Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tei. 3-84-91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.' Trst 431. — Pošt, ček. račun: Trst, št. 11/6464. Poštmna plačana gotovini Posamezna št. Ur 25 NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru. Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 12 TRST, ČETRTEK 12. AVGUSTA 1954, GORICA LET. III Blejsko jezero, biser pokrajinske lepote v planinskem svetu Slovenije, je te dni postalo prizori/ e važnega zgodovin-s .ega dogodka : v nekdanjem kraljevem dvorcu je bilo podpisano balkansko vojaško zavezništvo. PODPIS VOJAŠKE POGODBE NA BLEDU Evropski pomen balkanskega vojaškega zavezništva Balkan balkanskim narodom! - Odločilen korak k njihovi neodvisnosti ^ éb? pisana pogodba, ki Spada med najvažnejše mednarodne dogodke zadnjega časa. Zunanji ministri Turčije, Grčije in Jug'oslavije so sklenili vojaško zavezništvo in združili s tem politične, gospodarske in oborožene sile 46 milijonov ljudi v čvrsto skupnost. Dežele, strnjene v Balkansko zvezo, se raztezajo' od meje Perzije čez Mal v Azijo in Balkan do Avstrije in krijejo površino, približno štirikrat večjo od italijanske republike. Načelnik francoske vlade Mendčs-Francc je izjavil, da je z blejsko pogodbo bil položen temelj varnosti na Balkanu in v Evropi. Naši bralci se bodo Spraševali, zakaj je dosežen sporazum pravzaprav tako pomemben. Da bodo znali pravilno oceniti smisel in zgodovinske posledice pogodbe, jih moramo o-p oz o riti, da je važnost balkanskega zavezništva dvojna. Najprej je sporazum velikega pomena za podpisnike same, ki so se v svoji politiki držali načela: »BALKAN BALKANSKIM NARODOM!« Ta zahteva je stara. Pojavila se je, hrž ko so se balkanski narodi prebudili k samozavesti in ustanovili svoje lastne države. »Balkan balkanskim narodom!« je bil klic, ki je odmeval po Balkanu skozi 19. in 20. stoletje do naših dni. Toda zaman so bile vse težnje tamkajšnjih narodov po zedinjenju in neodvisnosti. Velesile so hotele za vsako ceno na Balkanu gospodariti in zato so potrebovale na polotoku le šibke, med sabo sprte državice, ki se dajo voditi in izrabljati kot poslušno orodje v politični borbi med velikimi. Stara avstro-ogrska monarhija, carističua Rusija in Velika Britanija sc bile dolgo časa edine tekmovalke na Balkanu. Vodilo njihove politike je bilo vselej lastna državna korist in ne potrebe balkanskih kristjanov. Enkrat so podpirale Bolgare proti Srbom, drugikrat Srbe proti Bolgarom, tretjič spet Turke proti kristjanom. Ko so 1. 1878 Bolgari premagali Turke in prodirali zmagoviti proti Carigradu, se je njihova vojska morala na grožnjo Rusije ustaviti. Pozneje so bili Bolgari in Srbi sklenili carinsko skupnost, kar naj bi bil prvi korak k državni združitvi obeh narodov. Tedaj se je oglasila Avstrija in zapretila, da napove vojno, ako se sklep ne prekliče. Sporazum o Trstu visi še v zraku Ameriška United Press je, kakor smo že zadnjič pisali, naznanila svetu, da bo sporazum o Trstu sklenjen 9. avgusta ob 10. uri in 30 minut. Mi smo želeli, da bi bila vest neresnična. In res je šlo zopet za izmišljotino. Kako časnikarji brezvestno begajo ljudstvo, smo videli te dni. Giornale di Trieste je v torek natiskal čez celo stran, da je sporazum o Trstu sklenjen, drugi dan pa z ravno tako debelimi črkami, da niliče še ne ve, kritij bo pogodba podpisana! Oboje ne more biti resnično. Lažno so pisali ali v torek ali v sredo, vendar jih to ne razburja. Naj le bo zmešnjava v glavah bral-cev, glavno je, da list kupujejo. Kaj je resnica? Nam se zdi, da so pogajanja o Trstu že močno napredovala, a da se kljub temu še vedno bije borba med diplo- mati. Gre najbrž za miljske vasi, ki naj pridejo v cono B, za narodno enakopravnost med Italijani in Slovenci, za vsaj delno povrnitev škode, ki so jo povzročili fašisti, in slične stvari. KAMNI SPOTIKE Angleški dnevnik Times pravi, da so nasprotja, katera morajo državniki še premostiti, sicer maloštevilna, toda ta leže trdovratno kakor kamni na poti do snorazuma. Laški diplomati v Londonu izjavljajo, da je izid razgovorov do neke mere še negotov. Kolikokrat se je že pripetilo, da se je kdo spotaknil ob neznatnem kamenčku in telebnil v jarek! Naše ljudstvo si iskreno in prisrčno želi, da bi se to zgodilo sedaj diplomatom. Dan, ko bi se pošteno skregali, bi bil za tržaške Slovence dan velikega veselja. Ko je začela turška moč razpadati, so velesile Turčijo ravno tako izrabljale kakor ristale balkanske države; tudi Turčija je postala slepo orodje v rokah Avstrije, Rusije in Velike Britanije. V zadetku našega stoletja se jim je priključila Italija. Obračati je začela svoje poglede na Albanijo, se proti vila ustanovitvi velike jugoslovanske države na drugi obali Jadrana. Preden je stopila v ir-v o svetovno vojno, si je aprila 1915 dala >o-Ijubiti od zaveznikov Dalmacijo in del turškega ozemlja v Mali Aziji. SPOR S STALINOM Ko je bila 1. 1945 dobojevana druga svetovna vojna, so bili Jugoslovani prepričani, da je sedaj napočila tira združevanja in osamosvojitve Balkana. Prvi predlog, ki so ga stavili, je bil, naj ss združita Bolgarija in Jugoslavija. Mednarodni položaj je bil tak, da ni nihče več mogel preprečiti te združitve. Zdelo se ie, da se bo veliki sen škofa Stross-mayerja, Janeza Evangelista Kreka in drugih jugoslovanskih rodoljubov končno uresničil : ustanovila se bo velika južnoslovanska država od Črnega morja do tržaškega zaliva. S tem bi bil položen temelj, na katerem bi s časom lahko nastala in se zgradila s’ovans^a velesil a na Balkanu, enaka no prirodnem bogastvu in moči Italiji ali Franciji. Zastopniki Bolgarije in Jugoslavije se se bili sporazumeli, pripravili osnutek pogodbe in določili že dan sestanka, na katerem naj se sklene jugoslovansko-bolgarsko združenje, ko se je iznenada poiavila velikanska ovira. Stalin, ki se je zdelo, da stvar podpira, se je naenkrat združitvi uprl in načrt je padel v vodo. Kakor carisi ičn a, tako je tudi komu- (Nadaljevanje na 3. strani) Stran 2 POGODBA O BALKANSKEM ZAVEZNIŠTVU sestoji iz 13 členov ali paragrafov. Najvažnejši je drugi, ki se glasi približno takole : Vsak oboroženi napad na katerikoli del ozemlja eneg ne po 5, temveč po 20 letih. Če primerjamo sovjetske hektarske donose z zapadnoevropskimi, ugotovimo velikansko razliko : sovjetski so mnego manjši. Skupni pridelek se torej ni dvignil zaradi večjih hektarskih donosov, temveč zaradi zvečanja posejanih planjav. V Rusiji ne pridelajo niti 10 q pšenice na hektar, medtem ko pridelajo v Italiji 17, na Danskem in Holandskem celo 40. ŽIVINOREJA Za širši svet sc bili podatki o živinoreji, ki jih je prebral ICruščev, prave presenečenje. Iz spodnje razpredelnice je razvidno, kako je padlo oziroma zraslo število živine od leta 1916, torej pred revolucijo, do leta 1953: i.iair. 1.1940 1.1953 goveda : 58,4 54,5 56,6 milijonov glav krave : 28,8 27,8 24,3 milijonov glav prašiči : 23,0 27,5 28,5 milijonov glav drobnica : 96,3 91,6 109,9 milijonov glav konji : 38,2 21,0 15,3 milijonov glav Številke torej kažejo, da niso pri govedu, posebno še pri kravah, dosegli stanja pod1 carizmom, da je števil c prašičev in drobnice (ovc in koz) naraslo za znatno manjši odstotek kot prebivalstvo (od 155 milijonov na 220) in da se število konj stalno manjša. Sicer je za konje pojav splošen p c vsem svetu, kar je posledica mehanizacije. Število živine je nizko, ker so kmetje raje poklali živino, kakor da bi jo darovali v kolhoze. ZAPREKE V RAZVOJU KMETIJSTVA ICruščev j c navedel dva vzroka, zakaj je kmetijstvo v Rusiji zastalo oziroma ni napredovalo, kot bi moralo. Vzroka sta birokracija in nesmiselna politika s' cenami za obvezne oddaje. Glede na birokracijo je ožigosal nesposobnost uradnikov, nesmiselno izdajanje ukrepov in protiukrepov, spreminjanje navodil itd. Omenil je, da se skoraj vsi kmetijski uradi v velikoruski republiki, ki ima polovico vse živine in tri petine orne zemlje, pečajo samo s čebelarstvom in lovom. Vzkliknil je: »Se sliši kot šala, a je bridka resnica!« Letcs' so obvezne oddaje znatno zmanjšali, cene pa znatno zvišali, in sicer : za povrtnino od 25 do 40%, za mleko in maslo je cena podvojena, za krompir je povišek 150%, meso je petkrat dražje. V LAHKA ATLETIKA Letošnja atletska sezona bo dosegla svoj višek v Bernu. Tu se bodo sestali od 25. do 29. avgusta najboljši evropski predstavniki v tej športni pa nogi ter izmerili svoje moči. Sodijo, da bodo letošnje tekme najelitnejša revija »velikanov« starega sveta. Reprezentance so že prispele v Bern Najmočnejše moštvo SZ je tudi že dospelo. Stele bo nad 100 atletov in atletinj. Jugoslavija bo poslala 23 zastopnikov. Po dosedanjih doseženih rezultatih imajo največ izgledov Madžari in Rusi, seveda pa severnjaki ne zaostajajo dosti. Jugoslavija to pot še ne bo mogla resno poseči v boj. Edina, ki bosta mogla pristaviti »sk’edc«, sta Lorger in Miha’15. C e bo Lorger v Bernu ponovil svoje zadnje rezultate (14,3) na 110 m čez ovire, bo to verjetno zadosto- ! vaio za zmago. Mihalič pa bi se lahko uvsrtil v ne- j tonico najboljših dolgoprogašev. Sosedje z juga pa tudi nimajo upov : edina na- ; da je metalec diska Conso’ini, ki pa se bo moral močno potruditi, da se bo uvrstil v izvoljeno trojico. j S krneli ravnajo v Sovjetski zvezi tako. kot v vseh komunističnih državah : od njih zahtevaj«,' največje žrtve ir na njihovih ramenih naj zraste industrija. Vse kaže pa. da so v Rusiji in tudi v nekaterih drugih državah »ljudske demokracije« spoznali, da taka politika vodi v splošno bedo. PREHRANA POLETI Hrana se v našem telesu spremeni v toploto. Zato v poletnem času ne potrebujemo toliko in tako mečne hrane kot v hladnejših mesecih. Mnogo toplote, znanstveniki rečejo kalorij, nudijo maščobe, posebno svinjska mast in maslo, potem jedi iz moke — kruh, testenine — in seveda meso. Zato bom« v poletnih mesecih taka hranila nekoliko omejili. Na njihovo mesto naj pride predvsem povrtnina in sadje. Zato naj bo obed sestavljen iz riževe zeljnate juhe (zelje in blitva), majhnega koščka mesa, fižola v stročju, solate, kuhanega krompirja, bučic, ohrovta, blitve itd. Namesto mesa je priporočljiv sir in tudi jajca. Obed naj se zaključi s sadjem. Od pijač najbolj osveži kozarec mrzle vode na tešče, podnevi pa vzemimo le malo alkohola in tudi malo vina ter samo z drugo, hrano. Kozarec vina naj zadostuje ; le kdor dela na prostem in težko, naj si privošči še enega. — Komur gre, svetujemo kislo mleko, ki je dobra in osvežujoča pijača. Kmetje so reveži v poletnih mesecih. Dela čez glavo in v vročini, da se jim kri kar kuha. Dobro je, da se obilno potijo, ker spravijo s potom iz telesa strupene snovi. Seveda morajo zato tudi precej piti. a pijejo naj le v malih količinah, zato pa večkrat. Drugače je nevarno, da se pokvarijo prebavni orghni, predvsem jetra. Kaj pa naj pijejo kmetje v vročini? Najboljša bi bila limonada, a je draga. Zelo primeren bi bil krop, to je oslajena vrela voda, premešana s tretjino mrzlega vina. A kdo bo pripravljal krop ? Dobra pa je tudi pijača iz vode in nekoliko pravega vinskega kisa. V Vsekakor pa bedo verjetno rekordi padali kot toča. Ce pregledamo jugoslovansko reprezentanco, bomo opazili, da sta od 23 članov le dva Slovenca, medtem ko je nekoč v državni reprezentanci bile 10 in tudi več Slovencev. Krivi so na vsak način slabi rezultati. TENIS V Parizu se je zaključilo teniško prvenstvo mladih za »Galea pokal«, neuradno svetovno mladinsko prvenstvo. Jugoslavija je v finalu izgubila z Italijo 3:2 in tako zasedla 2. mesto, potem ko je premagala Nemčijo in Belgijo. Jugoslovana Bačo in Jagec sta dokazala, da bosta vr.dna naslednika svojih učiteljev. KOLESARSTVO Dirka po Švici ima letos svojo posebno karakteristiko. Dirkačev je veliko, a le malo »campionov«. Boljši Švicarji sploh ne vozijo. Edini velikan je Ceppi, ki pa še ni v formi in pa tudi njegove misli niso na tekmi, marveč na milanskem sodišču kjer čaka na ločitev zakona. Po četrti etapi je vrstni red sledeč : Fornara (It.); Coletto (It.) 2 min. 54 sek. za prvim; Astma (It.) 3 min. 40 sek. za prvim; Monti (It.) 5 min. 21 sek. za prvim ; Coppi (It.) 5 min 32 sek. za prvim; Croci-Torti (Sv.) 7 min. 20 sek. za prvim; Huber (Sv.) 7 min. 40 sek. za prvim. ZA NASE NAJMLAJSE AC/v\WVWAVv'V'v'-AYV\Wv"vVWVVVYv v WWWV-/WWYV AVWVWWWWWv\W\\YVyVVVVVWi V7V*WAA/,/AAAAA/ AAAAAAAAAA/v UUWAVAAAA/A'^WAAMV Tisti dan, ko si je Tarzan pridobil pravico d.o spoštovanja, e je zbral ves rod na majhni jasi. Sredi jase je bil eden tistih čudnih prstenih bobnov, kakršne grade opice za svoje skrivnostne obrede, katere pa še ni človek videl. Kerčak je skočil na sredo jase, se tolkel po prsih in zagnal rjoveči krik. Drugi so se pridružili temu vpitju. Nato se je začel blazni vrtinec smrtnega plesa. Tarzan, bleščeč se v belini svoje kože, je v vrtincu tekel naokoli. Tarzan, Lord Greystcke, je nedvomno edino bitje, ki se je udeležilo divje »orgije dumduma«. O-bredi so se pričeli s tem. da sc Kerčakovi podložniki ubili veliko opico iz sosednega rodu. D /a mogočna samca sta zavlekla truplo. Cepyrisht. 1929. by Edgar Rica Burroughs. Ine Al] tight* tteer—o Pošastni ples se je nadaljeval. Ko je Kerčak dal znamenje, je ropot bobna utihnil. Samci so planili na truplo in trgali meso raz njega. Vsak je skušal požreti največji odtrgan kos ubitega sovražnika. Čepela sta pri mrtvi sovražnici in jo stražila. Ostali so se umaknili, kajti šele vzhod meseca je bdi znamenje za pričetek orgije. Nekaj ur je bilo vse tiho. Ko se je zgrnila nad džunglo noč, so se začele opice gibati. Tarzan si je s svojim ostrim nožem odrezal naj obilnejši kos. Stari Tublat je to opazil in hudobno sovraštvo je zableščalo v njegovih očeh. Tarzan je to videl in gibčno zbežal s prizorišča. Tublat mu je sledil. Copyright, 1929, by Edg.r Bice Burroughs, lire. All righi* reeerved. Kakor hitro je mesečina posre-brila vrhove dreves, so začeli rahlo udarjati z grčavimi palicami po bokih prstenega bobna. Nato se je dvignilo iz grl vsega rodu divje rjovenje, ki se je oglušujoče razlegalo mnogo milj daleč po džungli. Urno se je pognal na drevo. Tublat pa za njim. Vzpel se je do naj višjih vej, kamor se težki zasledovalec ni upal. Tam je Tarzan počenil ter se izzivalno posmehoval kosmatincu, ki je razsajal pod njim. Tedaj je Tublat pobssnel. DRJA FU-MANČUJA ROMAN — Spisal : Sax Rokner — Prevedel : A. P. Zakaj bila sva, četudi je bila hiša od vseh strani dobro zastražena, v bistvu le popolnoma navezana sama nase — sredi Londona odsekana od zapadne civilizacije, prepuščena na uspeh ali pogin zvijačni sili okrutnih orientalcev. »Sijajno!« me je potihoma pohvalil Smith. »Ne verujem, da hi bil jaz to tako dobro napravil. Pri meni se mu je potem taka pre-skušnja zdela že nepotrebna! Moj Bog, kako ostuden človek! Naj-brž je to tisti grbavec iz Cadbyjevih beležk. Ah, to sem si mislil! Ali vidiš .'« Zasukal sem oči, kolikor se je dalo: neki Kitajec je zapustil svojo klop in se splazil za grbavcem iz sobe. Zavesa poleg mene se je premaknila in slišal sem, kako so se koraki na stopnicah izgubili. »Za božjo voljo : ne gani se ! « me je opozoril Smith. Vročična živčnost se ga je polotila in se prijela tudi mene. Kdo je bil v gornji sobi ? Iznova so se- z a culi koraki na stopnicah. Kitajec se je vrnil, prehodil sobo in šel iz nje skozi vrata, skozi katera sva prišla midva. Grbavec pa se je splazil k drugi klopi in spremil nekoga, ki je bil podoben laskarju. po stopnicah. »Ali si videl njegovo desnico?« je zamrmral Smith. »Uakoit! Pridejo semkaj, da prinesejo poročila in sprejemajo ukaze. Petrič, doktor Fu-Manču je gori!« »Kaj storiva ?« »Čakajva! Potem poskusiva zdrveti po stopnicah navzgor. Bilo bi brez uspeha zdaj sklicali policijo. Hiša ima seveda še en izhod. Dal ti bom znak, ko ho šel mali, grbavi tod mimo. Ker si ti bliže stopnic, boš ti prvi planil. Ce pa bo grbavec hotel za nama, bom jaz z njim obračunal.« Najino šepetanje je bilo prekinjeno, ko sc je vrnil dakoit, ki je pa takoj kakor Kitajec pred njim spet šel ven. Neki tretji, ki ga je spoznal Smith za Malajca, je storil isto, prav tako še četrti, čigar narodnost se ni dala ugotoviti. Potem ko je neslišno stopajoči grbavec stopil li klopi na desni od vrat, ki so držala ven . . . Vsako nadaljnje obotavljanje bi bilo zdaj nevarno, zato tudi vsako glumljenje odveč. Potegnil sem svoj samokres iz mornarskega jopiča in zdrvel po mračnih stopnicah navzgor. Za menoj je udarilo divje kričanje, ki ga je zadušil pol rezki vzklik. Nayland Smith pa mi je bil takoj za petami. Zdirjal sem po hodniku T na čigar koncu sem vdrl neka vrata in se zaradi tega skoraj prevrnil v sobo. Ugledal sem nečedno mizo, obloženo z različnimi predmeti, petrolejsko svetilko, ki je visela na medeninasti verižici od stropa, in za mizo nekega moža. Toda od trenutka dalje, ko sc je moj pogled srepo uprl v moža, sedečega za mizo, bi tudi, če bi bil v Aladinovi palači, ne gledal njenih čudežev. TEDENSKI KOLEDARČEK j 13. avgusta, petek : Hipolit — Davola 14. avgusta, sobota : Evzebij — Dobrina 15. avgusta, nedelja: Vnebovzetje — Hudinja 16. avgusta, ponedeljek : Rok — Nemira 17. avgusta, torek : Liberai — Radigoj 18. avgusta, sreda : Helena — Bronisiava 19. avgusta, četrtek : Ludovik — Ljudevit VALUTA — TUJI DENAR 11. avgusta si dobil oz. dal za: ameriški dolar 621—624 lir avstrijski šiling 23,50—24,50 100 dinarjev 103—108 lir 100 franc, frankov 160—163 lir funt šterling 1659—1700 lir pes os 20—22 lir švicarski frank 145—146 lir .zlato 710—712 lir NOVA UMETNINA Te dni so pri Lajnarjih blizu Rojana dokončali majhno Marijino kapelico, za katero je napravil načrt naš rojak Vilko Čekuta. Javnosti je že znan po načrtih za svetoletno kapelico v Mavhinjah, za številne nagrobne spomenike na tržaškem, gori-škem in devinskem pokopališču ter cerkev na. Pesku, ki jo bodo v kratkem dogradili. Za čekutova dela je značilno, da vselej izražajo kako poglobljeno duhovno misel ; njihovo zunanjo obliko pa poživljajo ljubki okraski iz slovenske narodne ornamentike. | RADIO TRST II Nedelja, 15. avgusta ob; 8.45: Kmetijska oddaja. 9.30 : Vera in naš čas, 13.00 : Glasba po željah. 16.00: Dramatizirana zgodba — Jože Peterlin : LEOPOLD LAYER, SLIKAR B REZIJANSKE PODOBE. 17.00 : Slovenski zbori. 19.00: Novice iz delavskega sveta. 20.05: Pevski kvintet »Trst«. 20.50 ; Verdi : OTHELLO, opera v 4 dejanjih. Ponedeljek, 16. avgusta ob: 14.25: Slcv:nski motivi. 19.00: Mamica pripoveduje. 22.15: Koncert baritonista Andreja Štruklja. 23.00 : Nokturni. Torek, 17. avgusta ob: 13.00: Glasba po željah. 18.40 : Koncert pianista Maria Sancina. 20,05: Zbor slovenske filharmonije. 21.00: Radijski oder — Grenier in Boneres : HOTEL PRI DOBREM POČITKU. 22.30 : Nesmrtne melodije. Sreda, 18. avgusta ob : 13.30 : Jugoslovanski motivi. 18.40 : Koncert baritonista Marjana Kosa. 13.00 : Zdravniški vedež. 21.15: Uroš Krek : Koncert za klavir in ork. 22.00: Književnost in umetnost. četrtek, 19, avgusta ob: 19,00; Mamičina pove-stica. 20.05 : Pevski tercet, 21.00 : Dramatizirana zgodba —- C e hov: TRAGIK PO SILI. 23.08 : Čajkovski : Finale iz koncerta št. 1. Petek 20. avgusta ob: 13.00: Glasba po željah 19.15: Koncert tenorista Renata Kodermaca, 21.00: Tržaški kulturni razgledi. 21.45: Škerjanc: Con- certino za klavir in orkester. 22.00 : Književnost in umetnost. Sobota, 21. avgusta ob: 13.30 : Vaški kvintet. 16.00 : Oddaja za najmlajše — Rustja: BREZ DELA NI JELA. 16.30 : Slovenski zbori.'19.00: Pogovor z ženo. 21.00 : Reportaža in pozdravi iz slovenskih počitniških kolonij. 22.15 : Paganini : Koncert St. i. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje it. 16, Moje vahtnice (krizanteme) so polne črnih živalic. Poskusila sem žveplati in Škropiti z galico, pa ni nič pomagalo. S čim naj jih odpravim? Tudi vse polno mravelj je okoli krizantem. S čim naj te uničim? Odgovor, črne živalic« na krizantemah so čriie listne uši. Kot smo že pisali, ilriajo mravlje korist, da se uši razmnožijo, ker izločajo n,ko snov, k) g‘re mravljam v slast, Zato pa mravlje prenašajo listne uši z enega stebla na drugo, črne listne us: uničimo s prigotovki na podlagi tobačnega izvlečka (nicamon, nicol, nicosan itd.) na podlagi izvleč-| ka iz kvasijevega lesa, s fosfornimi eteri (carposan, toxfld itd.), s škropili kot je »pestox 66« in drugi. Za uničenje listnih uši na cvetlicah je dobro vsako učinkovito škropivo, saj ni treba skrbeti, da bi se kdo zastrupil kot Se lahko zastrupi s sadjem, st roč j irti fižolom, če ni bilo škropivo primerno. Brž ko bodo izginile uši s krizantem, bodo izginile tudi mravlje. Te pa lahko uničimo (tudi v hišah) z močnejšim DDT kot je »Killing«, ali pa s »tiogamma«. Vprašanje št. 17. Ali je res, da lahko zdravimo čire na želodcu ali črevesju z likvericijo? Kakšno je slovensko ime za »likvericijo«? Odgovor. Likvericiji pravimo Slovenci »sladka korenina«, ponekcd jo imenujejo tudi »Sladič«. Na vsak način spada sladka korenina med najbolj zdravilne rastline, Vrednost, ali bólje pomèri korenine je v zadnjerh času silno narastel, ker so odkrili, da lahko dobijo iz nje hormon »cortisone«, in to po znatno nižji ceni, kot so ga do sedaj pridobivali iz govejega žolča. Hormon »cortisone« vpliva prav na želodčno in črevesno sluznico, ki j: notranja plast želodčne oziroma črevesne kože, ža= to ga Uporabljajo za zdravljenje čirov na želodcu in črevesju. Poleg tega hormona pa vsebuje sladka korenina še druge dragocene snovi, in med terni eno, ki lajša- bolečine. Odgovoriti ha vaše vprašanje, ali zdravi sladka korenina čire na želodcu o-fcircina na črevesju, je težje. Res ni nujno potrebno, da za vsako malenkost tečemo k zdravniku, a čestokrat se zgodi, da iščemo pri zdarvniku pomoči, ko je že prepozno. Verjetno je, da bo uživanje sladke korenine blagodejno vplivalo na želodec in črevesje ; tudi je verjetno, da se da ozdraviti z u-živanjem sladke korenine marsikateri bolj nedolžni čir na prebavilih, a v premnogih primerih je zdravnik nujno potreben in mnogokrat ne pomagajo nobena zdravila, temveč le operacijski nož. Izdaja Konzorcij Novega lista z dovoljenjem A.I.Š. Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 m m 11 : lili T O V A R N A TlT I V ,