St. 537.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
JUTRO* ishaja vsak dan — tudi ob nedeljah in ^veznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do» (j»ldne. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v upravniiStvn neaočno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošt« celoletno K 20'—, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, »»sečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30*—. s	Telefon	številka	303,	:
V Ljubljani, sobota dne 26. avgusta
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
i Posamezna itevtika § vinarjev x
Ufedniltve in upravnlitv** j« r Prančlikanski utici a Dopiai s« pošiljajo uredništva, naročnina upravni Stm Nefrankirana pisma se m sprejemajo, rokopisi M m vračajo. Za oglase se plola: petit vratc lb v, etmffc-niče, poslana in aahvale v*sta 3* v. Pri večkratna« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti anaaaiM. :	Telefon itevilka 303.	j
Važno vprašanje.
Te dni so prinesli slovenski listi notico iz »Trgov. Vestnika" o našem trgovskem naraščaju. Preteklo leto je namreč na raznih naših šolskih zavodih in v privatnih zavodih dovršilo t. zv. trgovski kurz toliko naših moških in ženskih mladih sil, da ne dobe več mesta po naših trgovinah in compto-irjih. Prišlo je torej, kar je moralo priti; pozno smo prišli na to, toda upajmo, da še ne prepozno.
Bliža se jesen in začetek šolskega *eta. Starši bodo zopet stali pred vprašanjem, kam s svojimi otroki in jim bo pač težko poslati jih v trgovski kurz, ako ne bo upanja, da na ta način pridejo do kruha.
Bili so časi — in ti so trajali pri nas dovolj dolgo — ko smo mislili, da ženska na svetu ni za drugega, neg° za možitev. Ko so socijalne razmere bolj in bolj pritiskale na družbo in na družine, so se začele tudi ženske osvobojevati iz rodbinskih spon ter so si po svojih potih iskale kruha kot uradnice, učiteljice, pri trgovini in v kontoarjih. S tem so bili družinski očetje nekoliko razbremenjeni m tudi njihovim hčeram je bilo olajšano življenje, ker so bile samostojne, pri svojem kruhu in ni bilo treba doma čakati na kakega usmiljenega ženina ...
Tako so bile razmere nekaj let dovolj ugodne in tudi hčere iz boljših družin so si rajše poiskale svojega kruha, nego bi bile doma. Bilo je to Popolnoma prav, kajti delo daje ceno življenju. Toda počasi se je začelo Polniti povsod, mest ni bilo več. Na Češkem, kjer so imeli že prej dobro razvito žensko šolstvo, se je že pred nekaj leti pojavilo vprašanje, kam z absolventkami ženskih šol. Saj so že moške moči komaj dobile doma zaslužka in se je že začel eksport. Isto je sedaj pri nas.
Da se izognemo krizi in da dobe .e absolventke kruha, se nasvetuje, naj slovenski trgovci zahtevajo, da se 2 njimi dopisuje slovensko. Na ta način se prisili tuje trgovine in tvrdke, da imajo v svojih komptoarjih naše ljudi. To je prav. Kar se tiče pridnosti m vestnosti, naše slovenske sile v njčemer ne zaostajajo za drugimi. Nasi torej lahko dosežejo, da se jim v smislu ugodi. To je čisto naravna in opravičena zahteva, ki jo bo vsaka pametna tvrdka in tovarna vpo-stevala, ker bo v njen dobiček. Toda ni samo dolžnost trgovcev, da v tem stavijo svoje zahteve, ampak cela naša javnost ima pri tem veliko nalogo. Zato se dotikamo tega važnega vpra-sanja.
Mi mislimo, da je stvar provokacije ali narodne nadutosti, ako n. pr. na obmejnih postajah zahtevamo vozni listek v svojem jeziku, ali če v uradu govorimo slovensko, ali če zahtevamo v gostilni ali trgovini slovensko postrežbo. Mislimo, da ni vredno, da bi se nad tem kdo vznemirjal in se zadovoljimo z nemščino. n Toda tu ne gre za provokacijo. Uradnik je uradnik in govori z vami,
kakor mora. Gre se tu za to, da pridejo naši ljudje do kruha na naši zemlji. Meščanske družine bodo morda ob tej priliki, ko se gre za to, da dobe njihovi otroci kruha sami najbolj čutili, kako važno gospodarsko geslo je: svoji k svojim. To geslo pa se ne nanaša samo na to, da vedno in povsod podpiramo svoja podjetja in trgovine, ampak da tudi od tujih firem, kamor se pogostoma radi ali neradi zatekamo, zahtevamo, da z nami občujejo slovensko, ker jih tako prisilimo, da tudi tuje trgovine, ki imajo med nami svoje odjemalce, vzamejo v službo naše domače sile.
Pomisliti moramo, da se bo naš naraščaj množil in da bo boj za kruh vedno hujši. Zato se moramo zavedati kaj je naša dolžnost, ker tu ne gre za osebe, niti za prazne besede, ampak za naš obstoj, za našo splošno korist.
iz slovenskih krajev.
Iz Vrhnike. Kaplan Vovko jo je popihal pred svojimi babjevemimi pristaši v pribežališče v preganjanih grešnikov — v blaženo Švajco z onimi svitlimi kroncami, katere je pred 3 tedni nabral za deževne procesije. Ker vsepravični Bog gotovo ne mara na njegovo prošnjo poslati prepotrebnega dežja, ker namreč pozna tega svojega nespokorjenega in porednega služabnika, je zato prebrisano kaplane spravši kronce šlo na »luft“ v Švico, kajti tu mu je postalo prevroče in neprijetno, ker mu ne „rata“ dež tako, kakor ga je obetalo. Zdaj pa baje pošilja svojim ožjim somišljenikom, ki pa p i s o kmetje, razglednice in pozveduje za dež, kdaj da bo, da bo upal nazaj priti. On že ve, da je naš kmet blaga duša, a kadar pa vzroji, je pa tudi joj 1 Nekteri, ki hočejo vedno kaj več vedeti, kot miv drugi, pa celo trde, da se Vovko v Švajci knaj-pa po navodilih svojega nadpastirja za bližajoče se občinske volitve. Prej naj napravi dež. če ga zna in more, potem naj pa misli na volitve, katere bi ga ne smele prav nič brigati — Ne zdi se nam čudno, zakaj Bog ne usliši Vovkove molitve za dež in je nikoli ne bo.
Kopališče Toplice - Dolenjsko.
Mesec avgust se bliža svojemu koncu, vendar je dolenjsko kopališče še vedno tako dobro obiskano, kakor o tem času še nikdar preje. Velika sezija traja letos izvanredno dolgo. Gotovo je, da je vzrok temu lepo vreme, mnogo pa tudi zdravilna moč vrelca. Koliko je tu gostov, ki do sedaj še niso poznali naših Toplic, in ki ne morejo prehvaliti vpliva vede in lepe okolice. Sedaj so tu med drugimi sledeči: Levstik Anton, nadučitelj iz Ljubljane, Mally Lambert, trgovec iz Gallenegga; Semen Albin,mag. komisar iz Ljubljane; Lakner C. z družino iz Pulja; Recelj Alojzij, učitelj iz Št. Jurja pri Celju ; Milavc Jožef, c. in kr. podpolkovnik iz Ljubljane; Lackner Karl, ravnatelj iz Brioni; Dolenc Ivan, c. in kr. kapitan iz Gorice; Linhard
Ana iz Gradca, Dr. P. Medvedšček iz Gorice; Gajšek Jožef iz Kremsa; M. pl. Scherer viš. pošt. kontrolor iz Gradca itd. Posebno hvaležen pa je dol Toplicam c. kr. pošt. oficijal g, Jožef Zentrich iz Ljubljane, katerega je putika več let tako zelo mučila, da se je moral voziti z izvoščekom v urad, hoditi pa je mogel le s pomočjo druzih. A sedaj je zapustil zdrav in vesel naše Toplice, obljubivši, da jih iz hvaležnosti vsako leto obišče.
Iz Trsta. (Bonboni Flottenver-eina.)Za časa rojstnega dne avstrijskega cesarja nahajalo se je na Bledu tudi mnogo Tržačanov. Kakor znano, so se povodom praznovanja cesarjevega godu prodajali tudi takozvani bonboni za „Flottenverein“. Prodajalke so bile same nemške dame, ki so Slovencem vsiljevale bonbone, kar se je dalo. Iznebili smo se jih samo na ta način, da smo slovensko odgovorili. Naravnost začudila pa sem se, ko sem videla dr. Gregorina s celo pestjo teh bonbončkov. Dr. Gregorinu je gotovo znano, da s skupičkom teh bonbonov država ne bo zidala slovenskih šol v Trstu, ampak podpirala vojno mornarico, od katere nimamo Slovenci nikakega dobička. Vprašam dr. Gregorina, če ni znal nemških dam zavrniti slovensko. Slovenci res nimamo nobenega vzroka, navduševati se za flottenfereinske bonbončke. Vlada naj nam da raje slovenskih šol.
Iz Borovelj na Koroškem. Širi se menda med ljudstvom po Slovenskem vest, da bo »Sokol« v Borovljah razpuščen, oziroma da bo popolnoma zaspal in to zaradi nesramnega zatiranja v prvi vrsti od naših ljubih? nam oblasti in zraven še od domačih renegatov in rajhovcev, kteri so skoraj noč in dan na delu plačani z nemškimi markami in šulvereinskimi judeževimi groši. Vkljub vsemu temu pa na tem mestu sporočamo javnosti z vso gotovostjo, da naš .Sokol* vkljub vsem tem zaprekam od omenjenih strani še živi in nadaljuje svoje započeto delo za Slovenstvo na Koroškem. Pred par dnevi je bil pozvan od okrajnega glavarja br. starosta J. Mišič, kteremu je osebno izročil pravila društva »Sokolski Dom“ potrjena in kterega ustanovni občni zbor bo že v nedeljo dne 27. t. m. Obenem mu je tudi sporočil, da bo v kratkem rešen tudi rekurs na prepoved nošnje sokolskega kroja. Da je pa do tega prišlo, da so zdaj proti nam jeli prijazneje postopati, kar je nam kot enakovrednim tudi pristoja, se imamo zahvaliti edinole našim kranjskim bratom, kteri so nam v našem boju za obstanek priskočili bratsko na pomoč. Na tem ima obilo zaslug dobra mati »Gorenjska Sokolska Župa“, posebna zahvala pa gre bratu Dr. Kušarju v Kranju, kteri je s stvarnimi, dobro utemeljenimi besedami zagovarjal brata starosto J. Mišič-a, kteri je bil klican k okrajnemu sodišču glede udeležbe zleta v Škofjiloki. Vsa čast in prisrčna hvala bratu dr. Kušarju 1 Toliko v pojasnilo, da »Sokol“ v Borovljah na Koroškem ne spi.
R.
Zeleno ali suho cepljenje trt?
Vkljub skoraj leto za letom se ponavljajočim neuspehom pri cepljenju trt na zeleno se držijo vinogradniki še vedno trdovratno tega cepljenja in so še danes mnogi med njimi, ki mislijo, da le vinograd, ki je zasajen, ozir. obnovljen z na zeleno cepljenimi trtami, dobro uspeva in da le take trte dobro rode in rasto.
Temu seveda ni tako, kajti ravno najstarejši trtni nasadi na Kranjskem, to so državne trtnice, od katerih obstoji n. pr. državna trtnica v Kostanjevici že od leta 1884, so zasajeni s trtami, cepljenimi na suho. Te trte pa še danes, po 27 letih, jako dobro rodijo in rasto!
Kdor ne verjameL ta naj gre tja in naj se jih ogleda!
Seveda morajo biti na suho cepljene trte, ki jih sadimo v vinograd, dobro zaraščene.
Mnogi gospodar, ki je imel neuspeh s trtami cepljenimi na suho, je tega sam kriv, ker ni pazil in je kupil, oziroma sadil v cepilnem mestu slabo zalite trte.
Slabo zaraščena cepljenka ne dobiva zadosti hrane iz zemlje, na cepilnem mestu se sok ustavlja, trta postane gobava in končno usahne.
V zadnjih desetih letih seje cepljenje na suho zelo zboljšalo s tem, da se je tudi pri nas upeljalo leta 1901 prvič od Francozov priporočeno stratificiranje (siljenje) suhoceplje-nih trt.
Podpisani je koj leta 1902 pričel delati poskušnje s tem cepljenjem in nekaj let pozneje se je pri državni trtnici v Bršlinu zgradila v to svrho posebna silnica.
Stratificiranje trt obstoji v tem, da se cepijo spomladi meseca aprila ameriški ključi ali reznice s kratkimi, enočesnimi cepički po načinu angleške kopulacije.J
Trte se potem, ne da bi se jih kaj povezalo, vlože v posebne zaboje, najbolj v vlažno žaganje ali šoto, pokrijejo se z drobnim lesnim ogljem in mahom terjse postavijo na gorak in vlažen kraj (v hlev. sobo, gorko leho ali silnico), kjer ostanejo kake tri tedne.
V tem času se pri zadostni vlagi in toploti na cepilnem mestu dobro zalijejo, napravijo korenine in odže-nejo.
Na to se posade tako siljene trte v dobro zemljo, kjer se do jeseni še bolj čvrsto zarasto, vkoreničijo in dajo lepe, enoletne cepljenke, ki se jih spomladi druzega leta sadi na stalno mesto v vinograd.
Nekateri sadijo tudi stratificirane trte takoi, naravnost iz zabojev v vi-grad, po dve k enem kolu in tudi to se v dobri, globoki zemlji in ob ugodnem, spomladi ne presuhem vremenu, prav dobro obnese.
Boljše pa je vložiti stratificirane (siljene) trte prej v zemljo in jih šele drugo leto saditi v vinograd, zato
ker so takrat že bolj močne in sušo ter druge neugodnosti vremena lažje prenašajo.
Pri dobrem oskrbovanju, zlasti pa v dobrih, ugodnih letih z zadostno vlago spomladi in zadostno gorkoto po leti, se dosežejo na ta način kar čudovito lepi uspehi.
Od 100 cepljenk, ki se jih vloži v zaboj, odpade jih pri siljenju komaj 5 do 6, k večjem 10. In od sto takih cepljenk, ki se jih na to vsodi v zemljo, se jih do jeseni lahko 60 do 70 prav popolnoma zaraste.
Posebno krasen uspeh tega cepljenja je videti letos v državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu.
Trte so naravnost krasne, nekatere vrste imajo že nad en meter dolge, močne mladike.
Priporočam vinogradnikom, kakor na primer izletnikom, porotnikom, sejmarjem in sploh vsakemu, ki ga pripelje pot v Novomesto, da ne zamudi prilike, da si te trte ogleda. Tudi drugo državno trtnico (v bližini mesta) jim priporočam za ogled, ker je vkljub suši letos v posebno lepem stanu. Videti je tam razne žlahtne vrste trt, cepljene na raznih podlagah v rodečem stanu.
Oglušijo naj se pri delovodju državnih trtnic gosp. Antonu Globel-niku v Bršlinu, oziroma pri podpisanem.
Prvi ima tudi sam jako lep vinograd v Trški gori, zasajen deloma s stratificiranimi cepljenkami, ki jih je sadil letos iz zabojev naravnost v vinograd.
Stratificiranje trt ima pred zelenim cepljenjem sledeče prednosti:
1. Cepljenje se vrši v času, ko ni toliko dela kot v času zelenega cepljenja.
2. Za cepljenje, ki gre [hitro od rok, ni treba lepega vremena in dragih gumijevih vezi.
3. Nabava cepičev je lahka, ker se suhi cepiči, to je enoletne mladike, ki spomladi odpadejo pri režnji, dobijo lahko povsodi. Ako želimo cepiti kake posebne vrste, dobimo cepiče lahko iz poljubno oddaljenih krajev, kar je pri zelenih cepičih nemogoče, ker se posuše.
4. Uspeh cepljenja ni odvisen toliko od vremena kot pri zelenem cepljenju, zato je skoraj vedno boljši kot pri zelenem cepljenju.
5. Kadar je vinograd enkrat zasajen, odpade vsako drugo, drago in zamudno delo, kakor obiranje divjih izrastkov, grubanje itd. pri zelenem cepljenju.
6. Vinograd, zasajen z dobrimi, svežimi, na suho cepljenimi trtami kaže v drugem letu k večjemu 5 do 10 odst. odpadka, to se pravi, da se od sto zasajenih, cepljenih trt navadno samo 5, v najneugodnejšem slučaju pa 10 ne prime in jih je treba drugo leto presaditi. Zato je vinograd zasajen s cepljenkami koj v drugem letu veliko bolj enakomerno kot pri zelenem cepljenju na mestu.
7. Na morebitne ugovore, da zeleno cepljenje trte hitreje rasto in prej rodijo kot na suho cepljene, mo-
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
Zahropel je:
— Bodi moja! . .
In ker ona ni rekla ničesar, je nenadoma nekako zarjul	ter
z žarečim očesom in pijanim umom planil nad njo.
a!?, d1 0(*letel nazaj in zakričal od bolečine.
— Ah ! Beračiča! Hči beračice 1 . . .
In zdajci so se usule- psovke iz njegovih spačenih	ust,
fločim je skakal okrog Bianke in mahal z roko, od katere mu je debelo kapljala kri.
Kajti Bianka je krčevito stiskala v desnici majhno, drob-čkano bodalce, ki pa je bilo ostro in nabrušeno, mojstrsko delo, krasen in smrtonosen umotvor slovečega milanskega mečarja.
Se enkrat je Bembo naskočil in odskočil, zadet nad ko-»olcem.
Bianka, nepremična, pozorna, brez diha, vsa zmrzla od groze, preplašena po svoji lastni drznosti, ni storila niti ene nepotrebne geste; čudna hladnokrvnost jo je držala pokoncu; njena bistro-vidnost, podeseterjena v trenotku nevarnosti, jo je že naprej opo-**rjala na nevarnost.
Ta nema borba je trajala nekaj minut. do-?, Bianka je dobro vedela, da je izgubljena, ako se Bembu v reci položiti roko nanjo.
Ni se mu posrečilo, besno je dobil tretjo rano, se je umaknil za nekaj korakov, liaia :,2asoPel. otrl si znojno obličje in si obrisal kri, ki je cur-J _Prask, zadanih mu od dekličinega bodala.
hnm P°bro, je zagodrnjal naposled, dobro, kar mirujte . ...
Te * vas dotaknil • • •
nT«.1 ie kakor d°ga> ki po boju liže svoje rane in obenem
h< mn£r<?tnika' Iskal Je sarn v seb> poslednjega sredstva, kako b mogel ukrotiti Bianko.
Naenkrat je vprašal:
— Kaj bo z vami? Kam hočete iti sami v tem gozdu? Ali ste vsaj pripravljeni, vrnite se z menoj v Benetke?
To pot mu Bianka ni več odgovorila; zadovoljila se je s tem, da je napravila z glavo nekako znamenje.
— Ali se nočete vrniti z menoj? je povzel Bembo z mirnostjo, ki je zbudila v deklici strah.
Ona je zganila glavo kakor prej.
—- Dobro! Poslušajte me še enkrat, poslednjikrat. Potem vas rešim svoje navzočnosti. Hočem vas privesti nazaj v Benetke. Hočem. In to se bo zgodilo. Prisežem vam, da vso pot ne bom zinil besede, niti se vam poskusil približati. Razumite me dobro. Vi nočete biti moja: naj bo. Toda če je že tako, potem nočem, da bi bila koga drugega. Ali se vam zdi to čudno?
In ker je videl, da ga posluša pozorno, je nadaljeval:
— Se en trenotek, pa vam bo na prosto voljo, ali da me spremite v Benetke, ali da greste svojo pot, kamorkoli se vam že zdelo primerno. V prvem slučaju se vam ne zgodi nič žalega, to vam prisežem. V drugem slučaju se hočem strašno maščevati. In da se boste mogli svobodno odločiti, kaj storite in česa ne, je	prav, da vam	razložim, kakšno bo moje maščevanje	.	.	.
Premolknil je ter globoko zasopel; in Bianka	je	videla	z
grozo, da se je vrnil na Bembove ustnice ostudni smehljaj, ki se ga je tolikanj bala.
Kardinal je nadaljeval:
— Pravkar sva govorila o vaši materi. Vi si morda mislite, da je samo kurtizana in nič več. Bodisi zaničevana, a drugega nič. Tako si mislite, kajneda ? Razočarati vas moram. Vaša mati prebiva v Benetkah v prekrasni palači, ki je sama zase vredna petstotisoč Srebrnjakov. Niti vi, niti nihče drugi ne ve, kako je postala lastnica te palače. Ch, zelo preprosto. Lastniku palače je bilo ime Ivan Davila. Bil je član Sveta Desetorice. Patricij je bil. In ta Ivan Davila je umrl od morilske roke dva dni potem, ko je napravil oporoko, v kateri je zapustil svojo palačo vaši materi, kurtizani Imperiji . . . Ali še vedno ne razumete? . . . Vaša	mati je morilka Ivana Davila . . .
— O groza	I je zaječala deklica, čuteča, da	ji	pešajo
moči.
— Aha! Zdi se, da vas začenjam zanimati? . . . Zdaj pa vedite tudi, da imam dokaze in priče tega umora, priče, neopo-
rekljive po svojem značaju in po visoki stopnji, ki jo zavzemajo ‘ Kaj pravite k temu? . . . Zakaj molčite? . . .
Pomolčal je par trenotkov, preden ji zada poslednji udarec, dočim je Bianka trepetala in omahovala ter se z neverjetnim naporom branila omedlevice.
— Poslušajte, je zaključil Bembo. Ako greste z mano v Benetke, ne povem ničesar, ako pa se vrnem sam, podam ovadbo takoj po svojem prihodu: vašo mater primejo zjutraj zarana ter jo postavijo pred sodišče, in preden mine štirinajst dni, pade njena glava pod krvnikovo sekiro.
Če bi bil Bembo silil vanjo, bi bila Bianka nemara mislila, da laže. Toda Bembu je prišlo v tem položaju tisto nenadno navdahnjenje, ki je potrebno za odločitev zmage.
Ko je dogovoril, ji je obrnil hrbet ter odšel mirno in se s počasnimi koraki izgubil v nočno temo.
Trenotek je bil za Bianko strašen: imela je na izbiro svojo lastno smrt in smrt nje, svoje matere. Groza misli, da bi prijeli njene mater, vrgli jo v ječo in jo tirali nato na morišče, je bila hujša. Vztrepetala je po vsem životu, a nato je čudno pomirjena dohitela Bemba in začela hoditi za malo svetilko-slepico, ki se je gugala v kardinalovi roki.
Stopala je vsa bleda, z nenavadnim dostojanstvom, ki ji je dajalo čisto drug obraz.
Bembo jo je slišal, za seboj, a ni okrenil glave.
Nema, globoka radost mu je silila v glavo, obenem z divjim ponosom, da je ukrotil upornico in da jo vodi zdaj s seboj, za pramnom svoje male luči, podobne zlovešči zvezdi, ki gre svojo pot — pot zločina.
Samo zdajpazdaj mu je skelenje ran, zadobljenih na roki, izvabilo kak glas, podoben srditemu renčanju. In prišlo mu je na um, da bi bila Bianka njegova, ko bi ne bila imela svojega ličnega bodalca. Da je Bianka oborožena z bodalcem, se mu je zdelo sicer nekaj čisto naravnega. Njegove misli so se polagoma oprijele te igračke, ki jo je bil videl bleščati v dekličinih rokah in katere se je posluževala z nerazumljivo spretnostjo. Premišljal je, s kakšnim sredstvom bi jo razorožil.
In mahoma je vzrastla v njegovem duhu misel:
________________________________ (Dalje.)
ram odgovoriti, da to ni res.
Če letos zasadim cepljenko, bo v dveh letih ravno tako lepa, kot na zeleno cepljena trta.
Pomisliti moramo namreč, da je pri zelenem cepljenju treba najprvo zasaditi divjo, ameriško trto, in potem dve leti čakati predno je za cepiti.
Potom suhega cepljenja si pa vzgojimo cepljenko lahko že leto prej; predno mislim rigolirati doma na vrtu in spomladi druzega leta, koj po rigolanju, ki sem ga po zimi izvršil, sadim že cepljene trte v vinograd in potem imam mir!
Predno so obenem sajeni divjaki za cepiti, so te cepljenke že dve do tri leta stare in že nekoliko rodijo.
8. Neprecenljive vrednosti je pa suho cepljenje zlasti za kraje z bolj mrzlim podnebjem, kakor n. pr. žu-žemberški, radeški, zatiški, litijski in deloma tudi mokronoški in trebanjski sodni okraj.
Vsled bolj mrzlega podnebja je tam mogoče, če le pozno (v drugi polovici junija ali še pozneje) na zeleno cepiti.
Pozno cepljenje se ne prime tako rado kot zgodnje, cepljenke dobro ne dozore in potem ali po zimi pozebejo, ali pa pogubane v zemlji segnijejo.
To so že zdavnaj spoznali vinogradniki nekaterih naprednih občin teh okrajev, kakor Št. Janž, Tržišče, Mokronog, Št. Rupert itd. Marljiva mokronoška kmetijska podružnica cepi na leto 100.000 in več trt na ta način in še to ne zadostuje, kupujejo jih še drugod, kajti samo šentianška občina porabi na leto 50 do 70.000 trt, od tega pa večji del na suhocep-ljenih, stratificiranih trt.
Tudi v drugih okrajih, zlasti v vipavskem in trebanjskem sodnem okraju, se bavijo nekatera društva in tudi posamezni kmetje s pridelovanjem cepljenk potom stratificiranja.
To je gotovo posnemanja in hvale vredno.
Zato naj bi se ta način cepljenja sploh povsod udomačil.
V to svrho prireja podpisani pri državni trtnici v Bršlinu vsako leto cepilne tečaje, pri katerih se lahko vsak vinogradnik temu cepljenju priuči.
Žalibog je udeležba prav slaba, letos je n. pr. prišel k tečaju samo en posestnik. Pri taki brezbrižnosti ni čuda, da ne napredujemo!
Podpisani je spisal tudi knjižico o tem cepljenju, ki jo je izdala c. kr. Kmetijska družba v Ljudljani.
Naj vsi pripomočki, kakor tudi tele vrstice vinogradnike privedejo do tega, da se poprimejo suhega cepljenja in stratificiranja (siljenja) trt in da si s tem znatno olajšajo obnovitev po trtni uši uničenih vinogradnikov.
B. Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik.
DNEVNE VESTI
.Jutro" pred sodiščem. Danes ob 5. uri popoldne se vrši pri deželnem sodišču, št. 79 v I. nadstropju javna obravnava o našem ugovoru proti zaplembi pondeljkove številke .Jutra*, v kateri smo poročali o veselici .Flottenverelna" v Unionu.
Proti praznoverju se najbolj bori katoliška cerkev, je ponosno za-deklamiral .Slovenec", ko smo mi objavili vražarske .Sanje Matere Božje* kot zgled, kakšna je .vera* našega .dobrega, vernega ljudstva*. Kdor
Eozna zgodovino, bo že vedel, kako je ilo s katoliško cerkvijo in vražarstvom. Danes nam je poslal kot nov zgled prijatelj staro ('tudi v jezikovnem oziru zelo zanimivo) molitveno knjižico z
naslovom: Duhouna Branua, prad duhounah- inu shuotnah Nauarnoftah sakobart per fabe nofsiti. U’ katirei fo mozhni Shegni inu Shebranje, katiri fo od farna Boga osnanuani, od te Zirkle, inu S. S. Ozhetou ftorjeni, inu od Papafha Urbana VIII. unkadani, fkus S. Kolmana poterdnjeni bli. K’ troshtenjl ufah teh, kiri na vodi, inu na semli raishajo, da bojo fkuz to muzh te Branue prad ufuni navarno-ftami obuaruani. Is memshkiga u to suovenfKO Spraho fprabernjana, inu drukana u’ Kčln u’ tam lete 1740. — V tej knjižici najdemo poleg raznih »žegnov* zoper .copernijo*, .žebranj*, .buhstabov za kugo*, raznih .močnih perporočvanj* itd., itd. tudi .Sanje Matere Božje* (na str. 93.), v bistvu take, kakor v oni knjižici, ki smo jo zadnjič omenili, in pa (na str. 79) , Anu lepu resojenje, katere je Christhush tam SS. 3 Devizam Elisabethi, inu Bri-githi inu Mehtildisi resodou*, ki je tudi skoro dobesedno obseženo v zadnjič omenjeni knjižici. .Slovenec* ne bo utajil dejstva, da je naše ljudstvo silno praznoverno. Kako je to, da do danes katoliška cerkev tega ni iz-korenila? Ali ne more? Ali noče? Mi mislimo; oboje. K zanimivi knjižici se bomo še povrnili, da še malo pokažemo praznoverje, ki se je uganjalo (in se še uganja) pod firmo in zaščito vere in cerkve med našim .dobrim, vernim ljudstvom*.
K ločitvi deželnega šolskega sveta Štajerskega. V eni zadnjih številk .Jutra* izraža nekdo pri vprašanju glede ločitve štajerskega deželnega šolskega sveta željo, naj se glede tega vprašanja vpraša za mnenje tudi učiteljstvo. Če bi mene ko povprašal, bi odgovoril tako-le: Poznate me kot morda malo prefanatičnega Slovenca, veste, da bi dal življenje za svoj narod ter tudi veste, da črtim Nemce bolj kot samega hudiča. Ako mi je pa izbirati med nemško-nacijo-nalnim deželnim šolskim svetom ter med slovensko-klerikalnim si izberem — prvega! Naš štajerski deželni šolski svet res na vso moč protežira nemško učiteljstvo ter podpira ustanovitev nemških šol (to se bo tudi potem in še v večji meri godilo, če prevzamejo klerikalci le slovenske šole na Štajerskem), a nikdar ni Čuti, da bi bil kateri slovenski učitelj radi narodnosti kaznovan, kar pač prepogosto vidimo na Kranjskem. V štajerskem deželnem šolskem svetu sedijo res Nemci, ki so pa — resnici na ljubo povedano — precej pravični možje, kar bi naši kle-rikafci niti svojim rodnim bratom nasproti ne bili. Moje mnenje je torej: Ogromna večina slovenskega učiteljstva je proti delitvi deželnega šolskega sveta na način, kakor si žele klerikalci. Ako vendar gospodje klerikalci tako ukrenejo, da bo učiteljstvo zagotovljeno, da se s šolo in Ž njim ne bo postopalo krivično, pač pa vsaj tako pošteno kot doslej, ter da se ne bo nikdar pozabilo koristi narodovih, sem uverjen, da bo slovensko štajersko učiteljstvo z radostjo pozdravilo svoje nove .višje*, ki bodo sinovi iste matere kot oni sami.
Štajerski učitelj.
Še »Fiottenverein*. V .Jutru* je dal nekdo duška občutkom, ki jih je imel minuli teden na Bledu, ko so prodajali .bonbone* za Fiottenverein in so ga šikanirali po nemško. Če že Nemci uganjajo špase, le naj jih med seboj; neumno pa je, da so prodajale .bonbone* in trgale podplate slovenske dame, ki so po vrhu še hotele prepričati ljudi, da gre za vdove in sirote, dočim je označevala pravi pomen tega .prepotrebnega* društva mala brošurica, ki je bila priložena .bonbonom*. Neverjetno, ampak res je, da je bila neka slovenska dama
huda in je visoko dvignila nos, ker so jo Goričanke zavrnile češ: Ako bi bilo za Sokola ali Ciril-Metodovo družbo iz srca rade — ampak tako ... Ali res nima slovenska gospoda drugih skrbij ?! ? V nedeljo je bilo baje na Bledu vse polno čepic, ki jih smejo »gnadigst* nositi .Flottenvereinerji* in — govori se — da je bilo mnogo Ljubljančanov. Bo pač zmota!
.Jezikoslovci* pri „Slovencu* so »pogruntali* novo besedo: za nemško Leimfabrik — .limtovarna*. Mi bi svetovali tem jezikoslovcem sledeče besede: za Kaffeehaus — »kofčhiša*, za Papierhandlung — .papirtrgovina*, za Zuckerbackerei — »cukerpekarija*, za Schprachlehrer — .šprahučitelj*, za Fernrohr — »ferncev*, za Schreib-tisch — .šrajbmiza* itd. itd. Ko bodo .jezikoslovci* pri .Slovencu* v rabi teh in podobnih besed dovolj izurjeni, jim bomo dali še par novih umestnih nasvetov, kako bi se dal slovenski jezik primerno .preurediti*.
Popravek. Poročali smo včeraj o katoliških industrijcih, tovarnarjih, podjetnikih itd., da bodo na podlagi in po inicijativi četrtkovega .Slovenčevega* uvodnika zvišali svojim uslužbencem plače. Mi smo se te vesti resnično razveselili, pa naše veselje je bilo zelo kratko, kajti danes smo dobili od Katoliške tiskarne, Katoliške knjigoveznice, podjetnika Lončariča, stavbenika Scagnetija, tovarnarja Pollaka, hotela .Union*, stavbenika Ogrina, mizarja Rojine in drugih popravke, v katerim nam poročajo, da ne bodo plač svojim uslužbencem zvišali ne za 50 °/o ne za 40 °/o — da jih sploh ne bodo nič zvišali. Posebno hud je bil mizar Rojina, ker smo pisali, da bo zvišal plače kar za 80 %>; očital nam je, da se iz njega norca delamo. To seveda nikakor ni opravičen očitek, kajti mi smo za trdno mislili, da je ona vest resnična. Nam je res jako žal, da smo bili mistificirani. Ne mo-moremo si pa kaj, da bi pri tej priliki ne izrazili svojega velikega začudenja nad dejstvom, da katoliški in-dustrijci, tovarnarji, podjetniki itd. tako malo dajo na lepe .Slovenčeve* nasvete. Niti eden se ni odzval in povišal plač svojim uslužbencem, ki prav tako, kakor vsi drugi, trpe vsled draginje! Nam se prijatelj .Slovenec* resnično smili, da uživajo njegovi nasveti tako malo upoštevanja celo med najožjimi njegovimi somišljeniki!
Čemu Nemcem in Lahom na ljubo? Naši obrtni in trgovski krogi so v narodnem oziru na zunaj vse premalo odločni in samozavedni, na drugi strani jim pa manjka narodnega ponosa. Nemške potnike, nemške ko-respondente si drže .tudi — slovenske* trgovske firme in blago naročajo v Trstu pri Italijanih z italijanskimi pismi, pri nemških tovarnarjih na Dunaju,, v Pragi, v Šleziji in na Gornje Avstrijskem pa v nemškem jeziku, ko imajo ti ljudje vendar oni od nas ogromen dobiček in ne mi od njih! To je v narodnem oziru nedopustno in nič manj sramotno I Mi dajemo tujcu masten dobiček, zraven tega pa mu lezemo še z nemškim pismom in naročevanjem (sploh z nemško korespondenco 1) pod peto! Naj si tuje firme oskrbe in nastavijo naše ljudi v svoje komptoare, če hočejo pri nas Slovencih kaj zaslužiti! Koliko naših strokovno-izobraženih fantov in deklet čaka vedno na službe I V svoje službe jemljimo svoje — ljudi!
Kako bi se pospeševal tujski promet na Kranjskem. Ljubljanski kazinotski dopisnik .Grazer Tagblatta* se bridko pritožuje, da se na Kranjskem premalo skrbi za povzdigo tujskega prometa. Seveda se mora obenem vsak takoj prepričati, da mu je to konečno popolnoma vseeno in da
pes taco popolnoma drugam moli. To se že sprevidi iz nasvetov, na kak način bi se zamogel povzdigniti promet. Po želji kazinotskega dopisnika bi morali zginiti vsi slovenski napisi na gostilnah in trgovinah, dalje vse slovenske orijentacijske table, gostilne bi morale imeti samo nemške vžigalice itd. Le na ta način bi se baje povzdignil tujski promet na Kranjskem. Na take kazinotske bedarije se res ne izplača odgovarjati. Verjamemo, da bodejo naše kazinote slovenski napisi in to tembolj, ker se morajo nemški tujci na lastne oči prepričati, da so ti kraji slovenski in da Kranjska ne spada ,zu den deutschen Alpenlandern*. Sicer se pa trezni Nemci nikdar ne bodo spodtikali ob slovenske napise in vžigalice, tega je v svoji budalosti zmožen le kak ljubljanski kazinot.
Vprašanje na predstojništvo c. kr. državne železnice v Ljubljani ?
Je-li znano, da neki Jakob Lajovec, voznik iz Spodnje Šiške prevažuje premog iz skladišča na vse kraje po Šiški, Ljubljani, Udmatu, Glincah, Rožni dolini, Viču in dalje n e ž e 1 e z -n i č a r j e m po železničarskih cenah ? Je-li to dovoljeno ali ne? Mi drugi z davki obloženi premogarji pa nimamo pomoči proti tej veliki neopravičeni konkurenci. Ker upamo, da se slavno predstojništvo ne strinja s tem postopanjem, prosijo odpomoči premogarji.
Načelstvu južne železnice v Ljubljani priporočamo, da sprevodnike brzovlakov in ekspresnih vlakov
¥ouči, da imajo med Radgono in rstom imena postaj klicati nemško in slovensko, ker tečejo ti vlaki tod po slovenskem ozemlju! Ta gospoda iz komoditete ali pa mržnje do našega jezika postajnih imen slovensko sploh n e č e klicati. Kako naj naš preprost človek potem ve, na kateri postaji se nahaja.
Vojaške vaje in poljska škoda. Kmetovalci, ki se jim med vojaškimi vajami napravi na poljskih pridelkih škoda, naj jo dajo takoj po odhodu vojakov ceniti in naj jo naznanijo potem vojaškemu poveljstvu. V tem oziru treba energično nastopati, ker oblasti te škode itak v polnem obsegu ne povrnejo!
Mestna posredovalnica za delo in službe ima za načelnika gosp. D., kateri je sicer vse časti vreden mož, samo da bi se bolj prijazno obnašal napram gospodinjam, katere iščejo služkinje. On ima menda kot uradnik samo posredovati, ne pa tudi svoje osebno mnenje izražati in se pogajati za plačo služkinj; to naj prepusti medsebojnemu dogovoru gospodinje in služkinje. Za danes dovolj.
Potnik tvrdke Schicht z milom Fantini ložira v Celju v .Deutsches Haus*. To ni lepo od njega, ker se pri trgovcih izdaja za Slovenca. Upamo, da se poboljša!?
Za pogorelce v Mokronogu se bodo pobirali prostovoljni prispevki na koncertu Slovenske Filharmonije, ki se vrši v nedeljo v Zajčevi restavraciji »Bellevue*. Več v inseratu.
Shod narodno-radikalnih abitu-rljentov v Postojni. Vabimo vse na-rodno-radikalne abiturijente na drugi shod narodno-radikalnih abiturijentov, ki se vrši 1. in 2. septembra v Postojni po sledečem sporedu: Prvi dan: Ob pol 4. uri popoldne otvoritev shoda. Sledi predavanje: Gimnazijska leta.
(Tov. Fran Lipah). Drugi dan (dopoldne): Ob 8. uri sestanek zaupnikov. Ob 9. uri se predavanja nadaljujejo: Realec kot bodoči tehnik. (Tov. Hinko Prelovec). Dijak v narodnem vprašanju. (Tov. Andrej Lah). Popoldne: Narodno gospodarstvo in radikalizem. (Tovariš Jeraj). Zvečer prijateljski sestanek v Hotelu National. — Pripravljalni odbor za shod narodno-radikalnih abiturijentov.
Občinske volitve v Sp. Šiški.
Reklamacijsko postopanje je zaključeno. Zanimivo je, da so od trideset nemških reklamacij rešene povoljno samo tri, medtem, ko so reklamacije, vložene od strani narodno-napredne stranke, rešene vse povoljno; Nemci so pač reklamirali volilno pravico za one, ki je po zakonu nimajo, naprednjaki pa samo za one, ki res morajo imeti volilno pravico.
Ljubljana se modernizira. Podjetnost izvoščeka g. Steleta, ki si je nabavil lep avtomobil, nas veseli, ker vidimo iz tega, da se med nami še vedno najde podjetnih ljudi, ki se ne bojijo napredne tehnike, ampak sprej-m?jo brez predsodkov novotarije, ako mislijo, da bodo imeli od njih koristi. Avtomobil je zelo lep, na njem je prostora za šest oseb in za šoferja-izvoščeka. Avtomobil ne dela čisto nobenega ropota in se ga pri najhitrejši vožnji skoraj niti ne sliši. Gosp. Stele je izboren šofer in občinstvu bi priporočali, da se poslužuje tega avtomobila, ker ne samo, da se bo vozilo prijetno, nego tudi podpira podjetnega slovenskega obrtnika. S časom si gotovo nabavijo avtomobile tudi drugi ljubljanski izvoščeki in Ljubljana bo kmalu tudi v tem oziru moderno mesto.
Zopet požar? Pozno zvečer se je včeraj po Ljubljani razširila vest, da je Bela cerkev na Dolenjskem v ognju. Podrobnosti še niso znane.
Nogometna tekma med kranjskim in ljubljanskim moštvom se vrši v nedeljo ob 5. uri popoldne na travniku pod Gaštajem. Tekma bo zanimiva, ker na obeh straneh nastopijo najboljši slovenski footballisti.
Petindvajsetletnica postojnske Ciril-Metodove podružnice se bode
8.	septembra proslavila z veliko narodno slavnostjo na vrtu hotela pri Kroni. Slavnostni govor bode imel tržaški Slovenec. Sicer pa se bo veselica izvršila z vsem običajnim sporedom: godba, petje, tamburanje, paviljoni, ples, kegljanje na dobitke, sre-čolov, narodne igre itd. Ker bode zabava v prijazni Postojni gotovo zelo prijetna in je dobiček namenjen novi Št. Jakobski Ciril-Metodovi šoli v Trstu, je pričakovati velike udeležbe tudi iz Ljubljane in Trsta, to pa tembolj, ker si vsakdo ob tej priliki lahko ogleda Postojnsko jamo.
Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: Ciril Metodova podružnica v Starem trgu. Izvenaka-demična podružnica na Dunaju, 250 K. Neimenovan v Ljubljani, 200 K. Podružnica na Verdeljci, 200 K. Prijatelji umrlega g. Štefka Pogačnika v Ljubljani, 200 K. Mariborsko samsko omizje, 60 K. Tržaške .Sokolice* v Trstu, 200 K. Ciril-Metodova družba pri Sv. Jakoba v Trstu, 200 K Neimenovan iz Trsta, 100 K.
Slovenske Filharmonije popoln orkester koncertira danes pod vod-
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna ln namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : TolstovrSka slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
Tolstovr&ko slatino
MALT LISTEK.
I. E. RUBIN.
Navadna drama ...
Mestna slika.
(Dalje.)
Petruša jo je spremil do doma. Govoril je malo in hvalil samo lepi večer. Ko sta prišla na stopnice, sta obstala in si podala roko. Nekaj časa sta oba molčala. .Magda*, je rekel Petruša šepetaje, .ali me imaš rada?* In objel jo je okoli pasa nežno, boječe . . .
,Da,“ rekla je Magda in ga prijela za črne sprednje lase.
.Pa me^poljubi, če me imaš,* je rekel Petruša,
Pretreslo jo je po celem životu in v srcu jo je zabolelo, kot da jo je zalila kri in ne odteče več od srca. Vroče ji je postalo naenkrat. Poljubiti Petrušo! — Še nikdar ni nikogar poljubila, da bi vedela. Petruša je držal obraz proti nji, pripravljen za poljub in njegove ustnice so se gibale v smehu, zraven pa je gibal z malimi brčicami. Pogledala mu je v oči in se spomnila vsega, kar je bilo že lepega odkar pozna Petrušo, Kako ga je včasih čakala, ko ga ni bilo: takrat bi ga bila objela z veseljem, se ji je zdelo, ako bi se bil nenadoma prikazal, tudi
če bi bila gospa zraven. Ne bala bi se bila nikogar. In zdaj |jo prosi za poljub. Vse je plačal za njo v gostilni, nihče drugi bi ne plačal...
Sklonila je glavico in čutila je, kako je prijel Petruša z obema rokama njeno glavo in jo začel poljubljati. Tudi ona ga je poljubila ,in ko ni odnehal, je rekla:
.Pusti me, saj si dobil, kar si hotel.*
.Magda,* je rekel, '.jaz te imam tako rad. Ali imaš tudi ti mene rada ?*
.Seveda te imam rada,* je šepnila.
.Pa ko bi prišel kakšen višji — vidiš, jaz sem hlapec.*
.Petruša, bodi tiho,* je rekla, kajti videla je, da mu je hudo, da je hlapec.
.Vidiš, Magda/ je rekel otožno, »jaz bi bil lahko več, mnogo več, pa niso hoteli. Mati je umrla v bolnici, prišel sem v roke varuhu, imel sem svojo doto, v šolo sem hodil, lahko bi bil postal gospod, pa me je varuh vzel iz šole, češ, da j> škoda denarja, jaz kot otrok sera bil vesel, da grem iz mesta, živel sem pri njem brez skrbi, pasel sem mu krave in ko sem se zavedel, ni bilo dote in jaz sem bil hlapec . . .*
Videla je, kako mu je zastajala beseda, ko je pripovedoval svojo pre-
teklost in ves je trepetal. Zazdelo se ji jc, da joka. Pritisnil jo je k sebi in ko jo je poljubil, je začutila, da ima obraz moker od solz, tudi njo je posilil jok, poljubila gu je in rekla: »Petruša, moj Petruša, saj te imam vseeno rada.*
»Da, Magda, zadovoljen sem, ali jaz bi te rad osrečil. Vidiš, prišel sem nazaj v mesto, vse mi je bilo znano. Tu sem letal kot otrok in mnogo tovarišev sem že poznal. Eni so hodili v šolo, drugi so bili v službah, drugi so bili rokodelci, samo dva sem srečal, ki sta bila nič, kakor jaz; sedela sta za vodo na ograji, kadila sta cigarete in se smejala celemu svetu in ogovarjala ženske, ki so šle mimo, z nesramnimi besedami. Govoril sem ž njima in sta se mi smejala, ko sem rekel, da hočem do svojega kruha. Hvalila sta svoje življenje in rekla, da je neumen, kdor dela, da se lepo živi brez dela. Vidiš, Magda, ta dva niti nečeta višje, Rada sta raztrgana, lačna, rada zmrzujeta in se ne menita za za ljudi, samo da sedita na ograji za vodo in kadita cigarete. Jaz pa si želim višje, višje, tja kamor bi lahko, čutim, pa ne morem, ker je prepozno, in. ti bi šla z menoj tja, jaz bi te peljal, pa bi bila srečna, ti in jaz, Magda, zdaj pa sva tu nizko, ti si dekla, jaz hlapec in zaprta je pot do tja in iti morava po poti, kot sva začela, in
gledati gori, kjer hodijo drugi, srečnejši, kjer bi lahko hodila midva,*
Vzdihnil je in jo zopet objel. — Ona ga skorej ni razumela. Upil se je nekoliko, je mislila, in zdaj mnogo govori, pa sanja o nečem, kakor otrok.
»Kaj pa hočeš?* ga je vprašala in držala roko na njegovi glavi.
»Ah, da bi vedela ti, kaj hočem. Nihče me ne razume, če me ti ne in hudo je na svetu človeku, če ga nihče ne razume. Jaz sem hlapec na zunanje, pa nisem hlapec, čutim, da nisem in to je hudo, to boli.*
»Saj nisi tak, kot so drugi,* je rekla, da bi ga potolažila, kajti njegove besede so bile bolj in bolj trde in pritiskal jo je bolj in bolj nase.
»Vidiš, Magda, jaz čutim. Ko bi me bil moj varuh pustil v mestu, bi bil danes že visoko in če bi bilo usojeno, tudi tako bi spoznal tebe in srečna bi bila, da bi te spoznal, ker bi bil srečen jaz. Zdaj pa, če me ljubiš, si z menoj nesrečna ti, kot sem nesrečen jaz, ki nisem to, kar bi moral biti, Ko bi bil to, bi imel visoke prijatelje, bi znal dosti, pisal bi lepo, in vsi bi me spoštovali, zdaj pa gledajo name kot na hlapca, ker sem hlapec, ki ne znam dosti, ker ne pišem lepo, ker roke niso bele in obleka diši po hlevu in nihče ne ve, da sem, razen tebe in drugih sohlapcev,
vidiš, Magda, to je hudo, ker mislim in vem, da bi bil lahko več. Magda, če bi prišel drugi, ki bi bil višji, ali bi ga imela rajše?*
»Ne, Petruša, ne maram nobenega. Saj imam samo tebe rada.*
»Če imaš res samo mene rada, pa me še enkrat poljubi.*
Poljubila ga je takoj in zopet je čutila, da so solze na njegovem obrazu.
Po stopnicah je nekaj šumelo. Priletela je gospa. Petruša je zbežal iz veže, Magda pa je ostala na mestu.
»Tako torej,* je vpila gospa. »Meni se je zdelo, da imaš s tem hlapcem opraviti. Takih ljudi ne maram pod streho, da bi mi vlačili hlapce v hišo. Poteplješ se okoli, doma pa polno dela. Cez štirinajst dni ga lahko drugam pelješ, k meni ne več. Ali si razumela?«
Magda je bežala po stopnicah v cuhinjo in zajokala, ko je slišala, da e gospa rekla Petruši »hlapec*. Jo-cala je in začela pomivati. Gospa je odšla v sobo, in slišalo se je, kako je tam kričala. Magda je sedla na klop in jokala, kakor še nikoli. In vendar je bil to najlepši dan, kar | jih je doživela.
Kako je bilo lepo, ko sta šla popoldne po cesti.	(Dalje.)
stvom g. kapelnika Ed. Czajaneka na vrtu (ob slabem vremenu v dvorani) hotela Union. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Knez Thun na Dunaju.
Dunaj, 25. avgusta. Danes je do-šel semkaj češki cesarski namestnik knez Thun, ki je imel opoldne enourno konferenco z ministrskim predsednikom baronom Gautschem, in sicer radi češko-nemške spravne konference. Popoldne se je konferenca nadaljevala. Zvečer se je knez Thun odpeljal zopet v Prago. V torek odide v Ischl, ker ga bo sprejel cesar v posebni avdijenci.
Panika na vlaku.
_. Skoplje, 25. avgusta. V bližini bivole je holela neka bolgarska ystaška četa napasti vlak in potnike Oropati. Toda strojevodja je še v Pravem času vlak ustavil, nakar so ustaši zbežali. Potnikov se je polastila velika panika.
Maroško vprašanje.
Dunaj, 25. avgusta. „Allgemeine Zeitung" poroča, da zahteva Francija od Nemčije naravnost nesprejemljivo izjavo. Francija baje hoče, da se Nemčija nikdar več ne vtika v maroško zadevo.
laponski kabinet demlsijoniral.
,. Tokio, 25. avgusta. Sedanji kabinet je podal demisijo.
Kralj Nlkita o albanskem vprašanju.
Budimpešta, 25. avgusta. »Iz Est“ Poroča o interwiewu s črnogorskim |^ayem Nikito glede albanskega vpraša- Kralj Nikita je baje izjavil, da vedne albanske vstaje za Crno Soro velika nadlega, ker zahtevajo begunci podpore. Tako je morala letos ../"a gora izdati Malisorom nad 4 milijone frankov. Letos je nameraval odpotovati v Petrograd in na Dunaj, toda potovanje mu je preprečila albanska vstaja.
Ogrsko-hrvaškl državni zbor.
Budimpešta, 24. avgusta. Obstruk-pja se nadaljuje. Popoldne je Geza °lonyi dve uri razpravljal o tiskovni
svobodi.
Razne vesti.
* Mona Lisa, tako se imenuje ena najslavnejših slik slavnega italijanskega slikarja Leonardo da Vinci, ** je bile doslej kot velika dragocenost shranjena v galeriji Pouvre v •^arizu. Slika je imela tudi ime Gio-T^d o Te dni je to sliko nekdo ukradel. Sliko cenijo na 5 milijonov frankov. Za tatom stika sedaj policija, Razpisana je velika nagrada za onega, ki ga zasledi. Kako je bilo mogoče tatvino izvršiti, ni znano. Tat je dobro Poznal galerijo in je vzel sliko zelo Previdno iz okvirja. Časopisi pravijo, da je tat kak Nemec, ali Avstrijec, ker je tak človek zadnje čase hodil Po galeriji. Tatvina se je izvršila ob *asu, ko so se zamenjali čuvaji. Zaniha se zanjo cel svet in ni dvoma, da tatu kmalu dobe.
na i * p°narejene menice. Pod tem .vom smo včeraj poročali o velikih sleparijah, ki so jim prišli na sled L . ?*• Preiskava je dognala nove animivosti. Seift trdi, da je pri vsem adolžen in da ni vedel za namene oeitzove. Helena Seitz je imela še ne Kega pomagača, nemškega jurista Sal-etera, ki so ga sedaj tudi prijeli. — Salveter trdi, da je bila Helena Saitz njemu mnogo dolžna in da je zahte-al od nje denarja. Pomagal ji je pri eparijah z nasveti. Preiskava se nadaljuje.
* Veliki poplavi v Svicl Iz
vseh strani Švice prihajajo poročila o vehkih nevihtah m povodnjih. Sadni Vrtovi m vinogradi so skoro noDolno-•fla uničeni.	r	K
J * Kolera na Turškem, v Carigradu je bilo zadnje dni naznanjenih 2? slučajev kolere, od teh 15 smrtnih *^di Skoplje so popolnoma okužene ?a. kolere. Vlada se veliko premalo °riga za zdravstvene odredbe.
* Nečlmernost učenjaka. V bersu stoletju J'e bl1 rektor wittem-ie hi? Univerze neki Sešer- Ta učenjak fWrLs[lno nečimern in je svoji ne-niJin n zadostil na Prav originalen nr«! kri?« se J’e naslikati, kako kleči
Jezus S S sP°dai je ,napis: »O vat-5a• n ljubiš?" In Jezus odgo-.* c Veleučeni, velespoštovani
kronani pesnik Ni-
ehčanst a Qesarja -n slavnj rektor
niverze WittembergU, ljubim, te 1“
bil« *	utne* Kako lepo bi
Jo še danes na svetu, ko bi se ne
, zgodil oni nesrečni izvirni greh,
je namreč Eva Adamu ponudila
kakor poroča sv. pismo — lepo e*e jabolko, v katerega je Adam
baje prav rad ugriznil. Brez dela bi se izprehajali po zelenih travnikih in senčnih gajih, naslajali se na najslajših jedilih in najfinejših pijačah, oko pa bi se nam paslo ob pogledu na krotke leve in tigre, ki bi nam jedli piškote iz roke itd. itd. Zdaj pa obdelujemo zemljo in druge reči v potu svojega obraza in ženska v bolečinah poraja deco . . . D&, da, ko bi ne bilo tega usodnega izvirnega greha! Neusmiljeni učenjaki pa podirajo s svojim hladnim znanstvenim raziskovanjem lepe legende, ki so nas začarale, ko smo bili še otroci. In tako so začeli tudi preiskovati, kakšen je bil pravzaprav oni sad, ki ga je dala naša pramati in trdijo hladnokrvno, da Eva ni nikoli jedla jabolka in ga ni mogla jesti. Zdaj trdijo angleški učenjaki, da lahko dokažejo netočnost sv. pisma, ki pripoveduje o strašnem grehu, katerega posledice čutijo daljni vnuki prvega človeškega para. Tisti kraji, kjer je bil raj, niso nikoli videli jabolka. Pač pa je tam polno kuten, zato mislijo ti učenjaki, da je tista reč, ki jo je Eva ponudila Adamu, bila kutna. Zdaj nastane pa še vprašanje, ali se s kutno tudi zgodi tako velik greh kakor z jabolkom. To vprašanje pa prepuščamo bogoslovcem.
* Hitrost vetra. O hitrosti vetra so precej nejasne predstave. Navadno se misli, da je hitrost vetrov zelo velika, temu pa ni tako. Navadni veter ima hitrost približno 60 km, t. j. normalno hitrost avtomobilov in vlakov. Vihar drvi s hitrostjo okoli 130 km.
* Otrok z dvema glavama. Iz Friedecka poročajo: V tukajšnji bolnici je dne 20. avgusta porodila neka delavka otroka, ki ima dve glavi in štiri roke. Otrok še živi.
* Abdul Hamld piše svoj življenjepis. Vjeti turški exsultan Abdul Hamid je pričel sedaj pisati svoj življenjepis. Abdul Hamid hoče v svojem delu dokazati, da je imel kot vladar najboljšo voljo, da ga pa ljudje niso razumeli. Njegova straža ga popolnoma mirno pusti pri delu, kajti njegov življenjepis tako nikdar ne bo zagledal belega dne.
* Zloglasni trgovec z deklicami. Te dni so v Černovicah v Bukovini aretirali Žida Sema Ramsama iz Filadelfije v Ameriki, ki je znan k$>t zloglasni trgovec z deklicami. Zasledujejo ga že radi tega različne države. Ram-sam je spravil potom sleparije že nešteto deklic v zloglasne hiše.
* Ponesrečeni turisti. V ponde-ljek so našli na gori Pyrgks trupla treh ponesrečenih turistov, ki so skušali priti na vrh z južne strani, a so padli raz neko skalo. Ker leže trupla globoko v prepadu, jih dosedaj še niso mogli dobiti. Ponesrečenci so odšli v nedeljo v hribe, a jih ni bilo več nazaj, nakar so takoj odposlali rešilno ekspedicijo, ki je pa zamogla konstatirati samo smrt.
* Umor iz babjeverstva. V vasi Broskvoča v Srbiji je zvabil kmet Pasič, sin nekega vaškega kovača, v svojo hišo nekega cigana, ga zaklal, razsekal truplo in nato posamezne dele skuhal, tako da so ostale samo kosti. Kmet je mislil, da bo s pomočjo masti zaklanega človeka lahko izkopal neke zaklade pri samostanu Sv. Romana. Morilca so takoj aretirali.
* Gospod državni pravdnlk iz Kopenlcka. Te dni so aretirali v Berlinu nekega možakarja, ki je zelo pogosto prihajal na sodišče k obravnavam in se izdajal za državnega prad-nika v San Frančišku. V zadnjem času se je zgodilo več slučajev tatvin v finančnem ministrstvu in na sodniji, Ko so neznanca aretirali, je priznal, da je navaden fakin, ki se živi od samih tatvin. Tatinskega »državnega pravdnika" so takoj vtaknili v luknjo.
* Sultanov strah pred kolero; V Skoplju in okolici se kolera nepre stano razširja in zavzema vedno večje dimenzije. Tega se je bivši sultan Abdul Hamid tako prestrašil, da je naprosil vlado, naj mu dovoli posebnega zdravnika in posebne uradnike za desinfekcijo. Prošnji se bo najbrže ugodilo.
*0 morilcih poslanca Achlma.
Kakor znano, sta pred par meseci umorila brata Zsilinsky nekronanega ogrskega kmečkega kralja, poslanca Achima, a bila pred sodiščem popolnoma oproščena. Zastopnik soproge umorjenega Achima je po obravnavi priobčil v raznih listih več člankov v katerih je srdito napadal državnega pravdnika. Radi tega sta ga brata Zsilinsky pozvala na dvoboj, kar je pa odvetnik odklonil z motivacijo, da se s takimi ljudmi ne dvobojuje. Vojaško sodišče ga je radi tega degradiralo kot rezervnega oficirja.
* Petletni morilec. V mestu Ga-lac je neki petletni pobič ustavil nekega 14 letnega trgovskega učenca, ker ni dovolj vljudno pozdravil njegove sestre in ga pošteno ozmerjal. Ker je pa slednji mladega pretepača nato pošteno premikastil, je pobič zgrabil za nož in ga trikrat zasadil svojemu nasprotniku v srce, ki je takoj umrl.
Lastnik in glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik V. H. Zalar.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda & Tin. — Za one, ki IMeJo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url »veSer.
Hiša z Trtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta št. 1.	163/8—6
Dva dijaku iz boljše rodbine se sprejmeta na stanovanje in hrano. Kje pove uprav-ništvo .Jutra*.	351/3—1
Postajetodja v pokoju izurjen v poljedelstvu in gozdarstvu išče službe knjigovodje, pisarja, oskrbnika hiše ali ekonomije. Ponudbe pod .Postajevodja* na .Prvo anončno pisarno*.  ____________________________________________515/2-1
Lep polleten Fox-Tlcr se ceno proda. Kje, pove .Prva anončna pisarna*. 515/3—1
Redka prilika. Mlekarna v dobrem stann se ceno proda. Pojasnila daje J. Aupič, Izlake pri Zagorju ob Savi.	355/3—1
Učitelj ica ižče separirano meblovano sobo od 6. do 23. septembra, eventuelno s hrano. Ponudbe pod „Štajerka" Prva anončna pisarna.	518/1—1
Dra izurjena »tolarska pomočnika izučena tudi v mizarstvu sprejme „Stolama v Sodražici".	519/8—1
Kupim star& rabljene stnlaže za špecerijsko trgovino. Več pove „Prva anončna pisarna".	517/3—1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Prodajalna
na zelo prometni cesti v Ljubljani, elegantno opremljena, se odda takoj z vso špecerijsko zalogo in z vsem inventarjem ali brez njih pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu ,, Jutra*.
Cvetoča in dobro idoča, že več let obstoječa
tiskarna
z vsemi pritiklinami, v večjem izključno slovenskem trgovskem kraju se iz proste roke takoj proda. Resni re-flektantje naj blagovolijo poslati svoj naslov pod šifro ,M. Z.“ na upravo lista.
Najvecja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka WIKO *■»
H. SUTTNER, Liubljana
Mestni trg. — FIL1ALKA: Sv. Petra cesta. — Telefon št. 273.
Na »komarjevo nedeljo" bode v Šiški
v restavraciji in kavarni „RAZGLEE“
KONCERT „Slov. Filharmonije
ob vsakem vremenu in brez vstopnine.
V ljudski kleti bo komarjeva godba in ples. Začetek ob 4. popoldne. — Pod strogim nadzorstvom se bodo pobirali prostovolni prispevki nesrečno prizadetim Pogorelcem v Mokronogu in en del za one v Gaberji.
Prihitite mnogobrojno bližnjemu na pomoč!	A. ZAJEC, restavrater.
99
Pse
iz
P'
la
mm a
o 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za ase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2'— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRM0LI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj.
razpošilja v izbrano krasnih čistokrvnih eksemplarih
FUCHSOV eksport psov
PRAGA, Klamovka 25.
— Ceniki gratls in franko. ——
Naročajte in kupujte „JUTR0!“
Izvod samo po 6 vinarjev.
„ JA NUS“
najstarejša vzajem. življenska zavarovalnica Avstro-Ogrske
zavaruje na najrazličnejše načine, posebno se priporoča
zavarovanje za doživetje in smrt, kakor tudi zavarovanje otrok po najcenejših tarifah.
Stanje zavarovanj 1. 1910: K 131,000.000. Imetje zavarovalnice K 39,000.000. Dosedaj izplačane zavarovalnine K 69,000 000. Med člane razdeljeni čisti dobiček nad K 4,000.000. — Vsa pojasnila daje:
Generalno zastopstvo v Ljubljani, Wolfova ul. 1.
------- Istotam	se	SDrejemajo	zastopniki. ———
D
M
s£
m
URE
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
—:	urar	—
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
=je delničar ==
največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
.-. ALPINA URE
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jekla
r- — prodala. ==
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča
krema brez maščobe
„OLIMPIA“.
„OLIMPIA“ preparati odgovarjajo zahtevam najmodernejše ko-99	zmetike,	ter so kot taki najvspešnejše in popol-
noma neškodljivo sredstvo za negovanje kože.
Krema „OLIMPIA“ mali lonček K 1'20.
Krema »OLIMPIA« veliki lonček K 2-—.
Puder „OLIMPIA“ rosa K 1'50.
Puder „OLIMPIA“ creme K 1-50.
Puder „OLIMPIA“ beii k i-so.
„OLIMPIA“ preparati se dobijo samo v lekarni
Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani
zraven rotovža.
, J utro* se prodcga v Trstu
po O vinarjev
■v	to-bsutesumsili.:
Becher ulica Stadion, Trevisan ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, nlica Carducoi, Sekovar, VojaSniSni trg, Hrast. Postni trg,
MOŽC, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Bojan, Raunacher, Čampo Mando, Bruna, SS. Martiri, Ercigof, ulica Massimiliana, Rončelj, ulica S. M&roo,
Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Cfiramaticopulo, ul. Barriera, SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, VojainiČni trg. Benusi, Greta,
Kicliel, Bojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Aoqnedotto, Segulin, ulica Industria, Lug, ulica S. Lncia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Cechiml, ulica deli’ Istra,
L. J. Frohlich
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
»Angleško skladišče oblek"
O. Bematovič
LJubyana, Mestni trg 5
priporoča radi minule sezije v okasiji
obleke za gospode
iz listra ali pralne v barvah
od K 10*— naprej
ter panama
klobuke m slamnike.
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilnl£ni račun štev. 67.626.
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca. Eksport
kranjsk. klobas in brinjevca
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Likvidacijski odbor »Glavne posojilnice" r. z. z n. z. v Ljubljani
sklicuje
na 3. septembra 1911. dopoldne ob 10. uri
v vrtnem salonu hotela Lloyd.
Predmet posvetovanja je določitev prispevkov za pokritje izgub in predlagana poravnava z g. Tomo Pavšlerjem, po kateri se odveže svojih obveznosti kot zadružnik s pogojem, da plača ves svoj dolg. Poravnavi je že pritrdilo 159 članov, ki reprezentujejo 1727 deležev po K 5 in odbor upnikov. Tudi o članih ki ne pridejo na občni zbor, se bode smatralo, da pritrde nameravani poravnavi.
Zadružniki, ki se ne udeleže osebno zbora, se smejo dati zastopati po drugin zadružnikih s posebnim pooblastilom.
Ljubljana, 22. avgusta 1911.
Rezervni zaklad
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
Stanje hranilnih
nad pol milj ona
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
po O vinarjev
Južni kolodvor, na peronu.	Wlsiak, Gosposka ulica
Državni kolodvor.	Kuštrin, Breg.
Blaž, Dunajska cesta.	Tenente, Gradaška ulica.
Sever, Krakovski nasip.	Velkavrh, Sv. Jakoba trg.
Piclller, Kongresni trg.	Sitar, Florjanska ulica
Oefiark, Šelenburgova ulica.	Blaznik, Stari trg.
Dolenec, Prešernova ulica.	Nagodfe Mestni trg.
Fuchs, Marije Terezije cesta.	Kanc, Sv. Petra cesta.
Mrzllkar, Sodna ulica	Treo, Sv. Petra cesta.
&uMc, Miklošičeva cesta.	Kušar, Sv. Petra cesta.
Zupančič, Kolodvorska ulica.	Podboj, Sv. Petra cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulica.	Elsner, Kopitarjeva ulica,
fienk, Resljeva cesta.	Bizjak, Bohoričeva ulica.
Kotnik, Šiška.	Remžgar, Zelena jama
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Svetek, Zaloška cesta. Košir, Hišlerjeva ulica-	Jamšek, Tržaška cesta.
Stične, Valvazorjev trg	Jezeršek, Zaloška cesta.
Sušnik, Rimska cesta.	Likar, Glince.
(Tšenlčnik, Židovska ulica.	Strkovič, Dunajska cesta.
Kleinstein, Jurčičev trg	Klančnik, Tržaška cesta.
Križa), Sp. Šiška.
obrestuje hranilne vloge po čistih
Eskomptuje
Eskomptu
trgovske menice,
trgovske menice,
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 E 100,000.000'-—
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000-—
i	V	%	>	f> f -	'	■	.	,	., •
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8.
amBaaoBss========: registrovana zadruga z omejenim jamstvom	 •	■-
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v ^ ■kassko te litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopis*
Izostal® založziižtrro. SSMfcžflMg iTao3=CLOd.eranLejže žrle«-3b£\zz3Js&lZje.	Litogradajsu.
——— TelefbcajtiK*. Itrr. li©.	^------------------- Z»o*tXL«	fesamajenloo	'7S.30T7. ——
V najem
se odda ali proda spretnemu trgovcu
trgovina
s hišo (vilo), lepim vrtom in gospodarskim poslopjem v Mostah poleg Ljubljane. Več pove lastnica K. MILKOVIČ istotam.
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za, uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6.
rB,oZo“: Ljubljanska kreditu banka w IJublJanL
Stritarjeva ulica štev. 9.
=== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. ■
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Eskomptuje
aaeniee,.devize far- Zarw»r«ni» niHpatrtl papirjev proti jnueen*' bgaH. — Revizij* žrebanja vatte iti. brezpl^no. - StavbnUrrediti. - Bamfcotin-kuMflil. — Bonu naroSHa.
hkaso.
FiiUalka y Opatiji.
Kupuje in prodaja:
vn4wMtB« papiiR Nite,	—	tw	w
prioritete, detfflee, mAkt Md. — Vatatria devize.
cd dneva vložitve TTTT de iBvnuMga Bantni davek plačuje banka iz rvo^ega. Ra MmU la žiro račun po dogovora. Zhnfena zveaa z Ameriko.
Akredetivi.
neojalnlea.