SLOVENEC Naročnina meaečno 13 Lir, ca inozem* rtv« 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. LJubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 za inaenta. Podruinieat Novo mecto. Izključna pooblaKenEa ta oglaševanje Italijanskega in {njega izvora: Unione Pnbblicita Italiana S. A, Milano. lakaja vaak dan ijatraj rasea ponedeljka (n dneva po praznika. Urednlltvo In »prav«! Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Aaualni.tr ailoaet Kopitarjeva 6, Lnbiana. Teleioo «001—4003» Abbonamentli Meeo 12 Ure) Estero, me-m 30 Lire, Edictoa« domenica, enno 34 Lire, Ectero 50 Lir«. C C Pj Lubiana 10.650 per gli abbo-aamentl; 10-349 peg le ia.ertioal. Filial«! Nova mect« Conce.slonaria escluslva per la pnbbTleTfS di provenienza itallann ed esterai Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo stev. 559 Bitka v Marmariki traja že tri tedne Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavljaš Bitka, ki Jo čez tri tedne sile Osi žilavo bojujejo t Marmariki proti sovražniku, ki je zelo v premoči tako po številu, kakor tudi po sredstvih, se srdito nadaljuje na področju zahodno od Tobruka. Močni sovražni napadi z obsežno uporabo tankov so bili odbiti zaradi odločnega odpora naših čet, ki ga je podpiralo letalstvo. Bardia in Sollum se z veliko žila-▼ostjo upirata naraščajočemu sovražnemu pritisku. Nemška letala so y nizkem poletu z vidnimi učinki napadla sovražne avtomobilske kolone in zažgala mnogo avtomobilskih vozil. Med ponovnimi letalskimi napadi so nemška lovsko letala sestrelila deset letal. Štiri letala je zadelo naše protiletalsko topništvo in so treščila v plamenih na tla. Tri naša letala pogrešamo. Včeraj ob prvih urah zjutraj so sovražna letala vrgla nekaj bomb na razne kraje v Siciliji in v Kalabriji, zlasti pa na Co-misso in Crotone. V Comisu je ena oseba mrtva in dva ranjena. Letalski polet nad Tripoli je bil brez posledic. Tudi Patras v Grčiji je bil bombardiran; deset mrtvih in 37 ranjenih. Škoda je brezpomembna. Napodi japonskega letalstva na Filipine šanghai, 13. dec. AS. Zastopnik jap«onske vlade je izjavil, da je bilo na Filipinih, in sicer v Ma-nilli, uničenih 240 letal. Letala s Filipinov tedaj ni6o več nevarna japonskemu otočju. Japonske čete, ki so se izkrcale na jugu Luzona, prodirajo proti Manilli, prav tako pa prodirajo naprej japonske čete s severa otoka. Bitka za Hongkong bo najbrž kmalu odločena, kajti angleške in kanadske čete niso zadostne, da bi bile kos Japoncem. Zastopnik japonske vojske pa je še izjavil, da bo japonska armada nadaljevala s svojimi napadi na oboroženo silo maršala Cangkajška. Ce 6e njegov odpor ne bo zlomil, tedaj se bo vojna na Kitajskem nadaljevala, dokler japonske čete ne bodo zavzele Cungkinga Boji na Kitajskem 6e ne bodo prav nič zmanjšali, čete ša........ maršala Čangkajša pa niso več sposobne za pro-tiofenzivo. Zaradi bojev na Tihem mOriu 6e ni zmanjšalo število japonskih vojnih ladij, ki 6e voj- Šaigon, 13. dec AS. Izvedelo se je, da so včeraj japonska letala ves dan bombardirala ves otok Luzon. Bangkok, 13. dec. AS. Izvedelo se je, da je angleški poslanik na Tajskem sin John Crosby z letalom z vsem osebjem poslaništva odpotoval v Birmanijo. Japonsko vojno poročilo Tokio, 13. decembra. Japonski cesarski glavni stan objavlja, da so včeraj, v petek letalske sile japonske mornarice napadle Battangas in Clarckfield in druge kraje pri Manilli. V bojih je bilo sestreljenih osem ameriških letal, 15 ameriških letal pa je bilo uničenih na tleh. Prav tako je bilo uničenih 7 ameriških letal iz vrste »leteče ladje«. Med letalskimi napadi na Hongkong je bil v četrtek potopljen en angleški rušilec, ena topni-čarta in tri trgovske ladje. Romunija, Bolgarija in Slovaška v vojni z Ameriko Bukarešta, 13. dec. AS. Nota, ki jo je romunska vlada včeraj, dne 12. decembra izročila ameriškemu odpravniku poslov v Romuniji, se glasi: »Romunska vlada ima čast sporočiti ameriški vladi, da je Romunija tudi v vojnem stanju z Združenimi državami in sicer v skladu z določbami pogodbe o trojni zvezi, upoštevajoč vzajemne obveze iz iste pogodbe in zaradi vojnega stanja med Združenimi državami na eni strani in Nemčijo, Italijo in Japonsko na drugi strani.« Bukarešta, 13 dec. AS. Romunija se nahaja v vojnem stanju tudi z Novo Zelandijo, Kanado, Av- stralijo in Južno Afriko. Sofija, 13. dec. Stelani: V sobranju je ministrski predsednik Filov danes sporočil, da je Bolgarija napovedala vojsko Veliki Britaniji in Združenim državam ameriškim. Bolgarija stopa v vojsko, ker je zvesta trojnemu sporazumu (člen 3 pogodbe). Bratislava, 13. decembra. AS. Slovaška vlada je, zaradi obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom trojne zveze, sklenila, da tudi Slovaška stopi ob bok Nemčije, Italije in Japonske. Od danes dalje se Slovaška smatra torej v vojni z Združenimi ameriškimi državami in Veliko Britanijo. Angleške laži o stališču Madžarske Budimpešta, 13. dec. AS. Agencija Reuter, ki Je prava tovarna za angleške laži, je včeraj objavila novico iz Newyorka, češ, da je predsednik madžarske vlade Bardossy pri izročanju potnih •listov ameriškemu poslaniku v Budimpešti izjavil, da je »bil prisiljen prekiniti diplomatske 6tike z Ameriko«. Madžarsko zunanje ministrstvo odločno zavrača to nesramno trditev in madžarska uradna agencija je pooblaščena izjaviti, da je ta novica popolnoma izmišljena. Predsednik madžarske vlade m zunanji minister Bardossy je jasno izjavil ameriškemu poslaniku, da je Madžarska tudi tokrat, kakor v preteklosti, vzajemna z državami Osi in da 6e na njihovi strani vojskuje proti istemu sovražniku. Stališče Madžarske proti Ameriki je logična posledica politike tesne vzajemnosti z Italijo in Nemčijo. Ta laž samo dokazuje kakšna so sredstva angleške in ameriške propagande. Sprejem pri Hitlerju Berlin, 13. dec. AS: Hitler je sprejel v privatno avdienco šefa bolgarskega generalnega štaba generala Lukača, ki si je že prej ogledal bojišče na vzhodu. Nov predsednik Švice Bern, 13. dec. AS: Za predsednika Švice je za leto 1942 bil izvoljen poslanec Filip Etter, ki je bil sedaj notranji minister. Novi predsednik je bil rojen 1891 v kantonu Zug. Za podpredsednika Švice pa je bil izvoljen poslanec Celio, do sedaj poštni minister. Nove pokrajine priključene Madžarski Budimpešta, 13. dec. AS: Predsednik madžarske vlade je predložil parlamentu zakon, da se k deželam krone sv. Štefana priključujejo južne pokrajine, ki so bile 25 let pod jugoslovanskim gospodstvom in so sedaj sestavni del madžarske države. Položaj v Parizu Rim, 13. dec. AS: Vojaški komandant Pariza general Schaumburg je objavil razglas, v katerem pravi, da je bil 6. decembra ranjen s strelom iz revolverja nemški častnik na pariški cesti. Zaradi tega morajo biti odslej vse restavracije, kavarne, gledališča in kinematografi ter vsi javni lokali zaprti že ob petih popoldne. Od šestih zvečer do petih zjutraj v celem departamentu Seine (Pariz in okolica) ne sme nobena oseba bivati izven doma. Za ta čas velja tudi popolna zatemnitev. V tem času tudi noben kolesar ne sme na cesto. Od pol šestih zvečer do petih zjutraj tudi ne bo vozila podzemska železnica. Na vsako osebo, ki bi se v tem času nahajala na cestah, bodo straže streljale, Kogar bi straža prijela, bo najstrožje kaznovan. Železniška nesreča v Franciji Pariz, 13. dec. AS: V Normandiji se je zgodila železniška nesreča na postaji Seteville, in sicer blizu P.ouena. Delavski vlak jo ».avnz.il v vlak iz Serpignyja. Dvanajst oseb je bilo težko ranjenih in bo več oseb umrlo. Nov poveljnik angleškega brodovja na vzhodu Rim, 13. dec. AS. Podadmiral Leighton je bil imenovan za novega poveljnika britanske mornarice na Tihem morju v zameno za admirala Phi-lipsa, ki je bil ubit na oklopnici »Prince of Wales<. Leighton je bil med svetovno vojsko poveljnik neke podmornice. Med napadi na otok Wake so letala japonske mornarice hudo poškodovala ameriške vojaške cilje. Japonska letala so imela le nekaj izgub. Ameriško vojno poročilo Lizbona, 13. dec. AS. Ameriško vojno poročilo od petka pravi, da je nad Filipini bilo japonsko letalstvo ves dan zelo delavno. Japonska letala so napadla področje Davao na otoku Mindanao. Poročajo tudi o delavnosti japonskih padalcev v Tu-guegusaru in v Illiganu na severnem in severovzhodnem delu otoka Luzona Nekaj japonskih oddelkov se je izkrcalo pri Legaspiju na južnem delu istega otoka. Tudi vojna ladja »Arizona« potopljena Tokio, 13. dec. AS. Mornariški odsek japonskega glavnega stana potrjuje, da je med napadom na Havaje bila poleg bojnih ladij »Oklahama« in »West Virginia« potopljena tudi bojna ladja »Arizona«. Ob Malajskem jiolotoku je bil potopljen tudi nek angleški rušilec. • Rim, 13. decembra AS. Ameriška bojna ledja »Arizona« ki so jo Japonci potopili pri Havajih, je imela 32.600 ton. Zgrajena je bila v letu 1915 in modernizirana v letu 1931. Vozila je s hitrostjo 21 vozlov na uro, posadka pa je štela 1365 mož. Imela je 12 topov po 356 mm, 12 topov po 127 ram, 8 topov po 127 mm in sicer protiletalskih, 4 topove po 47 mm in 8 protiletalskih topov po 40 mm. Vozila je s seboj tri letala. Japonske čete zasedle Kowloon Tokio, 13. dec. AS. Vojni odsek cesarskega glavnega 6tana objavlja, da 6« japonske čete zasedle Kovvloon in sicer na skrajnem koncu polotoka istega imena, ki je nasproti Hongkongu. Japonske čete bodo vsak čas sporočile glavni veliki napad na Hongkong. Zasedba Kowloona je izredno važna. Francoska petrolejska ladja zaplenjena Lizbona, 13. dec. AS. Iz Manile se je izvedelo, da so ameriške vojne ladje zaplenile francoski pe-trolejski parnik »Šeherezado«. 40 mož posadke je bilo interniranih. Položaj na Daljnem vzhodu Rim, 13. dec. AS. Dopisnik Štefanija javlja: Po poročilih, ki prihajajo iz Daljnega vzhoda, so hudi boji na Malajskem polotoku. Angleži so se umaknili od Kota Bahru. Hude bitke so južno od tega važnega mesta. Pred Kuantanom, ki je nekako na pol pota med Kota Bahru in Singapurjem 6o se tudi izkrcali Japonci. Tu 60 veliki boji tudi v zraku, ker angleško letalstvo skuša preprečiti na-daljne izkroame. Boji v velikem obsegu so tudi v Hongkongu. Tu napadajo Japonci z velikimi silami. Angleži se upirajo na dobro zgrajenih utrdbah, poročajo pa, da je zunanji pa6 že mestoma padel v roke Japoncem. Iz Singapura pričakujejo Japonci pomoči za Hongkong. Posebno krvavi 6o boji na Filipinih in sicer na otoku Luzonu. Tu je ena ameriška divizija v težkem boju z močnimi japonskimi silami, ki so 6e izkrcale na več krajih. Po nekaterih jx>ročitih naj bi bila že Manilla zasedena. Važno vlogo v bojih za Filipine igra letalstvo. Japoncem 6e je posrečilo z nenadnim napadom prvega dne uničiti več letališč na otočju z mnogimi ameriškimi letali, ki 60 bila na letališču. Z otočja poročajo, da 6o zelo hudi boji za otok Wake, ki 60 ga Amerikanci močno utrdili. Pa tudi na otoku Guam se še vedno upira ameriška posadka, čeprav je otok po večini že zaseden. Na celotnem področju Tihega morja se čuti močna zračna nadvlada Japoncev. Japonskemu le- talstvu velike Vsi krajevni napadi na vzhodu odbiti Hemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 13. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so bili sovražni krajevni napadi odbiti. Letalstvo je uspešno napadalo mostove in železniške naprave ob Doneu, ob Dolj-nem Donu in na severu. Bombardiralo je tudi letalska oporišča Sovjetov jugovzhodno od jezera Ladoga in letala so ponoči napadla vojaške cilje v Moskvi. V noči so bojna letala metala bombe na pristaniške naprave na vhodni in jugozahodni obali Anglije. Boji v severni Afriki so še v polnem teku in so se pomaknili zahodno od Tobruka, ne da bi se sovražniku posrečilo doseči odločilne uspehe. Bardia in Sollum se žilavo upirata naraščajoči sovražni sili. V zaščiti nizkih oblakov so posamezna letala metala bombe na razne kraje ob niiozemsko-nemški meji. Le malo irtev med civilnim prebivalstvom. Pri poletih in brezuspešnih nočnih napadih na zasedeno cahodno ozemlje je angleško letalstvo izgubilo dva bombnika. Helsinki, 13. dec. AS: Poročila, ki so prispela v *adnjih 24 urah. vedo povedati, da ie bilo delovanje' obeh pehot in topništva na Karelijski ožini zelo živahno. Poskusi sovjetskih patrol so bili razbiti. Finsko topništvo je prisililo k molku sovjetske baterije. Nova vrsta finskega protitankovskega topa je s svojimi izstrelki pognala v zrak sovjetsko skladišče streliva. Na bojišču pri Sivaerviju obojestransko delovanje topništva in možnarjev. Sovjetske patrole so hotele prekoračiti Zvir, pa so bile odbite. Pri napadu na Osto so Sovjeti izgubili 150 mož. V gozdovih v vzhodni Kareliji se nadaljujejo boji proti zadnjim ostankom treh sovjetskih divizij, ki 6o bile poražene med Karhumati.jem in Povenco. Finska letala so znova začela bombardirati železniško progo, ki vodi proti Murmansku. Bombe so zadele postajna poslopja, skladišča in druge naprave. V vzhodni Kareliji so letala z ognjem iz strojnic razpršila sovjetske kolone. Nemške izgube na vzhodu Hitler je po poročilih nemških listov v svojem govoru, v katerem je napovedal vojno Ameriki, navedel naslednje nemške izgube na vzhodu od 22. junija do 1. decembra: Suhozemska vojska 158.773 mrtvih, 563.082 ranjenih in 31.191 pogrešanih. Letalstvo: 3.251 mrtvih, 8.453 ranjenih in 2028 pogrešanih. Vojna mornarica: 310 mrtvih, 232 ranjenih, 115 pogrešanih. Skupaj bi torej znašale nemške izgube na vzhodu po teh podatkih 162.314 mrtvih, 571.767 ranjenih in 33.334 pogrešanih. se je takoj prvi dan posrečilo doseči zelo uspehe. Potopitev dveh angleških in dveh "- 'dopnic je delo japonskih letalcev. Po ročilih pa je težko poškodovana ali ameriških' oklopnic je delo japonskih letalcev. Po nekaterih poročilih pa je t celo potopljena še tretja ameriška oklopnica »Arizona« 6 35.000 tonami. Angleški načrti za nadaljevanj vojne na Daljnem vzhodu Berlin, 13. dec. s. Dočim Angl žl vztrajajo pri tem, da je treba ustanoviti medzavezniško poveljstvo za vzporeditev vojaških operacij na Tihem oceanu, se nasprotno Amerikanci, ki do sedaj ni.o bili posebno dovzetni za takšna prizadevanja, zanimajo za pomoč, ki bi io mogli dobiti iz Sovjetske zveze. Po poročilih, ki so prispela iz Berlina, naj bi Washington nameraval zaprositi v Moskvi za pravico, da bi si lahke- okoristil s pomorskimi in letalskimi oporišči v severni Sibiriji za napad na Japonsko. V Londonu ne verjamejo, da bi bila. Moskva pripravljena uslišati takšne prošnje in sodijo, da v spopadu na Tihem oceanu Sovjetska zveza hoče zavzeti stališče čakanja. Tako mislijo tudi sovjetski ktogi v Londonu, ki naj bi bili — kakor poroča »Stockholms Tidningen« — dali na znanje, da medtem ko je Rusija zaposlena v boju z Nemčijo na ogromni bojni črti, ki zahteva od Rusov, da zbero na njej vse svoje sile, Anglija nasprotno zdaj ne drži nobene resnične in lastne Ironte, Amerika ne more več pomagati Angliji Tokio, 13. dec. AS. List »Niči Niči« poroča iz Šanghaja, da so tjakaj iz Amerike prispela poročila, da je ameriška vlada uradno obvestila angleško vlado in 6icer v četrtek, da zaradi novega položaja Amerika ne more več pošiljati vojnega gradiva v Anglijo in v angleške posesti. Vojaška pogodba med Japonsko in Francosko Indokino Tokio, 13. dec. AS: Japonski cesarski glavni stan objavlja, da je bila sklenjena vojaška pogodba med Japonsko in Francosko Indokino. Pogodba je bila sklenjena v ponedeljek ob 20.30 po japonskem času. in sicer so podpisali pogodbo zastopniki japonskih vojaških oblasti in zastopniki Francoske Indokine. Glavni namen pogodbo je| da se zagotovi obramba Francoske Indokine, in sicer v smislu pogodb, ki so bile sklenjene v juliju mesecu med Japonsko in Franc. Indokino. Kako sta bili potopljeni angleški oklepnici Amsterdam, 13. dec. AS: Ni prvič v zgodovini Britanije, da je njena mornarica zadobila težke udarce. Ali težko se je kdaj zgodilo, da bi tako na lepem izgubila dve mogočni oklopnici, kakor se je to zgodilo v nedeljo ob malajski obali. Angleška mornarica se je do sedaj vedno bojevala na morju s topovi in bombami. To je bilo v njeni tradiciji. Vsak drug način pomorskega bojevanja so Angleži do sedaj prezirali. Sedaj pa so nastopila nova bojna sredstva, v katerih niso Angleži tako ročni in se uporabljajo v njihovo škodo. Reuter opisuje, kako sta bili potopljeni oklopnici »Prince of Wales« in »Repulse« po pripovedovanju preživelih mornarjev, Z obeh oklopnic so jih rešili kakih 2000. Okrog tisoč pa jih je utonilo. Signalna postaja, tako pripovedujejo mornarji, je ob enajstih po singapurskem času, dala znamenje za alarm, nakar so ugasnile vse luči. V višini 5000 metrov so opazili osem japon*kih bombnikov. Bombe so padle na obe oklopnici in jih zadele. Ena bomba je zadela »Repulse« v shrambo za letala in prodrla do drugega mosta, kjer je zanetila požar. Toda požara ni bilo mogoče omejiti. Rušilna bomba je bila verjetno tempirana tako, da je šele kasneje eksplodirala. Poleg te bombe pa so padle na oklopnico še druge in rušile njen krov. Seveda so odgovarjali protiletalski topovi. Japonska letala so metala tudi torpeda. Eno torpedo je zadelo na krmi oklopnico »Prince of Wales«. Potem so Japonci napad še ponovili. V tretjem napadu pa so se japonska letala metala na oklopnici in na ta način omogočila, da je ves tovor bomb eksplodiral na krovu. Na ladji in okrog ladje je vladal peklenski vrišč. Krog in krog so deževale bombe. Vsak čas je bilo zadeto kako japonsko letalo, toda zopet so se pojavila druga. Obe ladji sta dobili veliko zadetkov. Angleška letala so se pojavila šele, ko je bilo vse končano. Več ur kasneje so prišli tudi angleški rušilci, ki to z morja pobirali brodolomce. Molitve v japonskih svetiščih Tokio, 13. decembra, as. DNB poroča, da bodo danes v vsej Japonski v 110 000 jaj>onskih svetiščih slovesna cerkvena opravila za zmago. V najbolj pomembna svetišča bo mikado poslal svojega zastopnika. Tokio, 13. decembra, as. Zastopnik vlade j9 izjavil, da vkljub vseameriški vzajemnosti japonska vlada še ni prejela nobene formalne vojne naj)ovedi od držav v Južni Ameriki. Države ▼ Južni Ameriki so dosedaj samo izjavile, da so bodo držale sklepov konference v Havani in da Amerike ne bodo smatrale za vojskujočo se državo. Zmanjšan obrok kruha v Bolgariji Sofija, 13. decembra. AS. Minister za trgovin« je izjavil, da bo dnevni obrok kruha v Bolgariji zmanjšan za 100 gramov. Ta vladni ukaz bo it-šel danes v uradnem listu. faponske, ameriške in angleške posesti na Tihem morju Japonska spomenica o ameriški odgovornosti za vojno Tokio, 13. dec. AS. Navajamo glavno vsebino spomenice, ki jo je izredni japonski veleposlanik Kurusu izročil aerariški vladi. V tej spomcnici je podan potek pogajanj med Japonsko in Ameriko. Japonska vlada je vedno resnično želela, da bi prišlo do prijateljskega sporazuma z Združenimi državami, da bi se ustalil položaj v vzhodni Aziji in da bi se utrdil svetovni mir. Na ta način bi naj vsi narodi našli svoje mesto na svetu. Spomenica poudarja, da je spor na Kitajskem nastal zaradi popolnega nerazumevanja kitajskih krogov do namenov Japonske. Vendar pa se je japonska vlada vedno trudila, da bi obnovila mir in da bi se izognila razširjenju vojnih motenj in je v ta namen tudi sklenila trojno pogodbo z Italijo in z Nemčijo. Pri tem pa sta ameriška in angleška vlada storili vse, kar sta mogli, da bi podprli vlado v Čungkingu, da bi izvajali pritisk na Nizozemsko Indijo, da bi ogražali Francosko Indokino in sta nazadnje prekinili gospodarske zveze z Japonsko. To obnašanje je bilo vsekakor sovražno, kajti te države so pospešile svoje vojaške priprave, izpopolnile obkoljevanje Japonske in ustvarile položaj, ki je škodoval obstoju japonskega cesarstva. Vkljub vsemu temu pa je japonski predsednik vlade sklenil doseči hiter sporazum in je v avgustu predlagal, da bi se sešel s predsednikom Združenih držav in na tej konierenci naj bi se obravnavala vsa važna vprašanja med obema državama. Ta posvet naj bi zajel vse območje Tihega njorja. Ameriška vlada je sicer v glavnem sprejela japonske predloge, vendar pa je zahtevala, da bi se konferenca med obema državnikoma vršila šele potem, ko bi bil dosežen sporazum o temeljih in bistvenih vprašanjih. Nato je japonska vlada predlagala obrazec po želji ameriške vlade, ki je upošteval popolnoma vse želje ameriške vlade, obsegal pa je tudi nazore japonske vlade. Ponovna pogajanja so dokazala, da ni bilo lahko priti do sporazuma. Sedanja japonska vlada je predlagala drugačne predloge in je še bolj omejila in zmanjšala japonske zahteve, vendar pa je ostala odločno zvesta prvotnim trditvam, pri tem pa je dokazala duha pomirljivosti. Toda pogajanja niso mogla napredovati. Da bi preprečila diplomatsko krizo, je japonska vlada dne 20. novembra predlagala rešitev vseh spornih vprašanj, in sicer na podlagi naslednjih točk: . , , 1. Japonska in ameriška vlada se obvezujeta, 'da ne bosta pošiljali oboroženih sil v nobeno pokrajino, ki je onstran Francoske Indokine v jugovzhodni Aziji in v južnem delu Tihega morja; 2. Obe vladi bosta sodelovali pri pridobivanju tistega v inozemski Indiji, kar obe deželi potrebujeta; ... . ... 3. Obe vladi se obvezujeta, da bosta obnoviti trgovske zveze na podlagi tistih zvez, ki so obstajale poprej. Ameriška vlada bo pošiljala Japonski zahtevano količino petroleja; 4. Ameriška vlada se obvezuje, da ne bo storila ničesar, kar bi moglo ovirati obnovo splošnega miru med Japonsko in Kitajsko. 5. Japonska vlada se obvezuje, da bo odpo-klicala svoje čete iz Francoske Indokine, brž ko bo obnovljen mir med Japonsko in Kitajsko in ko bo zavladal pravičen mir na Tihem morju, prav tako pa je pripravljena unfekniti svoje čete iz južnega dela Francoske Indokine v severni del, brž ko bo sklenjena pogodba z Združenimi državami. Glede Kitajske poudarja japonska vlada svojo nepopustljivost glede tega, da bi sprejela predsednika Združenih držav kot uvajalca miru med Japonsko in Kitajsko, kakor je bilo najprej predlagano, zahteva od Združenih držav, da naj ne store ničesar, kar bi oviralo ali pa bilo v breme sklepu miru med Japonsko in Kitajsko, kadar bosta obe državi začeli neposredna pogajanja. Ameriška vlada je sama zavrgla vse te nove predloge in je sporočila, da misli podpirati kar naprej Čangkajška in je tudi umaknila predlog, da naj bi bil predsednik Združenih držav uvajalec miru med Japonsko in Kitajsko, češ, da zato čas še ni zrel. Končno pa je ameriška vlada dne 27. novembra stavila predloge, ki se niso prav nič več ozirali na predhodne japonske predloge in to dejstvo je zelo razočaralo japonsko vlado. Japonska spomenica pravi nato, da je japonska vlada od vsega začetka bila mirna in zmerna« in je storila vse, da bi bil dosežen sporazum v kitajskem vprašanju, pa tudi v vprašanju Francoske Indokine, ameriška vlada pa je vztrajala na svojih novih nespremenljivih načelih in je neprestano odlagala pogajanja, in sicer na neupravičen način. V imenu svetovnega miru je ameriška vlada branila tista načela, ki so bila njej ugodna in je izvajala pritisk na japonsko vlado, da naj te predloge sprejme. Mir na svetu pa je možen le tedaj, če se najde obrazec, ki je sprejemljiv za obe stranki. Nekaj ameriških predlogov bi japonska vlada mogla sprejeti, drugi pa so bili taki, da bi jih. nobena japonska vlada ne mogla sprejeti. Mnogo ameriških predlogov se tudi ni stgnjalo z resničnim položajem v vzhodni Aziji, prav tako pa so nekateri pogoji skušali omejevati Japonsko pri izpolnjevanju njenih mednarodnih dolžnosti, zlasti pa tistih, ki se nanašajo na trojno pogodbo. Ameriška vlada pa je s svojo politiko pomoči Angliji tudi preprečevala možnost, da bi se dosegla ustalitev razmer na Tihem morju. Ponekod je ameriška vlada obenem z angleško vlado sklenila doseči svoje namene z vojaškim pritiskom, drugod pa z gospodarskim. Tak način pritiska pa je treba obsoditi,' ker je gospodarski pritisk včasih bolj nečloveški, kakor pa vojaški. Prav tako je bilo mogoče opaziti, da si Amerika skuša s sodelovanjem Anglije priboriti gospodujoč položaj ne samo na Kitajskem, ampak tudi v drugih delih vzhodne Azije. Japonska vlada ni mogla dopustiti, da bi se ta položaj nadaljeval, kajti temeljno načelo japonske politike je, da naj se vsakemu narodu na svetu omogoči, da lahko živi na svojem prostoru. Japonska vlada ni mogla sprejetij ameriških zahtev, da naj Amerika, Anglija, Kitajska in Tajska mimo Francije poroštvujejo Francoski Indokini, kajti na Francosko Indokino se ne dajo razširiti določbe pogodbe devetih držav, kajti ravno ta pogodba je največ kriva neznosnega položaja, ki je nastal na Tihem morju. Japonska vlada tudi ne more sprejeti ameriških zahtev, ki se nanašajo na Kitajsko, to je, da naj odpokliče svoje čete in da naj se Japonska ne vmešava v kitajsko notranjo trgovino. Amerika pri tem ne pozna sedanjega življenja na Kitajskem in ameriška politika skuša na ta način uničiti položaj, ki ga ima Japonska kot glavni delavec pri ustalitvi položaja v vzhodni Aziji. Japonska spomenica pravi nato, da so nekateri ameriški predlogi sprejemljivi, zlasti tisti, ki se nanašajo na trgovsko pogodbo, in na pravice o eksteritorialnosti na Kitajskem. Na drugi strani pa nekateri ameriški predlogi prav nič ne upoštevajo japonskih žrtev na Kitajskem in zato tudi ne upoštevajo razlogov japonske časti in prestiža. Zato japonska vlada obžaluje, da ne more ameriških predlogov sprejeti za temelj pogajanj. Japonska vlada je tudi predlagala, da naj bi se istočasno s temi pogajanji tudi dosegel sporazum z Anglijo in z drugimi prizadetimi državami. Ajne-riška vlada je ta predlog sprejela. Ko je 26. nov. ameriška vlada stavila svoje predle •'e po posvetovanju z Anglijo, Avstralijo, Nizozemsko in Čung-kingom, se je lahko ugotovilo, da vse te države prav tako kakor Amerika niso poznale stališča Japonske. Brez koristi bi bilo reči, da je bila namera ameriške vlade sodelovati na zarotniški način z Anglijo in z drugimi državami, da bi se preprečili japonski nameni, ki so hoteli utrditi mir in sicer z ustvaritvijo novega reda v vzhodni Aziji, pri tem pa naj bi se ohranile angleške in ameriške koristi, ko bi se istočasno nadaljevala vojna med Kitajsko in Japonsko. Ta ameriška namera pa se je večkrat jasno pokazala med pogajanji. Tako je japonska vlada morala izgubiti zadnje upanje. Japonski vladi ni ugodno, da mora obvestiti ameriško vlado, da zaradi obnašanja ameriške vlade ni bilo mogoče doseči sporazuma z diplomatskimi pogajanji. ¥ažno opozorilo glede kari in prehrane Prehranjevalni zavod opozarja prebivalstvo, da je razposlal občinskim preskrbovalnim uradom v Ljubljanski pokrajini okrožnico III-l-št.1020-3, ki zajema vse njegove glavne odločbo v zadcyi prehrane in obenem prinaša nove. Ta okrožnica poenostavlja sistem racioniranja in objavlja nove odločbe, ki naj bi prinesle več vneme v izpolnjevanju prehranjevalnih predpisov in podvrglo strogi kontroli odnos vsakega posameznika do njih. Italijansko-nemški poštni sporazum Iz Rima poročajo, da bo v kratkem izdan kraljevi dekret, ki bo stopil v veljavo dne 1. januarja prih. leta. Ta dekret bo uveljavil italijansko-nemški poštni sporazum, ki je bil podpisan v Rimu dne 8. oktobra letos. Ta sporazum določa predvsem znižanje tarife za pisemsko pošto v italijansko-nemški izmenjavi. Za pisma je osnovna tarifa znižana na eno samo liro (kar odgovarja vrednosti 12 pfenigov), za dopisnice pa je znižana tarifa na 50 cent., kar odgovarja vrednosti 6 pfenigov. ★ Oblačilna karta za otroke nad enim lefom. Iz Rima poročajo, da onim, ki bodo prešli v drugo starostno dobo, za katero je potrebna drugačna karta, oblačilna karta ne bo izdana na novo. Pač pa bodo otrokom, ki izpolnijo prvo leto, po njih obletnici rojstva izdana karta model C, pred odstranitvijo šeetih od rezko v (v arabskih številkah), za vsak popolnoma prekoračeni mesec od 1. novembra 1941 dalje od rojstnega dneva, pet odrezkov v rimskih Številkah in en od rezek z abecednimi črkami za vsakih šest mesecev, ki so bili preživeti od drugega rojstnega dne dalje. Tako bodo n. pr. rojeni v decembru 1941 dobili osebno karto pred samim uničenjem šestega odrezka, ki je v arabskih številkah. Japonska lahko gospodarsko blokira Zedi-njene države. 11 Tokija poročajo, da je danes Japonska v stanju gospodarsko blokirati Zedinjene države, v kolikor slednje zaradi posledic izgube njih ladij na Havajskih otokih ne morejo več varovati plovbe med Zedinjeniini državami in raznimi ozemlji Tihega oceana. Upoštevati je treba nadalje, da so ameriške baze na otokih Midway, \Vake, Guam, Havaj in na Filipinih razrušene ali pa so padle v japonske roke. Zaradi tega so Zedinjene države izgubile popolnoma dostop k surovinam iz ozemelj ob Tihem oceanu, zlasti pa glede dobav antimona, kroma, mangana, kavčuka, gnojil, molibdena in živega srebra, katerega primanjkuje zapadni poluti. V kolikor se doanava, imajo Zedinjene države teh surovin v zalogi za dve leti, vendar bodo kmalu čutile zmanjšanje svojih zalog posebno zaradi tega, ker so sile osi stopile v spor z ameriškimi interesi tako v Pacifiku kot na Atlantskem oceanu. Nova zvišanja glavnice v Italiji. Officine mec-caniche italiane »Reggiane« zvišujejo glavnico od 76.374.900 na 90 milijonov lir. Nadalje predlaga »Cartiera Italiana« zvišanje glavnice od 30 na 37 im kasneje na 40 milijonov lir. Nov.a delniška družba v Zagrebu. V Zagrebu je bil ustanovni občni zbor delničarjev družbe »Pa-klina«, koncesionirane petrolejske družbe z glavnico 5 milij. kun, ki bo imela na podredju hrvatske države izključno pravico uvoza in izvoza ter prodaje mineralnih olj in tekočih goriv. Spori Okrožnica bo ostala nabita skozi 15 dni na občinskih deskah. Prebivalstvo pokrajine je vabljeno, da gornje vzame na znanje, da se lahko potanko pouči o dolžnostih, ki jih nalaga, in o posledicah morebitnih prekrškov. Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino Nove najvišje prodajne cene Za koruzno moko Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil naslednje najvišje cene za koruzno moko: V prodaji na debelo, franko skladišče trgovca na debelo, brez trošarine 187 lir za 100 kg, v prodaji na drobno, za mesto Ljubljana, franko skladišče prodajalca, vštevši vse trošarinske davščine 2.10 lire za 1 kg. Trošarina za mesto Ljubljana znaša 0.02 lire za kg. Cenik s teini cenami mora biti nabit v prodajalnah na občinstvu dobro vidnem mestu. Okrajna načelstva lahko določijo Še nižjo ceno, nego so navedene, vsako zvišanje cen pa mora prej odobriti Visoki Komisar. Kršitelje te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. Uredba je objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 13. decembra in je tega dne stopiia v veljavo. Za med Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil naslednje najvišje prodajne cene: trčani Prž razprav! v Trstu so včeraj govorili nekateri zagovornik", drugi pa še bodo Trst, 13. decembra. Tudi pri včerajšnji razpravi preo posebnim so-^ščem za zaščito države, so govorili zagovorniki posameznih obtožencev. Kot prvi je nastopil s svojim obrambnim govorom odvetnik Mario Pittaluga, zagovornik obtoženca Jožefa Tomažiča, r.a katerega je državni tožilec zahteval smrtno kazen. Branilec je govoril o komunističnem delovanju Tomažiča, ki je bilo v očitnem nasprotju z delovanjem teroristov in nacionalistov, ter je prosil sodišče, naj z obtožencem postopa milostno in velikodušno, kakor to delajo Odvetnik Turola, zagovornik Tončiča, Pahorja, Mankoča, Bobiča in Udoviča, ie skušal doka- zati, da ni bilo prave organizacije za dosego končnega cilja med tistimi obtoženci, ki spadajo v tako imenovano skupino »razumnikov«, vsaj v večini primerov ne, posebno pa še med onimi obtoženci, ki jih Turola zagovarja. Na koncu svojega govora je prosil sodišče, naj tem obtožencem odmerijo milo kazen. _ ' Govorili so potem še odvetnik Montico, ki zagovarja Abrama, Ulčiča in Colja, odvetnik Celenti, branilec Caramoreja in Uršiča, odvetnik Matosel Moriani za Di Lenarda, odvetnik Zennaro za Co-"iča, odvetnik Moro, zagovornik Posarellija, Postojna, Dujiča, Lušina, Besednjaka in Skerlja. Danes bodo Imeli svoje obrambne govore še ostali zagovorniki. med (prva številka pomeni ceno za prodajo na debelo, druga za prodajo na drobno); med po teži, za kg neto 19.60—23.70, v posodah iz para-finirane lepenke, za kg bruto 21.40—25.85, v steklenih posodah po 1 kg 24—29.10, po 800 gramov 19.50—23.70, po 750 gramov 18.65—22.65, po 600 gramov 14.95—18.30, po 500 gramov 12.70—15.60, po 450 gramov 11.80—14.55, po 300 gramov 8.60— 10.80, po 220 gramov 6.80—8.70 lir za kg. ■V prodajnih cenah na debelo je vštet davek na poslovni promet brez mestne trošarine. V prodajnih cenah na drobno za mesto Ljubljana sta všteta davek na poslovni promet in mestna trošarina. Uredba je stopila v veljavo z dnem objave v Službenem listu, t. j. 13. deeembra. Za suhe jedilne gobe Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil naslednjo prodajno ceno za suhe jedilne gobe-gobane (jurčke) v prodaji na debelo za 100 kilogramov neto 9000 lir brez mestne trošarine, franko skladišče in v prodaji na drobno za mesto Ljubljana za 1 kg neto 105 lir vštevši mestno trošarino, franko prodajalna. Uredba je objavljena v Službenem listu z dne 13. decembra in je tega dne stopila v veljavo. Tarifa za avtoizvoščke Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril naslednjo tarifo za avtoizvoščke v Ljubljanski pokrajini: za prvih 500 metrov vožnje 3.80 lir, za vsakih naslednjih 100 metrov 0.38 lire, za vsaki 2 minuti postanka 0.38 lire, za prevoz prtljage 1.90 in za prevoz psa 1.90 lire. Za vožnje izven mestnih meja se zaračuna po 3 lire za kilometer. Tarifa mora biti izvešena na dobro vidnem mestu v avtomobilu. Avtoizvoščki, ki ne bi izveslll tarife, ki bi zahtevali višje cene od tarifnih cen ali ki ne bi uporabljali taksametrs aH bi namerno predru-gačili njegovo delovanje ali štetje, se kaznujejo v denarju do 2000 lir, v hujših primerih pa z odvzemom prometnega dovolila. Naredba je stopila v veljavo z objavo v Službenem listu, t. j. 13. decembra. Ob 14.30 druga preizkušnja SK Ljubljane Ljubljana, 13. decembra. Vodstvo SK Ljubljane se zaveda, da mora nuditi svojim igralcem pred gostovanji v Padovi in Turinu čim ostrejši trening. Po neuspehu, katerega je - doživela naša reprezentativna enajsto-rica preteklo nedeljo, ko je podlegla podjetnemu Marsu, bomo gledali jutri novo preizkušnjo. — Okrepljena Ljubljana bo igrala ob 14.30 proti kombiniranemu moštvu Jadrana in Svobode. Postava nasprotnika Ljubljane še ni znana. Gotovo pa je, da razpolagata Jadran in Svoboda z igralci, ki bodo za enajstorico trd oreh. Po jutrišnji tekmi bomo lahko točnejše ocenili trenutno sposobnost Ljubljane, ki se bo podala po božičnih praznikih na prvo gostovanje v stare pokrajine države. šport v kratkem Smučarski klub Ljubljana. Sestanek klubskih tekmovalcev v nedeljo 14. t. m. ob 10.30 v gostilni Strelišče pod Rožnikom. Važno zaradi treninga. Udeležba obvezna za vse tekmovalce. Športni pregled v decembru mesecu. Dasi je letos zapadel sneg že četrtič, ga smučarji še vedno gledajo postrani in čakajo na debelejšo plast bele odeje. Tekmovalci so pričeli s kondicijskimi pripravami, smuči pa še vedno ležijo — sicer ' skrbno impregnirane in napete — v shrambah in čakajo na božične počitnice. — Drsalci so imeli že nekaj dobrih dni. Pričeli so s treningom na drsališču Llirije in bodo kmalu spet v stari formi. — Plavalci še vedno počivajo. Zimsko kopališče je zaprto, ker nimajo koksa, ki bi grel vodo v bazenu. — Atleti Planine so imeli nekaj zimskih treningov, katere pa so prekinili, ker je telovadnica za enkrat zasedena. Bolj živahno pa je za zeleno mizo, kjer se pogovarjajo o prestopanju atletov iz kluba v klub. Do takšnega udej-stvovanja smo že zadnjič zavzeli stališče in ponavljamo, da smatramo vsako prestopanje in »ka-pranje« tekmovalcev kot nekaj, kar je v hudem nasprotju z osnovnimi športnimi načeli. Slovensko planinsko društvo bo organiziralo letos redno poročanje o snežnih razmerah. Poročevalska služba SPD bo zlasti dragocena za smučarje, ki bodo tako točno informirani o stanju snega, temperaturi v jutranjih urah in stanju obnebja. Pisarna SPD bo prejemala vremenska poročila iz sledečih krajev: Goio. Kurešček, Mov-nik nad Orlami, Lobček pri Žalni, Polževo, Vel. Lašče, Turjak, Sodražica, Bloke, Nova vas, Logatec, Ziberše, Vel. Poljane nad Ortnekom, Ribnica. Sv. Vid nad Cerknico, Padež nad Borovnico, Kožljek nad Menišijo, Zaplana nad Vrhniko, Vrhnika, Trije kralji, Samatorica nad Horjulom in Polhov Gradec. Poročila bodo objavljena v društvenih omaricah SPD pri vhodu v prehod nebotičnika, na 6tavbi Kreditne, banke ter na kolodvoru v omarici pri izhodu. Hašk je gostoval preteklo nedeljo v Zemunu in nasul Viktoriji kar štiri golo v mrežo. Vratar Haška se je vrnil v Zagreb čistih rok. Druga tekma za hrvaško državno prvenstvo je bila v Osijeku, kamor je prišel v goste Zrinjski iz Mostarja in obdaril domače z dvema goloma. Na čelu razpredelnice je še vedno Concordia, Gradjanski ji je za petami z istim številom točk — 12, Železničarji pa so na tretjem mestu. 0 Zamori, slavnem španskem vratarju, poročajo. da je res prešel med bikoborce. Ostal pa je amater, in nastopa proti manjšim bikom le za zabavo. V ostalem je Zamora še vedno zvest nogometu in trenira moštvo španskega prvaka Atle-tic-Aviacion. Boksarski dvoboj med predstavništvi Italije in Madžarske, ki se je vršil v športni palači v Budimpešti, se je končal z zmago domačih v ras-■ mer ju 12:4. Med gosti se je uveljavil le zašlopnik i- I srednie tež.e Rnltnolin. ki ie odločil borbo v svoio srednje teže Battaglia, ki je odločil borbo v svojo 1 korist, Nadaljujmo prve petke! Strašno gorje je leglo na človeški rod. Po vsej pravici je že leta 1932 pokojni papež Pij XI. v svoji okrožnici: O molitvi in pokori v zadoščenje presv. Srcu Jezusovemu zapisal med drugim: >Če se ozremo na doTgo in žalostno vrsto nadlog — to nesrečno dediščino greha —, ki pomenijo nekake postaje padlega človeka na njegovem zemeljskem potu, se človeštvo izza vesoljnega potopa pač ni nikdar nahajalo v večji in tako splošni stiski, v kakršni ga z žalostjo opazujemo danes.c Zakaj je prišlo gorje nad Jeruzalem in nad judovsko ljudstvo? Zakaj? Prerok Jeremija jim je odkrito povedal: »Gospod ni mogel dlje prenašati vaše hudobije, zato je vaša dežela v puščavo in v strmenje in v preklet je. Zato, ker ste grešili zoper Gospoda in niste poslušali Gospodovega glasu in niste ravnali po njegovi postavi in njegovih zapovedih, zato je prišla nad vas ta nesreča« (ler. 44, 22—23). Morda bi k lo dejal: Judovsko ljudstvo je bilo izvoljeno ljudstvo, zato ga je tudi Bog za nezvestobo posebno kaznoval, ker je takšne kazni res zaslužilo. Ni pa s tem rečeno, da Bog tudi druge narode za greh že vedno tu na svetu kaznuje. Morda je to res; vendar pa pamet, razsvetljena po veri v Boga in božjo Pravičnost takole sklepa: Vsak .greh zahteva primerno kazen. Narodov pa Bog za greli ne bo kaznoval na onem svetu, ker tam narodov kot narodov ne bo. Torej jih mora kaznovati že na tem svetu. In res vidimo, kako Bog od časa do časa kaznuje narode, nekatere z velikimi naravnimi katastrofami, s potresi, povodnjimi, lakoto, druge z notranjimi prevrati, še druge z nevšečnimi vojskami, nekatere je celo potrebil z zemlje. Tako pamet, razsvetljena po veri. In kaj naj rečemo ob tej misli o našem narodu? Pred oči nam stopa evangelist sv. Luka, ki poroča v svojem evangeliju (13, 1—9), da se je nekoč približalo Je/usu med njegovim govorom nekaj ljudi, ki so mu sporočili, da je dal Pilat med daritvijo umoriti nekaj Galilejcev. Seveda so Jezusovi poslušalci takoj sklepali: Pravična božja kazen jih je zadela. Bili so grešniki, zato jih je Bog pokončal. Tedaj se oglasi Gospod: Menite, da so bili ti Galilejci večji grešniki ko vi drugi Galilejci, ker jih je to trpljenje zadelo? Ne, vam pravim; trda, če se ne spokorite, boste vsi enako pokončani.« Prav tisti čas je tudi moralo biti, da se je podrl stolp pri Siloi in pokopal pod seboj osemnajst ljudi. Judje so si spet takoj ustvarili sodbo: Grešnik' so bili: zadela jih je božja roka, kakor sft zaslužili. Jezus pa jim pravi: »Ali onili osemnajst, ki je. nanje padel stolp pri Siloi in jih pobil, menite, da so bili bolj krivi ko vsi ljudje, kateri prebivajo v Jeruzalemu? Ne. vam pravim: toda, če se ne spokorite, boste vsi prav tako končani.« Ne sodimo drugih sodimo sebe. Sebi izpra-šajmo vest! Ali smo Slovenci res čisti pred Gospodom? Nič ne tajimo, mnogo dobresa smo storili tudi mi tekom stoletij, odkar uživamo dobrote OS5IB3 »Pravljice« Rožene Nemcove še lahko dobite po 5 lir broširane in po 11 lir vezane v platno. Darujte to vredno knjigo svojim bližnjim in daljnim prijateljem! krščanstva, storili tudi ipo svetovni vojni za čast božjo. Gotovo je, da bo Bog na svoj način tem dobrim ljudem povrnil, kar koli so storili in storijo za božje kraljestvo. A vendar je prevažno vprašanje: Ali smo Slovenci vsi ostali Bogu zvesti v vseh stvareh? Ali morda nismo v marsičem odstopili od Gospoda?... Ni prostora, da bi se dlje mudili pri tem razmišljanju, a že na prvi pogled v grešni register Slovencev lahko rečemo s prerokom: »Prevelika dobroti jivost Gospodova je, da nismo pokončani« (Jer. 3. 22). Če pa to, potem smo dolžni delati pokoro vsi, da nas ne zadene še večje zlo. da ne bomo »prav tako končani« kot ti in ti. Vsi smo torej pokore potrebni. Kako pa delajmo pokoro? Prilik je dosti, treba je le volje. Potrpežljivo nosimo vsakdanje križe, spolnjujejo vestno cerkveno^ postno postavo, premožnejši naj si v duhu krščanskega zatajevanja rudi kaj utrgajo od svojega navadnega, čeprav zmernega načina življenja in tako pritrgane dobrote odstopijo siromakom, poravnajmo medsebojne spore in sovraštva, ne vračujmo hudega s hudim, pogostejše pristo-pajmo k sv. zakramentom, skratka ne samo zunanja bodi pokora, predvsem naj se v vsem ukloni naša volja božji volji. In do tega sklepa naj nas vodi zlasti pobožnost devetih petkov! Kakor smo jo v obilnem številu pričeli, tako jo nadaljujmo še z bolj spokorjenim duhom in še v večjem številu vse naslednje prve petkel Posvet o delovanju Dopolavora »Diletantski dan« bo v Ljubljani dne 4. januarja Na sedežu pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani je bil v petek popoldne informativni sestanek, katerega je vodil Zvezni podtajnik comm. Gatti. Na sestanku so bili: zaupnica ženskih fašijev ga. De Vecchi, pokrajinski tajnik Dopolavora Mario Liberati, predsednik pokrajinske delavske zveze dr. Alujevič in številni predstavniki najrazličnejših industrijskih, trgovskih in obrtniških delojemalskih in delodajalcih organizacij. Zborovanje je začel Zvezni podtajnik comm. Gatti, ki je uvodoma poudaril, da je bil sestanek sklican zato, da bi delodajalci in delojemalci bili obveščeni o pravih namenih in načrtih Dopolavora. Na novo urejenem sedežu pokrajinskega Dopolavora na Taboru bo sedaj mogoče sklicati v življenje vse panoge Dopolavora, tako športno, kulturno in zabavno. Na sedežu se bodo lahko združevali delavci iz vse Ljubljane, dana jim bo možnost, da vanju, športnim igram, ki so šola z vzgojo značaja v masah. Da bi spoznali člani vso Kraljevino, bodo prirejali izlete in krožna potovanja. Posebej ustvarja Dopolavoro za žensko torišče pesmi in kulture v želji, da pridobi na moči, dražesti in značaju. Velikega pomena je njegovo preventivno delo za zdravje, naroda. Njegovo socialno zavarovanje in njegova preventivna borba na veterinarskem polju. Vse to udejstvovanje Dopolavora je združeno v tej veličastni ustanovi, katero je Italija prva ustvarila in katero bodo prej ali slej morale prevzeti vse druge države, ki hočejo imeti zdrav rod. Ko sedaj začenja Dopolavoro z razsežnim delom v Ljubljanski pokrajini, je prav, če vsi spoznajo njegov začetni program, ki je tako rekoč že pred izvršitvijo. Na Taboru so urejene na novo kopalnice, kino-dvorana za predstave Dopolavora in lutkovno gledališče za otroke članov Dopolavora. se spoznajo med seboj. V dopolavorističnem udej- | v bližnji bodočnosti pripravlja Dopolavoro tekme EBBBEBIHBBBBEHBBBBII 6lvovanju bodo tako združene v tovarištvu in prijateljstvu vse socialne kategorije delavstva. Ta originalna zamisel je vredna vsega občudovanja, saj jo izraz pristnih čustev mase, ki lahko na različnih manifestacijah pokaže svojo iniciativo. Dopolavoro nudi možnost, da se delavstvo posveti tudi tistim panogam športa ali kakršnega koli kulturnega udejstvovanja, ki so bile doslej odprte le bogatini. Najvažnejše delo Dopolavora pa je vzgajanje v srčni kulturi, umetnosti in humanosti. Tako približuje ta organizacija narod pojmu ljudske kulture, ga navaja na ljudsko umetnost in na tradicije ter tako plemeniti posameznika. Tudi strokovna izobrazba je važna panoga do-polavorističnega udejstvovanja. Večerni strokovni tečaji bodo izpopolnjevali strokovno izobrazbo delavstva in povečali njihovo kvalifikacijo in produkcijske sile. S tem, da se delavstvo vzgaja ob prostem času naprej, se hkrati vzgaja za napredek. Poleg strokovne vzgoje sta važna činitelja izobrazbe tudi radio in kino Dopolavora, ki istočasno nudita oddiha potrebnemu delavstvu zdravo zabavo, ki se še stopnjuje z umetniškimi prireditvami dramat-skih im opernih predstav in diletantskih odrov. Prav vzgoja iin izobrazba na glasbenem polju. Pa ne samo obrtniškemu in industrijskemu delavstvu, tudi poljedelskemu delavstvu je posvečena skrb Dopolavora. Poljedelec danes čuti, kako je vzvišen, ko mu vsa država daje pravi pomen. Dopolavoro ga hoče še bolj privezati na zemljo, sledeč zgledu Duceja, ki poudarja, da si šteje v čast, da je kmečkega porekla. Za povzdigo telesnega zdravja skrbi Dopolavoro s tem, da navaja člane k športnemu udejstvo- lova regulacija starega Ifodenata Na predlog mestnega gradbenega odbora, naj so spremeni regulacijski in zazidalni načrt za blok med Jenkovo, Japljevo, Bohoričevo in Ravnikarji vo ulico v Vodmatu, je mestni tehnični oddelek izdelal nov spreminjevalni regulacijski načrt za ta d ;1 mesta, ki določa naslednje spremembe: Jenkova ulica bo razširjena od 10 metrov na 20 m. Zlomljena podaljšana Ravnikar jeva ulica bo zrav-mna in usmerjena na stik sedanje Ravnikarjeve irice z Bohoričevo ulico ter bo razširjena od 10 na 12 m. Redko naselje s pritličnimi ali enonadstrop-n;mi hišami bo spremenjeno v vrstni sistem z dvonadstropnimi hišami. Te spremembe so potrebne iz več razlogov. Podaljšana, na 20 m razširjena Jjnkova ulica, je določena za važno in kolikor toliko neposredno zveza Vod mata, Kodeljevega in Most z glavnim kolodvorom. Premaknjeni stiki ulic so nepregledni in prometna ovira, zato je določena usmeritev stika podaljšane nove ulice na stik sedanje Ravnikarjeve ulice. Zravnana ulica bo prometno in estetsko popolnejša. Razen tega je pa redko naselje v tem bloku neumestno tor tako za privatnike kot za mestno občino neekonomično. Z dovoljenim štirimetrskim hodnikom od soseda tudi higienski oziri niso bili dovolj varovani. Nova zazidava z dvonadstropnimi hišami v vrstnem sistemu je mnogo bolj ekonomična ter so javni oziri, predvsem higienski, kar se tiče osvetljevanja dvorišč in cestne strani, v polni meri varovani. Zaradi boljšega zračenja je pa blok odprt proti severu in jugu ter je sleherna zazidava dvorišč in vrtov nedopustna. Ker gre torej za važne javne koristi, so vse te spremembe v zakonu utemeljene. P § 8 in 12 gradbenega zakona je mestna občina te spremembe javno objavila v »Službenem listu« z dostavkom, da bodo ti spreminjevalni regulacijski načrti razgrnjeni javnosti v tehničnem oddelku mest. poglavarstva na Nabrežju 20. septembra št. 2 v II. nadstropju, soba št. 39-40 in sicer vsak dan ves mesec med uradnimi urami od 9.30 do 12. Ta rok, ko bodo spreminjevalni regulacijski načrti razgrnjeni javnosti, se pa prične šele 16. dan po objavi razglasa v »Služ. listu«, torej 16. dan po 13. decembru, da bodo načrti razstavljeni šele od 29. decembra t. 1. do 29. januarja 1942. Pripombe zoper nameravane spremembe regulacijskega načrta morajo interesenti predložiti mestni občini ljubljanski najkasneje v 15 dneh po 29. januarju 1942.Č, torej najkasneje do 13. Jebruarja 1942. harmonikarjev, tekme diletantov, pripravlja taborjenja, pi.ng-pong turnir, šahovski turnir in tekme pevskih zborov. V kratkem se bodo začelii strokovni tečaji za natakarje, za trgovske pomočnike in za izložbene aranžerje, prav tako pa tudi jezikovni tečaji. Nato je Zvezni podtajnik comm. Gatti pojasnil, da je namen sestanka priprava za ustanovitev podjetniških in strokovnih Dopolavorov. Da bo ustanovitveno delo šlo čim hitreje izpod rok, je treba sestaviti komisije, ki bodo čim hitreje preštudirale vse pogoje za ustanovitev Dopolavorov. Na predlog Zveznega podtajnika Gattija so bile nato imenovane komisija za ustanovitev podjetniških Dopolavorov pod vodstvom dr. Marchessonija, komisija za ustanovitev strokovnih Dopolavorov pod vodstvom dr. Alessanija in komisija za splošne naloge pokrajinskega Dopolavora pod vodstvom dr. Carra. Za člane komisij so bili imenovani sami strokovnjaki, zastopniki delodajalcev in pa delojemalcev. Zvezni podtajnik je naprosil tudi zastopnico ženskega fašija za sodelovanje in omenil, da je sedaj vložilo že 400 prosilcev prošnje za sprejem v Dopolavoro in da se že »nuje,jo podjetniški Dopolavori v papirnici v Vevčah, v tovarni Saturnus, v pivovarni Union in v tobačni tovarni. Z zahvalo za sodelovanje je zaključil Zvezni podtajnik sestanek. »Diletantski dan« Dopolavora Ljubljanski pokrajinski Dopolavoro bo priredil v nedeljo 4. januarja »Diletantski dan« v Ljubljani. Tega se lahko udeleže vsi državljani slovenske narodnosti, ki prebivajo v Ljubljanski pokrajini iin so dobrega moralnega vedenja. Prireditev »Diletantskega dneva« je razdeljena v tri oddelke: 1. glasba, 2. petje, 3. posnemanje. V prvem oddelku lahko nastopijo oni, ki igrajo na glasbila raznih vrst, v drugem tisti, ki imajo izredne pevske sposobnosti, v tretjem pa taki, ki imajo izredne sposobnosti v posnemanju, izvzemši tako, ki bi utegnilo žaliti vero, dostojnost ali ustanove. Udeleži se dneva lahko vsakdo ne glede na spol in starost. Udeleženci morajo predložiti prošnje za vpis do 27. decembra, formular za prošnjo dobe na sedežu pokrajinskega Dopolavora, Tabor 13, tel. 26-21. Pokrajinski Dopolavoro si pridržuje pravico zahtevati, da vsi tekmovalci na sedežu Dopolavora poskusno nastopijo ter lahko izključi one, ki bi se pokazali nezadostno pripravljene. Posebna komisija treh umetnikov bo izrekla razsodbo. Prireditev bo javna im bo program navajal imena vseh tistih, ki se je bodo udeležili. Začetek predstave ob ob 14 dne 4. januarja. Najboljši diletamti bodo prijavljeni ljubljanskemu EIAR-ju za eventualno sodelovanje. Po dva najboljše ocenjena tekmovalca iz vsakega oddelka pa bosta poslana na stroške Generalnega tajništva Dopolavora v Rim in bosta sodelovala pri radijski oddaji, ki jo bo imel EIAR ob priliki »30 minut Kristusova zgodovina Giovanni Papini ♦ 8. Očetovstvo V naravi, kjer sonce sije na dobre in hudobne, kjer žito raste in rumeni, da daje kruha na mizo Judom in poganom, kjer zvezde svetijo nad pastirsko kočo "n bratomorčevo ječo, kjer grozdne jagode črnijo in se polnijo, da dajo vino za sva-tovski obed in za pijanega razbojnika, kjer ptice pod nebom svobodno pevajo in najdejo pito brez truda in imajo lisice-tatice skrivališče in se lilije na polju odevajo razkošneje kot kralji —, je Jezus našel zemeljsko potrdilo za svojo večno resnico, da Bog ni gospodar, ki tisoč let očita dobroto enega dne, niti ni strog sodnik, ki ukazuje uničiti sovražnike, niti veliki sultan, ki zahteva, da mu služijo satrapi visokega rodu in pazi, da služabnik izpolnjuje do zadnje pike stroge obredne predpise kraljevskega dvora, t. j. templja. Kristus je kot Sin vedel, da je Bog Oče — oče vseh ljudi in ne samo Abrahamovega naroda. Ze-ninova ljubezen je močna, a mesena in ljubosumna, bratovska je pogosto zastrupljena z zavistjo, »i-novska je prepojena z upornostjo, prijateljska omadeževana z goljufijo, gospodarjeva napolnjena z oholo pojenljivostjo. Samo očetovska ljubezen do otroka je popolna ljubezen, čista, nesebična ljubezen. Oče stori za sina to, kar ne bi storil za nikogar drugega. Sin je njegovo delo, meso njegovega mesa, kost njegovih kosti, je del nje^a samega, ki raste tik njega dan za dnem, je nadaljevanje, izpopolnjevanje in dovršitev njegovega bitja. Starec oživi v sinu. preteklost se motri v bodočnosti; kdor je živel, se žrtvuje za onega, ki mora živeti. Oče živi za sina, se ga veseli, vidi v njem sebe in se z njim ponaša. Kadar govori o stvari, misli na stvaritelja; sin mu je bil rojen v trenutku naslade, v naročju žene, izbrane izmed vseh žena; rodila ga je božanska bolečina te žene; solze in znoj so bile njegova cena, videl ga je rasti pri svojih nogah in ob svojih bokih, grel je njegove male, mrzle roke med svojimi, slišal njegovo prvo besedo — večno in vedno novo čudo, videl njegove gugajoče korake po hišnem pločniku; gledal je. da se v tem od njega ustvarjenem, pod njegovimi očmi razcvetelem telesu poraja, brsti in pojavlja duša — nova človeška duša, edini zaklad, katerega nič ne odkupi. Opazil je, da se v njegovem obrazu počasi oblikujejo njegove lastne poteze in poteze njegove žene, žene, s katero se edino v iem skupnem plodu druži, da bi se telesi več ne ločili — par, ki bi hotel biti v ljubezni eno samo telo, kar se mu posreči le v sinu. Pred tem novim bitjem, svojim delom, čuti, da je dobrohoten, mogočen in srečen stvaritelj. Kajti sin vse pričakuje od očeta in dokler je majhen, infa zaupanje le do očeta in se čuti varnega le v očetovi bližini. Oče ve, da mora zanj živeti, zanj trpeti in zanj delati. Oče je zemeljski Bog za sina in sin je skoraj Bog za očeta. v svetu«. Udeležencem, ki bivajo izven Ljubljane, bodo stroški za pot in prenočišče povrnjeni. Posebni pomen »Diletantskega dneva« je v tem, da se odkrivajo neznani talenti. Dopolavoro bo namreč vedno skrbel, da se bodo nadarjenci lahko izpopolnjevali v panogi, za katero kažejo največ nadarjenosti. Iz Goriške pokrajine Kako je v Logu pri Sv. Luciji ob Soči. Log leži s svojim ravnim poljem tik ob meji stare tolminske grofije. Po številu hiš in prebivalstva je malo naselje, ki komaj zasluži ime vasi. Zato knjige in listi molče o tem skritem, pa lepem kotičku Tolminske. Pod poljem teče železnica skozi najdaljši predor na progi Podbrdo-Gorica. Soška dolina se tukaj za hip nekoliko razširi, potem ko se spoji z Ušučkom. Kljub majhnemu številu hiš uživa Log dobroto treh javnih ali skoraj javnih ustanov: ima šolo, v katero pa žal zahaja vedno manj dece, ima gostilno s trafiko in zadružno mlekarno. Najbolj jiogrešajo Ložani cerkev, do katere imajo skoraj dobro uro; vendar so navadno točnejši pri božjih opravilih kot sami Mostarji. V verskem j>ogledu hočejo namreč ostali vredni potomci največjega dobrotnika svetolucij-ske cerkve Blaža Kobala iz 17. stoletja. O tem priča skoraj splošna skupna molitev svetega rožnega venca po družinah. To toplo versko prepričanje nekoliko ^kazi zanemarjena poljska kapelica. Vendar dal* Bog, da bi Log vedno ostal tako zvest Bogu in rodu kot doslej. Ložani se večinoma bavijo s poljedelstvom in živinorejo. Le malo je med njimi težakov in obrtnikov, če izvzamemo izseljence, katerih je precej zlasti v Lljubljani. Kot povprečnim kmetom jim poteka življenje precej mirno in le tu pa tam zaveje tudi preko loških hiš hladen piš'. Vsekakor pa Ložani trdno zaupajo v Boga in bodočnost. Seznam knjig ki jih po izredno znižanih cenah dobite v naših BOŽIČNIH kolekcijah je tiskan v vestniku Naša knjiga Stevllkn 4-6 ki je pravkar izšel Ljubljanskim naročnikom »Slovenca« smo ca priložili v današnji Številki, tirnici ita dobijo po poŠti. I,nliko (ta dobite tudi v naSI knjigarni Naše pestre nožlčnc kolekcije so 7,a vsake«« nalepil ln nn]cene.t*l dar. Seznam v vestniku NaSa knjlc« pazljivo preberite. Ljudska knligarna Ljubljana, Pred Škofijo 5 L/ Uspel koncert Akademskega pevskega zbora V petek zvečer je nastopil Akademski pevski zbor z lepim pevskim koncertom v veliki dvorani hotela Union. Akademski pevski zbor užiiva med nami že dolga leta velik sloves, saj ni le med vsemi našimi pevskimi zbori najvidnejši in najodličnejši, ampak si je s svojim dolgoletnim delom r>o pravici priboril častno priznanje, da nam je edini odkril vso lepoto naše .;;,'. ^ pesmi. S svojim delom je vnovič oživil bogate pevske zaklade in tradicije, ki v modernem času tako rade zapadejo jKizabi, čeprav so izraz pristne narodove duše iz davnine. Po stilnih koncertih -1,— - - pevske glasbe od Gallusovih časov pa do dobe Novih akordov, ki jih je imel v zadnjih letih, je vzel letos v program slovenske . oziroma ponarodele pesmi. Ob- sežen program koncerta je obsegal priredbe raznih avtorjev, kot Adamiča, Bajuka, Deva, Foersterja, Jenka, Koojančiča, Marolta in Tomca. Kot redno vsa prejšnja leta, tako je bil tudi včerajšnji koncert razprodan in je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. H koncertu so prihiteli najvidnejši predstavniki kulturnega in glasbenega življenja, v prvi vrsti pa predstavniki akademskih oblasti, tako rektor dr. Kos in prorek-tor dr. Slavič. Koncert je pod vodstvom zborovega dirigenta g. Marolta Franca žel vseskozi najlejpše priznanje. V prvem delu koncerta so posebno užga-le Kangalilejska ohcet v Maroltovi priredbi in ob sodelovanju solista g. Puša, dalje Tomčeva Marija in mlinar, Kaj bi jaz tebi dau (Marolt) in Jenkova Lipa. V drugem delu koncerta pa so posebno navdušile občinstvo Tomčev Zeleni Jurij, Maroltova Ribniška, Maroltov Pojdam u rute, kjer je partijo sopran solo pela gdč. Stritar Nada, in Devova Flo-sarska. Oba solista sta prejela lepe šopke. Prav tako pa je prejel zbor in njegov dirigent ob zaključku prvega dela koncerta prelepe šopke v priznanje za užitek, ki ga je nudil hvaležnemu občinstvu. Iz občine šmihel-Stopiče se žele izseliti v Nemčijo Novo mesto, 11. dec. 1. Štangelj Anton (roj. 1900); 2. Stangelj Marija, roj. Gliha (1919); 3. Stangelj Oto (1937), vsi Žabja vas št. 1. obč, Smihel-Stopiče; 4. Pechiarich Josip-Boris (1900), učitelj, Podgrad; 5. Pechiarich Gertrud-Schwickert (1902); 6. Pechiarich Sergius (1924); 7. Pechiarich Marija (1928); 8. Pechiarich Hedviga (1929); 9. Pechiarich Ernestina (1931); 10. Pechiarich Demetrij (1932); 11. Pechiarich Carmen (1935); 12. Kocjan Marija (1924), Dol. Laze; 13. Kastelic. Jožeta (1923), Dol. Laze; 14. Turk Mihael (1910); 15. Turk Ida roj, Jurau (1908)i 16, .Turk Pavlina (1935); 17. Turk Ana (1936), vsi Gotna vas št. 11; 18. Schauer Ivan (1862), Crmošnjice; 19. Schauer Amalija (1875), Rožni dol; 20. Zaje Karel (1901); 21. Zaje Marija roj Schauer (1901); 22. Zaje Marta (1926); 23. Zaje Karolina (1927); 24. Zaje Milan (1930); 25. Zaje Jožef (1932); 26. Zaje Peter (1935); 27. Zaje Maria (1941); 28. Zaje Leopold (1908); 29. Zaje Elizabeta roj. Schauer (1916); 30. Zaje Amalija (1936); 31. Zaje Marija (1939), vsi Ra-doha; 32. Schauer Frančiška roj. Skrbne; 33. Schauer Anton; -34 Schauer Marija; 35. Schauer Veronika] 36, Schauer. Dragica; 37. Schauer An- gela; 38. Schauer Jožef, vsi Regerčavas; 39. Gor-šin Alojz, Št. Jošt; 40. Goršin Marija, St. Sošt. Morebitni upniki navednih oseb morajo v 14 dneh po objavi imen izseljencev, t. j. do 28. decembra 1941 prijaviti svoje terjatve pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, Ljubljana, Rimski trg, ali pri odseku tega urada v Kočevju. Obrazci za prijavo terjatev se dobijo med uradnimi urami v pisarni občine Smihel-Stopiče, katere morebitni upniki sami izpolnijo ter predložijo kompenzacijskemu uradu za terjatve in dolgove v Ljubljani, oziroma v Kočevju. Iz šmarjete Sanitetna avtokolona notr. ministrstva nas je te dni pod vodstvom dr. Duceja že drugič obiskala. To pot je bilo med ljudstvom vse drugačno zanimanje kot pa v juniju. Izmed 2600 prebivalcev jih je bilo v 2 dneh pregledanih 2205. Skoraj najbolj je bil oblegan voz, kjer so drli zobe in vsak, ki je stopil iz voza, je najprvo izpljunil kri, potem pa rekel, da ni nič čutil, kdaj mu je zdravnik izpulil nadležno škrbino ali kak pokvarjeni zob. Zdravniki se niso držali uradnih ur, ampak delali kar naprej in naprej. Po izjavi g. prima-rija je splošno zdravstveno stanje ljudstva zelo ugodno. Najprisrčnejša hvala za ta obiski Iz Ribnice »Slovenčev koledar« bo V kratkem dostavljen v Ribnici (in vaseh) ter v Dolenji vasi ter Pri-gorici. Iz Metlike V soboto, 20. decembra, ob 18.15 zvečer gostuje v JJLJUL.-M :__- Narodno gledališče iz Ljubljane z velezahavno Sure-kovo komedijo v 3. dejanjih »Pesem s ceste«, Opozarjamo na to gostovanje. AoiUte novice Koledar Nedelja, 14. decembra: Spiridion, škof; Evtro-pija, devica in mučenica. Ponedeljek, 15. derembra: Kristina, devica; Valerijan, škof; Celijan, mučenec; Favstin, muč. Torek, 16. decembra: Evzebij, škof in mučenec; Adelajda. cesarica; Albina, devica in mučenica; Adon, škof. Novi grobovi ■f Gospa Alojzija Rapotec roj. Tance je v visoki starosti 85 let zatisnila svoje oči v Kozini pri Trstu. Rajna zapušča številne in dobro odgojene otroke in vnuke, katerim izrekamo svoje sožalje. Pogreb l>o v nedeljo doma na Kozini. Nuj počiva v miru božjem! OTROŠKA KOLESA t ... 'liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinill, — Začetek rednega pouka na klasični gimnaziji v Ljubljani bo dne 17. dec. Ob 9 šolska maša pri uršulinkah za vse razrede. Po sv. maši pojdejo učenci v razrede na I. moško realno gimnazijo v Vegovi ulici, kjer dobe vsa potrebna navodila. Dne 18. decembra se začne popoldne redni pouk za vse razrede. Ravnateljstvo. — Nagrade hišnim poslom vlagateljem. Hranilnica ljubljanske pokrajine Ljubljana, prej Hranilnica dravske banovine oz. Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po 50 in 25 lit za hišne pomočnice, kuharice, hišne, služkinje itd., ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že šest mesecev naložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se vabijo, da se do vključno 17. decembra prijavijo pri blagajni hranilnice v Puccinijevi ulici št. 9 med poslovnimi lirami od 9 do pol 13. V dokaz morajo predložiti hranilno in poselsko knjižico. Kdor teh knjižic ne predloži, ne bo pripuščen k žrebanju nagrad. Žrebanje ho v četrtek. 18. decembra ob 5 popoldne. Nagrajenke bodo obveščene s posebnim dopisom. Gospodinje in gospodarji, opozorite na to svoje posle! — Božične razglednice v um"fniškf izdelavi je založila Prosvetna zveza v Ljubljani. So to najlepše božične slike naših priznanih umetnikov. Kot na primer Šubičevi Trije kralji, Groharjeve jaslice. Layerjeva božična noč in Trije kralji. Razglednice so umetniško delo in se dobijo po vseh papirnatih trgovinah in trafikah. Cena je I lira. Za Božič in Novo leto zahtevajte povsod le te umetniške božične razglednice. — Ravnatelj dentistične šole naznanja kandidatom za šolsko leto 1941-42, da so pogoji za sprejem objavljeni na objavni deski v šoli, Vegova ulica 8. — Kupujem vse kože divjačine: lisice, dihurje, vidre, kune itd. po najvišji dnevni ceni. Kožu-hovina Danilo Predalič, Ljubljana, Sv. Petra c. 18. — Ljudska šola na Igu je darovala od uprizorjene igre Snegulčica 403 lire učiteljskemu odboru za socialno pomoč, neimenovani z Iga pa 50 lir. Darovalcem se odbor toplo zahvaljuje. — Zahvala. Vsem, ki so našega očka obiskali v bolezni in ga spremili na njegovi zadnji poti — Bog plačaj! Prosimo spomin v molitvi I Žalujoča družina Kompare. — Ljubitelji knjig naj vedo, da je luksuzna izdaja Andersenovih pravljic (ilustriral H. Smre-kar), tiskana v samo 300 primerkih, opremljenih še z lastnoročnim podpisom avtorja-ilustratorja, spet na knjižnem trgu. Cena je celo znižana. Je še nekaj pod 200 izvodov. Ljubitelji knjig, ne zamudite ugodne prilikel Ljubljana 1 Mladinska opereta »Pevčka s planin« ponovno v Frančiškanski dvorani danes ob 3 popoldne. Oba mala pevčka s svojo prikupno pesmijo, župan z zborom svojih vaščanov in s celokupno bojno silo so si pridobili naklonjenost vseh obiskovalcev in poslušalcev. Pridite za kratek čas v to družbo in tudi vas bodo te melodije očarale. Ne pozabite s seboj pripeljati vaših najmlajših, da si bodo poleg zabave in užitka nabrali tudi nekaj naukov za življenje. Igrajo mladinci z Rakovnika. Vstopnice dobite od 10 naprej pri blagajni. 1 Šišenski dekliška Marijina kongregacija uprizori v nedeljo, dne 14. t. m. ob 5 popoldne v samostanski dvorani duhovno igro v treh dejanjih »Sulamit« (pesem o božji ljubezni). Vljudno vabljeni! I Za mestne reveže so v počaščen.je pok. p. Andreja Šarabona podarili- g. Leopold Zupančič z Jegličeve ceste 15 100 lir, g. Janko Krek s Trgovina ..Nicman" se je z današnjim dnem preselila v paviljon na Miklošičevi cesti 5 Z vsemi predmeti JMIČMANOVE" trgovine Vam postreže tudi poseben oddelek LJUDSKE KNJIGARNE, Pred Škofijo it. 5 Potrudili se bomo, da boste v obeh trgovinah vestno in najbolje postreženi. papirnici LJUDSKE TISKARNE iN KNJIGARNE ljubezni, ki s svojo požrtvovalnostjo prikliče čudež z neba. Delo vprizori Rokodelski oder, Pe-trarkova 12/L, danes ob 5. Vstopnice so v predprodaji od 10—12 in eno uro pred predstavo. 1 Lepe izvirne božične razglednice dobite v Mladinski založbi, Stari trg 30. 1 Jutri, v ponedeljek ob pol 7 zvečer bo v mali filhaimonični dvorani intimni koncert Glasbene Matice, katerega spored bosta izvajali dve domači umetnici, pianistka Mila Dernovškova in sopranistka Ljudmila Polajnarjeva. Pianistka Dernovškova bo najprvo zaigrala Beethovnove Variacije v e-molu. Nato bo zapela gdč. Polajnarjeva dva Pavčičeva samospeva »Kaj mi pravi ptiček« in »Uspavanka II«. Sledil bo Novakov klavirski ciklus Pesmi zimskih noči. To delo smatrajo za eno najboljših skladb slavnega češkega avtorja Viteslava Novaka. Po Novaku bo zapela Ljudmila Polajnarjeva Ravnikov Pozdrav iz daljave ter La-jovčevo Kaj bi le gledal. Sklepna točka je Kaano-va Fantazija na motive iz Smetanove Moje domovine. Delo je izredno efektno. O obeh umetnicah, ki bosta izvajali ta spored, smo že govorili. Spored je velik in bogat in zasluži vse zanimanje. Opozarjamo na začetek, ki bo točno ob pol 7. Konec ob %8. Cene nizke, od 12 lir navzdol. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Gledališče Drama. Nedelja, 14. decembra ob 14; »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene. — Ob 17.30: »Boter Andraž«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 15. decembra: zaprto. — Torek, 16. decembra ob 17.30; »Dom«. Red Torek. Opera. Nedelja, 14. decembra ob 10.30; »De-setnica«. Mladinska igra. Zelo znižane cene. — Ob 15; »Seviljski brivec«. Izven. Zelo znižane cene. — Ponedeljek, 15. decembra: zaprto. — Torek, 16. decembra: zaprto. (Generalka.) | Halo! Tukaj Evereat servis tel. 26-36, Prešernova 44, prej I. Legat Strokovno popravljamo in čistimo vse vrste pisalnih in računskih strojev Popravila izvršujemo hitro in po konkurenčno nizki ceni. Posluiite se tudi tfi Everest servisa! I Ceste Viktorja Emanuela 50 200 lir in g. inž. Dedek Z Lepodvorske ulice 5 100 lir; v poča-ščenje pok. g. Viktorja Medena je namesto venca nakazal 300 lir g. Feliks Moskovič z Jurčičevega trga 2, a g. Anton Koritnik, hotelir pri »Slonu«, pa je v počaščenje pok. g. prof. Stanka Lapajneta poradil 200 lir. — Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! 1 Na sveti božični dan bo letos prvič Igrana v frančiškanski dvorani Gregorinova božična drama »Kralj z neba«. Pohitite po vstopnice, ki jih dobite že v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. 1 Pisalne, računske ln knjigovodstvene stroje Vam strokovno popravi Boris Simandl, Ljubljana, Tyrševa 25, Tel. 24-07. I Razstava Debenjak-Jakae-MIhelič bo odprta še do 24. t. m. od pol 10 do 18 dnevno brez presledka. Razstava vzbuja veliko zanimanje posebno, Ljubitelji moderne lahke glasbe pozor 1 Prispela je prva pošiljka gramofonskih plošč svetovno znane znamke O D E O N , najnovejši šansoni, moderna plesna glasba (španski, orientalski kubanski in meksikanski temperamentni posnetki). Velika izbira gramofonov najnovejših modelov znamke Carisch. Gramofonske igle na zalogi! „EVERSST", Prešernova ulica 44 — Slovenski numizmatični klub ustanovljen. Kakor že obstaja v Ljubljani filatelistični klub, tako so pred nekaj dnevi ustanovili tudi zbiralci starin in starega denarja, numizmatiki-amaterji Ljubljanske pokrajine »Slovenski numizmatični klub v Ljubljani«. S tem bo podana sedaj vsem članom večja možnost medsebojnega stika za izmenjavanja in prilika za čimvečjo strokovno izobrazbo polom poučnih predavanj, literature, razstav itd. Ker zasleduje klub res kulturne cilje, je ustanovitev kluba pozdraviti. Prijave in dopise je začasno pošiljati na »Slov. numizmatični klub v Ljubljani«, Gosposka ul. 10. ker Mihelič prvič v Ljubljani razstavlja večjo kolekcijo (35) podob v olju, Jakac in Debenjak pa obsežno zbirko novih grafičnih listov, tako da je to najobsežnejša grafična razstava zadnjih let. Razstava je vredna, da si jo ogleda vsakdo, ki se zanima za našo umetnost. Na razstavi dobite tudi razglednice razstavljenih del. 1 Božični prazniki so se približali. Obhajali jih bomo najlepše, če se bomo nanje skrbno pripravili. Meškov misterij: »Henrik, gobavi vitez« bo najbolj očiščujoče vplival na naša srca. Dejanje je pomaknjeno v čas križarskih vojsk, prične in konča se na sveti večer. Je to čudovit slavospev Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48. V ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47. Trebušak, Villiarjeva ul. 35; Ferjančič, Poko- Eališka ul. 32; Sernec, Poljanska c. 3; Beline, rvatski trg, kiosk; Godec, Grablovčeva ul., kiosk, križišče Domžalske ul.; Košmelj, Kolodvorska ul. 8; Šubic, Miklošičeva c. 3; Jošt-Praprotnik, Prešernova ul. 54; Kobal, Gospo-svetska 7; Pezdir, Gradišče 3; Dimnik, Breg 6; Pokovec, Žabjak 1; Štefan Kopališka ul. 3 iu Kajzer, Tržaška c. 28. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami konsumentov je mestni tržni urad spet predložil Visokemu komi-sariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani za prihodnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 15. decembra zjutraj do nedelje 21. decembra zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 130 L; zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 1 L; zeljnate glave na debelo 0.80; kislo zelje ljubljanskih zeljarjev z obrtnim listom na drobno 2.50; kmečko kislo zelje na drobno 2; repa na drobno izpod 10 kg 0.70; repa na debelo 0.50; kisla repa 2; rdeče zelje 1; ohrovt 1.50; cvetača 3 20; btstni ohrovt 5; koleraba 2; rumena koleraba 0.70; rdeča pesa 2; rdeči korenček brez zelenja 2.50; rumeno korenje na drobno 0.80; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.30; peteršilj 3; por 3; zelena 2.40; črna red-kev 1.20; osnaženi hren 3; domača čebula 2; ša-lota 2; češenj, 25 glavic na kg, 4 L; otrebljena endivija 3.75; otrebljeni veliki motovileč 8; otreb-ljeni mali motovileč 12; domači, na njivi pridelani, otrebljeni radič (cikorija) 3; na toplem gnani radič 3.65 L; domači zeleni radič 3 65; mehka špinača 3; liter suhih bezgovih jagod 6; kilogram suhega Sipka 8; kilogram letošnjega suhega lipovega cvetja 20 L; domača jabolka: I. kanadka, dolenjska voš-čenka, renete (Harbertova, šampanjska, landsber-ška, kaselska in Baumannova) 5 L; II. kosmači, zelenci, tafelčki, rožmarinčki, carjevič 4 L; domači orehi na drobno 11 L; orehova jedrca I, vrste 38, II. vrste 35 L. Kunci žive teže 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 6 na rumenem papirju. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ce- | Nalivna peresa svetovnih znamk: Aurora, Parker, Pelikan, M on tb 1 a nc itd. d.b it e Se pri „ EVEREST" — Prešernova ulica 4« Vsa popravila nalivnih peres IzvrSnjemo najhitreje, solidno in poeenr- I Poizvedovanja Poziv. Oseba, ki je odnesla iz pisarne na Miklošičevi cesti rjav muf s ključi itd., naj ga odda z vsebino čimprej v upravi »Slovenca«, sicer bo zasledovana. Od pošte po Tyrševi cesti proti glavnemu kolodvoru se je 4. t. m. izgubila rjava usnjata denarnica. Notri sta dva računa, članska invalidska knjižica, več odrezkov od invalidnine, en bankovec za 100 lir, 3 po 50 lir, nekaj po 10 lir, nekaj po 5 in nekaj po 2 liri, vsega približno 400 lir. Pošten najditelj naj odda upravništvu »Slovenca«, ali pa na naslov, ki je v knjižici — priporočeno. 40 lir si lahko pridrži nagrade. Odprte trafike v nedeljo V nedeljo 14. decembra bodo odprte naslednje trafike: od 7 do 20: Peharič, Sv. Jerneja c. 49; Lavrih, Celovška cesta, kiosk (stara mitnica); Štrukelj, Tyrševa c. 37b; Cerar, zaloška c., kiosk pri karmel. mostu; Pečar, Pov-šetova ul. 12; Horvat, Ambrožev trg 2; Podgoršek, Bohoričeva ul. 11; Majdič, Komenskega ulica 36; Lojk, Masarykova c., zun. kol. kiosk; Mrzlikar, Tavčarjeva ul. 4; Dolar, Tyrševa cesta 12; Jeršek, Borštnikov trg 1; IIransky, Vegova ul., kiosk; Goli, Mestni trg 20; Dermeša, Karlovška c. 6; Longer, Cerkvena ul., kiosk in Langhof, Rožna dolina, Cesta II. Od 7 do 13 pa bodo odprte še trafike: Rajnar, Celovška c., kiosk nasproti pivovarne; Jančigaj, Vodnikova c. 54; Belak, Tyršcva c. 17; 29 Dež je bičal Chappell u Rcgu obraz. Pršeč ga je zagrnil s skoraj neprozorno peno, tako da se je moral zanašati samo na tipanje svojih prstov. Korak za korakom, meter za metrom se je moral prebijati v globino. V prid mu je bil poličasti zid starega dela gradu. Ti precej naprej štrleči izzidki so bili njegovim rokam in nogam opora, čeprav zelo polzka. Do četrtega nadstropja je segal bršljan. Od tu naprej je šlo že bolje. Toda zgubil je že precej dragocenih minut. Ne da bi gledal nase, se je spustil Chappell po bršljanu nizdol. V drugem nadstropju se je malo spočil in globoko vdihnil. Potem je skočil v grajski jarek. Voda je visoko brizgnila. Toda v tem je že tudi zgrabil Iligginsa. Trdo je prijel nezavestnega. Potem se je odgnal s krepkim sunkom od tal. Pihajoč je prišel na površje in držal nad vodo lligginsovo glavo. Montgomery ie zagledal s svojega pozo-rišča gospodično Cassertonovo. Zaman se je trudil, da bi prevpil burjo. Segel je po pištoli. šele po tretjem strelu, ki ga je sprožil Montgomery v zrak, je poslala pozorna. Ko je zagledala v grajskem jarku Chap-pella, ni niti zavpila niti ni padla v omedlevico. Dokazala jc, da jc artistinia. navajena strahu. Čez nekaj sekund je bil Chappell že na dvorišču. Preplašena služinčad je odnesla Iligginsa v hišo. »Kje je tičal Lyngby zadnjih deset minut?« vpraša Chappell. »Gospod Lyngby?« — ga vpraša začudeno Tessy Cassertonova. »Bil je vee čas pri meni in mi pokazal Cal-garjevo sliko, ki je bil drugi heatherstonski grof...« »Prekleto!« zakolne Chappell. »Ti moj ubogi fant!« ga pomiluje gospodična Cassertonova. »Pojdite z menoj, morate se posušiti!« Reg Chappel je 6edel v mokrem oblačilu pri kaminu v sobi gospodične Cassertonove. Gospodična Casserton je namreč pristala na to, da se odpočije v njeni sobi, kajti ta 6oba je bila resnično najudobnejši prostor v vsej hiši. Nasproti njemu je udobno sedel v enem izmed mnogih mehkin naslonjačev Montgomery. Oba moža sta obravnavala dogodke, ki 60 6e dogodili v zadnjih urah. Počasi je tekel čas. Razburjeni živci so 6e polagoma pomirjevali. »Zdaj bi morali prav za prav poiskati žago, 6 katero so bila prežagana tla prehoda v stolpu!« je menil Montgomery in strastno požvekljal svojo cigaro. Chappel je zmajal z glavo. »Stan fantč! Kaj vse bi morali najti! Meniš, da v tem lisičjem brlogu fiči kje kakšna 6krita žaga?« »Ne,« mu odgovori Mont"omerv prepričano, .i/vij vendar.. »Vendar? Kaj vendar?« »Zaradi pomirjenja lastne ve6oro-čamo. Vstopnina 10, 8, 6, 4 in 2 liri. Predprodaja vstopnic v knjigarni Krajec. Naročnikom »Slovenčevega koledarja« sporočamo, da je novomeška podružnica »Slovenca« koledarje že prejela. Naročniki ga dobe v naši podružnici na Ljubljanski cesti. Na sekiro je padel. 39 letni kočarski sin Peter Milavec iz Dolenje vasi v viniški občini je spodrsnil na poledenelih tleh in tako nesrečno padel na sekiro, ki jo je nesel s seboj, da si je hudo poškodoval roko. Poškodbe so bile tako težke, da se je moral zateči v novomeško bolnišnico. Ljubljanski »Veseli teater« bo gostoval v Novem mestu v ponedeljek 15. decembra ob pol 4 popoldne in ob četrt na 7 zvečer .v Prosvetnem domu. Na sporedu bodo spevoigra, igrokazi in kupleti ter nastopi klovna Iksija. Sodeluje tudi Adamičev trio. Nostopijo tudi Kovič, Zanejčeva, Verdonik in Verdonikova. Rojstva v ženski bolnišnici. V mesecu novembru je bilo v novomeški ženski bolnišnici 25 porodov. Rojenih je bilo 23 fantkov in 14 dekletc. Dvakrat sta bila rojena dvojčka, en otrok je bil mrtvorojen. .... Drevo pn podrlo. 34letni posestniški sin Mihael Zumč iz Žunicev pri Vinici je v gozdu podiral drevje. Nesreča je hotela, da se je nanj zrušilo jiodžagano drevo in ga pokopalo pod seboj. Zunič ima močno poškodovano hrbtenico in noge. Zdaj se zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Konj ga je udaril v trebnh. Z notranjimi poškodbami se ie zatekel v bolnišnico 24letni hlapec Jurij Rebršek iz Gradca. Poškodhe mu je povzročil konj, ki ga je z vso silo udaril v trebuh, _ Tole lahko napletemo za božič Če nimamo volne, pa žrtvujmo kak star športni žemper ali druge volnene predmete, ki so njih niti zadosti mehke in jih je mogoče dobro uporabiti. Če je nit preveč tanka, delajmo dvojnato, če je barva presvetla, jo pobarvajmo. Kaj naj pletemo za naše moške? Ravnale se bomo po tem, koliko imamo volne na razpolago. Dolge ali kratke nogavice bodo vsakomur dobrodošle. Če ne znamo pravilno splesti pete in stopala, spletimo le navadne ogrevače za meča ali kolena. Pripravne so tudi rokavice iz tanke volne, ki imajo palca in kazalca iz srednje debele volne, ali pa rokavice brez prstov iz debele volne. Kdor ima dovolj časa in volne, naj splete višek vseh toplih pozimskih krasot — to je lep žemper, pa bodi da je športne vrste ali pa v obliki telovnika. Zdaj pa urno na delo! Kroje si lahko pripravimo in kaka soseda ti bo rada pomagala. Potrpljenje Starši, zlasti mali, so pri vzgoji otrok s svojimi živci in s potrpljenjem v težki skušnjavi. Ni vsakdo srečen posestnik te lepe, a težke lastnosti, ki je skorajda enaka znanosti. Vse, kar živi in dela, more s potrpežljivostjo obdržati ravnovesje. Potrpljenje podvoji moči, ker je počasno, a učinkuje zanesljivo. Potrpežljivost je tista delujoča moč, ki se je po-služt volja pri vsakem resnem podjetju. Rabimo jo na vsaki stopnici socialne lestve, nikjer pa ni tako potrebna kot ravno pri domačem ognjišču. Zlasti jo torej rabimo v družinskem krogu. Ta lastnost ni samo neka vrsta diplomacije, marveč je jamstvo za mir in skladnost. Da zmoremo vzgojiti otroke in jih pri- praviti za borbo za obstoj, je treba da zgodaj skrbimo za uveljavljenje te dragocene lastnosti. Bodimo z dobrimi primeri za zgled, ker je mladina nenavadno podvržena nepotrpežlji-vosti. Človeku vcepijo potrpljenje šele skušnje, grenki in temni doživljaji. Vcepiti ga dvajsetletnemu človeku ni tako lahko. Ni lahko za-povedati mu. da jeza in odpornost ne vodita k zmagi in uspehu, če je človek v nezgodah.^ Potrpljenja pa ne smemo zamenjati s »šla-po« in ravnodušnostjo ali z brezbrižnostjo. Potrpljenje je inteligenten in preudaren svetovalec v zapletenih prilikah in razmerah. Ilitro ravnanje vodi k uspehu, če je izbran pravi moment in če ustreza srečnemu nada- ljevanju. Upanje in potrpljenje sta lastnosti, ki pomagata prenašati življenjsko borbo. Staršem pa pomagata pri vzgoji otrok toliko, da vsako drugo zdravilo tega ne zmore. Kdo ni že doživel, da si je z navidezno nerešljivim: ugankami belil glavo, prebedel več noči, |»re-lival grenke solze, ne tla bi našel izhod. In glej — nekega dne — poseže vmes usoda, pokaže se rešitev in sicer večinoma takšna, na katero bi niti ne mislili! Prej smo čisto nepotrebno nanjo čakali. Potrpljenje je pristna ženska lastnost, žena jo potrebuje in uporablja v domačem krogu. Potrebuje jo pri majhnih in velikih, prav tako kot pri starih, razburljivih in bolehnih ljudeh. Potrebna je tudi pri skrbnem in zlo-voljnem življenjskem tovarišu. S svojo potrpežljivostjo postane žena vladarica v hiši. Ali je sploh kaj lepšega in bolj ljubeznivega, kakor je žena, ki je njeno edino orožje krotkost in blagohotnost? Ki potrpi marsikaj brez hrupa in kletve, in ki zna odgovoriti in zuvrniti brez strasti in žela! Dr. D—š.) Svilene nogavice in še kaj Te dni smo brali v enem naših dnevnikov, da so »čilske ženske izdale razglas, ki v njem pravijo, du ne bodo več nosile svilenih nogavic, ker niso več voljne prenašati nesramne špekulacije tovarnarjev in trgovcev z nogavicami«. Jako pametno — dodamo še mi — in nemara, da bi bilo prav, če bi se vse ženske ravnale po tem razglasu. Svilene nogavice stanejo že kar premoženje, raztrgane so v nekaj dneh; če že ne koj prvi dan, in je zares denar, ki ga izdamo zanje, vržen na cesto. Ženske bi se že res lahko spametovale, vsaj zdaj, ko je drugih potreb tolikol Kako si napraviš kislo zelje doma Pripraviš si le trde, bele zeljnate glave; Zunanje, zelene liste odstraniš in jih uporabiš kot zelenjavo. Glave razčetveriš z ostrim nožem, storž izrežeš in zelje naribaš tako na drobno, kot ee le da. Potem ga daš v leseno posodo (škaf, kadico), dobro premešaš s soljo (1 do 1.5 odstotka soli vsega zelja) in pustiš stati čez noč. Sol posrka sok iz celic, napolni vse dele in ne pusti, da bi prišel zrak zraven. Posodo z zeljem daš na hladen, zračen prostor. V zatohlem prostoru bo tudi kislo zelje zatohlo ali pa bo začelo gniti. Važno je, da v tistem prostoru ni spravljen krompir, ker se kislo zelje rado navzame tujega duha. Zelje obtežimo s kamni, Večkrat ga pregledamo in kamne operemo. Ko se zelje kuha, naj se kuha v lastnem soku in ne z vodo. Preden ga damo na mizo, dodajmo -malo surovega kislega zelja, kar poveča vsebino vitaminov. V zelje naribajino surov krompir, da je bolj okusno. V raznih krajih kisajo zelje na razne načine. Pri nas je kislo zelje doma, pa ga zna i že sleherna hiša sama pripraviti. Zmanjkalo je „ruskega" čaja Radi vojne zapore je tudi pri nas zmanj-kulo pravega ali »ruskega« čaja in gospodinja je zopet pred težko nalogo, kako nadomestiti pravi čaj. Za pravi čaj se nabirajo mladi listi nekaterih kainelij (camelia iaponica, c. sinensis in' c. assamica). Nabrane liste puste zveneti, jih v, posebno pripravljenih stiskalnicah stisnejo, da se segrejejo :n fermentirajo. Listi vsebujejo coffein (= thein) theobromin, theophvllin, čres-lovino in eterična olja. Uživali so ga že 300 let pred Kristusom. Najboljši je Shan čaj, ki raste v pokrajini Shan blizu Birme. A ker je silno drag, ga v Evropi le težko dobiš. Ime »ruski čaj« je dobil radi tega, ker so ga preje pošiljali v Evropo preko Rusije. Med našimi rastlinami imamo obilno nadomestkov za pravi čaj, ki so pravilno priprav-ljoni, boljši in okusnejši poleg tega pa nepri; merno cenejši Med tem vehkim izborom, več o tem bomo našli v »Slovenčevem koledarju«, naj omenim samo one rastline, ki dado izvrsten čaj brez posebnih priprav in jih lahko vsak sam nabere in posuši. Najstarejši in najbolj razširjen nadomestek za čaj je lipovo cvetje. Kako ca kuhamo, va vsaka gosjKioinja Omenim naj le, da mora biti barva lipovega čaja slična pravemu. V reti ne sme predolgo! Zelo okusen in s krasno aromo je čaj od gozdnih jagod. Nekateri nabirajo jagodovo listje jeseni, drugi spomladi (jesensko listje ima več karotina = A vitamin). A najfinejši čaj dobimo če naberemo z listi vred tudi cvetje in zrele plodove. Jagodov čaj ima krasno zlato-rjavo burvo, je finega okusa in prijetnega vonja. Iz posušenih in zrezanih jabolčnih olupkov, dobimo dober aromatičen čaj. Za skodelico čaja rabimo j»olno žlico zrezanih olupkov. Posebno izvrsten čaj nam dajo olupki lepo dišečih jabolk. V zadnjem času so v Nemčiji uvedli mesto pravega čaja 3 mešanice. Glavna sestavina teh mešanic je malinovo listje. Tudi listje rdeči kastih in močno trnjevih robid da izvrsten čaj. Zelo okusen in zdrav je čaj bezgovih jagod. Pojiolnoma zrele in posušene bezgove jagode damo kuhat v mrzlo vodo. Ko vro deset minut, jih stisnemo ter pustimo vreti še pet minut. Ta čaj rabi zelo malo sladkorja. Predpogoj za dober bezgov čaj pa je,, da so nabrane jagode res dobro zrele in da vsebujejo čim ve5 sladkorja. Pravilno pripravljen čaj iz sleza in ajbiša, ki sta sicer radi preobilice sluza zoprna, popravimo na ta način, da dodamo par kapljic brinovega soka. Čaj zadob: takoj iznoren okus. Seveda Imamo še precej fastlin. ki nudijo dober čaj, vendar so zgoraj omenjene naju|»o-rabnejše, ker so vsakemu dosegljive in po okusu, kakor tudi po učinku pravemu čaju najbližje. Vkuhana špinača Zmeraj je dobro, če imamo za čez zimo pripravljeno malo vkuhane špinače. Še surovo jo moraš sesekljati, nekaj minut dušitl v neslani vodi, nato jo daš v kozarce in jo 60 minut steriliziraš pri 100 stopinjah vročine. Zgodba o nezadovoljnem tramvaja Človek je že tak, da je zmeraj nezadovoljen s tem, kar je in kar ima. Vedno nerga sam nad seboj in je zagovednež prve vrste. Poslušajte pa zdaj zgodbo o nekem tramvajskem vozu, o navadnem tramvaju, kakršnega tolikokrat vidiš na cesti. »Prosim, kdo nima karte?« je vpeto izpra-ševal sprevodnik, hodeč naprej in nazaj v tramvajskem vozu. Ta voz je bil čisto nov in so ga pravkar spustili na progo. Veselo je dirkal po mestu sem in tja in je pozvanjal: »čin-činl Hej, umakni se!« Zvonjenje tega tramvaja je bilo jasno, zvok prijeten za uho. Mimoidoči so gledali ta novi voz in se ustavljali, rekoč: »Jej, kakšen lep voz!« Seveda je ta voz dobro vedel, kako da je lep in kako je bil lepo prepleekan in je bil zato jako zadovoljen sam s seboj. Toda ti in jaz — ne vem, ali bi bila zadovoljna s takim življenjem. Ali veš, kako živi tramvajski voz? Od jutra do večera neprestano drevi po mestu, a ko pride ponoči v remizo, namesto da bi počival tn se pogovarjal z drugimi vozovi o dogodkih tistega dne, tega ne more storiti, ker ne utegne. Le pomisli: Najprej pride k njemu čistilec z metlicami, čopiči, vijaki in ga snaži. Potem pridejo ženske z vedri in mokrimi cunjami in brišejo okna, klopi in tla. Potem odpeljejo voz pod curek vode, da se ves opere in slednjič, že proli jutru, se pojavijo mehaniki in maznči. In kakor kaki zdravniki, pazljivo pregledajo do najmanjše j>odrobnosti, ali je »bolnik« naredin bo mogel od jutra do večera frčati po mestu. »V redu!« vzklikne mehanik našega vagona, pomeče v torbo svoje orodje in škatlo z mazilom. »V redu!« pravi še enkrat, si ogleda stranice vagona, a voznik zavrti ročico in voz se odpravi na pot. »čin-čin,« se spet zasliši zvonec in tramvaj se vozi po ulicah. A prav ob tej priliki se mu pripeti nenavaden dogodek. Iz stranske ulice se nenadoma [>ojav: velik, blesteč se avtomobil, pa hiti naprej, čeprav je to policija prejjovedala. »Činnn!« vpije tramvaj. »Beži z mojih tračnic!« Namesto odgovora se mu avto nesramno zareži v obraz in se mu roga: »Tru-truuu! Ako hočem, se ti umaknem, če nočem, pa ne! Kaj mi pa moreš? Meni je vseeno, ali grem po tračnicah ali pa ne. Divjam okoli, koder le hočem. Drevim na desno ali na levo. ali po cestah ali po okolici mesta. Ti pa ne moreš nikamor s svojih tračnic in se boš svoj živ dan drgnil samo jjo tračnicah. Tru-truuu.« iznova zatrobi avtomobil, pomiga z zadnjim koncem in izgine. Toda tramvaj se strašno razjezi: »Lej ga spaka! Saj sem zares kar privezan na tračnice! Kako sem vendar nesrečen!« Vagon hiti dalje in nič več veselo ne pozvanja. Približa se mu tovorni voz. Privozi do tramvajskih tračnic, pa se okrene v stran. Tramvaj jx)gleda za njim in žalostno zavzdihne: »Da, da, to je življenje! Gre, kamor hoče, a ne tako kot jaz...« Naš tramvaj se še bolj razžalosti, ko pri-hiti mimo njega dolg voz in se odpelje v daljne kraje. Seveda, je bila stvar taka, da tudi ti vozovi niso šli, kamor bi bili sami hoteli, ampak kamor jih je vodil šofer, voznik, mehanik. Tega pa tramvaj seveda ni vedel. Ko se je pred njim pojavil spet tisti avtomobil, ki ga je jezil s svojo trobljo, češ: »Tru truuu, a ti, revček, se giblješ samo po svojih tračnicah.« se tramvajski voz ni mogel več premagati in je kriknil: »Tudi jaz pojdem s tračnic!« »Kr-krrr!« A kaj bi? Ko se pojavi pod kolesi tudi kamen in pesek namesto gladkih tračnic, se tramvaj silno strese in mu vse šipe popokajo. »Joj, kako me je zabolelo!« je še dejal, a potem se je moral ustaviti. Sprevodnik se je začudil, razburjeni in prestrašeni potniki pa so začeli jezno vpiti: »Kakšen tramvaj pa je to! Bi bilo pa že boljše, da bi bili šli peš!« A kakor da bi se bil najbolj ponorčeval avto, ko je dejal: »Ha. ha! Tru-truuu! Glej, ga junaka! Le kaj si je izmislilo, revše ubogo!« se mu je smejal, dokler ni bil tramvaj spet lepo na varnem. Seveda ni bil tramvaj f>o tem dogodku ne tako lep, ne več tako nov kot prej. Pa tudi zvonec ni več tako čisto zvenel in prejšnje jasno cincinanje se je slišalo zdaj zamolklo in neveselo, kot »zvjak-zv jak!« A zdaj pa tramvaj dobro ve, da ne sme skočiti s tira in da ne sme biti drugim nevoščljiv. Vsakdo inia svojo pot, svoje tračnice... In ti — Če moraš pisati nalogo, ne misli, da bi bilo boljše prodajati časopise ali biti pismono^a ali ponujati pomaranče... Zmcra' je najboljše to, kar pač si. Računanje na pamet Danes si oglejmo tista števila, ki dajo njih ednice število 10. Kako jih izračunaš na pamet? Na primer, koliko je 53 X 6?? Ponovimo značilnost te številčne skupine: ednice se razlikujejo za 1, to je: 6 je za eno več kot 5, a etlnici dasta skupaj 10, to je: 5 + 7 = 10- r Za taka števila je za računanje na pamet fe>le pravilo: . a) Večjo desetico pomnožimo samo s seboj, to je damo jo na kvadrat in ji odštejemo 1: Torej: 6X6=36—1 = 35. b) Od'100 odštejemo kvadrat ednice pri tisti desetici: Torej 100 — 7S = 100 — 49 =51. £ c) Ti dve števili (35 in 51) napišemo drugo zraven drugega, pa imamo vsoto, torej: 53 X 6? = 3551. Pa drug primer: Koliko je 82 X 98? Takole: 9X9 = 81-1 = 80. 100 -r 8' = 100 — 64 = 36. Torej: 82 X98 = 8036. Mišek in Netopir Tolovaj se je zarežal. Sunil je Miška v 6tran in pograbil bat. »Nismo v kinu!« je kričal. »Zdaj gre za življenje. Kdor ima orožje, 6e brani z orožjem!« Z vso silo je zavihtel bat, da bi pobil Miška. Nenadoma pa je zarjui s tako 6trašnim glasom, da je Miška kar pretreslo. Da bi bolje zadel, je dvig- Kateri palček ima balonček? Zlogovnica a — a — bi — bla — bus — ce — cij — ča — čez — de — grad — ig — ja — ja — ka —• kon — ksi — le — leip — mi — na — na — ni — om — ra — so — to — zig. Iz teh 28 zlogov sestavi 9 besed s pomenom: 1. vozilo, 2. prestolnica kneza Koclja, 3. besednjak, 4. znanstveni zavod, 5. vas v zgornji Soški dolini, 6. moško ime, 7. mesto v Nemčiji, 8. domače moško ime (gl. 6.), 9. polotok v Aziji. Prve in fiotem tretje črke, brane navzdol, povedo v sedanjem času potrebno izkaznico. nil b5t s tako s'lo čez rame, da se mu je nož, ki je tičal v lesu, zasadil zadaj v pasu prav do ledvic. Mišek se je vrgel na razbojnika, da bi ga razorožil.. Toda razbojnik ga je brcnil v obraz. Trudil 6e je, da bi izdrl nož iz lesa. »Ti se torej nisi hotel boriti z neenakim orožjem!« se je posmehoval. »Le čakaj, tepec, zdaj ti jx)kažem, kaj se pravi enako orožje. Na kose te bom razrezal!« je žugal Mišku, ko se ie trudil, da bi izdrl nož. Kaj naj pomenijo črte na rokah? Sedaj veš prav toliko, kot vedeževalci - »Prerokuj« si sam - če roka slabo kaže, ne jokaj, saj se zabavaš Zadnjo nedeljo smo si ogledali, kaj pravijo čitalci iz rok o roki na splošno, o prstih, o bregovih ter o znamenjih na bregovih. Danes si boiuo ogledal.i črte na rokah, oziroma nu dlaneh. Za vse pa velja, kur je 'bilo povedano že pri našem prvem članku te vrste zadnjo nedeljo, du je namreč čitanje usode i/, rok brez kakršne koli resne znanstvene podlage. O teli stvareh pišemo le zato, ker so duhovita ugibanja in pa zato. da se cenjeni bralci lahko sami prepričajo o potegavščinah, katerim lahkover-neži nasedajo, če zaupajo ljudem, ki so željni njihovega denarja. Kiior se hoče pozabavati, si lahko sam »prerokuje«. Učinek bo prav isti, kakor če bi šel k vedeževalcu in mu odrajtal mastne denarje za prazno figo. Mogoče se v nekaterih črtah res odraža kako zrnce o človekovem znača ju ali kaki telesni lastnosti, o bodočnosti, ki vsakogar najbolj zanima, pa prav gotovo nič. ČRTA SRCA ČRTA C LAVE ČRTA USODE flVUJENSKA ČRTA Črte na rokah Glavne črte na rokah so: Življenjska črta, ki teče od Jupitrovega brega okrog Venerinega brega proti zapestju. Črta glave, ki se začne približno tam, kjer življenjska črta ali malo vstran, teče preko dlani ter se konča ined Marsovim in luninim bregom. Srčna črta teče od kazalca preko dlani proti mezincu. Črta usode teče navpično preko dlani. Črta zdravja teče od Luninega proti Mer-kurjevemu bregu. Zapestne črte so vodoravne črte v zapestju, kjer se konča dlan. Življenjska črta Dolga in jasna življenjska črta naj bi pomenila dolgo, mirno, toda ne preveč srečno življenje. Dolga, nekoliko krlžasta življenjska črta naj bi pomenila, da je dotični človek zavisten ter ima občutek, da ga nekdo zasleduje. Kratka naj bi bila znak kratkega življenja, široka in bleda ali belkasta naj bi pomenila pokvarjenost. Ozka in bleda življenjska črta naj bi bila znamenje nevšečnosti in nadlog. Globoka in rdeča — brutalnost, nagnjenost k ubijanju. Raztrgana nn eni roki — zelo huda, toda ne smrtna bolezen. Raztrgana na obeli rokah naj bi pomenila prezgodnjo smrt. Vili-časta proti Jupitrovemu bregu — ambicija in čast. Razcepl jena na začetku — slaboten znača j. Po posebni črti zvezana s črto usode — rešitev iz smrtne nevarnosti. Viličasta proti črti glave — časti. Veje proti palcu — preobrati v življenju, udarci usode, revščina. Križ v začetku življenjske črte — nesreča v mladosti. Križ nn koncu — bogastvo v pozni starosti. Pike — bolezni. Raztrgana na več točkah — dolga bolezen. UREZA . '• i^-c-UVEZDA AVPIČNE RTICC kvaduat trikotnik Črta glave Dolga in jasna črta glave naj bi pomenila pri dotičnem človeku inteligentnost, dober spomin, jasnost duha. Dvojna — dedščina. Vijugasta — nagnjenost k špi ionaži in tatvini Kratka — pomanjkanje brintnosti. Tenka — malo inteligentnosti. Verigustu — , možganske lx)lezni. Prekinjena pod Saturnovim bregom — rana ria možganih. Prelomljena s pikami — nevarnost možganske kapi. Zavita proti luninemu bregu — umetniške težnje, idealizem, uspeh v književnosti. Obrnjena proti Merkur jevemu bregu — prevzetnost, samo računanje, kradlji vost. Obrnjena proti srčni črti — ljubezen, k dovede v grob. Zvezda na koncu — blaznost Zvezda nn križišču s črto zdravja — sterilnost Križ — smrtna rana. Modrikasta pika nn tej črti naj bi pomenila vročinske, mrzlične bo lezni. Viličasta .proti Marsovemu bregu — di piomacija. Združena s črto usode — nesreča nasilna smrt. Z odtenkom nn Merkurjev breg _ sreča v trgovini ali industriji. Z odtenkom proti Apolonovemu bregu — sreča v znanosti in umetnosti. Močno oddaljena od življenjske {rte — zaupanje v samega sebe. Razsckann v več črtic — preglavice. Črta srca Kratka črta srca naj bi pomenila trdo srre, hladnost samoljubj.e: Normalna — l.iubezen, čustvenost. Kdor je nima — naj bi bil lažniv 11 dvoličen. Premulo značilna — znak nilahn-osti, nizkotnih nagonov, prostaštva. Preveč značilna — hudo trpljenje. Črta usode Kakor že rečeno, teče ta črta navpično preko dlani, lahko pa se začne na različnih mestih, kar nuj bi imelo svoj pomen. Če sc začne pri palcu in teče proti sredincu, bi pomenila srečo v poslovnem življenju; če teče proti črti srca, nuj pomeni ljubezen; če teče od palca proti črti srca in je pod njo raztrgana — usodna ljubezen: od palca proti kazalcu — sreča v politiki in časnikarstvu; od palca proti prstancu — zaslužek' v umetnosti. Od palca proti mezincu — uspeh v umetnosti. Če teče črta usode od luninega brega proti Saturnovemu bregu — uspeh in sreča pri žen-kem spolu; če teče od luninega brega proti črti srca — sreča v zakonu; če pa teče proti upitrovemu bregu — romantična in srečna jubezen. Če teče črta usode od življenjske črte, pomeni to srečo, ki si jo bo dotičnik sam zaslužil. Ako jc črta usode viličnsta v začetku: pot iz bogastva v revščino: viličasta nn koncu, pot iz revščine v bogastvo: s križem: dosega ugodnejšega položaja v življenju; z zvezdo: obratno: modrikasta pika na črti usode: srčna bolezen: trikotnik — nedovoljena ljubezen; če je ta črta raztrgana: življenje polno avantur in razgibanosti; dolga in enovita življenjska črta: znak sreče. Pomanjkanje usodne črte — pusto in prazno življenje. Črta zdravja Dolga črta zdravja pomeni odlično zdravje. Vijugasta — znak bolezni, ki povzročajo skrbi; dečkustu — srčne bolezni; prekinjena — slabo zdravje: raztrgana — nasilna smrt. Zvezda na mestu, kjer se združita črta zdravja in črta glave — smrt otročnice. Rumenkasta — jetrne bolezni. Zapestne črte Vsaka zapestna črta pomeni 25 let življenja. Drugi znaki na teh črtah pomenijo: pri- proste črte — priprostost razuma in srca; dvojne črte — bogastvo dvomljive vrednosti; trojne črte: veliko bogastvo, sreča, izpolnitev želja in upov. SONČNA ČRTA — ČRTA nadlog ČRTA -LJU9E.ZNI ČRTA ZDRAVJA Črta POTOVANJ ZAPESTNA ČRTA Še nekatere črte Poleg navedenih črt, ki jih zasledimo navadno pri vsakem človeku, je še nekaj drugih črt, ki jih nimajo vsi ljudje in ne na obeh rokah. Ena teli črt je sončna črta, ki jo imajo le redke osebe, ki imajo izredno usodo. Sončna črta teče od živl jen jske črte proti Apolonovemu bregu. Če je kratka, pomeni bogastvo, do katerega pride oseba s to črto slučajno. Sončna črta s križcem — prinaša bogastvo iz ljubezenskih okoliščin. S trikotnikom — oblast. Vijugasta — nečastno pridobljeno bogastvo. Dolga — bogastvo z lastnimi sredstvi. Črta nesloge teče navpično preko življenjske črte in črte glave. Črte nadlog tečejo od življenjske črte. Če se združijo s črto srca, pomenijo nesrečno ljubezen. Če se združijo s črto glave, pomenijo bolezni v možganih, glavi itd. Dve črti nadlog, ki ju druži zvezda, pomenita težke posledice političnih bojev. Ko je čitatelj to prebral, ve prav toliko kot vedeževalci, torej zelo mulo... Sanj® varujejo spanje »Danes sem imel tako neumne san je,« pripoveduje tramvajski sprevodnik svoji ženi. »Bilo je ravno opolnoči, ko sem pripeljal svoj voz v remizo. Naenkrat vidim goreti veliko hišo na oglu dveh ulic pri remizi. Gasilci, sem takoj pomislil. Nisem stopil z voza, ampak sem zvonil, zvonil. Zublji nad hišo so bili vedno večji. Tedaj me je na srečo zbudila budilka. Kar odleglo mi je, ko sem videl sonce, ki je prijetno sijalo skozi okno.« Konui se ni že kaj podobnega pripetilo? Ta jc na sanje hitro pozabil. drugi jih jc pripovedoval stari tnatni. ki ima san jske bukve in inu jc iz ujih napovedala dediščino ali ljubosumno ženo. Dušeslovci o sanjah Moderna psihologija s san jami dolgo ni vedela kaj početi. Tako so imeli prosto pot razlagalci sanj in pisci sanjskih bukev, ki so iz sanj navadno sklepali na ljubezen, dediščino, bolezni, srečo, bogastvo in podobno. Psihoanalitiki so govorili o erotičnih problemih podzavesti. Dušeslovci se s tem niso zadovoljili. Norvežan Vold. ki se je največ in najbolj resno bavil s sanjami, pravi, da je skrivnost sanj in njihov pravi namen le eu sum: sanje varujejo spanec. Vsi čuti ne spe Spanec se poloti najprej očesnih mišic, kar dobro ve vsakdo, ki zvečer rad bere. Med branjem pride trenutek, ko postanejo trepalnice težke, črte v knjigi so videti dvojne in občutek imaš, da so robovi in koti trepalnic suhi. Mancš si oči in se zopet malo posvežiš, a ne za dolgo. Potem odložiš knjigo, slišiš zatrobiti kak avtomobil — kajti uho je budnejše od očesa — in kmalu nato že spiš. Sluh, ki zaspi najzadnji, se zjutraj tudi prvi zbudi. Nekateri ljudje imajo tako rahlo spanje, tla slišijo vsak šum. Sedaj pa nastopijo sanje. Njihova naloga je, odvajati čute od zunaj prihajajočih dražljajev in jih spreminjati v različne sanjave predstave, da ne motijo spanja, ln tako spretno varajo živčevje. Sprevodnik je pravilno sanjal Sanje tramvajskega vozača niso bile prav nič neumne. Bilo je jutro, sonce je sijalo v sobo in budilka je začela zvoniti. Oboje mu je dražilo uho in oko. Takoj so posegle sanje vmes: zvonjenje budilke je bilo spremenjeno v tramvajski voz, sončna luč pa v nočni požar. Sanje so oboje spretno združile s tem, da je vozač zvonil s tramvajskim zvoncem, hoteč priklicati gasilce. Seveda so sanje le malo podaljšale spunec, ker se je mož kmalu zbudil. Sprevodnik je že dolgo spal in je bil spočit, poleg tega pa sta sončna luč in glas budilke bila premočna. Oslun jajoč se na take preproste izkušnje, so učenjaki nadaljevali s poskusi in na podoben način izvabljali iz ljudi razne »smiselne« sanje. Preizkušali so, kako vplivajo različni dražljaji na čutila spečih ljudi. Kamenček, ki ga vržeš na okno spečega človeka, učinkuje na primer v sanjah kakor strel iz puške; bliskanje navadne žepne svetilke se spremeni pri spečem človeku v nevihto. Če človeku med spanjem privežeš nogo, sanja, da šepa. Če ima eno nogo odkrito, sanja, da hodi po mrzlem dežju. Če mu privežeš košček lesa na določeno mesto na hrbtu, sanja, da jaha in duševno precej trpi. Nameščenec dela samo 7 dni na leto? Nameščenec je obiskal svojega delodajalca in ga prosil za povišanj« plače. »Kaj pa vam je padlo v glavo«, mu odgovori ta ves razburjen. »Saj vendar mnogo premalo delate. Le poglejte: Leto ima 365 dni. Dobro. Vsak dan spite 8 ur, kar znese 122 dni na leto. Ostane še 243 dni. Osem ur na dan ste prosti, to je zopet 122 dni na leto in ostane torej šc 121 dni. Vsak dan ste prosti 1 uro opoldne, kar nanese letno zopet 15 dni. Ostane torej še 106 dni. Ob nedeljah ne delate, zato odšteimo 52 dni, ostane pa jih samo še 54. Vsako soboto ste popoldne prosti, kar znese letno 26 dni manj, torej ostane še 28 dni, Odštejte od tega še 14 dni dopusta, en teden bolezni, tako da ostane za delo na leto samo 7 dni. Raznih praznikov pri tem računu sploh nisem upošteval. In sedaj si drznete zahtevati še povišanje?! Vi bi še meni morali nekaj doplačati in ne jaz vam povišati dohodke!« — Ali je ta račun pravilen? Gospodinja prehodi 8000 km na leto Madžarski profesor Jožef Leryveld je sestavil statistiko o številu kilometrov, ki jih prehodijo ljudje na dan v svojih poklicih. »Človek ulice« naredi na darj 18.098 kilometrov, kar znaša okoli 13 kilometrov. Posebno marljive so gospodinje. Gospodinja naredi pri raznih opravkih teko celega dne 23.000 korakov, kar znaša 20 kilometrov na dan in okoli 8000 kilometrov na leto. Zmago pri tej vsakdanji tekmi pa ima hotelski portir, ki je s svojimi 50 kilometri na dan daleč pred pi-smonošem, ki opravi 35 km na dan v svoji službi. Tudi kmet prekaša pismonošo, kajti v času poljskih opravil prehodi kmet na dan 40 kilometrov. Iz drugih poklicev so na razpolago še tele zanimive številke: policijski agent prehodi na dan 32 km, zdravnik v bolnišnici 30 km, šolar 15 km, gledališka balerina pa le poldrug kilometer. Prve krušne karte Naj bo kruh že kakor koli star, krušnih kart do francoske revolucije ni moči zaslediti. Med francosko revolucijo pa, ko so se borili za »svobodo«, je dobila krušna svoboda prvo luknjo. Leta 1793. so v Auxerru prvič uvedli krušne karte. Nastalo je namreč veliko pomanjkanje kruha in žitnih zalog. Zato je izšel odlok, ki uvaja krušno karto in enotno moko. Ali veste... da je največji pritisk v središču zemlje? naša 3 milijone atmosfer; da je največ kratkovidnih ljudi na Japonskem in to okrog 20 milijonov; da ima največjo zbirko kriminalnih odtiskov Scotland Yard in to nad 600.000 prstnih odtisov; da je bil najčudovitejši človek neki sodnik v Londonu, ki je bil slep, pa je poznal 3000 zločincev po njihovih glasovih; da je najboljši igralec bridga na Javi sam sultan, ki še ni zgubil nobene igre; da čez 500 let ljudje ne bodo imeli več kurjih o i? Čez 500 let ljudje ne bodo imeli več kurjih oči, ker ne bodo več imeli prstov na nogah... Tako vsaj trdi dr. Albert Branston iz Čikaga. Po njegovem bodo tekom 500 let povzročili trdi pločniki in ozki čevlji, da na nogah ne bo več prstov, marveč samo stopalo. Pravi, da ne bo več ne prstov ne nohtov na nogah. Seveda tudi ne bo več plesalk, ki plešejo po prstih; da bi lahko celo luno postavili v Atlantski ocean, tako da se nikjer ne bi dotikala obale; da je baglama turška tamburica s tremi žicami; da je bilo v zadnjih 100 letih izdelanih na vsem svetu okoli 2 milijona biljardnih krogel; da je bambus 30—40 metrov visok; da so odkrili planet Neptun 1. 1846; da lahko te dni opazujemo na večernem nebu kar 4 plan :te, in sicer Venero, Jupitra, Marsa in Saturna, kar je velika redkost; da je naivečja arena za bikoborbe na Španskem v Sevilli? Tu lahko prisostvuje bikoborbam 20.000 ljudi; da delajo najboljše gosli iz rdečkastega lesa »bolitri«, ki raste v pragozdovih na Guyanti? Za dobro voljo Moderna naravna smrt. »Vaš mož je umrl naravne smrti, kajne?« »Da; povozil ga je avtomobil.« Idealist. aročenka: »Kajne Janko, da me ne boš vzel zaradi denarja?« Zaročenec: »Ni govora o tem! Vzel bom denar zaradi tebe.« Zavist. Gospa Klopotčeva opazuje v živalskem vrtu kameleona in pravi možu: »Poglej, prosim te, kako dolg jezik ima!« »Ti pa se res ne boš nikdar poboljšala. Vedno moraš komu zavidati!« ^ 3 .».' Otrok je odkrit. - Teta Špela, ki je bila nekaj dni pri sorodnikih, se pripravlja na odhod. Ko je JurŽek videl, kako pospravlja svoje stvari, jo nenadoma vpraša: »Kaj misliš že odpotovati, teta?« »Da, jutri zjutraj.« »Ata pa je vedno pravil, da boS sedaj celo večnost pri nas.« Rešitev križanke št. 8 Vodoravno: 1. Dobrova, 8. Miklavž, 15. Ida, 16. Omar, 17. aloa, 18. bor, 19. alt, 20. jeza, 21. kist 22. oje, 23. nos, 25. klop, 27. ocet. 29. kal, 30. Agora, 31. Vrba. 32. Milko, 33. Keres, 36. valj, 38 vnema, 41. Ana, 42. slog, 43. Aare, 44. Jan, 45. loč 47. ragu, 49. Irak, 51. ona, 52. uta, 53. Apel, 54. leto, 55. Čop, 56. parkelj, 57. okarina. Navpično: 1. Diana, 2. odlog, 3. bat, 4. roj, 5. omela, 6. Vazov, 7. ara, 8. mak, 9. Ilica, 10. kosem, 11. lat, 12. Abo, 13. vojak, 14. žrelo, 24. Sora, 25. kres, 26. prag, 27. obla, 28. Tine, 29. klej, 33. kalup. 34. enota, 35. Slape, 36. Vogel, 37. jarek, 38. vrata, 39. Manon. 40. Anapa, 46. čar, 47. rak, 48. ulj, 49. ilo, 50. kor, 51. oči. K R I 2 A N K A Slav. 9 15 1 2 3 |4 15 6 7 U |10 111 12 13 14 4f> 119 32 33 22 23 28 14 35 13 48 2» 36 1" 53 49 54 39 80 26 30 40 41 14 General »Zima«, general »Lakota« in general »Čas«, kakor si lih predstavlja nemški list JJie Fost\ Vodoravno: 1. vseučiliška oblast, 8. žensko ime, 15. izbrana družba, 16. moško ime, 17. plačilno sredstvo, 18. listiato drevo, 19. italijansko mesto, 20. lahka stvar. 21. del voza, 22. skrivni vladni svet, 25. kratica za nekdanjo rusko gospodarsko reformo, 27. domača žival (otroško), 28. pripadnik izumrlega naroda, 29. žgana pijača, 30. moško ime, 31. švicarski kanton. 34 brusilna priprava. 37. nenavaden dogodek, 40. del rastline, 42. del osi, 43. prebivalec Anglije. 44. italijansko mesto, 46. arabski naslov. 47. moško ime, 50. grška pokrajina, 52. domača perutnina, 53. rusko moško ime. 54. vrsta številk, 55. špansko mesto, 56. vrstu peciva. Navpično: 1. kos celote, 2. svetopisemska oseba, 3. majhen kip, 4. naval, napad, 5. čud, značaj, 6. turški naslov. 7. planinska staja, 8. napotje, spotika, 9. glas, zvok, 10. leposlovna oblika, It. reklamno sredstvo, 12. turška politična osebnost. 13. moško ime, 14. vrsta papig, 21. nasprotje upanja 23. slovenski pesnik, 24. španska trdnjava, 26. kos papirja, 32. obiskovalec božje poti, 33. zagrebška ulica, 34. nasprotje napada, 35 zoprna žival. 36. Chateaubriandova novela. 37 češki pisatelj, 38. gozdna ptira, 39. recenzija, kritika. 40 majhno pokrivalo. 4t. tuje žensko ime, 46. fiziknlna enota, 4S domač praznik, 49. jarem, sužnost, 51. vodna živai. MALI OGLASI V malih oglatih ▼•!)• pri Iskanja rinibe vsaka beseda L 0.30, pri icnltovan|skth oglatih |« beseda po L 1.—, pri vteb ostalih malih oglatih pa |« beseda po fr 0i60. Davek te računa posebej. Mal« oglate je treba plačati tako) pri naročila. ■ Službe j Dobe: Hišnika za center, upokojenca, strojevodjo ali mehanika, sprejmem s 1. januarjem. h Poizvedbe: Strojanšek, manufakt urna trgovina Pred škofijo 21,, Ljublj. Hlapca, ki se razume na vsa kmečka dela, sprejmem. Plača po dogovoru. Kos Lovro, Savlje 5, p. Ježica pri Ljubljani. b Absolventinja zasebne bolnlčarske Solo, išče mesto asistentke pri kakem zdravniku oz. sllč-nem zavodu. Spričevala prav dobra. Grem tudi na dom h kakemu bolniku za strežnico. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13454. a Električni kabel 10—15 m dolg, kupim. -Ponuditi: Prebil Anton, Bobenčkova 10 - Ljublj. Natakarico Btaro 20—25 let, pošteno, vajeno gospod, del, zmožno kavcije, sprejmem takoj. Ponudbe s sliko je poslati podruž. »Slov.« v Novo mesto pod »Poštena« št. 13384. b Mlajše dekle zanesljivo, malo vajeno kuhe, pospravljanja sob in drugih hišnih del — eprejmem takoj ali po-eneje. Ponudbe z navedbo Etarostl in sposobnosti na upravo »Slovenca« pod »Dobra služba v Grosup-IJlah« št. 13470. b Dekle ~ ki zna samostojno kuhati — se išče za takoj k tričlanski družini. Naslov, v upravi »Slovenca« pod Št. 13469. b B Službe^ jsteic: Kuharica samostojna, varčna, pridna, vajena vseh drugih hišnih del, lepega nastopa in sobarica, izvež-bana, prijetne zunanjosti, z nekaj znanja Italijanščine, Iščeta službo za Novo mesto. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Polteni« št. 13403. a Visokošoiec Išče popoldansko službo v pisarni. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Visoko-golec« št. 13415. a Trgovska pomočnica mlajša moč, želi premeriti službo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13440. a Kuharica Cista, varčna, vajena vsa kega dela, Išče mesto v župnišču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13477 Starejša kuharica Seli službo pri manjši družini v Ljubljani. Pismene ponudbe v upravi »Slov.« pod: »Poštena« štev. 13492. Steklenice - likerske (oglate, litrske ln konjak steklenice) kupimo vsako množino takoj. - ALKO, Gosposvetska cesta št. 13 (Kollzej). k Divji zajec! Sadjarji, škode na sadnem drevju vas obvaruje inženir Prezljevo LEPU-SIN-mazllo. Ljubljana . VVolfova ulica 3t telefon št. 34-73. Kože domaČih zajcev plačuje najbolje krznar-stvo b. ROT, Ljubljana, Mestni trg S. It Vse vrste odpadke krojaško ln Šiviljske ter žakljovlno, kupujem. -Hrenova ulica 8. k Rabljene steklenice od Jekocltrola, Tonovlna in Bfetusina, očiščene -kupujemo z zamaškom ali brez. »Cehostaklo«, Resljeva cesta. k Kompletne spalnice, kuhinjsko opremo, tudi posamezne komade pohištva in druge uporabne predmete, stalno kupuje Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. k Mizarske stroje kupi M a j e r i č, Smarska cesta 54, k Veverične kože polhove, lisičje ln vse druge od divjačine kupuje stalno D. Zdravlč Ljubljana, Stari trg 30. Bele otroške snežke št. 30, dobro ohranjene, kupim. Angelca Strgulec, Ljubljana, Verdijeva »-II, vrata 11. k Prozornega stekla navadnega ali debelega, kupim vsako množino. -Miškec, Ljubljana VII., Medvedova 38, tel. 35-75. 8 Denar | Vse denarne In trgovske posle Izvršim hitro In točno Obrnite se na: Rudolf Zore Gledališka ulica Stev. 12 Telefon 88-10. Prodajo bukovine Ravnateljstvo dri. gozdov v Ljubljani, Bleiweisova cesta 1, proda na pismeni licitaciji 29. dec. 1941 okoli 17.500 plm bukovine na panju v državnem gozdu na Oorjancih, v občini Radatovici. Pogoje in pojasnila daje navedeno ravnateljstvo. Prodam pisalne mize, knjižno omaro, omare za obleko, nizke omare za perilo, ne moderno. Lončarska steza 8, za LJud. domom. 1 Krompir Zoper gnilobo rabite Inž Prezljev »NEGNIL«. Trgovci znaten popust I Inž. PrezelJ, Wolfova ul. št. 3, telefon 34-73. (1 Hišne gobe l| Sebe I IčenJe ln zaščita: Inž. M M uničenje ln zaščita: Inž. Prezljev MERULIN-unl-verzal. LJubljana, Wolfo-va ul. 3, tel. 34-73. 1 Kovaško orodje kompletno, prodam. — Prečna 25, Novo mesto. Elektromotor 320/380 V, 5.5 KW, malo rabljen, z zaganjačem ln stikalom — prodam. Naslov : Opekarska cesta 31. Jaslice veliko, krasno izdelane, z električno razsvetljavo Betlehema, prodam. Postojnska 20. 1 Štedilnik za vzidavo popolnoma renovlran, 2 plošči in pol, 21 col, naprodaj. Trnovski pristan Stev. 23 1 Železni štedilnik velik, novt emajllran, šo neobzldan, ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13463. 1 Visoko omaro ln nekaj drugega rabljenega pohištva, prodamo. Janševa 1. 1 Visoke omare, postelje z modrocl, kompletno spalnico, otroško klop z mizico in še več drugih predmetov proda Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 1 Zapravljivček ln nov navadni vos — ugodno prodam. SkedelJ, kolar. Novo mesto. 1 Fige in brinje po najnižji ceni ima stalno v zalogi tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana. 1 Podgane voluharje tn miši zanesljivo uniči inženir Prezljev »Mlkrotan«, — LJubljana, Wolfova ul. S, telefon 34-73. (1 Gnojnično črpalko In sod za gnojnico pro dam. Velkavrh, Tomačevo 19, pošta Moste. 1 Prodam: veliko ledeno omaro, že lezno vrv 25 mm debelo, 60 žaginlh listov 1250X 1.75 mm. Razna še rabna okna ln vrata. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Takoj« 13448. 1 giungono a destinailone eontemporaneamente alle corrlspondenze per espresso impo9tate nello stesso giorno ed alla stessa ora. Sono accettsti da e per tutte le localitft del Regno e delle Colon'e itabane. Hanno corso coi treni dlretti e direttissiml. Sono recapitati a domicilio per espresso subito dopo 1'arrivo a destinazione. dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma oddana na poŠti istegi dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih ln za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzoviaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na načne njeno postajo. Hrastov les stoječ, lepe rasti, debelost od 20 do 30 cm, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13466. Pisalni stroj Izvrstno ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13487. 1 Ročni voz diro ln zajčji hlev z zajci prodam. Vprašati: Gerbl-čeva ulica 44. 1 Smrekovi trami šipe, ročni vozovi, razno pohištvo, otroška posteljica, ugodno naprodaj. Ogled od t/,2 do 3 Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 13491. Jedilnico dobro ohranjeno, poceni prodam. - Naslov v ogl odd. »Slov.« št. 13498. 1 Prodam trlvalovnl radio »Orlon«, otroško posteljico, okovane zaboje, dve veliki stelažl ln en pult. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13506. 1 [mnm Gardinaggio - Vrtnarija v centru Ljubljane, 5000 m«, se ugodno z inventarjem odda v najem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13418. n jltanovanial JSielo: Trisobno stanovanje moderno, v novem bloku Pokoj, zavoda, zamenjam z dvosobnim modernim stanovanjem s centralno kurjavo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zamenjava« Stev. 13416. č Oddalo: Lepo neopremljeno sobo zdravo, z lepo pečjo, mogoča souporaba kopalnice, oddam. - Primožič. Za Bežigradom, Albanska 23. s | Kam pa kam;? [j Pozor! Danes vsi k dvema ribičema na fino pohane piščance, počeno kure ln druga topla ln mrzla jedila. Točim prvovrstna vina. Vljudno vabi Vinko Lozlč Janševa 3. Novo moško kolo zamenjam za živila. Naslov v podružnici »Slovenca« Novo mosto. IŽUroUj Brejo svinjo 13 tednov, lepo, dobro špeharlco, prodam. Dobnl-kar, Podutik 11 pri LJubljani. J Kravo s teletom, dobro mleka-rlco, katera je že večkrat dobila nagrado, prodam. Polzve se: Sv. Petra cesta 83. J Breje svinje prvesnlce nemško požlaht-njeno pasme, križane z velikim Jorkširom, cca 120 kilogramov težke tn več mladih plemenskih svinj in pirjaščkov — Ima naprodaj : Posestvo Selo, pošta St. Vid pri Stični, želez, postaja Radohova vas. j Bflvto-motgrj Indian motorno kolo 700 ccm, z originalno prikolico, vse v najboljšem stanju, ugodno prodam. -Fotograf Dornig, Kočevje Stanovanje eno- ali dvosobno, išče družina treh oseb. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Uradnik OUZD 13419.« Filatelisti, pozor! Najugodneje kupite tn vnovčlte anamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni .Tnnea Dc.'žan, Ljubljana, Stritarjeva S. Pravi filatelisti znamk ne lepijo 1 Edina ln polno vredna znamka Je brez prllepke. Zbirajte v vložnlh albumih najboljše kvalitete — Jol —, ki Jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 8. Znamke 24.000 komad., vmes 3000 različnih, ostale dupllka ti, vrednost po Michel katalogu 6000 RMk, prodam za 600,0 Ur. Kdor Je resen kupec, naj so Javi v iiprnvt »fllov.« pod šifro »Ugodna prilika« St, ,13605. 1 Oblastv. koncesionirana šoferska šola I. Gaberšček bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon št 28-28. Izpit se lahko polaga že z 18. letom. Kupim tovorni avtomobil prodam več rabljenih osebnih avtomobilov ln motoclklov. Žužek, Ljub ljana, Tavčarjeva 11. ; Halo - bencin! ne rabite In tudi no dobite z njim dovoljenje za vožnjo; zato si pustite predelati vaš avto na pogon z ogljem. Generator je najnovejših modelov za vsa vrste avtomobilov ima na zalogi Generator delavnica, Tyrševa c. 13, Figovec, levo dvorišče. B.M.W. motorno kolo in majhno limuzino oba predelana na pogon z ogljem, v najboljšem stanju, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 Pigovec, levo dvorišče, Poltovorni avto na pogon z ogljem, nosilnost 1000 kg, kot v novem stanju, zaradi selitve za 18.000 lir naprodaj. -Ponudbe upravi pod šifro »Priložnostni nakup« št. 13502. Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana. Mestni trg 13 Novo šperano spalnico ugodno prodam. Kollzej ska 4, dvorišče. Moderne spalnice ln Jedilnice nudi mizarstvo : Milan Stlgl, Trata St. 27, Ljubljana 7, 6 ljudska pcsciiinita v ffubljtmi zadruga z neomeienim jamstvom •„ ♦_ y lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 nasproti hotela Union sprejema hranilne vloge v vsaki višint iu jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroitvu. Posojilnica je bila ustanovljena 1.1895 Parceli 10 minut od> postaje Zalog, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13286. 1 Hiša z gostilno gospodar, poslopjem, sadnim vrtom, gozdno parcelo in zaraščenim travnikom, pol ure od kolodvora, na promet, kraju, naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Hiša 13383.« Iz proste roko se proda enonadstropna hiša velika v trgovsko-promet-nem kraju In zdrav nc-Izsekan gozd v izmeri 16.5 ha, ob železniški postaji. Direktno ponudbo takoj na upravo »Slov.« pod »Bela Krajina«- številka 13447. p Hišo večstanovanjsko, z velikim vrtom, na lepem kraju v Ljubljani - prodam. Interesenti javite svoj naslov upravi »Slovenca« pod »Brez posredovalca« št. 13462. p Hišo večstanovanjsko, z večjo parcelo ln vrtom na periferiji Ljubljane, v dobrem stanju, prodam. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »140.000« št. 13497. p Dvostanovanjsko hišo z vrtom, elektriko in vodovodom, prodam. Bližina mitnice na Tyrševi cesti; cena 85.000 lir. -Poizvedbo: Medvedova 8, P Gitare in druga glasbila, strune ln glasbene potrebščine, najceneje pri Modlc, Coj-zova cesta 9. (g Več harmonik različnih, tudi za otroke, je ugodno naprodaj pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve. - Istotam se zamenjajo in jemljejo v račun. B C Kupujte pri naših Insereitlih INEMATOGRAFI Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah In pra-znihlh oa ob 10.30. 14.30. 16.30 In H.30 NHhoiJ prlljubllens igralca AI.IDA VALLl in FOSCO GIA^HKTri v enem nailepšlh filmov uez. Talna ljubezen (po rom. A. HellerJo). — Ostali isrrnlcl Vlvl Olol. Osvaltlo V>lonti. Belin Staraeo. C. 1'ilotto Itd. KINO M\Tle\ TET,. _ Duhovita komedija notna Mtieha, 7nbave in muz'ko Dva mtllfona za en smehlja) Enrico Vlarlaio, Kina de Olorgi, Sandra Ravel, Homoln Cnsto KINO UNION TEl. 22-21 Muzlkalna filmska komedija polnn humorja ln 7.abavn'h Uubavnih 7.an,etlja'<,iv Štlrjfe pari se ženijo Fernandel, Paulett« Pubost, Claudo Mny. Andrex KINO StOOA TEfc. 27-JO Film o lepih itn lentovskih letib, romautiki m ljnbeznl Študentka kemije Madelelne lienaud - Oon»t»nt Remy Boj 7,a pravico, čast in svobodo Janušlk Pavel Bielit - Zlnta Hajdukova Predstave oh 14 30 iu 17 KINO KODElilEVO - tel. 41-04 la lampada di quafitd prodotto nello stabilimento di Milano dello TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S.A. Kakovostno Tarnlco proizvajana v Milanu v tvornid tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. © TUNGSRAM Najlepši dar za božič in novo leto so »PRAVLJICE« Božene Nemcove. — Broširane stanejo le 5 lir, vezane v platno 11 lir. Kupite jih, dokler jih je še kaj! Ugodna prodaja Nova hlSa. 8 stanovanjska po 3 sobe z vsem konfortom, neposredna bližina centra, cena L. 980 000 — hita, 5 stanovanjska po 2 sobi s trgovskim lokalom, garaža, skladišče in vrt, 7 minut od glavne pošte, cena L. 540 000"—. enostanovanjsba hiSa, kontortna, cena L. 230000--, gostilna z velikim senčnatim vrtom, salonom, na prometnem kraju, cena L. 330.000—. Proda se še več drugih hiš in parcel. Realitetna pisarna Zajec Andrej Tavčarjeva nI. št. 10, tel. 35 64 ZAHVALA vsem, ki so našega srčno dobrega, prezgodaj umrlega gjADARJA FRANCA v življenju radi imeli, ga v niegovi dolgotrajni bolezni obiskovali, ga spremili na poslednji poti ali na kakršen koli način počastili njegov spomin. Posebno zahvalo smo dolžni p. n. ravnateljstvu in upravi Ljudske posojilnice, Društvu uslužbencev denarnih zavodov, g. dr. Rusu, ki mu je lajšal zadnje dneve njegovega trpljenja, g. dr. Gvidu Rantu, ki ga ie prišel večkrat tolažit s tolažili sv. vere. Vsem še enkrat: Bog plačaj! — Sv. maša zadušnica za pokojnim bo v torek, dne 16. decembra ob ? v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 13. decembra 1041. Sadar Marjeta, soproga; Alojzij Sadar, brat — in sorodniki. i Potit ■ loslre di quarzlte Kremenaste plošCe Použujem po nizki ceni Italijanščino, nemščino, francoščino In klavir. Wolfova ul. 4. 1 nštrukcije prevzame vleokoSolka — najraje predmete klasične gimnazije. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Metoda« št. 13476. u Najboljše šivalne stroje dobite pri znani tvrdki Ivan Jaz ln sin, Tyrševa cesta 26. per pavimenti, rivestimenti. Cer cansi rappresentanti iotrodotti presso Ingegneri, Architetti, Co-struttori edili. VASSALLO CAPELLO za tlakovanje in obloge. Iščemo zastopnike vpeljane pri inženirjih. arhitektih in stavbenikih POVEŠ (iunco) tMonograme si robce s perilo, gumbe, gumb- Kce, enteL ažur, predtisk vršimo takoj.Tamburira-ln je oblek, vezenje perila iMatek & Mike* ijnbljana. FraniMkanska ullu nasproti hotela Union Novi naslovi Frančiškanska al. 3. Teleton 45-13. Zavese • za zatemnitev la papirja nudi aolldno to poceni Puc Danilo tapetnik Ljubljana, Slomškova 9 Telefon SL 116-71. POKRAJINSKI NAMESTITVENI ODBOR javlja žalostno vest, da je v četrtek, dne 11. decembra nenadoma umrl gospod Vinko Vrankar strokovni tajnik in član pokrajinskega namestitvenega odbora V Ljubljani, dne 12. decembra 1941. POKRAJINSKI NAMESTITVENI ODBOR Zahvala. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše preljube soproge, mame itd., gospe Jere Kadunc roj. Jamnik soproge posestnika so jo spremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki so nam kakor koli izrazili svoje sočutje. Sveta maša zadušnica se bo brala v trnovski cerkvi dne 18. decembra 1941 ob 9 zjutraj. Ljubljana, dne 14. decembra 1941. Žalujoča družina K a d n n c. Poslovni dnevnik 1942 - v velikosti 21 X 29 cm -za odvetnike In notarske pisarne, bančne zavode ln druge urade, vezan v obliki knjige,' je v tisku. Cena 30 Ur. Naklada Je omejena. Naročila sprejema Cemažar Joalp. Ljubljana, Igriška ul. 6. Podeželskim naročnikom se pošlje po povzetju, prl-fitevši 6 lir za poštnino in ovojnlno. e Pension - goste po novem letu sprejme Hotel »Bellevue«. Vsem, ki so kdaj koli in kjer koli zlasti v zadnjih dneh, ko je ugašalo in ugasnilo mlado življenje, nudili naši ljubljeni, nepozabni Eci Fedori Zupanovi svojo pomoč in ljubezen, jo spremili in obsuli s cvetjem ob težkem slovesu — prisrčna hvala. Sveta maša za našo Eci bo v sredo, 17. decembra ob 7 zjutraj pri oo. frančiškanih. Ljubljana, dne 13. decembra 1941. Neutolažljivi starši in sorodniki. Zahvala Vsem, ki ste našemu nepozabnemu očetu ob koncu njegovega življenja in na njegovi poslednji poti izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in hvaležnost, ki ste olepšali njegov novi dom s cvetjem in se ga spominjali z molitvijo, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo zastopniku gosp. župana za izraženo sožalje in spremstvo, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za ganljivo petje, uradništvu ZSZ za poklonjeni venec in spremstvo ter vsem njegovim stanovskim tovarišem, ki so ga v tako častnem številu spremili k večnemu po«tku. Maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 15. decembra ob pol 8 v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 13. decembra 1941. Globoko žalujoči Krušičevi. Francesco Perris Neznani učenec Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Adonij ni imel v svoji manjše 6umnie, kaj namerava d, '-----J" preprostosti niti naj-Valerius in je bil neznansko vesel, ko ]e slišal, da bo še to jutro predstavljen cesarju. . »Oče,« je rekel Valeriju, »zahvaljujem se ti tn cesarju povem, da si bil z menoj vedno ljubezniv in prijazen.« 10. Adonij 6e je nato poslovil in odhitel v svoje stanovanje ter ves navdušen iskal svojega starega učitelja Megaklesa, da bi mu povedal veselo novico. Megakles, ki ga je že pričakoval na pragu knjižnice, mu je šel naproti z žalostnim obrazom. Zdravnik Kiparis ga je že obvestil o spletki, ki i< je zasnoval podli Manoa zoper njegovega mladega go6f>oda. Bil je tudi zaradi tega silno potrt, ker ni vedel za nikako sredstvo, e katerim bi ga mogel rešiti. »Megakles«, je navdušeno začel Adonij, »danes je zame velik dan. V Osti jo poj dem in bom uradno predstavljen cesarju.« Stari modrijan se mu je bridko nasmehnil, ga pobožal po laseh, zmajal s sivo glavo, 6tienil drobne vele ustnice in rekel: »Gospod, pest kadila zažgem v čast božanski blaznosti za tvoje zdravje.« »Zdi se mi, Megakles, da nisi zadovoljen z mojim vstopom v javno življenje. Zakaj ne?« »Zato, ker te ljubim, gospod,« je odvrnil starec z bridkim smehljajem. Adonija je zmedlo. »Prav zato, ker me ljubiš, bi moral biti zadovoljen,« je menil. »Kmalu bom oblekel moško togo in moram se seznaniti z mogočniki.« Megakles je dvignil roke z nedoločno kretnjo? »Veš, gospod, mogočniki so kakor gore. Ko 6e jim bližaš, te mamijo, a ko se vzpenjaš, moraš ob prepadih. V Osiji pa le pojdi dragi moj, in zaupaj Slučaju, ki je močnejši ko Jupiter. Pokloni se cesarju in... če te kaj vpraša, skušaj biti v svojih odgovorih — kakor učijo orientalci — čist kakor golob in zvit kakor kača..« »O,« je vzkliknil mladi Adonij samozavestno, »resnico mu povem, Megaklesl Spominjam se, kako si me učil, da je resnica najvišja zapoved za človeka.« Megaklesu se je ob tej nedolžni preprostosti z njenim navdušenjem krčilo srce. Ce bi bogovi vladali svet, — je mislil 6am pri sebi — zakaj podlost pokcmčuje vse dobro? Potem pa je rekel nekam zagrenjeno: »Punčica mojih oči, daj me pretepsti kakor starega osla, če te nisem naučil drugega. Poučiti bi te bil moral, da mora biti resnica močno previdna, kjer si nasprotujeta moč in postava. Sin moj, naši časi 60 žalostni, ko resnica lahko postave žali, a ker zdaj živimo, moramo pač s tem dejstvom računati.« »Danes te ne razumem Megakles,« je pripomnil Adonij nekoliko razdražen, »govoriš mi kakor v ugankah. Vedno si mi ponavljal izrek modrega Ant-istena: .Delati dobro in biti zaradi tega raztrgan, je kraljevsko'. Jaz moram delati kakor kak kralj, ker sem Rimljan.« Umrla nam je naša ljubljena, predobra mama, stara mama, seslra in teta, gospa ALOJZIJA RAPOTEC ROJ. TANCE v 85. letu starosti, dne 12. decembra 1941. — Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 14. decembra 1941 iz hiše žalosti na Kozinu na domače pokopališče. Kozina, Trst, Ljubljana, Zagreb, Citta S. Angelo, Opatija, 13. decembra 1941. Žalujoči: dr. Fran, dr. Vinko, dr. Josip Rapotec — sinovi; Dora Rapotec, Vida por. Zupanič, Elza vd. Vagaja, Stana por. Pregelj, hčere. Brat, vnuki in vnukinje, zetje in sinahe in ostalo sorodstvo. Zahvala Ob nenadni bridki izgubi našega ljubljenega, dobrega brata, strica in svaka, gospoda Viktorja Medena se v svoji žalosti prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, neštevilnim prijateljem in znancem, ki so pokazali toliko ljubezni do prerano umrlega in toliko sočutja z nami. V naši bolečini in nesreči so nam bili izrazi njihovih čustev v uteho in tolažbo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini v Ljubljani, Begunjah in Cerknici; nadalje g. podžupanu kot zastopniku mesta Ljubljane, predstavnikom Udruženja trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokrajine, predstavnikom Trgovske zbornice, Zveze industrijcev, društva Trgovski dom, Ljubljanske borze, Ljubljanskega velesejma, Kmetski posojilnice in vseh drugih ustanov in organizacij, med njimi zlasti zastopstvu pokojnikovih lovskih tovarišev, kakor tudi njegovemu ljubljanskemu uradništvu in delavstvu. Globoko ginjeni se zahvaljujemo pevcem za njihovo poslovilno petje; vsem, ki so pokojniku poslednjič poklonili prelepega cvetja, darovalcem za bedne v njegov spomin in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v Ljubljani ter mu na kakršen koli način izkazali zadnjo čast in sočutje. Pretreseni in z globoko hvaležnostjo se spominjamo sprejema v domačem kraju, kjer so našega dragega dočakali njegovi uslužbenci, delavci, lovski čuvaji in domačini. Z ganotjem se zahvaljujemo za- spremstvo na Viktorjevi poslednji zemeljski poti vsem mnogoštevilnim rojakom iz bližnje in daljne okolice, posebno predstavnikom uradov, učiteljstvu, šolski mladini, domačim pevcem za prisrčni zadnji pozdrav in govorniku na grobu za njegove blage, prijateljske besede. V Ljubljani, dne 13. decembra 1941. Globoko žalujoči ostali Megakles ga je ginjen objel in da bi ga ne vznemirjal z nepotrebnimi opozorili, je 6kušai s svojimi izvajanji preiti v šepavost. »Res je, res, sin moj,« je povzel, »nauk modrega Antistena je lep, a jaz, la sem star in be-težen, bi rekel še nekaj: Kadar je mogoče, je treba vse storiti, da rešiš kralje iz pesti grozeče drhali. Zdaj pa pojdi in bogovi naj ti pomagajol« Plo6knil je z rokami, da bi prišli sužnji 6tre-žaji tn oblekli gospoda. Mlada 6užnja 6 Cipra mu je poravnala kodre in mu zavezala okoli glave bel plamen trak, druga mu je pomagala obleči preteksto, v katero 6o bile s srebrnimi nitkami bogato vezene palmove veje, tretja pa mu je pripela za vratom na zlatem traku viseči okrasek. Ko so mu ogrnili čez pleča po vojaško še plašč, zakaj jutro je bilo hladno, in ie bii oblečen, je Adonij odhitel k Varili ji, da bi tudi njo obvestil o svojem odhodu v Ostijo. Toda v atriju je že čakala nanj Valerijeva no6ilnica in moral je takoj prisesti k svojemu varuhu, ki je bil že nestrpen zaradi čakanja. Osem orjaških Sudancev v temnih tunikah je bilo ob drogih nosilnice, kakih petnajst drugih sužnjev z debelimi palicami naj bi pa šli pred njo kot gonjači. Na vratarjevo znamenje so 6e odprla krila vrat in z nosilnico so prišli na cesto, kjer je mrgolelo ljudstva, ki se je usmerjalo po cesti proti Ostiji. 11. Središče Celija, kjer so se dvigale ponosne stavbe Valerijev, Simakov, Anicijev in drugih plemiških družin, so še mrzlično obnavljali. Požar jih je pred štirimi leti popolnoma uničil in Tiberij je hotel, da morajo na državne stroške spet vzra-sti še v večjem razkošju. Zato nekatere patricijske palače še niso bile dokončane in ceste 6o zapirali še razni odri, 6tebri, obklesane skale in marmor, kar je še vse čakalo, da se uporabi. Hodeč tod po začasnih uličicah, so prišli z nosilnico do Kapen-skih vrat in se po Ribiški ulici usmerili na Ostij-sko cesto. Prišedši iz mesta, 60 sužnji gonjači le e težavo dosegli, da so mogli naprej z nosilnico 6redi nepregledne množice, ki je hrumela iin valovila kakor kaka reka proti pristanišču. Neznanska gneča ljudstva vseh plenem in vseh stanov se je gnala, kričala tn tulila v pričakovanju, da bo po tolikih letih spet videla samotarja z otoka Caprija, ki se je o njegovem zasebnem živ-ju razširila podobna govorica kakor o orien- talskih dvorih, V6i narodi, katerim je vladala prestolnica sveta, so bili zastopani: odsluženi vojaki iz germanskih in ilirskih vojsk s širokimi in obnošenimi plašči in z groznimi brazgotinami na obrazu, stari brezzobi gladiatorji, katerih spačena usta so kazala znamenja udarcev z borilnimi rokavicami, orjaški Germani z dolgimi lasmi, rdečelasi zlobni Galci, ki so s komolci 3uvajoč rinili naprej da bi mogli čim hrupneje pokazati cesarju navdu- /obojenc grški bili pri bogatinih, ko so nehali"žalovati, maloazijski trgovci z ličili in dišavami, astrologi v dalmatikah, ki so imeli na prsih znamenje zodiaka, prodaja.ci alek-sandrijskih amuletov, Judje v turbanih in debelih plaščih iz cilicijske volne, potujoči poeti, ki so se 6trnili in brali prigodnice v čast cesarski modrosti. pokazati cesarju i šenje romaniziranih podloznikov, 06vobojenci s predrtimi uhlji, gramatiki brez šolarjev, grški mo-druhi v umazanih togah, katere 6o dobili Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar® Izdajatelj: inž. Jože Sodja IMik: Viktor CeniM