul. 4, Ormož - Ma-
tea; Veronika Pogačar,
Majšperk 17/a, Ptujska
Gora - deklico.
POROKE - FIUJ: Anton
Zaje in Marta Živič, Apače
38; Slavko Ivančič, Hra.sto-
vcc 73/a, in Simona Ožin-
ger, Kvedrova c. 15,
Ljubljana; Matjaž Rajtma-
jer. Ob gozdu 14, Radizel,
in Helena Vute, Vičava 20,
Ptuj; Janez Kokot in Tatja-
na Trunk, Tibolci 59/a;
Slavko Pihler, Poljska ulica
10, Maribor, in Nada Brez-
nik, Osojnikova c. 5, Ptuj.
UMRLI SO: Ro^Iija Ko-
kol, rojena Kline, Šturmovci
29, ii; 1923 - +19. septembra
1995; Kristina Hercog, roje-
na Kolednik, Veliki Vrh 15, "
Ai 1956 - t 19. septembra
1995; Marija Breznik, roje- ^
na Starinsky, Črešnjevci |
223, 1943 - 1 20. septem- :
bra 1995.	f
J
nih blokov v obratu sestavljalnice
DE anodnih mas podjetja Talum v
Kidričevem. Strokovnjaki so ugoto-
vili, da je požar povzročila napaka
na električni instalaciji. Škodo so
ocenili na okoli 8 milijonov tolarjev,
saj je zaradi požara začasno izpad-
la vsa proizvodnja anodnih blokov,
ki so izjemno pomembni za proiz-
vodnjo aluminija.
NOČNI VLOMILEC
PREVEČ ROPOTAL
Enega od lastnikov stano-
vanjskih hiš v Staršah je v noči na
soboto, 23. septembra, okoli enih
po polnoči prebudil ropot v stano-
vanju. Lastnik je previdno prišel iz
spalnice in nepovabljenega obi-
skovalca neustrašno in krepko pri-
jel, potem pa poklical na tezensko
policijsko postajo. Policisti so brž
prihiteli in vlomilca odpeljali. Ugo-
tovili so, da gre za Miroslava Ž. iz
Maribora, in zanj napisali kazensko
ovadbo.
mm mm mm mm mm wmmi
MOPEDIST PADEL
Po regionalni cesti skozi Bolečko
vas se je v petek, 22. septembra,
ob 9.30 peljal na kolesu z motor-
jem Anton M. iz Kidričevega. V
bližini trgovine v Bolečki vasi je iz-
gubil oblast nad mopedom, padel
in se hudo ranil.
V petek, 22. septembra, popold-
ne je 22-letni Ivan P. iz Lenarta v
Slovenskih goricah vozil osebni
avto po lokalni cesti. Zunaj naselja
Ložane je v nepreglednem ovinku
zapeljal na nasprotni vozni pas,
avto je začel drseti po bankini, se
prevrnil po travnatem nasipu in ob-
stal na njivi. Voznik se je v nezgodi
hudo ranil.
•»FF
LMt4M,l
771 -635
otroke
Rzn odrasle
Bv stiski
v PONEDEUEK IN ČETRTEK
•d 18." do 20." URE
TEDNIK - 28. SEPTEMBER 1995
PO GORIŠNISKl OBCTNl - 21
ZDRAVSTVENA IN SOCIALNOVARNOSTNA PROBLEMATIKA
Osnovna zdravstvena dejavnost v gorišniški občini se izvaja v
dveh zdravstvenih postajah, ki teritorialno pripadata nek-
danjima krajevnima skupnostinia Gorišnica in Cirkulane.
Obe sta v upravljanju Zdravstvenega doma Ptuj. Število pa-
cientov je veliko, taka pa je tudi zaskrbljenost občanov, ki se
srečujejo z nezadostnimi primarnimi zdravstvenimi storitva-
mi. Vse bolj pereč pa je tudi problem delovnih razmer pri
opravljanju zdravstvene dejavnosti.
NEOBETAVNO
TRENUTNO STANJE
Zdravstvena postaja Gorišnica
deluje že več kot 35 let. Najprej
je vse do upokojitve splošne
zdravstvene storitve nudila
zdravnica, ki je s svojo ekipo
opravljala tudi osnovne labora-
torijske preiskave in terensko
delo. Kasneje je prišlo do ne-
nehnega menjavanja zdravni-
kov. Zdaj dela "stalna" zdravni-
ca, vendar je zaradi njenega po-
gostega nadomeščanja v Ptuju in
okolici večkrat odsotna, kar
povzroča	nezadovoljstvo
občanov.
Zobozdravstvene storitve je v
začetku prav tako opravljala stal-
na zobozdravnica, kasneje pa več
zobozdravnikov tedensko. Zdaj
že leto dni nudi zobozdravstvene
storitve zobozdravnik s koncesi-
jo za odraslo in mladinsko zo-
bozdravstvo.
Delo poteka v okviru progra-
ma, dogovorjenega z Zvezo
zdravstvenih zavodov Slovenije.
Ob dejstvu, da šteje gorišniški
del občine dobrih 3800 prebival-
cev - potencialnih uporabnikov
zdravstvenih storitev, občinski
svet meni, da bi ta program zara-
di dolgih čakalnih dob odraslih
ter nujnih kurativnih storitev
pri otrocih morali razširiti.
Objekt, v katerem je
nameščena zdravstvena postaja,
je že dalj časa potreben tekočih
vzdrževalnih del, čeprav teče
delo v njem bolj ali manj nemo-
teno.
Položaj zdravstvene postaje v
Cirkulanah je veliko bolj pereč.
Ta prav tako deluje že več kot 30
let. Zdravnica splošne prakse
dela trikrat tedensko, kar je gle-
de na 2000 vpisanih pacientov
cirkulanskega dela občine ter po
mnenju občinskih svetnikov ve-
liko premalo.
Zobozdravstveno dejavnost je
sicer opravljala zobozdravniška
ekipa vse dni v tednu, vendar so
ambulanto zaradi neurejenih
prostorskih razmer pred nedav-
nim do nadaljnjega zaprli. Prav-
zaprav je celoten objekt v zelo
slabem stanju. Varnostno-higi-
enske razmere so kritične. Sto-
matološka oprema je stara in ne-
primerna, zato je bilo delo na
robu kvalitetnega in strokovne-
ga. Pogovori o obnovi še tečejo.
Cirkulančani pa so zaenkrat pri-
morani iskati zobozdravstvene
storitve v ambulanti na Potrčevi
v Ptuju.
Občani tega haloškega po-
dročja, ki so že tako ali tako za
marsikaj prikrajšani, si želijo
človeka vredne zdravstvene
prostore, opremo in s tem pri-
merno zdravstveno varstvo.
KAKO NAPREJ?
Gorišničani menijo, da bi z
ohranitvijo stalnega zdravstve-
nega varstva v obeh postajah to
bilo enako dostopno vsem
občanom. Poleg tega si prizade-
vajo za razvoj modela družinske-
ga zdravnika. S primarnim
zdravstvenim varstvom in
povečano nego na domu bi pris-
pevali tudi k temu, da bi lahko
ostareli občani ostajali čim dlje v
domačem kraju.
Kako bo z obnovo objektov ter
zdravstvene opreme, še ne vedo.
Občinski svet meni, da to ni
samo njegova domena, pač pa je
za nastali položaj odgovoren
predvsem Zdravstveni dom
Ptuj, ki upravlja z omenjenima
postajama. Finančnih sredstev
za revitalizacjo objektov občina
nima, pričakujejo pa pomoč mi-
nistrstva za zdravstvo, na katere-
ga so že naslovili opozorilni do-
pis.
Tekst in foto: DS
Nedavno zaprta prazna ordinacija zobozdravstvene ambulante v Cirkulanah
PREDSEDNIK STANISLAV VOJSK O DELU OBČINSKEGA SVETA
Gorišniški občinski svet sestavlja 16 svetnikov, od katerih jih
10 prihaja iz bivše KS Gorišnica, 6 pa iz bivše KS Cirkulane.
Glede na strankarsko pripadnost je šest članov Slovenske
ljudske stranke, pet Slovenskih krščanskih demokratov, trije
Liberalno-demokratske stranke in dva Socialdemokratske
stranke. Glede na krajevno in strankarsko raznoliko sestavo
sveta ter s tem raznolikost interesov bi lahko sklepali, da pri-
haja pri sprejemanju odločitev do številnih trenj in nasprotij
med svetniki, toda po pripovedovanju predsednika občinske-
ga sveta Stanislava Vojska še zdaleč ni tako.
"Člani sveta smo zelo odgovor-
no sprejeli svoje vloge. Glede na
to, da smo z novimi občinami
šele na začetku in je pred njiho-
vim dejanskim zaživetjem po-
trebno postoriti marsikaj, ima
občinski svet ogromno dela.
Smo iz različnih delov občine in
tudi strankarsko smo različno
opredeljeni, vendar ob vsem
skupaj to ne pomeni kaj veliko.
Dela se lotevamo preudarno, v
interesu vseh občanov. Na ta
račun presedimo na sejah pet do
šest ur in več. Seje so dolge in te-
meljite. Dela je ogromno, zato
nam drugega ne preostane. Smo
pod pritiskom, obenem pa ima-
mo občutek, da problemi v
občini nastajajo šele sedaj. Prej
kot da jih ni bilo," razlaga Vojsk.
"Povprečna starost svetnikov
je 38 let. Precej nas je z višjo ali
visoko izobrazbo. Naše delo po-
teka v šestih odborih, med kate-
rimi je posebnost odbor vaških
skupnosti, ki ga sestavljajo pred-
sedniki 23 vaških odborov. For-
mirali smo ga zato, ker v občini
ni krajevnih skupnosti.
Razen tega smo k delu v odbo-
rih pridobili še kakih sto
občanov in občank, in to
predvsem na področjih, kjer po-
trebujemo nekaj več strokovnos-
ti. Sicer pa imamo v občinskih
pisarnah v Gorišnici in Cirkula-
nah skupaj tri zaposlene. Ker je
dela veliko, se že zdaj kaže potre-
ba po še večjem številu zaposle-
nih.
Od države smo dobili sredstva
za ureditev občinskih prostorov.
Te nam je uspelo prebeliti in
ustrezno opremiti, nekaj sred-
stev pa nam je celo ostalo.
Tudi s ptujsko občino še zme-
raj sodelujemo na vseh po-
dročjih, le na področju družbe-
nih dejavnosti ne. Kljub temu
smo zmeraj pripravljeni sodelo-
vati na podlagi predhodnih do-
govorov. Kar nas moti, je
pavšalno financiranje, torej raz-
delitev sredstev stare ptujske
občine novonastalim."
Občina Gorišnica leži v sub-
panonskem območju Sloveni-
je, ki zajema njen seve-
rovzhodni del ob reki Dravi.
Razteza se med ravninskim
poljskim in haloškim gričev-
natim svetom, ki ga ločuje in
hkrati povezuje reka Drava,
nekdaj zaradi splav ar jev in
brodarjev pci <pmbna promet-
na pot. Področje občine je pre-
predeno s šievilr-mi cestami,
železniško progo z dvema pos-
tajama (Moškanjci, Zamušani)
ter športnim letališčem v
Moškanjcih, kar omogoča do-
ber dostop.
Po zgodovinskih virih sodeč
so na tem območju živeli že
Kelti in Iliri, za njimi pa
Rimljani in drugi. Na to opo-
zarjajo nekatere arheološke
najdbe, dediščina šeg in navad
ter kulturnozgodovinski spo-
meniki, ki jih je na področju
občine Gorišnica zavidanja ve-
liko.
V ravninskem delu je najpo-
membnejša gospodarska pano-
ga poljedeljstvo, v hribovitem
pa sadjarstvo, vinogradništvo
in kletarstvo, ki izhaja iz boga-
te, večstoletne tradicije.
Na površini 62 kvadratnih
kilometrov živi 6100 prebival-
cev.
Območje občine zajema 24
naselij: Brezovec, Cirkulane,
Cunkovci, Dolane, Formin,
Gajevci, Gorišnica, Gra-
dišča, Gruškovec, Mala vas.
Mali Okič, Medribnik, Meje,
Moškanjci, Muretinci, Para-
diž, Placerovci, Pohorje, Pris-
tava, Slatina, Tibolci, Veliki
Vrh, Zagojiči in Zamušani.
Mejne občine so: Dornava,
Ormož, Ptuj, Videm, Zavrč.
V haloškem delu občine po-
teka državna meja z Republi-
ko Hrvaško.
Zupan občine Gorišnica je
Slavko Visenjak.
LETOS NAJVEČ ZA
DRUŽBENO
DEJAVNOST
v letošnjem občinskem pro-
računu, težkem 211 milijonov
tolarjev, so občinski svetniki kar
44 odstotkov sredstev namenili
družbenim dejavnostim. "To
smo naredili namenoma," po-
jasnjuje Vojsk. "Razpolagamo z
dvema šolama in dvema vrtce-
ma. Skupaj jih obiskuje kakih
550 otrok. Predvsem šoli sta po-
trebni dograditve, ker ne ustre-
zata normativom, ki bi zagotav-
ljali enoizmenski pouk. Načrtu-
jemo tudi izgradnjo večnamen-
ske telovadnice v Gorišnici. De-
narja je zaenkrat premalo, zato
upamo, da bo referendum o sa-
moprispevku uspel. Ta bo pred-
vidoma jeseni, priprave nanj pa
že tečejo. Občina je poskrbela še
za financiranje prevozov otrok v
šolo. Ko bo urejena okolica šol,
predvsem gorišniške, bomo v
sklopu te uredili tudi avtobusno
postajališče.
Drugo prioriteto v proračunu
smo dali prostorskemu planiran-
ju in razvoju. Temu smo name-
nili 29 odstotkov sredstev. Gre
predvsem za infrastrukturne
projekte, kot so izgradnja vodo-
vodnega omrežja v haloškem
delu občine, telefonskih prikl-
jučkov, ureditev odvoza in odla-
gališč komunalnih odpadkov,
javne razsvetljave ter vzdrževan-
je cest. Slednje smo že delno gra-
mozirali in utrdili, v hribovitem
delu pa uredili tudi odtoke me-
teornih vod. Asfaltiranje bo sle-
dilo nekoliko kasneje.
Razen novih naložb imamo še
nekaj starih, kot je nadgradnja
mrliške vežice v Cirkulanah in
asfaltiranje pločnika ob magi-
stralni cesti Moškanjci
Gorišnica."
V LETU 1996
PRIORITETA
IZGRADNJI
VODOVODA IN
KREDITIRANJU
GOSPODARSKIH
PANOG
Oskrba s pitno vodo je eden
problemov, kateremu bodo v
gorišniški občini namenili več
pozornosti v naslednjem letu.
Glede tega je predsednik sveta
Stanislav Vojsk povedal:
"Občinski proračun v letu
1996 bo obremenjen predvsem z
naložbami v izgradnjo vodovod-
nega omrežja ter oskrbo s pitno
vodo. Zal letos še ni bilo izdela-
nih projektov, vendar preko jav-
nih razpisov že iščemo inter-
esente. Zaenkrat del občine še
oskrbujemo z vodo s Hrvaške,
kar pa se ne izplača, saj je do tri-
krat dražja.
V prihodnje moramo urediti
tudi razmere ob državni meji. Za
izgradnjo in ureditev potrebnih
cest v projektu 'Zelena meja'
računamo na sredstva države.
Gospodarskim panogam smo v
letošnjem proračunu namenili le
slabih 5 odstotkov, zato bo zanje
več sredstev drugo leto. V občini
so drobno gospodarstvo, kme-
tijstvo in turizem najperspektiv-
nejše gospodarske panoge. Nji-
hov razvoj bomo podprli s kredi-
ti Nove Ljubljanske banke v
višini 9,4 milijone tolarjev.
Prednost bomo dali tistim dejav-
nostim, ki odpirajo nova delov-
na mesta, ter neoporečni proiz-
vodnji hrane.
Obenem se v občinskem svetu
že lotevamo dolgoročnih planov
za prihajajoče štiriletno obdob-
je."
Tekst in foto: D S
Stanislav Vojsk, predsednik občinskega sveta občine
22 - po gorisniski občini
28. september 1995 - TEDNIH
O ZUPANIH TOKRAT MALO DRUGAČE
Vsaka občina Ima svojega župana. In vsak župan ima svojo pisarno, občinski avto,
če se le da, pa ženo in otroke, seveda.
Tudi v občini Gorišnica imajo župana, Slavka Visenjaka, ki
ima vse našteto, le na občinski avto še čaka. Nedavno smo ga
obiskali doma, v Moškanjcih, da bi nam - takole iz prve roke -
povedal, kakšni so njegovi dnevi zdaj, ko županuje občanom
in občankam novonastale občine Gorišnica.
Za pogovor sva bila dogovor-
jena ob šesti popoldan. Malo
pred dogovorjeno uro sem zapel-
jal na dvorišče domačije v
Moškanjcih 75.
Na pragu se je pojavila babica
Marjeta: "A, vi ste tisti. Ja, ni ga
še doma. Na njivo je šel škropit.
Vsak čas bo tu. Stopite noter."
In sem šel.
Kakšno minuto pozneje je pri-
peljal traktor in na njem župan
Slavko Visenjak. Pa ne v obleki,
z zlikano srajco in kravato. Pač
pa v kavbojkah, delavskem
plašču in s klobukom na glavi.
Glede na to, da se ponavadi
srečujeva le na sestankih občin-
skega sveta in raznih svečanos-
tih, je bilo tudi zame prese-
nečenje popolno. Nisem si mo-
gel kaj, da ne bi vzel fotoaparata.
"Samo malo se umijem," je de-
jal v naglici in v kratkem sva že
sedela v domači kuhinji. Pri-
družili so se žena Marija ter
otroci, osemletna Maja, deset-
letni Gregor ter najstarejša, tri-
najstletna Mojca. Prisedla je
tudi babica Marjeta in pogovor
je stekel.
TEDNIK: Vaše župansko
mesto je neprofesionalno. Si-
cer ste zaposleni kot direktor
Perutninarske zadruge v Ptuju.
Kako usklajujete svoje župano-
vanje in službo?
Slavko V: "Težko je. Pravza-
prav zmeraj težje. Obremenitve
na občini so iz dneva v dan večje.
Srečo imam, da mi je upravni
odbor zadruge dal soglasje k
opravljanju županske funkcije.
Sem in tja je potrebno kam iti in
potem me v službi ni. Dogovor-
jeni smo za določene ure, vendar
mi kljub temu zmanjkuje časa.
Službe pa ne nameravam pusti-
ti."
TEDNIK: Koliko časa pa v
tednu zaradi županovanja
preživite na poti?
Slavko V: "Mislim, da kakih
800 kilometrov že. Največ poti je
kar v očini sami, pa tudi v
Ljubljano moram občasno."
TEDNIK: In kaj pravi gospa
Visenjak na to, da ste zelo po-
gosto zdoma?
Marija V: "Najprej služba, po-
tem pa ga je zasvojila še občina.
Doma je res bolj malo. To pove
že število kilometrov.
TEDNIK: Ali dobite svojo od-
stotnost kdaj pod nos s strani
žene?
Slavko V: "Takrat, ko pridem
po polnoči domov s seje. In to je
zelo pogosto."
Marija V: "Jaz ga namreč
budna čakam."
Babica Marjeta: "Takrat je
večkrat bit kot pa sit." (smeh)
TEDNIK: Ampak sicer pa ga
pri njegovem delu podpirate?
Marija V: "To že. Kaj drugega
mi tudi ne preostane."
Babica Marjeta je po dolgem
prepričevanju le raztegnila
meh.
TEDNIK: In čakate moža, ko
se po dolgem dnevu vrne do-
mov?
Marija V.: "Predvsem ga čaka
številna družina."
Slavko V.: "Pa zlikana srajca
za vsak dan."
TEDNIK: Ste z začetkom
županovanja morali razširiti
tudi svojo garderobo?
Slavko V: "Niti ne."
Marija V.: "Že prej je kot di-
rektor Perutninarske zadruge
moral biti urejen. V kakšnih
kavbojkah in puloverju že ne gre
vsak dan."
TEDNIK: S čem pa ste zapos-
leni doma?
Slavko V.: "Včasih sem doma
delal veliko več. Trenutno smo
zaposleni z dogradnjo hiše. Ima-
mo pač tri otroke in nam že
počasi zmanjkuje prostora. Zato
dograjujemo sobe."
TEDNIK: Imate pa tudi nekaj
obdelovalnih površin.
Slavko V: "Ja, še do letos sem
obdeloval deset hektarjev njiv.
Letos bo to potrebno nekoliko
zmanjšati, ker enostavno ne
zmorem več. Sicer pa na njivah
kolobarimo s pšenico, koruzo in
sladkorno peso."
TEDNIK: Vam pri delu kdo
pomaga?
Slavko V.: "Delamo vsi, cela
družina. Po svojih zmožnostih,
seveda."
TEDNIK: Imate ob vsem
delu tudi kaj časa za družinske
izlete ali dopust?
Slavko V.: "Letos nismo bili
nikjer na dopustu. Nekaj že zara-
di gradnje, nekaj pa zaradi mojih
občinskih dolžnosti. Poleg tega
imamo tudi nekaj vinograda v
Velikem Vrhu v Halozah, tako
da dela ne zmanjka. Tam imamo
vsi svojo motiko."
TEDNIK: In če bi lahko šli na
dopust zdaj, kam bi nairaie šli?
Mojca V: "Na morje."
Gregor V: "Na Roglo."
Slavko V.: "Jaz pa najraje v
Haloze, da si odpočijem."
TEDNIK: Imate kakšne po-
sebne hobije?
Slavko V: "Dolgo časa sem ak-
tivno pel v gorišniškem
mešanem pevskem zboru. Zdaj
ne gre več. Pred kratkim so me
povabili na svoj končen, kjer
sem tudi zapel eno, dve pesmi."
TEDNIK: Ali to pomeni, da
tudi doma, v krogu družine, ve-
liko pojete?
Slavko V.: "Vsi pojemo."
Marija V: "Dedek in babica
pojeta v upokojenskem zboru,
Mojca in Gregor v šoli, Maja pa
bo začela letos."
Slavko V.: "Mojca ima dober
posluh. Zaigra že kakšno na
električne orgle."
Marija V: "Ko pride žlahta
skupaj, pa je sploh veselo. Veliko
pojemo. Pa še babica igra na har-
moniko."
Babica Marjeta: "Samo na
mojo glasbo noče nihče več ple-
sati. Nekoč je bilo drugače, da-
nes pa so mladi preveč zahtevni.
Pred 45 leti sem harmoniko pro-
dala, da si je lahko dedek Franc
kupil kolo za v službo. Od takrat
nisem ravno kdove koliko igra-
la."
TEDNIK: Se ukvarjate tudi s
športom?
Slavko V: "Včasih sem igral
rokomet. Zdaj sem se športu ne-
kako odrekel, zaradi drugih ob-
veznosti, čeprav to tudi ni pre-
več dobro. Sem pa za šport. Tudi
naša občina je močna, kar zadeva
šport. Zelo uspešni so judo klub,
nogometaši, rokometna ekipa
Moškanjci. Tudi občina jih bo
morala bolj podpreti. Svoj čas
sem imel težek motor in bil
privržen motorist. Ko se pokaže
prva priložnost, se bom, upam
vsaj, vrnil k motorjem."
TEDNIK: Ali to pomeni, da
ste svojo ženo "ujeli" na motor?
Slavko V: (smeh) "Tudi na
neki način."
TEDNIK: In kaj je tisto, go-
spa Marija, kar vaš mož najraje
je? Kaj mu najraje skuhate?
Slavko V.: "Špagetov gotovo
ne." (smeh)
Marija V: "Ko je zelo lačen, že
mora biti zraven krompir. Teste-
nin ne mara."
TEDNIK: Kai pa otroci? Vas
pogrešajo?
Slavko V: "O, to pa. Večkra;
odidem zgodaj zjutraj in s(
vrnem, ko že spijo. Zgodi se, di I
se tudi po dva, tri dni ne vidi i
mo."
Marija V.: "Kar vsi po vrst,
sprašujejo, kdaj je prišel prejšnj'
večer, kdaj pride danes in ali gj
bodo kaj videli."
TEDNIK: Maja, kako pa s(
tebi zdi, ker je očka župan?
Maja V: "V redu."
Marija V.: "Vsi skupaj sme
precej ponosni nanj."
TEDNIK: Kako pa je bik
pred volitvami?
Slavko V: "Tisti odločilni do
godek se je zgodil prav v ten
prostoru. Prihajali so, različn
ljudje in me nagovarjali tak(
dolgo, dokler nisem podpisa
kandidature."
Marija V.: "Kar močno so pri
tiskali nanj, tako da ni več vedel
kaj narediti. Posebej je spraševa
vsakega od domačih. Maja mu je
rekla, naj raje ostane doma. Sta-
rejša hči, Mojca, razmišlja žc
malo bolj zrelo in mu je kar t.
memu prepustila odločitev. Gre-
gor pa mu je svetoval, naj ostane
v svoji stalni službi, na občinoi
pa naj ne hodi."
Slavko V: "Moram povedati,
da ne želim, da bi trpelo delo v
službi, a je zelo težko usklajevati
vse skupaj. Oboje je zelo odgo-
vorno. Zaenkrat mi kar dobro
uspeva."
TEDNIK: Kaj pa po izteku
štiriletnega mandata?
Slavko V: "Prehitro je še reči.
Bomo videli, kako bo."
Marija V.: "Na dolg dopusti
bomo šli."
In potem je na mizo "padel"
domač narezek, kruh in vino,
babico Marjeto pa smo pre-
pričali, da je za konec zaigrala še
eno domačo.
Tekst in foto: DS
Visenjakovi: oče Slavko, mama Marija, sin Gregor ter hčerki Maja in Mojca
Po prihodu z njive je Slavko še enkrat preveril škropilnico.
GORIŠNIŠKE POSEBNOSTI
"Litoželezni križi, ki so se
zavrženi lomili na smetiščih
in ob živih mejah na pokopa-
liščih, so vzbujali v mojih
čustvih vedno večje
ogorčenje, hkrati pa so mi da-
jali vedno več moči, da bi jih
pobral. Pa sem pobral prvega.
Neverjetne oblike in zadost-
na trdnost materiala so me
navdušili, da sem pobral še
drugega in tako naprej ...
Spoznal sem, da je to obliko-
val duh naših prednikov.
Odločil sem se za nove vred-
note. Ne le ohraniti dela do-
brih oblikovalcev in umetni-
kov, ampak njihovim
zavrženim delom dati tudi
nov dih: dih, ki bo ohranjal
domiselna, nekoč zelo cenje-
na dela in še novo vizijo sim-
bioze med človekom in nara-
vo, med materialom in čust-
vi, skratka novo umetnino, ki
opozarja na ohranjanje in na
rast iz korenin nepresekane
preteklosti."
Tako je ob lanskem odkritju
skulpture iz litoželeznih
križev, postavljene pred vho-
dom na gorišniško pokopa-
lišče, zapisal njen avtor Franc
Tobias. Z njo je na svojstven
način zaznamoval Gorišnico,
takrat še kot eno krajevnih
skupnosti ptujske, danes pa os-
rednjega središča samostojne
gorišniške občine.
Umetnina je hkrati skupin-
ski pepelni grob in lahko
sprejme več kot 5000 kaset s
pepelom. Namenjena je
predvsem tistim, ki želijo biti
anonimno pokopani, ki nima-
jo svojcev, ki ne želijo, da je
njihov grob po nekaj letih
uničen ali prodan komu dru-
gemu, ki bi izbrisal njihovo
ime. Ali pa preprosto tistim, ki
želijo biti pokopani drugače.
kot veleva tradicija.
S pomočjo večjega števila
ljudi je Tobias za skulpturo
zbral in obnovil kar 282
litoželeznih križev, vgradil 36
kubičnih metrov betona in ne-
kaj armaturnih mrež. Prepelja-
nih in premetanih je bilo več
kot 250 kubičnih metrov
zemlje, porabljenih 140 kilo-
gramov temeljne ter 80 kilo-
gramov pokrivne barve in
vloženih čez 3000 delovnih ur
od navadnih do strokovnih
del.
Tekst in foto: D S
Skuiptura iz litoželeznih križev avtorja Franca Tobiasa
fEDNIK - 28. SEPTEMBER 1995
po gorišniški občini - 23
GRAD BORL
Med posvetno arhitekturo zavzema posebno mesto grad
lori, ki obvladuje prostor z mogočne pozicije na pečini tik ob
eki Dravi, čigar nastanek sega vil. ali 12. stoletje, prvič pa
e omenja leta 1255. Prvotno je bil utrdba z znamenitim 13
letrov debelim obrambnim stolpom, kije varoval prehod čez
eko, kasneje pa je bil skozi stoletja prezidan in dozidan,
ako so poslopja okoli notranjega dvorišča nastala v 15. sto-
;tju, okoli zunanjega pa v 17. stoletju. Grad je imel tudi graj-
ko cerkvico, posvečeno sv. Trojici. Med lastniki gradu so bili
Jospodje Ptujski, groQe Szekelyi, Sauerji, VVurmbrandi,
Veissi. Podoba današnjega gradu kliče po strokovni obnovi
1 čaka na smiselno vsebino," je zapisano v predstavitvenem
rospektu občine Gorišnica.
Letošnje poletje sta bila borls-
i grad in dogajanje na njem ena
srednjih tem v gorišniški
bčini. Predvsem zaradi medna-
rodnega medkulturnega tabora
Idriart, katerega duhovni vodja
je priznani slovenski violinist
Miha Pogačnik. Pogačnikova
razlaga temelji na tesni poveza-
nosti borlskega gradu z legendo
enega od vitezov kralja Arthurja,
Parsifalom. Zato je po Pogačni-
kovi razlagi ena osrednjih točk
na evropskih tleh,
Idriart je na Bori privabil
umetnike, stare in mlade, z vseh
kontinentov. Po dveh mesecih
njihovega bivanja na gradu in v
njegovi bližini so za njimi ostale
vidne sledi. Na gradu se je nam-
reč nekaj dogajalo. Razen kul-
turnih prireditev se je bilo moč
udeležiti najrazličnejših prak-
tičnih delavnic, predavanj, po-
govorov, družabnih srečanj,
skratka grad je zaživel. Razen
tega so se po svojih zmožnostih
lotili tudi obnove gradu. Idriart
kot tak pomeni nekakšen pravl-
jični poljub, ki je v življenje obu-
dil zaspanega Trnuljčka.
Z razdelitvijo stare ptujske
občine je grad Bori prešel v
upravo novonastale občine
Gorišnica. Občani in občanke so
imeli možnost začutiti utrip
Idriarta in tudi sami prispevati
svoj delež. Res, da je še precej ta-
kih, ki so ob vsem zelo skeptični
in zadržani. Nekateri imajo po-
misleke, na katere so jih najbrž
navedli dogodki letošnjega po-
letja. V času Idriarta so lahko
prišli v stik z ljudmi drugih kul-
tur, obnašanja, navad in
običajev. Kljub temu pa so se
gorišniški svetniki odločili na-
daljevati začeto sodelovanje, ki
dolgoročno pomeni eno boljših
promocij občine. Upajo, da bo v
prihodnje obrodilo konkretnejše
in vidnejše rezultate pri obnovi
gradu.
Obenem pa imajo v občini z
gradom Bori svoje načrte.
Odločili so se ga uporabiti izkl-
jučno v kulturne namene. Po be-
sedah gorišniškega župana Slav-
ko Visenjak so v letošnjem pro-
računu zanj namenili štiri mili-
jone tolarjev. Del denarja so že
vložili v času Idriarta, del ga še
čaka in bo namensko porabljen
pri obnovi. Tej se je s šestimi mi-
lijoni tolarjev letos pridružila
tudi država. Nanjo v prihodnje
še posebej računajo. Enako velja
za novonastalo fondacijo Idriart,
ki je v osnovi namenjena zbiran-
ju sredstva za obnovo gradu.
Prizadevanja	občanov
Gorišnice tečejo v smeri uredit-
ve poročne dvorane na gradu,
obnove bazena, za kar že iščejo
interesente, ter odprtja gostin-
skega lokala. Večja dela, kot na
primer obnova fasade, pa bodo
morala še nekaj časa počakati,
saj gre za izredno velike investi-
cije.
Tekst in foto: DS
Boriski grad visoko nad reko Dravo
KULTURA / BOŠTJAN POLAJŽAR, VODJA TAMBURAŠKIH
SKUPIN V CIRKULANAH IN GORIŠNICI
V gorišniški občini delujeta dve prosvetni društvi: Prosvetno društvo "Franček Kozel" v
Cirkulanah ter Prosvetno društvo "Ruda Sever" v Gorišnici. Obe se ponašata z dolgolet-
no tradicijo, uspehi posameznih sekcij ter članstvom, ki zbližuje stare in mlade.
Tamburaška skupina PD "Ruda Sever" iz Gorišnice na lanskoletni prireditvi "Glasba nas
druži" v Cirkulanah.
Zgodovino obeh društev že
od vsega začetka krojijo tam-
buraške skupine. Tako v Cir-
kulanah kot v Gorišnici imajo
svojo. Obe vodi Boštjan Po-
lajžar, ki mu očitno ne
zmanjka poguma in volje pri
odkrivanju novega in ohran-
janju tistega, kar so tamburaši
dosegli v letih igranja.
"Tamburaški zbor oziroma
skupina v Cirkulanah je
pričela delati konec prejšnjega
stoletja. Leta 1999 bo prazno-
val stoletnico," pripoveduje
Boštjan. "V zgodovini zbora je
večkrat prihajalo do prelomov,
zlasti med obema vojnama, na-
zadnje pa v osemdesetih. Leta
1993 je skupina ponovno
zaživela, a je kmalu spet prišlo
do krajše prekinitve. Zdaj va-
dimo od lanske jeseni, skupina
pa šteje šest do osem članov.
Vsi so mlajši, in tudi kar zade-
va igranje tamburic, so začet-
niki. Se šele učijo in še niso
nastopili. Vadimo v cirkulan-
skem prosvetnem domu, naša
želja pa je graditi repertoar
skupine na ljudski glasbi, z
možni priredbami sodob-
nejših skladb."
Bogato zgodovino pa ima
tudi tamburaška sekcija v
Gorišnici, katere delo je bilo
prav tako večkrat prekinjeno
zaradi vojn ali pa generacij-
skih sprememb. Tamburaši
vadijo v gasilskem domu v Za-
gojičih, od koder je tudi največ
članov skupine. Skupaj jih je
enajst. Razpon v letih je velik,
saj jih ima najmlajši 18, najsta-
rejši pa krepko čez 70 let.
Boštjan Polajžar
"Skupino sem prevzel leta
1992, igramo in ohranjamo pa
predvsem ljudsko glasbo, ki jo
skupina pozna že od prej in jo
dopolnjujemo s priredbami
tradicionalnih skladb tujega
porekla. Letos smo nastopili v
Artičah na srečanju tambu-
raških skupin Slovenije," raz-
laga Boštjan. "Med obema sku-
pinama obstaja podobnost in
razlika. Podobnost je v tem, da
gre za manjši skupini, ne zbora
oziroma orkestra. Razlika pa je
v tem, da so Gorišničani sta-
rejši in da nihče ne pozna not,
torej igrajo po posluhu. Poleg
tega igramo v Cirkulanah v
kvartnem sistemu uglasitve, ki
tehnično omogoča več, v
Gorišnici pa na instrumente
tipa "farkaš" z dvema enako
uglašenima strunama, pri
čemer so možnosti instrumen-
ta veliko skromnejše. Kar za-
deva kvaliteto igranja, so moja
pričakovanja v gorišniški sku-
pini večja, čeprav rezultati pri-
dejo počasneje. Člani so sicer
starejši, vendar bolj izkušeni.
V	cirkulanski skupini je na-
predek hitrejši, ker je skupina
precej mlajša. In tudi to je do-
bra spodbuda za delo v naprej.
V	prihodnje si želimo večjega
povezovanja in sodelovanja z
vsemi sekcijami prosvetnega
in tudi s turističnim
društvom. Lokalno in širše.
Menimo namreč, da so tambu-
raške skupine del tradicije in s
tem turistične ponudbe kraja,
v katerem delujejo."
Tekst in foto: DS
TURISTIČNO DRUŠTVO CIRKULANE
Ko govorimo o turizmu v novonastali občini Gorišnica, naiprej nanese beseda
na grad Bori in Haloze. Ravninski del občine na levem bregu stare dravske
rečne struge je turistično resda manj zanimiv, medtem ko je na desnem še veli-
ko rezerv.
Sploh Cirkulančani se tega zevedajo. Zato so pred dvema le-
toma, še v času stare občinske ureditve, pognali v tek turis-
tično društvo. Zaenkrat je to edino turistično društvo v novi
občini.
"Kakih 30 nas je," pripoveduje
predsednik društva Zvonko
Bratušek. "Zaenkrat smo bolj
entuziasti kot ne. Največ je obrt-
nikov, gostincev in trgovcev,
čeprav je njihov odziv še zmeraj
premajhen. Očitno se še premalo
zavedajo, da turistično društvo
lahko deluje kot njihova po-
daljšana roka."
Kljub samo dvema letoma ob-
stoja se Turistično društvo Cir-
kulane že lahko pohvali z
doseženim. Njihove aktivnosti
so osredotočene predvsem v pri-
pravo in izvedbo prireditev
splošnega pomena.
Cerkev sv. Ane
Tako so v prvem letu delovan-
ja največ pozornosti namenili
ureditvi kraja, pripravili so mali
pustni karneval in romanje ob
prazniku sv. Ane ter obnovili
propadle označbe križevega
pota. Mimo cerkve vodi tudi ev-
ropska planinska pešpot. Jeseni
so organizirali še srečanje ob
krstu mošta, ki naj bi v pri-
hodnje, v nekoliko razširjeni
obliki pod naslovom "Od
grozdja do vina", postalo os-
rednja turistična prireditev cir-
kulanskega območja.
Tudi letošnje prireditve so bile
podobne lanskim. Z njimi želijo
člani TD Cirkulane že na
začetku svojega delovanja priva-
biti v kraj čim več ljudi. Na ta
način si hkrati odpirajo vrata k
sodelovanju s podobnimi pros-
tovoljnimi organizacijami, ka-
kor tudi podjetji s področja tu-
rizma.
Zvonko Bratušek
"V okviru aktivnosti društva
nimamo namena profesionalizi-
rati domače turistične ponudbe,"
razlaga Zvonko Bratušek, "lahko
pa profesionalcem na tem po-
dročju pomagamo in s tem po-
spešujemo turistično panogo
tako v okviru občine kot širše.
Idej je veliko, čeprav je na tem
področju, sploh kar se zakonoda-
je tiče, še veliko nedorečenega.
To nas zaenkrat najbolj omejuje.
V Halozah vidimo ogromen po-
tencial, predvsem v ponudbi tis-
tega izvirnega, kmečkega, bodisi
da so to vina, domače kulina-
rične specialitete ali kmečka
opravila, navade in običaji. Tudi
občina podpira turistično dejav-
nost in jo namerava v prihodnje
kreditirati. Sredstva pa naj bi
usmerili predvsem v zagotovitev
nočitvenih kapacitet, česar nam
zaenkrat manjka."
Tekst in foto: DS
24 . od tod in tam
28. september 1995- TEDNIK
ZAGOJICI / MED STARINAMI AVGUSTA VOJSKA
Č e vas pot zanese na dvorišče Avgusta Vojska v Zagojičih, boste mogoče rekli, da je vsa zgodba iz trte
zvita. Pa ni tako. Tiste 'la prave" stvari se skrivajo v prostorih hiše. In lahko ste brez skrbi, da vas bo, če
pokažete pravo mero zanimanja, 83-letni Avgust, upokojeni mizarski mojster, rade volje popeljal po
hišnih prostorih in vam razkazal svoje starine.
Ko je pred 23 leti šel v pokoj, so
mu nekateri rekli, da bo odslej
imel obilo časa za obnovo sta-
rih predmetov. Pa se ni obrnilo
tako. Avgust pravi, da le s
težavo zmore vse. Tistih, ki mu
s ponudbami večkrat prihajajo
v goste, se včasih kar otepa, ker
mu enostavno zmanjkuje časa.
Stare predmete načrtno zbira
že od leta 1945. Danes jih ima
gotovo že več tisoč. Vsakega od
njih se drži kakšna zanimiva
zgodba, ki jo Avgust prav rad
pove. Kolikor zgodb, toliko
usod. In prav te so tista zgodovi-
na, ki jo je Avgustu Vojsku uspe-
lo zbrati pod isto streho. Zato so
še zmeraj živi predmeti njegove
zbirke daleč najboljša šola za
znanja željne. Tako kamnite se-
kire iz časov prazgodovine,
svečniki, kovanci, medalje, glas-
bila, pohištvo, ure in še in še bi
lahko naštevali. Avgust zbira
vse, kar diši po starem.
O njegovi zbirki so pisali že
mnogi. In zmeraj znova se najde
kak radoveden novinar, filmar
ali pa zgodovinar, ki vrta za
kakšno rečjo. Avgust pravi, da
mu ob pogledu za zbirko mar-
sikdo ne verjame, da je vse pred-
mete uspel zbrati čisto sam. Pa
ga to ne moti preveč.
Zadnje čase vlaga največ truda
v obnovo starega pohištva - mi-
Mini pisalni stroj*
zarstvo je le njegova stroka. Pred
enajstimi leti so mu zamenjali
kolk, pred nedavnim pa je pres-
tal tudi drugo zamenjavo, nakar
je postavil bergle v kot in se zno-
va vrgel v obnovo starin. Upa, da
ga bo zdravje še držalo nekaj
časa, sicer pa pravi, da je dela
preveč, da bi kar tako odnehal.
Tekst in foto: DS
Avgust Vojsk v svoji delavnici.
Avgustu gre zahvala, da glasbena skrinja še zmeraj lepo igra.
UTRINEK IZ GRUSKOVCA
Med gorišniskimi figcmii
Magda Lešnik s haloškimi figami
Da gorišniška občina ni kar tako, dokazuje osemletna figa na vikendu Magde Lešnik v
Gruškovcu. Pred leti je njeno sadiko prinesla iz hrvaškega Pulja in očitno ji haloški lapor godi, saj
se je figa lepo prijela. Plodove rodi dvakrat letno, v tretje pa jo običajno že prehiti jesenski mraz.
Lešnikova pravi, da fige kar sproti pojedo in da velikokrat naleti na "nejeverne Tomaže", ki ni-
kakor nočejo verjeti, da v Halozah rastejo fige. Za take je najbolje, da se o tem prepričajo kar na
kraju samem.
Pa naj še kdo reče, da v Halozah ni moč najti delčka primorske klime.
Tekst in foto: DS
Štirinajst let ima, obiskuje osmi razred osnovne šole v Gorišnici, svojo "frajto-
narico" pa rezteguje šele četrto leto. Vsak dan vadi uro do dve, v svoji zbirki pa
ima tri harmonike.
To je le nekaj grobih podatkov o Primožu Kelencu, mladem
harmonikarju iz Formina v gorišniški občini, ki se je pred
nedavnim udeležil tradicionalnega tekmovanja "Zlata har-
monika Ljubečne '95". Tekmovanje je potekalo od 8. do 10.
septembra in je bilo razdeljeno v dva dela.
V prvem delu se je Primož v
kategoriii harmonikarjev do 14
let pomeril s še 25 slovenskimi
harmonikarji, ki se jim je uspe-
lo uvrstiti v finale tega tekmo-
vanja. Za odigran venček na-
rodnih ter Ekspres polko
Jožeta Burnika je prejel zlato
plaketo in s tem pravico igranja
v drugem delu tekmovanja.
Slednje, za veliko nagrado Slo-
venije, je bilo mednarodnega
ranga, na njem pa so poleg Slo-
vencev nastopili še harmonikarji
iz Avstrije in Nemčije. V katego-
riji juniorjev do 18 let si je med
enajstimi harmonikarji priigral
drugo mesto ter kristalno har-
moniko Ljubečne.
Ni kaj. Zavidanja vreden
uspeh nadarjenega Primoža. V
pogovoru nam je povedal, da so
ga za igranje harmonike nav-
dušili sošolci. "Vsi so hoteli igra-
ti na harmoniko," pravi, "pa iz
nobenega od njih ni bilo nič."
Njemu je očitno uspelo. Tudi na
podobnem tekmovanju, kot je
bilo v Ljubečni, je že igral, in si-
cer v Kostanjevici na Krki ob
prazniku cvička leta 1994. Ta-
krat je bil drugi. Leto prej pa je z
orkestrom igral na "Alpskem
večeru".
Primož obiskuje glasbeno šolo
v Ormožu, kamor se vozi trikrat
tedensko. Po končani nižji glas-
beni šoli bi rad svojo glasbeno
pot nadaljeval še v srednji, sicer
pa se namerava drugo leto vpisa-
ti na gimnazijo v Ptuju.
Primož Kelenc s harmoniko
in osvojenimi priznanji
Razen igranja in šole nima kaj
veliko časa. Pomaga na kmetiji,
poje v gorišniškem mladinskeifl
pevskem zboru, in kot sam pra-
vi, obvezno gleda za dekleti.
Tekst in foto: DS
TEDNIK - 28. september 1995
od tod in tam - 25
PTUJ / STOLETNICA OBNOVE GLEDALIŠČA
Verjetno je podoba na fotografiji poznana večini Ptujčanov, ki se vsaj malo zanimajo za svoje mesto in njegovo zgodovino. To podobo je dobila gledališka stavba
med leti 1892 - 1996, ko je arhitekt Rudolf Klotz (Dunajčan po rodu) temeljito spremenil podobo te hiše.
Takšno podobo je gledališka
stavba imela vse do leta
1942, ko so jo takratne oku-
patorske oblasti odstranile
in po pripovedovanju sta-
rejših Ptujčanov odpeljale
neznano kam (predvidoma v
Nemčijo ali Avstrijo). Seveda
bi bile dobrodošle vse infor-
macije, ki bi jih morebiti
imel kdo od starejših
Ptujčanov, ki je s težkim
srcem opazoval, kako je Ptuj
postajal revnejši za eno od
najčudovitejših fasad v mes-
tu, ki ni dajala plemenitejše
podobe samo trgu, na kate-
rem je stala, ampak ki je bila
pogosto upodobljena na sta-
rih ptujskih razglednicah in
tako predstavljala podobo
Ptuja kot mesta z bogato kul-
turno-zgodovinsko
dediščino.
Slišali smo, da je v novejši zgo-
dovini bila večkrat dana ideja po
vrnitvi prečudovite gledališke
fasade in vendarle je ostalo vse le
pri idejah.
Toda v zadnjih štirih letih, ko
je na Ptuju začelo delovati Gle-
dališče ZATO, si je le-to v svo-
jem dolgoročnem načrtu zadalo
cilj vrniti Ptuju gledališko stav-
bo, ki jo je le-ta imel do leta
1942, ko so v njej delovala ime-
na," kot so Žižek, Babič, Wil-
helm, ki so s svojim delovanjem
v tej zgradbi vtisnili zgodovinski
pečat, saj je njihova gledališka
produkcija spadala v takratni
najkvalitetnejši slovenski gleda-
liški vrh.
Gledališče ZATO je pri svo-
jem načrtu že storilo prve kora-
ke. Poizvedujemo namreč v du-
najskem državnem arhivu po or-
ginalnih načrtih arhitekta R.
Klotza, zbiramo fotografije, ki
so nam potrebne za mednarodno
poizvedovanje preko UNESCO-
vih strokovnih revij, da morebiti
izvemo, kam so bili ti deli fasade
odpeljani. Zavedamo se, da tudi
če bi dele našli, bi bilo malo ver-
jetno vrniti jih v celoti. Vendarle
pa bi nam bilo v zadoščenje, če
bi jih našli, kajti lažje bi se nare-
dil posnetek orginala in navse-
zadnje bi z vsaj orginalnim ki-
pom Melpomene dobili prist-
nejšo podobo.
Lagali bi, če bi dejali, da bi
bila gledališka hiša potrebna
samo obnove fasade, potrebno bi
bilo posodobiti njeno notran-
jost, ki je zastarela in dotrajana
in še komajda zadostuje potre-
bam dejavnosti v hiši.
Pojava nove generacije gleda-
liškega potenciala, ki je za slo-
venske razmere zelo velik in
kaže na kvalitetni razvoj, nare-
kuje, da se bo moralo računati
tudi nanje in s tem zagotoviti
nove pogoje za delo. Zaenkrat pa
si zasluži tako fascinantna
zgradba za naše ptujske razmere
vsaj javno-objavljen članek ob
100. obletnici dograjevanja.
Franc Mlakar
UUTOMER / OBNOVA SPOMENIKA
Pred Mestno hišo v Ljuto-
meru stoji Marijin steber, ki
je bil postavljen na iniciativo
župana Matjaža Petka v letu
1729. Leta 1854 so steber ob-
novili, od takrat pa ni bi
deležen kakšne posebne nege.
Sedaj pa je že nekaj tednov
zakrit pogledom mimoido-
čih, ker sta ministrstvo za
kulturo in občina Ljutomer
zagotovila sredstva za obno-
vo.
Gre za investicijo, vredno 4
milijone tolarjev, ki jo bo po
strokovni plati vodil restavra-
tor Viktor Gojkovič. Po ob-
novi Mestne hiše je to na-
daljnji korak k ureditvi ljuto-
merske srčike. (vk;
Marijin steber kmalu v novi preobleki
26-od tod in tam
28. september 1995 - TEDNIK
PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC / PRIKAZ PRAVNIH PREDPISOV
Nadaljevanje iz prejšnje Številke
GLAVNA PRAVKA IN
NALOGA DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Glavna pravica in naloga držav-
nega tožilca je pregon storilcev
kaznivih dejanj in drugih kaznivih
ravnanj, za katera je tako določeno
z zakonom. Kazenski pregon
opravlja državni tožilec z udeležbo
v predkazenskem in kazenskem
postopku. V predkazenskem pos-
topku, to je v postopku odkrivanja
kaznivega dejanja in storilca, sode-
luje z organi odkrivanja in prei-
skovalnim sodnikom. Ko je pred-
kazenski postopek zaključen, pa se
mora odločiti: ali bo sprožil kazen-
ski postopek s tem, da bo vložil
zahtevo za preiskavo ali neposred-
no obtožni akt, ali pa bo kazensko
ovadbo zavrgel. V kazenskem pos-
topku državni tožilec zastopa
odločbo, lahko pa z enostransko
izjavo doseže ustavitev sodne prei-
skave ali pa z umikom obtožbe
zavrnilno sodbo.
Če se ozremo na statistične po-
datke, da državni tožilec ne pošlje
v sodno obravnavo okoli četrtine
vseh zadev, ki jih organi odkrivan-
ja dostavijo tožilcu v presojo, da se
ena tretjina preiskav ustavi zaradi
tožilčeve odstopne izjave in da se
okrog 6% obtoženih zadev konča
zaradi tožilčevega umika obtožbe,
se izkaže, da je skoraj polovica ka-
zenskopravne represije države v
izključnih rokah državnega tožilca
(te podatke sem našel v članku
mag. Dušana Požara "Poklic (delo-
vanje, funkcije) državnega tožilca",
obljuvljenem v Zborniku prav-
niškega društva v Mariboru iz leta
1994).
Mnogi državljani, ki jim pravica
državnega tožilca ni poznana, se
dostikrat jezijo na sodišče, češ za-
kaj ni raziskalo zadev in sodilo rza-
ličnim medvojnim kolaborantom
in drugim špekulantom, ki so en-
krat že bili obsojeni, vendar so do-
segli obnovo kazenskega postopka.
Odgovor je jasen: državni tožilec
je umaknil obtožbo. Pa tudi
državni tožilec je včasih deležen
kritike. V zadnjem času je znan
primer ostre kritike bivšega
obrambnega ministra g. Janše
tožilčevega umika obtožbe v t. i.
mariborski orožarski aferi, poveza-
ni z Janševo trditvijo, da je do umi-
ka obtožbe prišlo po angažiranju
sedanjega predsednika vlade.
Razen v kazenskih zadevah nas-
topa državni tožilec tudi v civilnih
in drugih sodnih postopkih ter v
upravnih postopkih, kjer vlaga ne-
katere procesne akte in pravna
sredstva, če tako določa zakon (glej
g. 11. člen ZDT).
SAMOSTOJNOST
DRŽAVNEGA TOŽILCA
Kot sem že omenil, je državni
tožilec pri odločanju samostojen
in na njegovo odločitev v konkret-
ni zadevi ne sme vplivati nihče od
zunaj, kot n. pr. minister za pravo-
sodje, poHtična stranka itd. Tudi v
okviru celotne državne tožilske or-
ganizacije, ki je sicer organizirana
hierarhično, ne sme niti vodja
državnega tožilstva, pri katerem
dela državni tožilec, niti višji oz.
vrhovni državni tožilec dati navo-
dil nižjemu tožilcu, kako naj ravna
v konkretnem primeru. Generalni
državni tožilec RS za vsa državna
tožilstva, vodja okrožnega ali
višjega državnega tožilstva za svoje
tožilstvo pa lahko dajejo le splošna
navodila (glej 64. člen ZDT).
V 65. členu ZDT pa je zapisano
kako postopa državni tožilec, če
meni, da bi ob uporabi navodila
prišlo do odločitve, ki bo v na-
sprotju z ustavo ali zakonom. Na-
drejeni državni tožilec, ki je odve-
zal nižjega tožilca nadaljnjega dela
na neki zadevi, lahko to zadevo ali
sam reši ali pa jo dodeli drugemu
državnemu tožilcu, če se ta s tem
strinja. V 66. členu ZDT pa je
določba, da sme, nadrejeni in višji
državni tožilec prevzeti posamez-
no zadevo ali opravilo, za katero je
sicer pristojen nižji tožilec.
PRENEHANJE FUNKCIJE
IN RAZREŠITEV
Določbe o prenehanju funkcije
in razrešitvi državnega tožilca vse-
buje 6. odstavek 3. poglavja ZDT.
Med njimi naj omenim le 7. točko
39. člena ZDT, ki določa, da
državnemu tožilcu preneha funk-
cija, če iz ocene njegove službe
dvakrat zaporedom izhaja, da ne
ustreza državnotožilski službi.
Oceno sprejme personalna komisi-
ja. Prenehanje funkcije vodje
državnega tožilstva vključno z
vodjo državnega tožilstva RS je
urejeno v 41. členu ZDT. Kot je
mnogim že znano, je mag. Janez
Kocijančič, državni poslanec, po-
krenil postopek za razrešitev se-
danjega gneralnega državnega
tožilca dr. Aniona Drobniča in
med drugim tudi navedel, da je
državni zbor dvakrat zavrnil
poročilo o delu državnih tožilstev
in s tem izrazil nezaupnico vodji
državnega tožilstva RS. Omenjeni
predlog je prvo prispel k odboru
državnega zbora za notranjo polit-
ko in pravosodje, ta pa je pred raz-
pravo o njem sklenil zaprositi par-
lamentarni sekretariat za zakono-
dajo in pravne zadeve za mnenje,
ali je odbor sploh pristojen za raz-
pravljanje o predlagu za razrešitev
in podajo ustreznega predloga
državnemu zbore v odločitev (glej
"Večer", 12. VI.1995).
Po mojem mnenju pa bo potreb-
no razčistiti še vprašanje, ali prej
omenjena 7. točka 39. člena velja
tudi za oceno državnega zbora o
delu generalnega državnega
tožilca. Ta je to veljavnost že zani-
kal v intervjuju, objavljenem v ted-
niku 7D dne 31. V.1995 pod nas-
lovom: "Odstop funkcionarja -
stvar higiene".
MARIBOR / DRUŠTVO "JOGA
V VSAKDANJEM ŽIVUENJU"
Začetna vadba joge
"Spoznanje se rodi iz izkušnje, modre besede niso dovolj!"
Tako pravijo v društvu Joga v vsakdanjem življenju iz Maribo-
ra, ki že nekaj jeseni zapovrstjo vabi na začetno vadbo joge.
Tudi letošnje leto ni izjema.
Vadba joge obsega joga asane (telesne vaje), pranajamo (di-
halne vaje), vaje koncentracije, sproščanja, meditacije in du-
hovna predavanja po izvirni metodi priznanega indijskega jo-
gija Baramhansa Swami Maheshwaranande.
V	Ptuju bo vadba potekala ob ponedeljkih od 18.30 do 20.30
ure v telovadnici OS Mladika. Vpis in prvo srečanje bo 2. ok-
tobra ob 18.30.
V	društvu priporočajo za dobro počutje vseh vedoželjnih pri-
hod v športni opremi ter koc, vse dodatne informacije pa lahko
dobite na telefonski številki 774-855.
Vabljeni!	(DS)
PTUJ/UTRINEK S TRŽNICE
Na ptujski tržnici je te dni
podobno kot na drugih
tovrstnih mestih v Sloveniji:
ponudba zelene in tudi rdeče
paprike je iz dneva v dan
večja, gospodinje pa jo pridno
kupujejo, da se bodo lahko
pohvalile z bogato ozimnico.
Cene so sicer takšne, kot so,
lahko pa bi bile nižje. Kljub
številnim poskusom je ptuj-
ska tržnica še vedno med naj-
dražjimi v Sloveniji. Poleg
tega pa ji še veliko manjka k
urejeni podobi. Poskus s poe-
notenimi predpasniki se ni
obnesel. Kampanjskost akcij
se še nikoli ni obrestovala.
MG
Po kislih kumaricah je na vrsti paprika.
Foto: Kosi