Razgled po šolskem svetu. — Ameriški dijaki kot delavci. Američani s ponosom poudarjajo, da vlada na njihovih visokih šolah demokratiški duh ter navajajo kot dokaz za to, da se nobenemu dijaku ne šteje y sramoto, pač pa v čast, ako si ob počitnicah služi s trdim delom svoi denar, da more zmagovati stroške svojih študij. Številke, ki jih priobčujejo o pridobivanju denarja od strani diiakov velike in ugledne univerze Columbija, dokazujejo prcpričevalno praktičnega duha delavnosti učeče se ameriške mladine. Dijaki Columbia-univerze so v teku šolskega leta, ki se je končalo leta 1911., prislužili 400 tisoč kron. Nekateri so si služili kruli kot policisti na podzemeljski železnici v Novem Jorku, Bostonu in Filadelfiji. drugi zopet kot natakarji ter pomivači posode itd. Nek jurist si je prislužil 800 K kot trgovski romočnik pri nekem špeceristu na dcželi; nekdo drugi je bil za drvarja v Kanadi, mnogo dijakov je igraio v orkestrih po kopališčih in eden, ki je potoval okolo z nekim kinematograskim gledališčem, si je pridobil 4800 K, S čimur je prekosil vse svoje tovariše. Co[umbia-univerza ne deia nobenega razločka med bogatimi in ubožnimi ter se v njeneni poročilu izrečno poudarja, da je univerza le pridobila na tem, ker delujejo na njcj dijaki iz različnih slojev skupno. Dela dijakov izven univerze za vsakdanji kruh se celo v splošnosti podpirajo ter se jirn pripisuje tudi ugoden vpliv na duševni razvoj mladeničev. — Velika oporoka poljski »Šolski Matici«. V Varšavi umrli zdravnik Hassewicz je zapustil poljski »Šolski Matici« 180.000 rubljev. - Ceška šo!a v Poštorni. V Poštorni se je vršilo veiikansko zborovanje, ki je sklenilo, da se naj olvori popolnoma nova, vsem moderniin zahttvam odgovarjajoča ljudska šola, zaradi česar odpade vsak vzrok, da bi vlada prepovedala otvoritev šole v Poštorni.