f Največji alovcntki dnevnik ▼ Združenih državah ji Velja sa vte leto • . . $6.00 " g Za pol leta.....$3.00 Z* Ne« York ceio leto . $7.00 6 Za inozemstvo celo leto $7.00 AR0DA Ust slovenskih; delavcevv Ameriki« TELBPON: CHelsea »—3878 NO. 116 — ŠTEV 115. Entered — Second Clan Matter September 21, 1003, at the Post Office at Mew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 rr largest Slovenian D*3y In i the United States. ■ ■ Im id every day except Suadays i and legal Hobday*. i i L« 75,000 Readers. TELEFON: CHelse* 3—^878 NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 17, 1933. — SREDA, 17. MAJA 1933. VOLUME XTJ. — LETNIK XLI PREDSEDNIK ZA SKLENITEV NENAPADALNE POGODBE ZDRUŽENE DRŽAVE NE BODO VEČ POŠILJALE SVOJIH MORNARJEV V LATINSKO-AMERIŠKE DRŽAVE Načelniki 54 držav so dobili predsednikovo poslanico. — "Kdor ovira napredek, se bo moral zagovarjati pred civilizacijo". — Roosevelt se popolnoma strinja s predlogi angleškega ministrskega predsednika MacDonalda. — Vse ofenzivno orožje je treba odpraviti. Rooseveltova administracija priznalaRusijo WASHINGTON, D. C.. 16. maja. — Predsednik Roosevelt je naslovil na monarhe in predsednike republik vsega civiliziranega sveta posebno po slanico, v kateri jik poziva, naj se zavzemajo za politični in gospodarski sporazum med narodi. Predsednik se zaveda, da postaja položaj v Evropi od dne do dne bolj napet, da ženevska razoro-žitvena konferenca ni dosegla dosedaj še nobenih bistvenih uspehov in da se bo svetovna gospodarska konferenca obnesla le v slučaju, če bodo začele države zasledovati drugačno politiko. Roosevelt je s svojo poslanico prehitel nemškega kanclerja Hitlerja, ki bo jutri nastopil pred nemškim državnim zborom ter pojasnil cilje nove nemške vlade. Predsednik je odločno obsodil one di zave, ki s svojo nacijonalistično politiko ovirajo napredek ter jih opozoril, da se bodo morale za svoja dejanja zagovarjati pred civiliziranim svetom. Po mnenju nekaterih kongresnikov, je predsednikova poslanica naperjena v prvi vrsti proti Nem- v • • » C1J1. Predsednik se je zavzel za angleški razorožitveni načrt, torej za odpravo vsega orožja, ki ne služi izključno le obrambni svrhi. Po njegovem mnenju je bila edina rešitev, če vse države sklenjeno nenapadalno pogodbo ter obljubijo, da ne bodo pošiljale svojega vojaštva preko meje, razen v slučaju, ako bi kaka država kršila to pogodbo. « Predsednik je v svojem pozivu odločno poudaril, da je mogoče preprečiti pretečo svetovno katastrofo edinole v slučaju, če bo ženevska razorožitvena konferenca uspešna in če se bo obnesla svetovna gospodarska konferenca, ki se bo vršila meseca junija v Londonu. Od tega uspeha sta odvisni sreča in eksistenca moških, žena in otrok po vsem svetu. Država, ki bo skušala ovirati uspeh teh konferenc se bo morala zagovarjati pred vsem civiliziranim svetom. Da smatra Roosevelt londonsko konferenco za silno važno, je poudaril s tem, da je poveril načelniku svojega kabineta, Cordellu Hullu, vodstvo nad ameriško delegacijo, ki bo po dveh tednih odpotovala v Anglijo. V predsednikovem pozivu je zelo značilna tudi točka, v kateri obljublja, da Združene države ne bodo več pošiljale svojih mornariških vojakov v centralno-oziroma južno-ameriške republike. Predsednik stoji na stališču, da je treba odobriti MacDonaldov načrt za postopno odpravo ofenzivnega orožja ter skleniti konsultativno pogodbo, da se za slučaj preteče vojne združijo narodi v trdno fronto; pozneje se morajo narodi še bolj razoroziti; dokler so pogajanja v teku, naj bo uveljavljeno za časno premirje v oboroževanju; države naj sklenejo nenapadalno pogodbo, s katero se svečano zaobljubijo, da ne bodo pošiljale vojaštva preko svojih meja. Po mnenju speakerja Raineya, je predsednikov poziv naperjen v prvi vrsti proti Hitlerjevi vladi, ki hoče povečati nemško armado navzlic določbam yersaillske mirovne pogodbe. POTRES V CALIF0RNIJI V San Francisco je bil močan potres. — Prebivalci so zbežali na ulice. Zavzel je razdaljo 100 milj. SAX FRANCISCO. i'al.. 10. main. — X;i Kan Krancisti) polotoku >«• bil v 1<.i-«-U zjutrai v razilalji 100 milj močan |>otn>s. Zemlja ve je priiVla tresti oh •i.4i> zjutraj, k:ir j" trajalo okoli 45 M'kiim). Telefonska zwza j«« bila za neka» »asa pretrgana. k»'r so telefonist i nje zapustili' svojtt mesta. Y>e važnejše ulice so bile pol.ie taksijev, ki so hiteli proti liote'om. Velika razbil rjeimst ;e za vlada bi v kitajskem delu m.sfa. kjer je v«-«-tisoč Kita'eev zbežalo na ozko (irjint ulico. Razburjenje se je poleglo. ko sr» potn^ni sunki ravno t;iko naglo ponehali. kot ^o prišli. Iz Ktoektonu. ki se nahaja 90 milj 041 Sjin Franei*»eo. poročajo ;> močnem potresnem ernem konen Sati FraneUeo zaliva, so občutili tri sunke. V Oaklnmlu no se v telefonskem uradu vstavil«* avtomatično ure. Na:huj*i pottvs je bil v Ea-t Bav okrožju, kamor spadajo kraji, kot Oakland. Alameda. TIayward. P.erkelev, Ttiehmond in Martinez. ANGLIJA PODPISUJE POGODBE Sklenila je trgovsko po-; godbo s Švedsko in Norveško. — Prihodnji teden bo sklenila pogodbo s Finsko. IJ »VDOV. Anglija. 1C. maja/— Anirlija je podpisala trgovske pogodbe s Švedsko in Norveško. V nekaj dneh ho objavi;ena vsebina teh p. 1 x uradnih virov j.-bilo naznanjeno, da h » v tem east t carinskega premo rja Anglija sklenila trgousko pogodbo samo še s Finsko. Prihodnji teden bo prišla | v Lend >n finska d<*Iegaeija. Pogajanja z Nlandi'o si* nadaljujejo. Po pogodbi z Xorv«'ško bo Xorve-ška kupila v A mrli j i vsak > leto 70 odstotkov premoga. pogodim s Nvetlslio pa d«»loea f*0 odstotkov. POLOŽAJ NA _ KITAJSKO« Zavzeli so mesto Miyun. Kitajci imajo zakope kot v svetovni vojni. — Domače prebivals t v o beži. TOKIO. Japonska. KI. maja. — .Japonska armada je zavzela mest«) Mivmi. ."50 mili severno od Peipinga. V dveurnili bojih za mesto je padlo osem Jap« »leev, meti njimi tudi ma.i >r Kamibav.,Ai. tridest pa jih j.' hi! > ranjenih. Kitajska vojska je bežala proti .oigu. Kitajei so imeli slične zakope. kot .so bili na zapadni fronti v .svetovni vojni. I >i 1 i .o sk«»ro nepremagljiva in Kitajei >o izjavi.i I i. <'-i s«* bodo borili tlo smrti, da vztlrze to črto. General Mutsiula je s svojo bri-*rado brez boja zavzel Feng'un. — K'tajski vojaki so polwgnili. General Xobuvnsi Muto. vrhovni poveljnik japonske ;irmade v Mau-l)žeho|ii in zasedenem o- BORAH JE MNENJA, DA JE STORJEN PRVI KORAK K PRIZNANJU RUSIJE WASHINGTON, D. C, 16. maja. — Dejstvo, da je poslal predsednik Roosevelt svojo poslanico tudi v Moskvo, tolmačijo nekateri na ta način, da je ad ministracija priznala sedanjo rusko vlado in da bo formalno priznanje kmalu sledilo. Drugi jim pa u-•jovarjajo, češ, da Rooseveltov postopek ne pome-nja priznanja. Na svetu .so tli dežele, kojih vlad Amerika ne priznava. To so Sov- Pnančni minister Xeville Cham berlain je v poslanski ztmrnici ua-ldžuriji znanil. etliiJkov postopek nekaj zelo razveseljive««, ka;ti skrajni ej«s je, da se Amerika in Rudija zbližata, ker bo to v trgovskem ozirn za obe iziediio velike važnosti. 11 MESTO BO ZASEGLO HOTELE CHICAGO. 11!.. ltf. maja. — Oblasti Cook okraja mi sklenile, da zasežejo (i!) hotelov v Chieago. ravno tako tudi gledališča, poslopja za urade in lastnino klubov ter jih bo upravljal okraj zaradi zaostalih davkov. V.-sa ta poslopja so zaostala v plačevanju davk »v v znesku .+11.023.-314. Ko ImhIo davki plaeani. bod-i pos!op:a zopet izročena lastnikom. BOLIVIJA JE PRIPRAVLJENA ZA POGAJANJA ŽENEVA. Kviea. 1«. maja. — Jlolivijska vlada je po kablu sporočila Ligi narodov. tla je pripravljena pojra riprav-Ijeita pojrajati se na pmlla^i liva-zevau'a stal 'šea obeh nasprotnikov. Bolivija želi preprečiti sedanjo napetost, ki bi jrolovo vtnlila do vdikepa prelivanja krvi. •arine. razun za katera bla-o je bi-|Vasuva Ceida. da ;e namen japon-a stavljena predloga pred 12. ma-^,. vojske zlomiti odpor in izziva- jem. I nje Kitajeev. AVSTRIJA BO IZGNALA VSE NAZUCE Kot je izgnala Hitlerjeve odposlance, bo izgnala še druge Nazijce. — Swastika zastava b o prepovedana. UBOJI MED KOMiTASl ZOFIJA. Itoljrarska, 1«. maja,— Dva komitaša. ki <=ta pripadala Pmtapomvi stranki lH»l{yarskih il-staacv, sta bila iz zasc. maja. — TA ozirom na obrambo dežele je vlada naročila vsem pariškim tovarnam, da tekom enejra mescea na znanijo število delawev in obs<»ž-nost tovarn. Ta (nlredba je bila izdana z ozirom na Hitlerjev povor v poslanski zboruiei »rlede oborožitve Xenieij<'. Polici'ski prefekt Jean Chiappe .ie izdal naročilo pariškim tovarnam. Ta o«lr»Hiba z..dene vsa podjetja. ki imajo zaposlenih mul 500 de'aveev ter tvrdke rn kovine, les. živež, obleko, kemične naprave in haneiia (uwljetja ter vsa podjetja, ki dobavljajo karkoli za armado. Svet poslanikov. »Vjrar naloga *e skrbef-i, svet poslanikov nastopil z zahtevo, da stopi versaillska jM»jrodba v popolno veljavo. Tem it svetu naeeluje stari fran-i-oski diplomat Jules Camhon in v letih svetovne delavnosti je ameriški poslanik mnogokrat prisostvoval kot opazovalce. Zadnja leta »vet poslanikov ni imel mnogo posla. toda je še vedno v veljav".. Svet. poslanikov bo zopet obnovil svoje delovan *e z ozirom na iz-pavo kanclerja IIit\erja in predst'd-jiika Rtvosevelta. S[>lo«no pa se domneva, da Hitler ne lxt stavil preodločnili žalitev glede oborožitve Nemčije, kajti italijanski ministrski predsednik Mussolini je povedal Hitlerju, da Ita- < 'rt I .vvan zemlji od Miynna do izliva rek< bo določevalo nevtralno o v varstvo niančukuo mej* Dl'XAJ. Avstrija. Iti. maja. — V Avstriji je dobila Xemeija novo sovražnico, kajti arstrijska vlada :e pripravljena izgnati KHJ Xein-cev in iz zanesljivih virov se naznanja. da l>o faši.stov>,ki znak s\v;i- Zelo značilno je, da je bila po-s'ana R«H)seveltova jioslanica Sov-j 't>ki Cniji. ne pa Salvadoru in Liberiji. je prvo direktno p<»rm"ilo ruski stika v A\"striji prepovedan in d.i Rooseveltova poslanica Kalininu ImkIo nazijske organizacije razpu-jvladi izza leta 1 !>1S. ko je preds«*«l- ščene. | nik Wilson opozoril Kalininovcgi Kancler K ngelbert Doll fuss j,- želi. ki sta si bili ved- ........... 11. . . . . ^^ i Ameriško poslaništvo je sv \merikaneem v vojnem ozeml;u v l>a rat nega miru. e'-»rni Kitajski, da se takoj umak ]»roti kitajskim napadom. PEPlXfJ. Kitai-ka. Hi maja _j prednika Jacoba Sverdlova. naj rn-jdovedel obe dež ve|.)vaj0 ' ska vlada ne sklepa z Xemeijo se-j no v zelo ozkih prijateljskih o-slau'stvo je opozorilo vse tuj;*e v Tungeov, 12 milj vzhodno od Pei- pinjra. d«» se brex zadržka ]>reselij<» v Peipinir. Ameriški p^lanik Xelson T. Johnson :e naročil ameriškemu ge-neralmmiu konzulu Franku Lock-hart v Tients-nu. di prebil oži ja-ponsk«*inu poslaništvi: natančen seznam ameriške lastnine v severni Kitajski. Obenem s seznamom pa ameriški poslanik opozarja japonsko poslaništvo, »la ji* neobhodno po. trebno varovati Amerikance in njih lastnin-) v vojnem ozemlju. Xa>top ameriškega poslanika je prišel nekaj minut zatem, ko je ,»a-|H>n-ko poslaništvo naznanilo, da bo japonska armada držala 7.~>O0 kvadratkih milj kitajskega (»zemlja znotraj kitajskega zidu. dokler ni rešen ves spor med Japonsko in Kitaj ko. Japonski poslanik je tudi naznanil. da ImmIo Japonci držali vse d« seda j zavzeto oženil e, ne da bi še mnogo dalje predirali, vendar je gotovo, da bodo Japonci |tostavili sv-j j o črto v ohstrelja valni oddaljenosti od Peipinga in Tientsina. Kitajei v velikih trumah beže proti jugu. Xa tisoV jih je odpotovalo iz Peipinga in na tisoče ,'ih prihaja s severa. POVODNJI NA OSREDNJEM ZAPADU CHICAGO. III., lb. maja. — Xevarnost povodu ji postaja vedn-> v t h-j a na južni meji državi Illinois in Indiana. Vsled neprestam*ga deževja so izrek iu potokov n.»-stali hudourniki. V (»beli državah ie že utonil > 12 oseb — devet v Indiani in tri v Illinois. V Indiani eenijo škodo na $2.000.(KK). Reke so v zadnjih dvajsetih letih dosegle največjo višino. V Te-rre Haute. I mL je voda preplavila več tisoč akrov zemlje. Ljudje beže iz nižin v* višje kra 'c. šajih. skoro do preloma, ko je u-kazal bavarskemu i ust i«" n emu mi nstru in osebnemu Hitlerjevemu od posla neu dr. Ilansu Franku, tla o«lpotuje iz Avstrije. V svojem u-lkazu označuje kancler Dollfu^s dr. Franka kot nezaželjivega tujca. I)r. Frank, j* bi! izgnan k mala nato, ko je kancler Dollfuss prejel od Ilitler-a ne?ter protest proti ne-uljiidnemu sprejemu nazijskih ministrov na I)unaj. Dollfiiss tmli ni ugoflil Hitlerjevi zahtevi, da bi se opravičil. IZBOLJŠANJE DELAVSKIH RAZMER RUDNIŠKA NESREČA WHITLEY CITY. K v.. 16. maja. V Stearns Coal ami Liimlter Co. iiiajni št. 4 je nastala eksplozija, pri kateri >•> bili ubiti trije maj-nerji. lija sicer podpira Xemči;o v njeni zahtevi |>o enakosti, da ne more privoliti v njeno oborožitev v nasprotju a versaillsko pogodb". SOVJETI IŠČEJO POSOJILO MOSKVA. Rusija, IG. maja. — Sovjetska \1ada je naznanila, da skuša dobiti notranje posojilo, za katero s> povabi :eni vsi sovjetski delavci, da podpišejo do oktobra tritedensko plačo. Posojilo bi znašal i :{.000.000,000 ($1.500.000.000), Nosilo bo 10 odstotkov obresti in l»o zi\padlo v oktobru 1943. ATENTAT NA SIDKY PASO CAIRO, Egipt. Iti. maja. — Policija je preprečila atentat na ministrskega predsednika Sidkv pašo. Ko je paša ravno hotel stopiti v vlak. da se odpelje v Aleksandri-jo, je skočil proti njemu nek domačin in dvignil revolver. Policija pa ga ie razorožila. WHEELIXG. W. Va„ 1C. maja. — The Wheeling Steel Corporation naznan;a. da je njena tovarna Ilentwood Mill, ki je bila zaprta od Xovega leta, pričela s popolnim obratom in da je zapodila 600 delavcev. TAYL0RVILLE, lil., 16. maja. Peabodv Coal Company naznanja, da je podpisala dve pogodbi, vsled katerih bo skozi celo poletje zain>-slenih doilatnih 200 majnerjev. WIXSTOX SALEM. X. C^ 16. maja. — R. J. Reynolds Tobacco Company ie v svoji tovarni za cigarete pričela delati tudi ponoči. — Xanovo je bilo zaposlenih 600 delavcev. STEELT0X, Pa.. 16. maja. — Xekaj sto delavcev, ki so bili še več mesecev brez dela. se je vrnilo na delo v Hetlehem Steel tovarnah. DIVJE RACE SO SE ZALETELE NA CESTO 11EXDERSOX, Tex., 16. maja. Tekom hudega neurja se je jata več sto divjih rac spustila k tlom in so se se z vso »ilo zaletele v cesto. misleč, da je votla. Mnogo se jih je pri tem ubilr». Pa tudi nepoškodovane so avtomobilisti mogli vjeti, ker so bile-vse zbegane. **tAg H1DD1' ^ i MSW YOU, WKDNK8DAY, MAY 17, 1933. THE LARGEST SLOVENE DAILY m U. 8. A. Pobttabed by ■LOYKNIC PDBU9H1NO COMPANY (A OMumiM) at «koM otflctn: New York City, N. I. OLA8 NARODA < Voice •! 4m People) Irarr Day Bscep* Huudnya and Holidays > • • • • i |> pol lata lata moo 9*00 91M kt New York sa celo loco......97.00 Em pol leta.......................I3J0 Za InoicaatTo aa celo lato......|7.00 Sa pol leta....................|UV Hobarrlptiuo Yearly >6 00 Advertise men t oo Agreement "Olaa Naroda" iabaja thU dan Uviemll nedelj ln praznikov. tmdi ln Order. Pri birollUo ae prloMuJeJo. Denar nej ne blagovoli l kraja noroCjtfkoT, proelmo. da ar da bilreja aaideako mulovnlk«. "OLA8 NAHODA", 21« W. 18lb Street. New York. N- T. CHeUea S—5878 LEP NAPREDEK V vseh panogah nove adiiimi.stradje je opažati znatno izboljšanje. Tutfi v dfiiartnieiitu za nriseljeviniie in za naturalizacijo j«' zavz* I povsem iIhi«* v«*t«*i\ Pod pre&njo republikansko adniims!ra<*ijo sta biLi delavska tajnika Davi* in l)«»«k. Ui sta s*- Ic.ij žalostno proslavila. Ino&nuce sta šikanirala in t«-nniziraln, iti vrši. J* ho no d«*porta<*ij#» v masah. Odkar pa umVluje delavskemu departnu-iitu Miss Frances Perkins, so sn razmere znatno izboljšal*-. Generalni komisar za priseljevanje je postal Col. Daniel W. MacConnaek, ki je objavil, da t»> skušal na paiue. ten in razsodm načbi rešiti obstoječe težavne probleme. I*red par dnevi seje vršil v New Yorku banket, katerega je priredil odbor za plen* nsko sodelovati je, ki pripada American Arbitration Association. Banket se je vršil pod nadzorstvom Mrs. Vincent Astor, in navzoe je bil tudi pritelnišlri komisar Col. AlaH Wnuuk. Pri tej priliki jo razpravljal o nalogah, ki spa lajo v njegovo področje in čakajo rešitve. Izrazil je upanje, da bodo kmalu posplošene obstoječe postave z ozirom na priseljevanj** iti naturalizacijo, s čemer bo odpravljeno zlo, kateremu >o zakonodajni krogi posvečali zelo malo pozornosti. 1 Od leta do leta so se uveljavljali* vedno nove postave in doloct>e, nanašajoče se na priseljevanji* in naiuraliza-eijo. Nekatere postav« so si v direktnem nasprotju, vsled cesar j«- enotna ]>olitika pristojnih oblasti skoro onemogočena. Nastala je cela zmeda postav in določb, česar |M>sl--dica je bila marsikatera tako zamotana odredba, da se ji je moral čuditi vsak razsoden človek. Vse te določile je treba ]w>sploŠi»i, ki b<» v korist ne samo deželi, pač pa tudi v prvi vrsti prisclj« neeu*. Col. MaeC'ormaek j** obljubil, da bo storil vse, kar je v n j epov i moči, da bo napravil v tem ozirti red. Nadalje namerava pridobiti razne dobrodelne družbe Za sodelovanje z njegovim departmeutom. Z ozirom na vse to, j** preeej utemeljeno upanje, da bodo v doslednem času začeli ravnati s priseljenci tako kot se človeku spodobi. Dopisu New York, N. Y. Kakor po doifrih. oblačnih dnevih fcolnee tem lefwr posije, tako *mo po preteku par obfut'nih let .zoppt imeli nekaj .volnenih dni. Tak dan so nam priredili naši Jjubeznjivi otroci, ki .so dne 7. .maju praznovali "majniški praznik slovenske mladine**. Ta dan ostane v prijetnem opominu \>>a-Jte^a rojaka, ki s«* je le prelepe ,i n [Himen I ji ve slavntusti udeležil. Pri dopoldanski in popolda luski .službi božji m) naši otroci peli ta-Jfo Ijirbko. da ni ostalo .suho nobeno <»k-». V.va rast in ]>riznauje našemu vrlemu Air. Antonu Su- Ij. ki ^e za mladino tako bieiio žrtvuje. Mr. Jerry K opri v-šek. sam mlad med mladimi, je f>o-Jca/nl •svojo hitro pridobljeno /spretnost na orjrlah, .s katerimi ,je opremljat otroško petji* j>orn/-nično razpoloženo. kakor mor«* biti to le ob pogledu v nedolžno oko. Zdelo .se mi j«*, kot da .so prišli p<» dolgem ia\anju [»o temi skupaj .braTje in .s.-si re. otroci t nega o,".-ta, si z»>p»t pogle- dali z ljubeznijo v obraz. To .so čutili tudi muo^ri drujfi. "Sedaj je pa zopet tako lepo kakor je bi l*t nekdaj". so govorili v.si radost ni. Z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo do mhdine so naš«'mater«* .storile vse. da zado volje mno^n«»številTje ^i>.st«*. \i se gledalo na noben dobi«'*ek. Alr.s. j{o-sie Ovca, .Mrs. Fannie Keržman«-, Mrs. T«*ssi«* Areliul. Mrs. Kanic Pas vi i e. iMLss Fannie Pavli. Mis.s Katie Kej»i«:. ML\s Marv Keri" mi one. 'katerim jrre vse priznanje, da so A.i izredno majhno vstopni-jio k »banketu postregle v .spbišjio sui d o vo i jn ost. vse mno«rnoštevi]u«* ifo.st e. Mis.s S«»j)hie K«re, Miss Frances Ovca. MLvs n^rinec. Miss Julia I.uterš. k itd. ski4>no pa-ni nihre «»dš«*l iiep<»stre-žen. zla.sti pa. da mi mali šker-jan«*ki prišli do .svojih pruvic ra .1.1 centov. Mr. One Uvea. Mr. Frank Keršmane. ^Tr. Frank V«ij-so 11 o t i tok rat pokazali v.so svojo požrt vovalrukst tak«i pri .pripravah kakor tudi pri slavno-sti sami. ■Hvala vsem! Xa\7'*'-i «'lani " Domovine " .("Domovina"' ima p«»d svojim «»-kril jem in varstvom mladin.sk! ;-:L>or) s<» se vseskozi pohvalno iz-ražali «i |n>žrtvoivalnosti eltmov in I'-lttuic "Bleda" pri banketu in za mladež spi ob. ki je vsem napravila toliko sre«"ne«r;i Ji .sb>^i in bratski vzajemnosti, ker le v tem je naša nio<". II«*v. Ilijaneit Podgoršek, župnik. Na krova parnika "Aquitania' Xa poti v .staro domovino pozdravljam .s te^a Velieastnejra parnika t'unanl Line mojega moža in heer v 4*hica«ru. 111., ter vsi* prijatelje in znance. Iile*le potovanja si*m se «»bmi-la na potniški od«lelek "Glas Naroda . kjer so tu i v.s«* točno uredili in mi spreskrbt^i krasno ka-biilo. Kdorkoli želi potovati v stari kraj. naj se zaupno obrne na potniški oddelek Glas Naroda. Pr«r privana -em. da nikjer drujrje ne .more .bili b«dje po^trram. Sle enkrat lep p<»z«lrav in hvala za vse! Iz dounkvine .s«* že š«* kaj oglasim. Ana !vari«-li. Vancouver, B. C. IV«b:l sem vaš opomin, pa vam n.-aznanim. «l;i nLseiu mojrel poravnati nar«i«"nine. ker nisem «le-«al. Zdaj bom zopet začel delati in vam b«un takoj poslal. Van li.st mi j«- prevev- priljirtitjen in bi jra za nič n«* mo«-t-l juistiti. »Novi.i ni posebnih t tikaj, sicer so fia ilandanes vsepovsod za de-lace enake novice. Pozdrav v»em rojakom širom Am-rike in Kanade. |^*p pozdrav ■tu« I i Petru Z;ra;ri. John Kreslin. Ar a con .da, Mont. Cenjeni! Po4ljem vam Money Order za cehi leto $ti.-do raocmcre v rudnikih in jeklar-naih kaj izboljšale. Pij'i«"e imamo dosti: rakija. LNK; vino. 12',r d«>ma«"e pivo. !Novo pivo j«* pa prelahko za Mmitano. Tukaj so uajvei* lOO pr«K*entni možje, 'Žene. fantje in »lekleta in otroci. Vas vs«* iskreno pozdravljam, posebno pa Petrel Žira X^a'_a. |»ritii sem na sv /.i /.rak. Diil ti bom takega niti. da bo tvoja kolona v (I. X. 14 dni prazna. Jaz. imam še hujšega kak«ir j«» musolini. 'Pozdrav! L T. Mliler. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION POR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No. ______________________ Is aent by me for the purpoee of---—-- and la not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment ln a foreign country. I certify that this transaction in no way contravenes the act 3tf March 3th, 1933. the executive order of March 10th, 1933 or any regulation Issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) TOČNO IN HITRO IZVR&UJ VSAKO POfiOJATBV SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY tf XajveT-jo zahvalo pa sem tudi dolžan izr <"i v tem listu Veiy Ke.v. provincijalnemu komisarju z.a iz.ja.vo. ki jo je poslal v marcu društvu "Domovina". Iz izjave je »razvidno, da omenjeno društvo jiima nobene krivde na dogodkih -I .v župniji v letu 1!»30. Le napaenc informacije Very He v. komisarju bo pwzroeile neljuba nesoglasja med fartaii Sv. CiriJa. Pojasnila so vzHi farani z zadovoljnontjo na znanje, ker so s[>oznali. da ni nobenega upravičenega razloga, da 'bi se fx vstran i «;le opišem prihodnjič ali vsaj v nekaj tednih, ko se nekoliko seznanim z tukajšnjo okolieo. TT.e opašite, 'bomo z veseljem priobčili. 1'rednik). Ko sem pred štirinajstimi dn>*-vi o.lhajal iz Harbertona. O., mi je tamkajšnji pevski ebor *'.fa-vornik**. kojega član sem lril od ustanovitve, priredil "farewell party" pri sopeveev Mr. J. Spe-tsču. V mali :i veseli družbi smo s«' prav lep«» zabavali. Polejr pevcev si> -l)ile navzoče tudi njihove soproge, kakor tudi nekaj soto-vari.šev "jagrnv". Da. ob slovesu čas prehitro rui-n^. Tako je minid tudi ta večer, t »/ U .t. ki jra ohranim v trajnem spniifi-nu. Ko srno bili v najlepšem rajrpo-Ioženju, vstane predsednik "Jn-vornika". Mr. J. Hiti. ter pojasni namen večera, da se posJ:uv!jamo od enega naših i>evskih članov. I mi je srečno pot in zdravo vrnitev i čez pet let ), nakar mi v moje presenečenje podari kot so-trudniku "Javornilen** krasno darilo. s pojasnilom, .la mi *ra j »oda rja "Javornik". Težko mi j- bilo vL,-t» dragoceno darilo, k»'r vem. «la ".lavor-nik" kot kulturno društvo, sam potrebuje irmotn ' pomoči za svoj težak obstanek. Š^ težje mi j.> pa bilo zapustiti vrle pevce ter slovensko pesem. Da! Bejr, da se v.-si zdravi po moji :vrnit vi zopet snidemo pri slovenski pt s m i pod okriljem "Ja-vornika*". Xaj se tem potom zahvalim predsedniku ".Tavornika". tajniku in blagajniku ler ostalim članom izji lep večer, ki .vin j»re-živel v va-ši družbi o»» [»riliUi oil-hoda «id vas. Lepa hv.->la za darilo. ki mi drago za vedno. Hvala Mrs. in Mr. Spetichu za [ prostore, ki sum jih inx-li na razpolago. IIv;hla tudi vsem ostalim udeležencem. Ti. "Javornik ". pa nadaljuj z trudom i;i vso požrtvovalnostjo /;• »listoj. ter za donečo si »vensko [»;•-s«'m. Vaš Andrew I (o m back. Mo\ K.. Moulder City. Xevada. ANGLEŽI SE VESELE SVOJE POLITIKE Xev ille Chamerblain. anghški ti nančni minister, j.- v svojem načrtu za novi državni proračun sicer .Vmeljito razočaral davkoplačevalce. ki so upali, da se bo z n »viiu U t '»m dohodu i n-k i »*: marsikateri dri uri davek teme! jito znižal, a v«*n-dar jim j«* pripravil velik ► \e.s» |j»-< hi vek na pivo je znižal za 1 peue«-na pint in istočasno je napov<'«ial. da se bo odstotek alkohola v piv : zvišiil za - otlstotka. Ta **v«*sela** novost je izvala opr«nuiio iiavdu.šr • nje med iros!iljiičarji, ki upajo, da ImhIo izt h'-ili v«*č piva. če ho za 1 pence cenejše, med poljedelci, ki upajo, da bodo zaradi porastu al kohoJncga. odstotka (»rodali na let za 4."i0 t i.s;jč stotov ječmena več n.--go doslej, in seveda med phei. !:i upajo, da si hod-. eenejš«*ra in iii«m-n<-jšejra piva lahko več privlačili ne«»o do-lej. Tako so na Anjrlcškeio (razen prepričanih abstinentov v-i ljudje veseli in r*a lovoljni. uadiolj ]»a seveda državna blagajna, ki s • ji h ► ta vinarček jM)pu>ta jiri d*-hodkiii še dobro <»brest(»val. ne da l»i ljudje nad tem irodrnjali. Iz Slovenije. Oče Frtičar — 90-letnik. aprila j«- praznoval Jakob Kovač, po domače Krtie ir. svoj rojstni »lan. II«idii se je kot 1 I. otrok v Mali Li<*ajui pri Vrhniki 1 >4:{_ Xjeprov oče .^i je p»xsta-vil lepo domačijo na Krtii-i ob ilr-žavni cesti med Dr-imv tu gričem in Vrhniko, kjer je poleir kmetije otvoril tudi znano, še dane-, »dbstoječo jrmstilno. Xa Prtic«» je priše! Jakob k«U štiriletni »leček. Leta lHi.1 je prevzel po oč *tu pos»»>tvo in jrosti!-no >n se iet<» nato prvi»" poročil. I*o vdovitvi se je poročil drusiič z vilovo Marijo <>bako\ > !. ]>s;i ki mu pa je !e»o.s »I. april i umrla. \ stara Ss let. V druirem zakonu ni imel otrok. Otroke prvega /-ikona je pa že davno v>e pre skrbel. Bil j • vzoren :*r>spo(lar in pošten jr»».stilničar SO. i,-ta sfsrostT. Tia to jf pa od.lai Vsi- skupaj svoje, mu pranečaku Jožetu Kovaeiu ki je j)oroei njegovo vnukinj«*, sam pa ilživa pri leli lepo jesen .^v.ijt'-ga življ nja. še vedno zdrav in na duhu iz van red no veder. Številni pravnuki mu »1»-1 j jo veselje. \ si. ki «ra poznajo, jra ljubijo in radi poslušajo, ko |tii jiove.lje doživlja;' i:i navade iz davnih časov. Let-i I s4>. i,. Vo- ja.šl vo tujtr.širiilt> v Italijo, tre-narji izr«>p:di *r«j.sti!no. iz ška!'.>\. pili vino. vse p »jedli, starši in otroci so pa zbežali v bližnji tf'fzd. Kot »I-ček je hodi! romat n:: Žalostno troro pod Krimom iti ui bilo še takrat ne sluha ne duha ;••> j poznejši južni že!«*zniei Ljub- UAri /X s"v Pmznik mater je za nami. V u. »Iel.ro smo ti. ki j- k*i* t »ei .s\«>ji materi i/.k iza-i spoštt.vanje in Iju-t.H zeli. Saj i. at! t»<- zaj:teva »io-ti od svojega oti-.ka. Pravzaprav ni. ••-•ir ne zahteva k»-r j»« v%a pre (Hi jena / ljubezni j .» »!«» iijega. vidi. Ji Lepo se ji pa zdi. skušji vračati že vsaj malo ljubezni. Kdo je vz]«iv«t:ivil praznik, ki s>n » praznovali \ ne»lelj >. m*> ni zna no. Matere ira niso. ker v> pe.ui-ne. Najbrž 2a je kak hvaležen «•-t rok. k'; je druge op».*oril o : naj-V«*T* jšo dolžnost. Zal'istuo je. da treh., »»tr-k-op«.«»rjati ur vzbujati \ -s i i Ls ii d.» iuat**r. k»*r IM moralo ii«*ti;»j !i>>»' .,-ui nat nruejia. «•■•«- tela -'iti bi e/ vsaktir i .ioo/«»rila ta I ,lM>ze!i irajna in v?»eoi^e«.»a • < .. V nedel |o win j:b »gledal in \t tlel. kako >.o materam prinašali »vetje in spominke. Dniiia nedelja v m.-secu niaju j'* takrtfelioč postavit«! »lolo« -t.i \ io .*• vrbo. lu i»ra\ je. da je. kri j;: m-tili : t po-taia Imd.i in b»>ij vihrav '-.-i 't:: jst letu-^a fanta zamike Mi -i. da j«* • I r uit m I vse u«ilj iu \s-'.olj ltii tiiluo ne*jo d»iliia In d -kli.-a za litija jkliških letih sli-ne sanje. sii ottd i»r i i uda ričein v ZAPELJANA ZENA Na civilnem s*liš«'-u na Dunaju so imeli te dni interesantno obrav-r a\'4>. X»*ka hn"enka je tožila sv»> je-ga ljul»čka, policijskega revirnega tuidzornika. češ. da jo je zapeljal. Zahtevala je
    Ii cijski nadzoruik oženjen. I ja ne v Trst. Kot mladenič je i'u ral daleč tja v Italijo, v Vernim i in še dalje. Po Hi. 11 dni so bili; *>,r mr. dnja s stra-vek. a vedtio napretliega miši je- i |,«mh. |.«igl«.l mnygor :;-w<;t.iko nja. Tzvanretlu«! je čil. večkrat še S z-poje kako staro kranjsko p, .s i. V it,1:'-i" <|nVol-> J"» ki jih dan -s ni več slišati. Pred letom, ko st» praznovtli yr«i«l nje-j Toda. k». se jim kr.-'iuti ra/vije. •rove žene, se j»k celo š»' zavri d. Mala tlela še vedno opravlja okoli 11 i še. predlanskim j«- se držal /a p!ug. Takih korenjakov v tej sta r«tot i je pač malo. •»»•.se zaeiie trgati .. IMinole mati ve. ka/. je neiz.ncr-ua Intlečina. «'»lin n.al» t i |e zua-u--izinerui! ia«los:. • v t ■•! .-t! oka. z« pet pn- MORILEC OTROK V TOKIO Veliko razburjenje je p ivzročila v 1'okiiu nedavli«! arctaci ia zdravnika dr. 11 at.su t ara Kavamata. ki ^ M,;,r,'ri *»»ov»la v borni k^i. pa ! ilečiua. k«, se | it: ra«lo-1, ko >e >i o»n t :ua. pa naj bo tak ali tak. (*a-»»pisje je objavl.;;:i»» .. priliki Mat«-! iiieg.i >i:ie v>;tk 'v istne zg d-'»e. povečini lepe i:i Tirljiv. Kako ira d«»Iže. da je Uliioril 2."» nttVoro-'ei'1-ev. Dr. Kavamatt! >«* je izdaja! za primarija v otroški liolnkšniei. v »ja sv««j praznik nei'-okaua ilobila i.d •»itsa ali h -er«* «1 «.*o« e:i sporni »:ek. resnici pa je bil v«»dja za v h bi. kjer J spominek j»> bil !.■ hr>kZeutcn st, spravljali »uroke na drugi svet. 1 P»«'tlme» lepa r«»ža al: denarni Z;i \»iakeira uuuirjemira otrtn-i.-ka si je dal izplačat i%25 jen»»v. Smrt i namenjenih žrtev ni imel zdravnik niti po en dan pri ~«ehi. Zatlavil ,*ih je takoj, čim <»tlš!i rtulitelji al' r. dniki. Trupeh-a je zak' pavai v n» kein gozd n. kjer so jih tudi na-šii. Značilno j« . da je imel vsak zadavljeni otrok š»' v gr«»hu ruto •»-kolu vratu. PREHLADI M(ig PLJUČNICE 1'reprecite prehlade z rednim njem svojeca črevesja. Odvajanje naj bo rednu. odstranile slrupctie zaostanke! Pijte TR1NEK4KVO GRKNKO VINO DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE MO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO NAVESTI Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morate poslati...... $ 5.75 $10.00 $15.00 $20.00 $40.00 $50.00 $10.85 .$16.— .$21 — $41.25 " ........$51.50 Prejemnik dotal ▼ starem kraju izplačilo ▼ dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo por Cable Letter za pristojbino $1__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU» Naroda" Ml* WEST 18th 8TRMBT , HEW YORK, N. T. .1 i ■ !. t< »irra t'i ja ali j»is:»:o vilatntst ne \\>ebine. jmbla I'razit ali iz >r»-a ttvi-vrela lns:-tb, Xa j je bilo to ali ou<>—presrečni je lii-»>k. ki se .spominja matere. r<-s ni i/.irubljen. niti za mater, niti za svet. I>o»ti. neizmerno tl-Mi je pa iz-irubljenili. 1 »o«r 7. njimi in materin l»la«roslt>v na ti-ninib iu /avitib potili »"utlueira življenja. Totla materino .stve je sama liu-bezen iu samo im!puščanje. Tam. kjer \si ilrttjrt obsojajo. j»i eiliti «le mati. ki za*rovarja in »mI- [>UŠt'il. nedeljo je t>ilo nešteto veselih in ih-šteto žalo.st.nih mater. VeM'le .sit bile tiste, ki so se jih spomnili otn»ei na ta ali oni naein. Za hitite so se pa one. ki niso cul-frla.su t»»l svojih izjriibljencev. Toda Muli v največji žalttsti so našle britko tolažbo: — Danes ni bilo pisma.... Nemara >e je kje za-kasnibt. M-^i.V tiuli easa ui-majo. da bi pisali.... Rudi me imajo po vseeno. Ta britka tolažba utrjuje v njih že itak trdno in neomajno vero. da noče, ne .-me in ne more pozabiti nanje tisti, kateremu so dali1 življenje. Otrnei .se zavedajo te silne lju-ib» zni in jo \ ra»"njo .s hvaležnostjo, dobroto in z lepo besM'd<». So pa tudi taJii, ki ji delajti krivico. Jutri vam bom povedal strahoten slueaj. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 17, 1933. THE LARGEST SLOVENE DAILY fal U. B. M, MIt K EhLEU — ./. LTi'Ei Skromni angel, ki j.- bil pridejan življenju kmeta Tnbije. ie dobil od n-• a. .Vn<_r«'f je poznal riieitn starega rublje, račun z nebom, zemljo. < >h;i via se viemahi >i je izprosil shut. «fpri \ ir svoje delo. V ponedel jek zvt t er. ko bi škrjanee odpel, naj bi r»e zgodilo. raciin ■/. In tako li4 opr.i Kmet Tobija je sel v ponedt Ijek |»opoldne posebno dobre volje ver na pol'«. Xa dv>ri.še|l ^ra je se njegova ljubljenka. mala vutteira ,f»-r:ca. '»držala in o|minnibi "Stari o«'-e. ti si mi se vedno dolžan piineko. ki sj mi jo bil obljubil in l pred veeraj»n .jim. " T'»bij« popraskal f- uše>\ Kes je! eZ tri dni j-' Ml Jerici t!o'žan pililek<». To ui bilo v redu. lu ker .j«- irn>'l sre^o. je ravno se-pala m i trm stdia potovka. ki je sla \ mesto. I'.-tavil jo je in rekel: *'Katarina. pun."ko rabim. Tako. i • i : - i ei kaj vzdrži: * In j m nlrirni očmi." je dopol liilli »If riea. "I >a, / modrimi nemi." je rekel vfari o■'•> . "In tukaj *e II kne senca čez travnik. Smrt je tu. Pa ona sliši še peti škraienea rad deteljo, j« solnee sr >ji Še nad nebesnim robom. Piv-bijro je »»rišla. Tako pelje voz čez vzdignjene razore proti poti. Šepee je iz sel»e. in namišljena krivda um stiska srce. On ue vzdrži, izpove se Viljemu, obloži in s«' odpoveduje tobaku. "Tobak ni kriv." pni vi. "Rog je tako hotel." Tedaj se Se pee pomiri. Ah. kako je lepo. kako se st,,ri kmet Tobija pelje domov! XajJjnb-Ai konji jra peljejo. ljubljeni mu in prezvesti prijatelj «ra spreuilja-j-ta. I ji onadva ljubita mrtvega v tem j trenutku mnogo, nmogo bolj kakor "Lojzka?" Xe. ne! Njeno ime; Ljubita s<^ma sebe. v srebrn! Dobro se ji je zdelo, ho- ! hribu s«- Viljem listvi in po- leta pa .ie dozo vtakniti v stekleno proti zahodu. Pa menda ni vzela za hudo omaro. Xo. to ne .kn polje. kronan kralj, ki je privzdignjen nad ves svet. se vrača domov. Večerni zvon p ije s\\>jo globoko. pobožno, pokojno večerno pe Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki ao radi »la-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib popakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na- ročnino točno. Uprava "G. N." SEX APPEAL Ta auglo-ameriška beseda, ki bi , jo prevedli morda z l»esedo "privlačnost spolov", označuje, v krat-j kem povedana, lastnost neke osebe, da v »»sebi drugt-ga spola s samo svojo navzočn<»stjo zavedno ,-di nezavedno vzbujajo poželen j,.. IV lastil-.sti ali sile nimajo vsi Ijiulje; mladost in lepota.nista edina čioitelja. ki tvorila lo pri vlač VODNJIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite narr 1. in knjige Vam bodo (( poslarie naravnost na dom. ?J'trOrilo sprt ♦ tmi: Veselo «t»* Tobija spet gori |>o njivi. Tako dobro mu je; ne čuti *e še nič utrujenega. Viljem .i«- tudi enkrat /ainahnil simu čez. To ga je razveselilo kakor vedno. nevidna človeškemu ihVmi. x zadnji k »t pnlja. Angel, ki moli. kKj"Si bil pač brhek dečko. Jaz mis-."i poleg nje. mli tokrat — premeli-Spet se obrne plug. | Ijajem na svojo hromim nogo. "Zadnja brazda." prav kmet "No. ja." reče T-.bija. "za do-glasn -. "Veseli se. belce, zadnja 1 movi n<»! To .»e čast!" brazda! \'sak»- stvari .ie enkrat ko-j "Da. da" vdihne sJari tovariš, n«-:*" * ('M brz na 1 o že v slotič obravnaval:! PoJahko gre po njiv: doli |>roti 1 slučaj, kako je Šepee prišel do svo. Mnrti. katere «»■ i /,ariji» .-kozi /rak ■ j«' bromne noge. kar mu je tiuli na In smrt izti-gn.- vrat. Torbi angel | k >]>alo priimek, ki ga pa ni zameril. ]»oti. Starega očeta čaka. MED NOVO GVINEJO IN HEBRIDI f»rime za roko. . Delo počiva, zadnja brazda leži na-i Se p »je škr.ianee. , |**»I dokončana, solnce pada globlje I lzpo»l gorovja oblakov stopi zo j na nebu. pe! srdnee in jasno stoji na večer-1 Tedaj se skrjanee spusti iz zra močni nalivi, ki so dolgo ča.-a vznemirjali ondotne kraje in ti i i h prebivalstvo. Šele ko se je deževje pomirilo, se .ji posrečilo dr. Uernataiku priti; naprej. <>d\k slal je v malem čolnu I z .jadrom jiroti otokom .Malaiti. <>va j Italia i;i Three Sisters, ki ležijo vsi vzhodno od (inadaleanarja. Ta vo<-jnia je bila zelo naporna in skraj-J j:». riskantna. T'čeiijakov čoln je plid večinoma med koralnimi čermi. \a < Ivi liahi .je raziskovalec poklonil čoln mlademu .sinu poglavar-I ja »»nd ifnega rodu. Ta rerenumija 11 ost. mnenji mladi in lepi možje in j žene na-. ustavl jajo p«>pohu»ma j liladue: že ia vs;ikomur znana dej-j ••tva nam kažejo, da je sex appeal j med lasJnoMmi nekaj posebnega. 1 bloški in žen-ske. eel.1 najkorektnej š;. si> d:»d<> v svojih dejsmjih v.. > d it i po nezavednih simpatijah nai-' mtiiij toliko kakor p » razumskili i razlogih. vseh primerili pa bodo j »lajali prednost med dvema človekoma »Irngega spola tistemn. ki inn tisto >kri\ iiostno lastnost. d;l-i .i • vrcilinKt drugega čl«»wka morda večja. Tako je sex-appeal važen 1 leim-nt družabnega življenja in vreden, da ga malo pr»MŠ»"-emo. de .i se moramo že v naprej zavedati težavnosti tega p»H*<*tia. Tiekli sm-». da lepota ni brezpo I1"'1 ^ Ženski. V sp| ►i ženska tudi v današnjem "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. s.* zanj bolj malo zanimajo a1! g;: pa naravnost zavračajo. Ka/ličiie ju nasprotne Š4> Im'b i bi>t veiiosti. ki pospešil j eji» linU-z-n slll'1. za nem nebu. Ko je Tobija sredi brazde. naenkrat -'grabi nekdo zadaj /n ra i 1110. Tobija .se nekoliko prestraši in ka do!i na detelj no polje. Smrt gri vstane, gre sklon lena na vzdolž po jijivi. vzame svetle škarje iz rokava. Toda škrjanee se dvigne š»* »n-j;^, |jmbitvo je na mre«'-etnološko in i izpusti plug na tla. Konj ostane krat visoko nad obema vojnima t«»-,..UItropolr.ško docela neraziskano. Po brezžičnih brzojavkah, ki i '/.p \ •<• ineseeev jadra raziskovalce dr. II. Iternatzik po Salonionskih olokih. ki ležijo med Novo Ovinejo in Hebridi. Njegov smoter j«* raziskati iu proučiti vočimtua še popi pol noma divja ljudstva in rodove, ki žive v teh krajih. Melanezi- majij lepo. niti dveh ljudi ni mogoče na svetu, ki bi imela v svojem | po.imovanjn lepote povsem isle vi dike, -le pa neka vrsta lepote, ki . ne bo nikoil ostala brez. učinka in ki se razode.va bolj nego v drugem ; llein j;-«.su, ko poudarja svoj«, enakost. \ moškem pred vsem sib. in avtori -• teto. "iinponira" ji moški, ki j.. zna obvladali. .Moškemu povečujej,. dražesl žeiLske spet lastnosti, ki za litevaj.....1 njega, da jo ščiti, tedaj 1 sliibotno-t. otroškost. neboglj«-m»s'. Kakakoi- v.>akn spbišno pravil«, ima tudi to svoje izjeme: so močne žen rke. ki potrebujejo slabotnega mo-~'.n. da ga ščitijo kakor mali otr »ka : so moški, ki ljubijo b* močne žen- v enem samem poghslu. nasmelilja- ; s'l^.ppeal ima p ju. v kakšnem izrazu vdanosti. I nežnosti ali čutnosti. S » ženske. k: telrsiie in duševni bilo treba delati <>trt leta sem je I in pogleda nazaj. Id ni v/itkn. lu Tobija je i 1 it--1 Tedaj se /e tudi Tobija liasme- ♦lobrega sina. Ne bilo bi 11111 preveč je. i.i stari oče dvajset let. ali ši j " Š«»pee je. Iu jaz tepee neumni Več. živel na vžitku. Ve, i t ).i >,» strašim." f' P. g naj blagoslovi Viljema! Tal "Da." m« smeje Sepec. "nihče ir tli vzdihljaj je bil refren vseh ne more bolj hitro in tiho teči. ka-I rivnih liimn stare kmečke duše. kor kdor ima eno nogo hromo." ki so k pele proti nebu. ' Tobija pozdravi starega prijate- lja in vojnega tovariša. Ta gleda čudeč se čez polje. prof 1 nebu. Ura.'do 711 brazdo vleče nridni konji g >ri in doli. in Tobija gre za »Irev« Mini, ill nji-gove oči. polne miru. gb da jo /. veseljem na rjavo, mastno črno zemljo, ki irvira iz|»od h' le/a. D»'t<'ljuo polje meji ti» ornieo. V a I n jim /vrgoli škrlanee svojo kvetlo fie.sem in vriskajoč«* nwbwli-je. Tobija večkrat pomežkne k njemu v soln '-n«» ozračje. Od n**kda j j«* imel rad škrjanee. lili /e. vedtio bliže priha »a oralo detel jišču. Kmalu bo delo tiare je NA. N'a nebu s<> kopičj g »rovje oblakov. Ima v »t- vrhov, greben, ki jih veže, temne doline in strme brc-/ine. Soltlee se bliža (M-^orju. 1*-•rine za njim in posrebri nj«»gt»v najvišji njim vrh. Potem siwi^n doli /a "Človek. Tobiia. ti pač ne l»r»š nikdar star? Ali si v:s*' {»'>lje spet t ram preobrnil?" "Je lahko delo." pravi T»bi;a; "njiva je prhka, in plitvi plug ne posega globoko, lu na dan manj kol ikscm ur dela na polju — to bi mi ne bilo všeč." " P» » pač tudi prišlo enkrat, da moči opešajo. Tobija." "Da. da. ampak ne bo mi všeč Prav nič mi ne bo \-šr-č." " Xo ja. jia š peljal na vozit z deteljo domov.'" vpraša Se-I ice. "Da. na detelji se tako mehko fn dobro sedi. " "Jaz se ne moreni." reče Sepec: "moje trganje ne strpi, 01 . I\ 1 >r«»ft. Mimo življenja Moje življenje Koinautifne duše Htinior»kr, (imlcske in Satire , vezano ------------------------------------W broširano....................................g® da našit j»'ga živi jen ia močnih emo J/Jrt b. Broufka ..........................i^lJSA cij. kakršn«' so imeli naši barbarski Izbrani spisi dr. II. Dolenca .............6®' predniki v svojem sožitju z nara t**10^* pri rode .........................., vo. b* govi. Ijmlmi in živalmi, a sni«. 1 Slon nima prednjih zolov /at«. ne Iz modernega sveta, trdo vez.....1.6«; 5;,, i7„tlWji. Muhaovost in nestal- Jinore jesti mesa. Na v-aki -traui «•»*- Izbrani spisi dr. ivan Menrinser: ... . . . ... " zrezka UJ,1U J"' nadome.-tnje 111 lov za I Ijiistt ima samo po dva gornja m Ijfra^ke, broširano .........................g^ | ljubezni jo. če p rti v tudi za bole": :dva sp.Klnja kočnika, ki sta široka Ifrsiee .................................................75jn° v ljubezni, nam igi*si isto ulog ikakor človekova r >ka. Sloni imajo. Jtfnje...................................................jm[kakor navadni in vojna v pri- kakor človek, dva zobna sistema. Večina ljudi p»gostn padajoč teče prest ra.šeni stari Šepee. Jokata, vzdihujeta, poskušata ga z okornimi gibi zopet oživiti, toda mrtvi Tobija se sin "»h-Ija njunemu brezplodnemu početju. Tedaj sta uvidelaf. da je vse zaman. — Glasno jokaje se zgrudi mladi, krepki Viljem poleg očeta v deteljo; do mozga pretresen staji Sepee poleg tako hitro pa lega tovariša. Ravnokar še krepak in vesel in zdaj mrtev — kako je to rno*joče. kako je to mogoče? Šepee se udari trikrat na prsi : "Itog bodi milostljiv nam. grešnikom." j Janko in Metka (za ot n >ke > i .lernuč Zmagovaf, Med plazovi •80] Jutri (Strugi trdo vez .75 j hroS. 64 ..3® r mil i vm m življenju. Xob .30 .73 .fill Balkansko-'! ošk;». vojska Itaikanmts* vo> ka, s tillkami Boj in ume-- Dv^eot Blacajna Vellltrga vwjrode Boy. (roman) Burttka vojska Beatin dnevnik Čarovnica .................. Oetina Borograjska Cvetke Čebel i ra ............................................... Črtice ii življenja na kmetih .........ba Inrrifevi spisi: lN»|»olna iz Devlea Orleanska DulMvni boj .44 Levstikovi zbrani spisi __________________.00 M JI Dedek je pravil; Marinka m ikra-teljekl ______________________________________44 Elizabeta _____________________________________15 Fabijola ali reker v If otok—bsh.....43 Waa Baron Trenk________________________IS Filozofska zgodba __________________________.44 Pra INavolo ____________________________________54 ] Goispodariea sveta _______________________44 GMtllno v stari Ljobijasl _______________44 Grtka Mytologija_____________________________1,— GRUNT, roman ............................1.54 Gusarji ___________________________________75 Gusar v iUdrtli _____________________________44 Hadii Moral (Talsioj)______.44 9« papeža, rez. ----------------------- Hektorjcv trnei _______________ lledvika Hodi Časi. 1. z v. resmi; Ode in elegijo; Sonet je; Komanre. balade In legende; Tolmač (l*rsftk ______74 5. zv. Slika l>evstika in njegove kritike in polemike ......................„74 Ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trgovce, Ku|tf-ijskl atraCnlk, t T rado i k. Jeseni iloktur. Oootll-ntCsr. Klepetulje. Katakarea, Duhovnik. Itd. lav np ženo (roman) Ijirifer Marjetica Materin« irtev Moje življenje Mali Lord Miljonar brez denarja „.44 (Kmetova) Lil I Maron. krUanskl defek te veseloigra .75 j ■»•■»■ .......■■■---441 Mšadllk flliiwrtir kmUd U*>- (UL mM M-........m II 1 I»I>IIIIIII) 1 >ii m .75 .75 ..JO Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" u 216 W. ?.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN k . ^^__ A -t--......- ... < J. • - i* "O L A a N A ft O D A" . . . . NEW YORK, WEDNESDAY, MAT 17, 1933. THE LARGEST SLO VENT DAILY in U. 8. A DEDSCINA ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA " O L A B NARODA" PRIREDIL I. H. 21 — - Kuj jia. liLauiii * Saj vcmiar moraš vedeli, da je nova urt-iu* racija pospravila vm* lažnjive imuiisleke. Zakaj naj »bi dekle ne imelo pravift-e, da svojemu izvoljencu pokaže .svojo naklonjenost. »e vsakdo eudil takemu naziranju. — 1):j. mama: v tvojem ea>u so dekleta rajši hodile s *ratuož-ljivo poveneiiiini o«* in i in >o nlw^etlele. uie.sto da bi si odločno priborile moža. Iu ravno to l>oiu Morila ter mi mores verjeti. Off jo smeje pogleda. — JSkoro bi te občudoval. Jo! Pr<*»»eiiMtJ ji vo je. kaj vse .-.praviš na dan. Xa bolnem sreu pae ne boš umrla. — Jtila bi tutli žalostna smrt. nevredna tvoje ln'ere. lloja/ljivit gleda gospa Melanija svojega moža. ki ji je v takih s!ueajih pogosto »*'-ital pomanjkljivo vzgojo. Danes pa se v njeno /ae ude nje samo smeje. —- Samo glej, ako boš ,s svojimi modernimi nazori onšJa Onega eloveka bi rada priznala. ki 'bo odklonil roko .Tolamle M^rtensove. neeakinje Jurija IJ,['. \'se moje spoštovanje! Točno ob določeni uri je prišel tir. Bernd. Sicer ni bilo prvič, da je bil gost v tej hiši, toda kadar se je to prej zgodilo, je bil vedno povabljen z drugimi inžinirji in višjimi uradniki. Dam's je bil Ralf edini g»»st. Kot vedno, je tudi danes dobro izgledal in je bil neprisiljeno eleganten. Xa njem je ibilo mogoče opaiziti. da je bil navajen •ribati .se v dobri družbi. Za ^ttspo Melanijo je prinesel cvetlice ter ji jih izroči / globokim poklonom. Ker <_'a je rada videla, ga pozdravi s pri prost o prlsn-nost jt». Jolanda pa prične takoj ljubeznivo govorit*, tako da se je dr. IJeriul moral truditi, da .se je otepal njene zaupljivosti. ne ib< bi .jo preve*" jasno zavračal. -Jo mu ni bila ]»rav nič sim-paii'-ua. Njeno motlerno svetovno naziranje je spočetka še prenašal, kadar 'jr>i je srečala. k«» je hodil v vilo Rodenberg, to tudi odkrito priznala. To mu je pa le malo ugajalo, kajti o ženskah je imel drugačne pojme. Svoje večkratno čakanje je vtemeljila naslednje: — Zelo rada se 7. vami zabavam iu me zelo veseli, ker tnorumo zaradi bol even i sta rega očeta tako .samotno živeti. Zato me vse sili po vaši družbi. Kakor je bil Italf malo nestrpen, je vendar po Jolandinem obnašanju mora! sklepati, ti« se mu tiameroma sili. In r-H mu je že prej malo ugajala, se mu je zoprnost do nje sedaj se povečala. Večkrat jo je primerjal z Evo Marijo in vedno je bila primera v prilog Eve Marije. Iu ko se je Jolanda tudi .sedaj v pričo svojih starišev kazala tako vsiljivo, se Ralf nehote zgane. Spomni se tudi. tla je oče pri /ovabilu posebno poudarjal, tla bo njegovo ženo veselilo in še bolj njegovo hčer Stariš. m se tedaj ni zdelo prav nič čudno, bila proti njemu tako otkrita. Kaj naj bi to pomenilo? <»ospa Merteiu»ova je sicer nekoliko v zadregi .skušala Jolandino tdniašanje ublažiti, toda, o.v-e j,, je z mežikanjem in šalami zavrnil. O vsem teiu je moral Half Iternd premišljevati in spoznal je. tla mor i biti previden, tla ne bi dostojni odnoaaji med njim in Jolando trpeli. Pod takimi okolš»"inami je za Haifa poteklo kosilo precej neprijetno. Kuhinja go*pe Mertensove je bila sicer izvrstna in tudi Mer-tens je na rt ».'i I dobro kapljico, toda Ralf je bil zelo vesel, ko je mogel vstati od mize. kajti Jolandine črne, precej predrzne oči so se komaj odvrnile od njega in vedno mu je poredno mižikala. kakor bi med tijiina bila kaka skrivnost. Po kosilu prosi Mertens svojega gasta. da gre ž nom v njegovo pisarno. — Bova pt>katlila v.sak eno cigaro, go*pod doktor. — pravi Mertens. Jolanda pa drzno reče: — Tudi jaz bom kadila, papa, mene ni treba izključiti. Toda ot'e pravi kratko in odločno: —- Do popoldanskega eaja se moro.) odpovedati najini družbi Jo, pogovoriti se morava o trgovskih zadevaih in pri tem razgovoru ne ptrtrebujeva nobene mlade dam* Jolanda se enterno obrne in nekaj godrnja preti se. kar pa ji vs" ni pomagalo. Ko sta bila sama, prične Mertens precej odločno, toda prej j.* še premisli!, kako daleč more iti pri Berndu s svojo zaupnostjo. BerntT »pa je v mi«! i h korakal ž njim in je svojo vlojro dobro ijrral, da jr bil Mertena popolnoma prepričan, da je pripravljen eta, da bo utegnila na podlagi teli raziskovanj uporabljati premoč ne samo kt>t kurivo. Temvvv tudi sirovino za druge svrhe. Pred vsem po ii je seveda potrrlmo, da jir nivi, kako je premog sploh nastal. V tem o-ziru nikakor nismo o vseh skriv nostili poučeni. Doeiin so smatrali v najstarejših časih premog za rudnino, ki se nahaja na zemlji t»d vsega početka, kakor pač vse rutluiue. se je razširilo sredi 16. stoletja mnenje, da irre zii zgoščeno zemeljsko ol-e. — Skoraj istočasno se je rodila tudi teorija, tla vo bile rastlinske snovi, pred vsem les. izhodni material za | premog. Točni dokaz za to teorijo pa sta p ulala tri stoletja poznej-skoraj istočasno Anglež Hutton in Nemec Link. Danes nih-če več ne dvomi, tla je tt» uaziraire pravilno. tla.si s*i do najnovejšega časa bili možje, ki so zagovarjali tudi druga mnenja, n. pr. ti. tla je premog vulkanskega izvora. Tudi morske rastline (ha)uge itd.) sti smatrali za prvotno oblico "črnega demanta"*. O rastlinah, k: jim pripada ta čsist, pa *><» nas d«.vol j *astio poučili rastlinski od loti v plasteh, ki pokrivajo preinti-gove žile. rastlinske oka meni ne "> premogu samem itd. (*rni premog sestoji v glavnem iz »kamenelih o-st a nkov t rosnih rastlin oz. ti reve iz vrst praproti, kalamit. prešli.* itd., krajinsko .rniaeije rjavega premoga pa so obvladovali pred vsem iglavci, kakor mamut ova .drevesa in močvirne ciprese, poleg smrek. jelk. lvnrnv. a tudi že hrasti. ■ javorji. kostan:i. bukve ittl. | D m* i m siliti torej dovolj poučeni I 0 tem. katere rastlinske vrste ko klimo vale premogu, še danes ne ve- . mo zanesljivo, iz katerih rastlinskih J delov iu po katerem procesu je premog nastal. Stara teorija, |w> kateri se rastlin-iski material spremnim v šoto, iz te I'v rjavi premog, iz tega v črni pre mog in končno v antracit in celo Crtafit. je naletela na velike dvome. Seje z razvojem kemije rastlinskih snovi smo dobili jasnejši vpogled v način tega nastajanja. Kakor zna-| no. sestoje rastline razen iz vtxle in ! pepela (rudninskih solil v glavnem iz celulorce in zato so smatrali |najprv<» to za praobliko premoga Po na:novejši teoriji pa je celulozii premalo odporna, da bi se predolg«• upirala napadom bakterij. Vsekakor pa je di>sti manj odjKirna nego lignin in zato je ta poleg drugoga sirovinskega materiala glavni tvorec premoga. Pt» Waelismannovih raziskovanjih tvorijo premog tudi produkti trohneiija. ki se sestavljajo iz dušikaste sintetične' snovi ta'-nih iniqroorganizniov. Drugi raz-iskovalei ]»ripisuje:o velik pomen ».pet ]»lastem. ki krijejo premogt»v-ne plasti. Kakor vidimo, je teoretika o pre 1 mt»gu zelo jvestra in mnoga nazi-ranja si naravnost ugovarjajo, a to tem bolj dok ami je. da izvor premoga ni tako lahka reč iiv tla bo treba še nekaj dela. preden ga bomo dobro razume!i. Pred kitnacijskim sodiščem v Rimu se je pravkar zaključil zaiiimi1 proces proti hotelskemu podjetniku Torellu fappe-lliniju. ki inui v zdravilist'u Pracehiji bliui Pistoje penzijo za tujce "Appeiiinw>'\ Obenem je mož liistnik zdravil neg.; vrelca **La Preti tla", zaratli katerega je zdravilišče zaslovelo daleč naokoli. Ta vrelec napaja zdravilišče in njegove kopalne bazene s svo:o zdravilno vodo. Poleti 19U7 je bilo zdravilišče P ra ceh i a naravnost oblegano <»•! gt»stov. domačih in inozemskih. — Vrelci- ''La Predda " pa da.je samo neko gotovo količino votle. Za ilv-i «1«> trikraten obisk ne zadostuje. Xjegov lastnik si je zaradi tega izmislili nenavaden načrt, da bi pomnožil dohodke sebi in kraju. Dal je napraviti v bližini vrelca "La Predda" vtnlnjak in je i' njega napeljal vwltt v vrelec. Tako se je zdravilna votla pomešala kapnico. Votle je bilo dovol«. tt»»l.i njen zdravilni učinek je kmalu tipkal. V.-e to pa bi mt»rtla še ue bilo izzvali* u> Mlnib posletlie, da se ni ugodilo še nekaj drugega. v poteljt». k:er je zdravnik kon-statiral trebušni legar. Istočasno je prejela -oblast ov'.) "ike. polimnke K:mit» .".0 ia 32 o.t dol£.-...... Kosila i« jav«»rovega lesa .... KI<-p:tlno r»r«».tii ki reit>. Ova n«>xa .... ITiinkaff Zi\ t«-«it. malt- —; velik«- :t.— Motik«', rtM*no kovane velike. Slajer- sk«! jekli«; IU- lutste • ve."- Ii>>t.-li smieriSkih ....................... l iT, l*<»šljilt- fK>šti:o nakaziiii.. » iHini;iiFi;i»'ni;i/nng 13« i l.r5 1 \ = STEPHEN STONICH BOX 368-G. CHISHOLM. MINN. rlv shipping W NEWS ^ bili v hiši trjrovea v ulici Saint Denis, .skrbite ;za lualer in t»troka. če j»a ne morete rešiti obeh. mi ohranite mater. — ie ukazal Na polemi. Xapoleonil je bii«» mn«»^o ležeče na rojstvu )>restt»b»na>leduik:t. vendar je pa zmagala v njem l.ju-be/.en tb» žene iu spoštovanje tb> matere. Marija Ltii'za je v ovojih pLsmih večkrat zairt»r i vi jala t»če-; ta. d;i .se nikogar ne boji. ko je I pa za^rledala ztlr.-ivnika .s kleščami v rokah, je pa vendarle vzkliknila : Torej, ker sem cesarica, .se moram žrtvovati? -Napoleon si j«' ^prizadeval pomiriti jo iu drži! je za roko. Možu. ki je imel .sicer ! v .sebi nekaj nadčlovešk «r.i. -.o bile li.sti hip odpovedale moči. i Mrtvaško bled je odšej v svoj kabinet. kamor .so mu morali v.sak j hip poročati, kako ^re operacija. j Končno je prišla ve.st. tla je : mati rrtšen.i, otrt»k pa najbrž mrtev. Cesar je planil k postelji -svoje žene in ve> iz sobe objel Marijo Luizo. Dim" i m so se vsi sukali j okrojr cesarice, je ležal novorojenček ob strani na tleli. Šele čez nekaj časa se je zdravnik Corvi-sarte.s spomnil, da bi kazalt* pt»-jrledati. kaj je z <»tročičkoiu. X:i-' kapa! mu je v usta malo alkohti-! la in ^-a zavil v toplo odejo, t'cz ! nekaj minut je začel kazati iu»vo-| rojenček znake življenja. Te»laj 19. maja: Sl.Ll.-n.lain x P-OUloffli« I'ari s v Havre 20. maja: O«»nle t:ran.le v r;«.n«>a I ii enien v Itreinen '•'niigic v C'»bil 24. maja: llanlia i »a n v Havre Atlu-rt Uallin v Cli«rl«urf =SS?=| • 25. maja: Ct»nle «Ji Savuia v Genoa 26. maja: M.ijt->lir v Cheilifiurg Miiiiiet.iiika v llavre Veetiilani v Uoul-.gtte j 27. maja: I lie d.- !•■ rti ri«-e v llavro Siiturnia v Trni Aquilaiiia v Clit-tliuu^c I 10 maja: i Kur.-pa v Hremen 31. ma.'n: II; in I.ure v Clierhfiurit I'res«. UirfKtrwli v llavr« Uolll.4 V litlKlk 2. Junija: (»i>iii|.ic v Cli«-rl»nuric \W.strnibiiMl v Havre Wla-iiOaiu v UuuJ.'Kne 3. Junija: Cltame-aln v Havre Hex v Vrlina lirit.iiiiiic v C»>bh 6. juniji: I.etiallian v Cherbourg 7. junija: I iruisi lilaml v OherlM.urj l:» : t tiK-ii ia v Clit-rbtiura 8. Junija: lafairlle v Havre .XuKusin.« \ i lemia lirrnirii v liremen 9. junija: Stateml;' Ml V Ilouli >(fn» M inn. -a a ska v Cherbourg 10. junija: Paris \ Ha\re 14. Junija: 1'rti 11 -nlir>£ v llurrtt Maji-sti.- v Ciierbourg New ^ o. V v Cherbourg -Aquitania v Clierbourg 15. junija: ConCr- di Sjvnla v Cmoa 1o. Junija: Kuiiipa v J'renten I'.litilalKl v Havre llolieitlam v Mouli^rn* 17. Junija: Urita i.l. v Cubh l!o .le Krn rue v lluvr« 20. Junija: l »e Hr.issp v llavr* I 21. Junija: j S'^^iilS.iiiillir^'WiI^ ' ^nu^V ru,- rbour« Mn^^H^B^HBBBBaBMBIM M .< »I lia t la II V Havre 23. Junija: NAJBOLJSJ SLOVENSKI ROMAN "GRUNT (Spisal Janko Kač) .— kar jih je izšlo po svetov- 30!^ Junui ' • • • • 1 • 1*.tit (o ni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena Olympic v Cherbourg Mint-tonka v lluvr« Veeltdafn v Hou 1< -glie 24. junija: Cliuiuplain v llavr« j I*e\ v t it-nun Hremen v Hremen ; 27. junija: J.eviatlmn v Cherbourg j 28. junija: lifn iiitarla v Cherbourg llanihurg Cherbourg 29. Junija Corile Crande v Cem« ROJSTVO NAPOLEONOVEGA SINA Viktor Uibel opisiiuje roj.stvo Xaj»oleont»ve<;a sina takole: Sletl-1 njič se je približala Mariji Luizi f odločilna ura. 10. marca 1811 je klical veliki zvon katedrale X .-tre Dame vernike k 40-urni moli-J t vi in oznanjal začetek poroda Xapt>let»neve«ra .sinu. Toda stvar ni šla tako gladko. Xesreca je ht>-tcla. tla je bila potrebna operacija. Xapoleon. ki je ohranil tudi v najbolj 'krvavi bitki mirno kri. je popolnoma izgubil duševno ravnotežje, ko je videl, kak«« tr-ji Marija Luiza. In postavili sn jra preti usodno Vprašane, 'ali naj ! ohranijo tzdravniki življenje otro-' ku ali mater. Kaj bi stt»rii'i. če bi I šlo za ženo navadnega Pariza na ' — je vprašal Xapoleon zdravnika DuboUa. — liabil bi svoje instrumente. — se je jrla^il odgovor. — Storite tako. kakor da bi je pristopil k njemu tudi cesar in ga ves srečen poljubil, potem se je |vi vrnil k Mariji laiizi. jo objel iu se ji zahvalil, da mu je rodila sina. Potem sta kancler (.'a mbaeeres in maršal Hertbi^r kot najvišji častnik ura ti no pregledala novorojenega princa. Xapoleon je pa stopil k vratom predsobe in zapovedal. naj oznani 101 topovski strel francoskemu narodu, da je dobil prestolonaslednika. $1 50 ADVERTISE in "GLAS NARODA' CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNI2ANA Anglesko-slovensko Berilo im, Rottertlam 15. julija: Chuinplaln v Havre H.-x v Henoa Herenc irla v Cherbourg 18. Julija: I.eviaihan v Cherbourg 19. Ju'iJa: Manliallnn v Havre Albert ''a III n v CherlK>urg 20. lulija: Ma Jest ie v Cherbourg 21. julija: 1'arl* v Hitvre Riiror« v Bremen StateiKlain v Boulogne 26 julija: I.af:»> eite v Havre llumliiirK v Cherliourif Tr.s Uo>>se\ elt v llavre 27. julija: I Bremen v Bremen > 28. Juliia: Veeniliirn v BotiToenp | Up ile Kran v Havre ; 29. julija: I Viih-nnla v Trm Atfiillania v Cherhonr* DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJ TE a "GLAS NARODA" m tiU iamo wmim Hanitvo, pmi pu vil Slovand w vrnil okoUd, —------ ----- ---- CENE ZA OGLASE SO ZNERNE ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: **1LE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAJA Potem še izlet dne 1 7. JUNIJA Cena vožnji: iz New Yorka tlo Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 AQUITANIA preko Cherbourga---------5. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi ia preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE D AXES JVA: Slovenic Publishing Company "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. t