n. e, DRliDNISTVO /Al?-TE je v Ljubljani, Frančiškanska uhca St. 8 tiskarna 1. nadstr.). Uradni ure za stranke bo od 10. do li. dopoldne in od n do 0. • ■ nt.v wnk dno men nedelj fr praznikov. Rokopiei se ne vraimo. Neftankirana piBina ee ne -r.rejen ;m> • • • NAROČNINA : celoletna po poSti aJi s t»o5iljanjeni na dom *a ivatTO-0>rsko r no.-r.o K čFflO, po .cim. K ••• K Mn =očna K P80; sa Nomoijo celoletno K 2W0. za ro|„io 'ro?enislvo in An oriko celoletno Is •IH-—. rosaiiie^iie številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* ■* •* oh pol 11. dopoldne. •. •. «' UPRAVNI8TVO se nahaja v Selenbn. jovi ulici štev. 6, IL, ii uraduje za srčanke od 8. do ‘z. dopoldne in od 3. do 7. zvedel 'nserati: enoslopnn petitvivtlcn 30 vin., popojen prostor, poslana ::: in rokian o 40 vin. — insrrate sprejema uj ravniStvo. Nefrankirnna ati nremato frankiran« nismn se ne sprejemajo Heklaioacij.. lista so posl n im proste. <—mm■« Stev. 756. V Ljubljani, v četrtek dne 11. decembra 1913. Leto III. Trobente in zvonovi. Tako plav.ijo upi po vodi in ginejo lepe sanje! Zjutraj navsezgodaj telegram, da so Rusini, ker sta jiiu Sy!vester in Leo tako lepo prigovarjala, sklenili, da opuste vsako obstrukcijo v državnem zboru, popoldne pa prijazno sporo-tilo, da so zadonele piščali, avtomobilske hupe, trobente in z električnimi baterijami premikam veliki zvonovi v dvorani poslanske zbornice. To je pač prav zabavna izprememba. in ves Čar presenečenja se izraža v njej. Če bi bil državni zbor komedijašnica, bi Rusini že zato zaslužili aplavz, ker so dolgočasno obstrukcijo dolgih govoranc prekinili z novim, četudi ne popolnoma originalnim momentom. Avstrijske obstrukcije so že tako vsakdanja reč, da mora biti človek kakor v opereti že s plagiatom zadovoljen, če le ne ponavlja tega, kar je bilo ravno včeraj. Ali državni zbor bi rnoral biti vendar nekaj druzega kakor teater, in ob njegovih večnih krizah hi morali naposled tudi krmarji državne ladje vprašati, kam da plovcmo. Rusinska obstrukcija ovira delo zdaj že, odkar se je pričelo zadnje zasedanje; ovirala ga jc pred počitnicami; in pred rusinsko obstrukcijo smo imeli slovensko klerikalno in pred njo smo imeli češko radikalno in še pred njo smo imeli nemško. In če se posreči na kakšen način poljsko-rusinska sprava v Galiciji, pa prenehajo Ukrajinci s svojo obstrukcijo v parlamentu, se že napoveduje zopet češko radikalna. V vseh metamorfozah avstrijskega parlamenta je na ta način obstrukcija edini trajni element. Če se polašča vpričo te žalostne nesposobnosti državnega zbora vsega prebivalstva skrajna razdraženost, se temu res ni čuditi. Kakšne simpatije naj bi tudi ostale med ljudstvom za parlament, ki se ohrabri le tedaj za funkcioniranje, kadar je treba polagati nove žrtve na molohov oltar, medtem ko pričakujejo vsi sloji delo za potrebe svojega življenja, pa ga ne učakaio? Nobena socialna reforma, nobena gospodarska iniciativa, noben kulturen napredek ni mogoč v tej državi, le militarizem se hrani in redi, kakor da plava Avstrija v morju bogastva, iz katerega lahko zajema miljarde, ne da bi se kaj poznalo. Kadarkoli se zdrami B^/cfcroinnejše upanje delavnih in produktivnih *a rn7:oCara obstrukcija, ki mori kali ka- £ slana. Obstrukcija je postala že kar simbol av- /e2a parlamentarizma. In kadar izbruhne, *i d žaviii modrijani belijo glave, kako bi jo pre- magali ali pa napravili z njo kompromis. Vedno od slučaja do slučaja. Bolezni same pa se še niso doteknili, kakor da je ni in kakor da ni treba niti diagnoze. In vendar Je parlament bolan, pa mu nič ne pomaga odstranjevanje simptomov. Bolan je, ker Je bolna Avstrija. Parlament je njen organ, pa ne more biti zdrav, če boleha ves organizem. Državni zbor je poklican, da opravlja skupne zadeve vse države. Ali njeni posamezni deli žive v takem vzajemnem razmerju, da niti ne pridejo do zavesti svojih skupnih interesov, vsled česar nima skupno delo zanje nobene cene. V tem, kar jim je najbližje, so nezadovoljni. Narodom se Avstrija ne zdi skupni dom, ki naj bi ga vsi čim lepše in udobneje uredili, temveč kot neka tuja sila, ki jih drži s trdo pestjo in jim ne da dihati. Narodi v tej državi imajo skupne interese; ali do te zavesti ne pridejo, ker se čutijo nesvobodne, zapostavljane, pa vidijo le nasprotja in pripisujejo drug drugemu vzroke svojega gorja. In parlament, ki naj.bi bil živi izraz skupnosti, je torišče bojev, ki mu izsesavajo vso moč. Vsi narodi trpe zaradi tega, zakaj vsem je potrebno delo parlamenta. Obstrukcija je ne-zmiselna, ker ne more nič druzega, kakor ovirati in razdirati. S cepinom se ne gradi. Ali kdor je pognan v blaznost, mu je zaman pridigati pamet. Dokler bodo med posameznimi deli države taki spori kakor doslej, se bodo zanašali v parlament in dotlej ostane obstrukcija trajna institucija avstrijskega državnega zbora. In dotlej bo parlament bolan, dotlej bo Avstrija bolna, in edina reakcija bo imela veselje. Ozdravljenje bo le tedaj# mogoče, ako se državni zbor reši tistih sporov, ki ovirajo zavest skupnosti. Rešitev narodnega vprašanja je pogoj za uspešno delo centralnega parlamenta, ki naj ga vsi deli smatrajo za svojega. Prav nacionalne obstrukcije pa potrjujejo resnico, da mora prjjti ta rešitev iz parlamenta samega. Najzagrizenejši deželni avtonomisti in državnopravni fanatiki naskakujejo državni zbor in tako nehote priznavajo, da je narodno vprašanje centralna, skupna zadeva. Ali vse to je zaman dopovedovati nacionalnim šovinistom. Do rešitve pride Šele tedaj, kadar se dovolj zdrami ljudstvo in pošlje v državni zbor zastopnike, ki bodo imeli trdno, pošteno voljo, da rešijo narodno vprašanje ne pa da žive od njega. Bolgarska zmaga. Prvo veselo poročilo izza nesrečne vojne rihaia iz Sofije; Pri volitvah za sobranje, od aterih je pričakovala Radosiavova vlada ve-kansko večino, so dosegli bolgarski socialisti udovit uspeh, ki mora zbuditi radostno pre-rčenie po vsej kulturni Evropi. Sedeminštiri-eset mandatov, to je okroglo četrtino vseh, je riborila socialna demokracija, m po številu po-lancev je postala druga stranka v bolgarskem larlamentu. Dva mandata so imeli doslej so-iaiisti v sobranju. Napravili so torej skok, da e mu morajo čuditi vsi, ki ne poznajo natanč-icje bolgarskih razmer. Ali ta krasni uspeh je vendar razumljiv, 'ljub temu, da je socialna demokracija na Bolgarskem ločena v dve frakciji, v »tesne« in široke«, je socialistično delo v deželi izredno ntenzivno. Bolgarski socialisti imajo bogato h-eraturo; skoraj je ni količkaj pomembne socia-istične knjige, da ne bi bila prevedena na bolgarščino. Delavstvo v privatnih in v državnih icdjetjih je organizirano. Življenje v orgamza-rijah je zelo razvito. Tudi velik del inteligence >e resno bavi s socializmom. Njegcvi pristaši liso le iz čuvstva v stranki, ampak z razumom n znanjem. Razširjenju socializma je zelo pomagalo lejstvo, da so Bolgari resnično demokratičen larod. To priča vse njih življenje, to potrjujejo ‘udi njihove javne institucije. Kakor ostali balkanski Slovani niso nikdar poznali aristokracije. Zato se ni mogla med njimi razviti ona »etiketa«, ki postavlja ljudi in stanove na raz-ične stoptijice in sili one, ki So spodaj, da dvi-tajo oči kakor k bogovom, če hočejo vdano »ogledati »boljšo« gospodo. Razlike so priha-ale po naravni poti gospodarskih faktorjev, in lato se nasprotja med bogastvom in siroma-Itvom niso mogla tako zakrinkavati kakor dru-tod. In spoznavanje gospodarskih nasprotij lajbolje gladi pot socializmu. Ko so se Bolgari osvobodili turškega jar-na, so hoteli biti resnično svobodni. Prostost im ni bila fraza, ki lahko nadomesti resnico, iko se nalepotiči. Politične pravice so bile tenu nepopačenemu ljudstvu same po sebi raz-imljive. Zdelo bi se jim naravnost nezmiselno, la bi morali prositi za dovoljenje, če se hočejo miti in si kaj povedati. Tako so prišli tudi kma-u do splošne in enake volilne pravice, in seda-ije volitve so se izvršile celo že po proporčnem iistemu. Poleg svojega demokratičnega značaja je bolgarski narod zelo trezen In inteligenten. Oboje pa je važen pogoj za sprejemanje socialističnih naukov, ki zahtevajo več resnosti in razumevanja kakor bombastične, a prazne fraze. v. Ce,:so. **a Pripravljena za socializem, Jih Je pa balkanska vojna razorala, da je morala biti setev pri volitvah uspešna. Neiz^ merno gospodarsko bedo je povzročila ta vojna, m nihče razun socialistov ni mogel ljudstvu jasno pokazati, kaj ga je pahnilo v tako revščino. Obenem pa je narod spoznal, da se mogotci politično igrajo z njim. Naj je bil na krmilu Danev, Gešov ali Radoslavov, za ljudstvo je bilo to vse eno. Ministri so bogateli, narod je stradal. Gospodje so diplomatizirali, ljudstvo Je pretakalo svojo kri. Delavci, kmetje, dijaki so zmagovali in umirali na bojiščih, a več kakor so pridobili, so gospodarji zaigrali. Govorili so o narodni politiki, a zdaj je eden špekuliral s Peterburgom, zdaj drugi z Dunajem, ljudstvo pa je te špekulacije plačevalo s krvjo in z imetjem. Ko so se pričele volitve, so gospodje Radoslavov, Genadijev itd. obširno pripovedovali o krivdi Danevovi in Gešovi; ali ljudstvo je sjx)znalo, da dolži grešnik grešnika in da ne prinaša sreče ne rusofilski ne avstrofilski sistem. Če pošilja Ferdinand brzojave v Peterburg, ali pa če se suče okrog Berchtolda, je račun vedno enak, in plačevati ga mora v vsakem slučaju ljudstvo. In volilci so šli volit socialne demokrate, pa so s tem izrekli: Ne za Rusijo, ne za Avstrijo, ampak za Bolgarsko. Ne revizije, ne revanše, ampak mir in slogo na Balkanu! Federativna republika balkanskih narodov je na programu socialne demokracije, in zanjo so glasovale ogromne množice bolgarskega naroda! Ta krasna zmaga pomeni resnično začetek novega življenja na Balkanu in razglaša važen nauk. ki ga je treba vpoštevati tudi v Avstriji: Ferdinand Je v Sofiji neznatna veličina. Njegova krona je od danes do jutri, in če hočemo varovati svoje interese na Balkanu, nam ne pomagajo pokloni in smehljaji Ferdinandov, Karlov itd., ampak treba nam je prijateljstva z balkanskimi narodi. Kajti tam doli živi demokracija, in kdor nje ne upošteva, dela račun brez krčmarja. Volilci mestne kurije! V torek, IG. t. m. volijo mesta in trgi svoje poslance v kranjski deželni zbor. Jugoslovanska socialno demokratična stranka je jiostavila v tem razredu sledeče kandidate: V Ljubljani: 1. okraj (Št. Jakobski okraj. Dvorski okraj in predkraji) IVAN MLINAR korektor v Ljubljani in FRAN BARTL upravnik v Ljubljani. 2. okraj (Šolski okraj. Kolodvorski okraj in Vodmat) G AŠPAR STERMŠFK železničar v Ljubljani in JOSIP ZUPAN mizar v Ljubljani. Vsak teh dveh okrajev voli po dva kandidata in je treba oba zapisati na glasovnico. V Idriji: ETBIN KRISTAN pisatelj v Ljubljani. Sodrugi volilci! Glasujte složno za naše kandidate in skrbite, da se ne izgubi noben glas. Po ostalih mestih in trgih Vas poziva stranka, da ne glasujete za klerikalne kandidate. Deželno zastopstvo jugoslovanske soc. deni. stranke. Dnevne beležke. — Ljubljanski Nemci kandidirajo v obeh okrajih mesta Ljubljane g. Kamila Pamrnerja in g. Ferdinanda Staudacherja. — Mezdno gibanje tiskarjev je trajno v akutnem štadiju. Izzivanja se sicer nadaljujejo in prav nič čudnega ne bo, če prileti iz delodajalskega tabora še en »šrekšus«, ki so ga pripravili gospodje delodajalci za tiskarske uslužbenec. Poroča se nam, da bo menda v petek stja, na kateri bodo sklepali, če bi se izplačalo, še_ nadalje v teku teh 14 dnij požgati kaj smodnika. Javno mnenje" se naravnost zgraža nad početjem tiskarnarjev. Vse postopanje se mora imenovati igračkanje z usodo delavstva in z usodo slabcjše situiranih tiskar-narjev. Tarif, ki so ga predlagali pomočniki, bi veljal le začasno, torej toliko časa, da se sklene državni tarif. A gospodom tiskarnarjem se je tako mudilo, da niso mogli počakati, da bi se sklenil državni tarif, marveč so hoteli udariti delavstvo z bičem — gospodarjevim. — Nekateri tlskarniški podjetniki so silno nejevoljni, ker piše delavsko Časopisje o sporu med pomočniki in podjetniki resnico. Najraje bi videli, da bi javnost ne izvedela prav ničesar o gentlemenskem postopanju gospodov tiskar-narjev. Še te dni, katere so podjetniki milostno dovolili tiskarniškim pomočnikom in pomožnemu osobju, da smejo delati, bi radi pokazali vsemogočne gospodarje. Vsaka objektivna notica v delavskem časopisju o sporu jih bfide in zato vohunijo med svojimi uslužbenci za avtorji poročil. V tem se prav očividno kaže vsa omejenost teh gospodov, ki menda mislijo, da čaka delavsko časopisje šele na pritisk delavcev, da piše o njihovih upravičenih zahtevah. Delavsko časopisje Je pač samo za to, da brani delavce, ne da bi čakalo direktiv od te ali one strani. Seveda Še zadnje dni bi gospodje radi šikanirali delavce, ker misliio pač, da jim morajo biti delavci pokorni z dušo in telesom. — Tiskarna »Sava« v Kranju nas prosi, da sporočimo javnosti glede izpora tiskarjev na Kranjskem, da tiskarna »Sava« svojim uslužbencem Še ni odpovedala. To je resnica, da tiskarna »Sava« v soboto dne 6. decembra ni odpovedala svojim uslužbencem. Res je pa tudi, da tiskarna »Sava« do včeraj še ni priznala provizoričnega tarifa, kakor se nam sporoča z merodajne strani. — Pasivna reslstenca med tiskarskimi pomočniki. Vsled oholega postopanja tiskarniških podjetnikov so pričeli ponekod tiskarski pomočniki s pasivno resistenco. »Edinost« od torka izgleda tako, kakor bi jo bil dobil državni pravd-nik v najhujši jezi v roke. Ima več praznih kolon kakor polnih, roke stavcev se nočejo več tako pridno gibati, odkar so gospodarji tako ouvidno pokazali svojo ljubezen do delavstva. »Gorica« je izšla za polovico manjša, kakor navadno. -- Vzajemnost. Tiskarniški podjetniki so dobili ponekod že zaveznike. Neka meščanska korespondenca poroča namreč: Trgovci v nemškem delu Češke, zlasti trgovci z živili, so sklenili, da ne bodo dovolili stavkajočim tiskarniškim jiomočnikom nobenega kredita in da jim bodo dajali blago le proti gotovemu plačilu. Temu sklepu so se pridružili še hišni posestniki, ki bodo vsem tiskarskim pomočnikom takoj sodniisko odpovedali stanovanje in jih deloži--ali. če ne bodo pravočasno plačali stanarine. — ‘ako najdejo podjetniki takoj pomoč od vseh strani, če je treba lopniti na delavce. No, tiskarji bodo tej ošabni gospodi pokazali, da prav nič ne potrebujejo kredita in tudi hišni posestniki bodo prišli ob veselje, da bi metali tiskarje sredi zime na cesto. Pač ne poznajo krepke organizacije tiskarjev! — V kolodvorskem okraju stanujoče so« druge obveščamo tem potom, da bo v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. dopoldan sestanek sodru-gov, na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi podružnice »Svobode« za ta okraj. Lokala Resljeva cesta Št. 22. — Prijatelje turlstike opozarjamo na tukajšnjo podružnico delavskega turistovskega društva »Die Naturfreunde«. Ker se prične z novim letom nova poslovna doba te koristne športne organizacije, je sedaj najugodnejši čas za pristop. Vpisnina znaša 40 vin., letni prispevek pa 3 K. ki se lahko vplača tudi v obrokih. Redni občni zbor podružnice se vrši dne 15. januarja 1914. Podružnica ima svoj sedež na Resljevi cesti št. 22 in se tam zbirajo člani vsak četrtek ob 8. zvečer. Po članih vpeljani gostje vedno dobro doŠIi. — Odbor. Odhod železničarjev v Srbijo. V ponde-ljek so se odpeljali štirje železničarji v Srbijo, da tam nastopijo službo strojevodij pri kr. srbski državni železnici. Kakor se nam poroča, jih je baje še več, ki jim nameravajo slediti. Res lepe razmere so pri nas zavladale. Kar ne gre V Ameriko, se pa odpravlja na Balkan, vzlic temu, da naši deželni kristjani na vsa usta vpijejo, kako dobri gospodarji so. Zaslepljeno ljudstvo pa jim vzlic vsim batinam verjame, kakor dosledno kažejo vse volitve. Mar naj res pri nas ostane v veljavi pregovor: »Nur die aller-dtimmsten Kfllber, wkhlen sicli ihre Metzger selber?« — Ustanovni občni zbor viške podružnice »Svobode« bo v soboto 20 t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Amerika«. Vse sodruge na Viču poživljamo, da do ustanovitve občnega zbora z vso vnemo agitirajo za »Svobodo«. — Sodrugi, ki imajo še nabiralne pole za volilni sklad, naj odračunajo nabrane zneske ali pa tudi prazne pole do nedelje sodrugu Zoretu. — Avstrijski pekovski pomočniki nabirajo za svoje brezposelne tovariše, ki so člani organizacije, denar. Denar bodo razdelili med brezposelne tovariše kot posebno božično darilo. — Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupinan v Ljubljani priredi danes ob 8. zvečer v kiubovi sobi restavracije Zlatorog prijateljski sestanek. Na dnevnem redu je poleg poročila tajmštva tudi predavanje tov. Kralja o ustroju raiffeiseuovk. 1 .»variši udeležite se sestanka polnoštevilno! — Odbor. — Delavska solidarnost. Iz Berlina poročajo: Strokovna komisija je v sporazumu s socialno demokratično stranko izdala nabiralne pole. Nabrani denar bodo porabili za brezposelne Člane strokovnih organizacij, in sicer kot posebno darilo za božične praznike. Člani bodo lehko sami odločili, Če hočejo denar, ali pa blago. Za otroke brezposelnih bodo priredili še posebne božičnice z darili. — Koncert v kavarni »Evropa« bo nocoj. Koncertira »Ljubljanski društveni orkester« pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila černyja. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. — Umili so v Ljubljani. Franc Novak, rudar, 39 let. — Marija Debeljak, gostja, 69 let. — Olga Weber. hči trgovca, 6 mesecev. — Rudolf Selan, sin železniškega delavca, 20 mesecev. — Matija Tešar, delavec, 51 let. — Vekoslav, Jerančič, sin železniškega delavca, 18 mesecev. — Ana Japelj, rejenka, 2 meseca. — Ana Gostinčar, strežnica, 45 let. — Najboljše slovenske pisatelje in pisateljice si je pridobil »Slovenski Ilustrovani Tednik« za sotrudnike. Z novim letom 1914 se »Slov. Ilustr. Tednik« znatno razširi in bo priobčeval še več slik ter zabavnega in poučnega Čtiva kakor doslej. Priporočamo »Slov. Ilustr. Tednik«. — Otrok je zgorel. V Jelenji vasi, občina Dolenja vas na Kočevskem, je zgorela lesena baraka Sutejeva. V baraki sta stanovala zakonska Štefančič. Pri požaru je zgorela tudi njihova hčerka Antonija, stara šest mesecev. — Drevo ga je ubilo. Iz Postojne poročajo: 1. decembra je šel v gozd leta 1857. rojeni posestnikov sin Mihael Možina iz Selc, kjer je sekal s svojimi brati hrast. Ko se je hrast že nagibal, se Možina ni prav odmaknil. Hrast ga je podrl na tla in Možini je počila lobanja. L'inrl je še isti dan. — Hude zime. Leta 401 je bilo Črno morje čezinčez pokrito z ledom, ravno tako leta 763., ko je celo del Dardanel zamrznil. V letih 860. In 1234. je Jadransko morje tako močno zamrznilo, da so čezenj v saneh prevažali blago iz Benetk v Dalmacijo. 'Leta 1081 je zamrznila reka Pad v zgornji Italiji. — K nesreči v Vremskem Britofu pri Divači nam še poročajo: Voda je zalila 13 rudarjev, od katerih je 6 domačinov in 7 tujcev. Štirje od teh ponesrečencev so oženjeni; trije imajo po dva otroka, eden pa šest otrok in ženo v postelji. Med ponesrečenci je tudi »šiht-meister« Visočnik. V torek je prišel potapljač iz Trsta, a splošno dvomijo, da bi bil še kdo od rudarjev pri življenju, ker je voda silno visoka. Kdor ima dober zaslužek in si hoče svoje denarne dohodke ohraniti na vedno isti višini, mora na to paziti, da vsled bolezni ni prisiljen prenehati služiti. Ker pa je vsakdo izpostavljen prepihu, mrazu, vlagi in drugim škodljivim vplivom, naj bi previden človek imel doma vedno Fellcrjev prijetno dišeči zeliščni esertc- — Iz Vremskega Britofa smo dobili še naslednje poročilo: Britof, 8. decembra. Danes ob štirih popoldne se je nenadoma zgodila v tukajšnjem premogokopu velika nesreča. Voda je namreč udrla v rov in zalila dvanajst do petnajst delavcev. Natančno število ponesrečencev se še nc ve. Vsako upanje, da je še kdo od ponesrečencev živ, je izginilo, ker je voda 12 metrov visoka. Ob štirih popoldne se je dogodila nesreča, ob pol osmih zvečer so komaj začeli prazniti vodo Iz rova. Veliko nesrečo je zakrivil nenasitni kapitalizem, ki se boji vsakih najmanjših stroškov za zanesljive varnostne priprave. Že pred 9 meseci je opominjala nesreča podjetnike, da bi nekoliko poskrbeli za varnost v rovu. Takrat je ravno tako zalila voda rov, vendar so se delavci takrat rešili, ker so bili blizu izhoda. Kaj za to, če voda zalije 2(1 delavcev, saj dobe takoj 100 drugih, nc da bi bilo treba rov popravljati in napraviti varnostne priprave, ki bi onemogočile take nesreče. Idrija. — Nekaterim ljudem v pojasnilo. Ker sem opazil, da sem za časa sedanje volilne kampanje nekaterim gospodom iz idrijskega liberalnega tabora glavno sredstvo, s katerim operirajo proti socialno demokratični stranki ne le po gostilnah in kavarnah, ampak tudi že po naprednih volilnih shodih, ker sem bil meseca novembra t. 1. tako drzen, da sem si dovolil v »Zarji« kritizirati nekvalificirano postopanje nekaterih posameznikov in rud. ravnateljstva glede na bivše rudniško gledališče, ki je bilo prvotno izročeno izključno delavstvu v porabo, potem pa kar naenkrat »Dramatičnemu društvu« v Idriji za igre, delavstvu pa le za samo rudarske shode, naj sledi naslednje v pojasnilo: 1. Brez vsake hvale si dovoljujem trditi, da sem bil prvi tisti, ki sem že pred dvema letoma sprožil misel, da bi bilo dobro, če bi delavstvo dobilo zapuščeno poslopje gledišča za svoje kulturne namene. Napravil sem v ta namen prošnjo na c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji teina delavsko ministrstvo na Dunaju. Prošnjo sem spravil v pravi tek s pomočjo sodrugov, ki so jo podpisali v imenu ostalega delavstva, ter s pomočjo socialno dem. poslancev na Dunaju. Uspeh je bil ta, da je ministrstvo naročilo, da se naj poslopje popravi ter izroči delavstvu v porabo za kulturne namene. Ko so se prostori popravljali, sem imel kot zastopnik soc. deme-kratičnega delavstva še toliko vpliva na prenovitev, da sem izposloval, da se je opustilo — oziroma odstranilo več opor, ki bi vsako večjo priredbo v gledišču ovirale. Tudi pri postavljanju električnih luči v dvorano sem imel še odločno besedo. Ko je bilo gledišče po sedaniem sistemu že dovršeno, so me nekateri gospodje iz naprednega tabora, katerih imena so na razpolago, strašili, da gledališče ne bo za delavstvo, ker bodo to klerikalci gotovo preprečili. Jaz sem, prepričan, da bo ministrstvo držalo svojo besedo, odločno zavračal take strahove. Opazoval sem pa, da iščejo gospodje, ki so čakali kot oni, ki je nrišel šele po dvanajsti uri na delo in hote 'meti svoj zaslužek kakor zgodni delavci, prav pridno sredstev, kako bi bili deležni dobrot, ki jili je delavstvo s trudom doseglo. In res! Priliko je dal sekcijski načelnik gospod roman, ki se je ravno v tem času, ko je bilo gledišče gotovo, mudil v Idriji. Domenila sva se jaz kot župan iti gospod Gangl kot tedanji poslanec idrijskega mesta, da greva v de-putaciji k zastopniku ministrstva ter mu predloživa razne težnje našega mesta. Med ostalimi točkami, katere sva si skupaj z g. poslancem sestavila, je bila tudi ta, da se prosi, naj bi se prenovljeno gledališče poleg dovoljenih shodov prepustilo tudi za dramatične priredbe. S teni rnaterijalom sva šla s tedanjim g. poslancem k sekcijskemu načelniku. Govoril je v tej zadevi g. Gangl ter izrazil glede dogovorjenih točk želje obeh. Nisem se pa malo začudil, ko je g. poslanec pri točki »gledišče« izročil zastopniku ministrstva neko peticijo, katere vsebina ni bila meni znana, ker mi ui bila popre! izročena v pretres, dasi je bilo to edino pravilno, če sva šla roko v roki pred zastopnika ministrstva, kot je to veljalo za vse ostale točke. še bolj pa me je to neodkritosrčno postopanje presenetilo nekaj tednov pozneje, ko se mi je v občinski pisarni predložil odlok ministrstva po prepisu rud. ravnateljstva, da je gledišče izročeno »Dramatičnemu društvu«, ki sme vanje postaviti svoj igralni oder za stalno, delavstvo pa bo imelo prvenstvo samo za zgolj delavske shode. O tem sem obvestil takoj krajevni delavski odbor s pripombo, naj poizve pri rud. ravnateljstvu, če res delavstvo ne ho smelo v gledišču imeti nič druzega kot samo shode, torej brez iger in drugih priredb. Ko sem izvedel tudi od.fl/; fjtrani resnico, da je tako; sem bil res užaljen zlasti še, ker so naše delavske organizacije žrtvovale za nov igralni oder ne malenkostno svoto 1100 K, kar je sedaj brez vsakega pomena. Razume se, da sem bil zaradi takega zapostavljanja delavstva ogorčen in še tembolj, ker so se nam v par slučajih prošnje za prostore od rud. ravnateljstva zavrnile. Zato sem tudi izrekel kritiko v našem listu ne glede na politično pridobitev, kakor se misli in trdi ob vsaki priliki. Kar sem trdil glede neodkritosrčnega postopanja napratn delavstvu v tem oziru, trdim tudi še sedaj. Izjavljam pa, da mi je dogovor med »Dramatičnim društvom« in krajevnim delavskim odborom, katerega sta podpisala dva odbornika, sedaj popolnoma znan ter, da je ta dogovor za delavstvo sprejemljiv, če se bo le tudi dosledno izvajal. Zato je zame z današnjo Izjavo v tem oziru vsaka kritika končana in bi sploh do nje ne bilo prišlo, če bi se bil pred sklepom dogovora uročil vsaki stranki po en izvod dogovora, kakor se je storilo sedaj na moj pritisk. 2. Ako pa hočejo gospodje iz naprednega tabora iz tega še nadalje voditi boj ter izvajati konsekvence za slučaj ožje volitve, kakor trdijo njih zaupniki, jim je to popolnoma svobodno, kajti soc. dem. stranka ne bo pri tem izgubila nič, vprašanje pa je, če bo liberalna s takimi voditelji, ki nam napovedujejo tak boj, kaj pridobila. — V Idriji, dne 9. decembra 1913. — Ivan Štravs. Idrijski volilci! V nedeljo, 14. t. m. ob 9. dopoldne bo shod volilcev v dvorani pivarne pri »Črnem Orlu«. Udeležite se shoda vsi! Poroča naš kandidat Etbhi Kristan, pisatelj v Ljubljani! Socialistični glasovi pri vo-litvi v kmečki kuriji. Ljubljanska okolica. Vič: Anton Kristan 38, Ivan Mlinar 33. Borovnica: Kristan 29, Mlinar 29. Spodnja Šiška: Kristan 113, Mlinar 95. Zgornja Šiška: Kristan 17, Mlinar 12. Devica Marija v Polju: Kristan 10, Mlinar 9. Moste: Kristan 19, Mlinar 18 Dobrim je: Kristan 13. Ježica: Kristan 7, Mlinar 7. Brezovica: Kristan 5, Mlinar 4. St. Vid: Kristan 4, Mlinar 4. Rudnik: Kristan 2, Mlinar 2. Skupaj: Anton Kristan 257, Mlinar 213. Za resnico. Radovljica - Kranjska gora. Kranjska goro: Kristan Anton 27. Lesce - Predtrg: Kristan 5. Dovje: Kristan 2. Gorje: Kristan 7, Kropa: Kristan 3. Jesenice: Kristan 87. Greznica: Kristan 6. Koroška Bela: Kristan 43. Skupaj: 180 To so nekateri registrirani glasovi. Po poročilih, ki Jih dobivamo od zaupnikov, je pa jasno, da se je naravnost veliko število naših glasov zametMo med »razcepljene« in »neveljavne«. ffgnmv »m- aa- --ttt T -L-..—n m irrif fluid z zn. »Elza-fluid«, da si pri nevralgičnih boleznih na licu, pri glavo- in zobobolu ali bolečinah v ušesih more takoj pomagati. Tudi lajša bolečine pri skrnini in protinevih bolečinah. To ni samo reklama, ampak je potrjeno od mnogih zdiavnikov. 12 steklenic tega nepogrešljivega ohranjevalca zdravja pošilja fraiiko za 5 kron lekarna E. V. Ecller, Stubica, BI?3 trg št. 252 (Hrvatsko). Ka.... Štajersko. — Smrtne nezgode otrok. V Zgornjem Rod-gorju pri Slovenjgradcu zaposleni žagar Korošec je moral popravljati žago in je zato ustavil kolo. Korošec je popravlja! žago, njegov petletni sin Jakob sc jo pa med tem igral pri kolesu. Ker jez ui bil popolnoma zaprt, je voda počasi tekla in ko se je je dovelj nabralo, se je kolo zavrtelo. Kolo je zgrabilo otroka in ga s tako silo zagnalo ined žaganje, da je tam obležal in sc zadušil. — Petletna Marija Aržno-liova iz Verhov pri Slovenjgradcu se je polila tako močno z vrelo vodo, da je vsled opeklin prihodnji dan umrla. — Skozi okno je skočila. V Sedrašu, občina Sv. Krištof pri Laškem, je skočila 4. t. m. ponoči nekoliko slaboumna rudarjeva žena Cecilija Piki skozi podstrešno okno svojega stanovanja r.a cesto v domišljiji, da jo preganjajo sovražniki. Padla je sedem metrov globoko in obležala s polomljenimi udi. Zjutraj jo je našel mož mrtvo. — S kopitom. Iz Sevnice poročajo: 4. decembra so se vozili posestniki Marko Kosmus, Alojz Baumanu in Janez Kolman iz Rajhen-burga proti Sevnici. Baumanu je kočijažil in ko je stopil za nekaj trenotkov z voza, je izročil vajeti Kolmanu in ga opozoril, naj bo previden. ker je levi konj hud. Kljub temu je Kolman udaril tega konja. Ko je Baumanu šel zopet na voz, je razjarjeni konj Kolmana tako sunil v obraz, da se je ves okrvavljen zgrudil in umrl v petek, ne da hi se bil še kaj zavedel. — Hrastnik. V naši ljudski šoli poučuje veronauk neko kaplanče, z imenom Lukman. To petelinče brska povsod tam, kjer ga nič ne briga. Najbolj na potu so mu pa seve napredni listi. Skozi leta sem rabijo otroci v šoli za podlago prebrane liste po največ »Zarjo« in »Sl. Narod«. Ker ne vidi »Slovenca« in drugih klerikalnih listov, ga srce boli. Ko je videl, da so otroci prebirali zgodbico o Johanci, ga je tako razjezilo, da je sam otrokom te podlage vzel. Sedaj zahteva, da naj krajni šolski svet naroči za otroke podlage: A to stane denar. Ne vemo, ali se bo krajni šolski svet vdal temu petelinu. Ampak naše mnenje je, da kaplana prav nič ne skrbi, kaj imajo otroci v šoli. On je izključno za’to tu, da podučuje veronauk, vse drugo ga nič ne briga. Dovolil je otrokom pač to, da imajo nemške liste lahko, ampak le »Zarje« in »Sl. Naroda« ne. Gospod kaplanče ali vas je sklep zadnje občinske seje tako razjezil? Povemo samo to: Zapomnite si, da Hrastnik ni gorska vas, temveč industrijski kraj in da naši delavci niso backi kakor gorski kmetje. — Iz Brežic. (Dopis.) Med tukajšnjimi železniškimi delavci sta dva, ki imata izredno dobre nosove in dobro zobovje. Vse. kar imajo drugi dobrega, takoj zavohata. Pri čuvajih, ki imajo poleg čuvajnice košček zemlje, sta tako dolgo naprej vohala, potem pa grizla, da sta odgrizla čuvajema v čuvajnicah št. 35 in 36 kos zemlje, ki je bila čuvajema vendar nekoliko v pomoč ob tej draginji. Čuvaj na čuvajnici št. 35 je v laki stiski, da gleda revščina iz vsake špranje. Enajst otrok ima in vsi so p3d 15. letom, ona dva delavca, Napožlan in Zašek, sta pa oba posestnika in eden nitna nobenega otroka. Čudno je tudi, da gre železniška uprava tema dvema tako na roko. Drugi delavci in čuvaji še s prošnjami ne dosežejo nekaj gnilih pragov, ta dva sta jih dobila zvrhan voz. Napožlanu in Zašoku danes prav resno povemo, da naj jenjata grizti, ker drugače si lehko polomita zobe. — Morilec alkohol. Iz Vranskega poročajo: Jožef Razgori se je 2. decembra tako napil, da je obležal za pečjo v gostilni Metelanovi. Med spanjem je pa padel s peči in se tako močno ranil na lobanjo, da je naslednji dan umrl, ne da bi se bil pred smrtjo še kaj zavedel. — Iz ljubosumnosti. Iz Studencev pri Mariboru poročajo: Strojevodja Polenac je bil že dlje časa ljubosumen na svojo ženo. Na praznik, 8. decembra, je prišel okolo devetih zvečer nenadoma domu in je res dobi! svojo soprogo z njenim ljubimcem Ivanom Peskom. Polenac se je vsled tega silno razburil in je v tej razburjenosti ustrelil štirikrat na ženo. Ljubimec je zbežal. Ena kroglja je zadela Polenačevo v usta. druga v vrat. Smrtno nevarno ranjeno ženo so prepeljali v mariborsko bolnišnico. f’0‘ letiaca so aretirali prav takrat, ko je šel sam na sodišče. — Svinjar v kuti. Pri okrožnem sodišču Ljubnem je bil na tajni obravnavi obsojen n* deset mesecev težke ječe »častivredni brat« Franc Thumfahrt iz reda Benediktincev, bef je zlorabljal šoloobvezne dečke. Pa še tolik0 sramu ui imel, da bi se bil skrival, ampak/3 uganjal svoje svinjarije na javnih prostorih ® vpričo ljudi. Star je 50 let. Žepni koledar za delavce in prometne uslužbenk je izšel. Koroško. — Crna. (Nezgoda v rudniku). V noči 3. na 4. decembra je ponesrečil v rovu Helej13 rudar Jurij Sperdin. Velik kamen mu je P*®* na levo nogo in mu jo zmečkal. Prenesli so s* v rudniško bolnišnico. Od 10. oktobra dali3' to že peta nezgoda v črnskem rudniku. — Prijet ropar. V Pliberku so aretirali ' gostilni »pri Kroni« brezposelnega delavca J(l' sipa Rebecg in njegovo spremljevalko, bre# selno Katarino Štravs. Rebec je napadel na P3' lju pri Pliberku delavca Matevža Hanina, ga F bil na tla in mu vzel uro, verižico in 20 denarja. Hanin je težko ranjen na glavi, je rop priznal. Trst. — Tržaška deželna konferenca. Naše P°|T čilo o tej konferenci moramo popraviti v t#f da je bila izvoljena v politični odbor tudi53 družica Antonija Gornikova. Državni zbor. Dunaj, 10. decembri1' tji «e Hc l>ai Rusini so danes presenetili zbornic0 hrupno obstrukcijo najenergičnejše sorte. SPf5 vili so v državni zbor vse tiste instrument^ katerih je bilo govora, ko so obstruirali v # liškem deželnem zboru. Tudi glasoviti elektf" ui zvonovi so zvonili in kraval je bil tako vCjP da je vse strmelo. Poslanec Licht, ki bi bil ra2 ral kot poročevalec govoriti o osebni dohod3 riui, je bil brezmočen kakor otrok. Rusini izsilili konferenco klubskih načelnikov, na teri so izjavili, da dopuste glasovanje o pod pogojem, da se zb«*^i nu, dohodarini, ampak potem zopet odgodi do 17. decembra. — j. podlagi se je res sklenil kompromis. Ker ’ imela popoldne tudi avstr, delegacija sej0>,^ morali zbornično sejo odgoditi do 7. zve®3 ’ Pol noči se je potem glasovalo o predlogih P* de na osebno dohodarino. Socialni demok*'*"! so dosegli to, da se je sprejel njih predlog« 5 katerem se zviša eksistenčni minimum na 1” kron. Do 17. decembra pa bo imel proračuni odsek posvetovanja. ki J ij« Vo k Hi ob ( kr! Seja. Dr. Sy 1 ve sl er otvarja sejo ob 11. dopol^ Pred dnevnim redom se ogluši Rusin Pd° w a s j e v i Č za besedo in izjavi: Preden so 3 prekinile razprave drž. zbora, nam je vlada 0 ljubila, da bo volilna reforma za gališki dež. z® najpozneje do včeraj v drugem in tretjem čitaF rešena. Ker se to vsled zavlačenja od sthjj poljske konservativne stranke in vsled čudo^1 pasivnega držanja vlade ni zgodilo, predlag** naj se prekine seja za eno uro, da moremo & piti v stik s strankami te zbornice. Grof Sitirgh izjavlja, d? lada ni dala in ni mogla dati obljube, ( Kateri govori poslanec Petrušij®'11 (Rusini ugovarjajo) Apelira na zbornico, naj T, sodi, če ni storila vlada več kot mogoče. (M^ Roman. Spisal Jožef Laichter. (Datie.) Stavitelj se Je dovoli utrudil s tem govorom, bil je zardel, preden je dovršil. Vsi pa so se vsuli okoli Ivana, trkali z njegovo čašo in izpili vino na srečno svidenje. Potem pa je vstal tudi Ivan, da napije. »In Jaz zopet napijam na Vajino zdravje, oče in mamica!« izpregovoril je s presrčnim glasom. »Da so me zaprli, zaradi tega se danes pravzaprav že ne kesam več. Meni — meni samemu je bilo to v marsikakem oziru dobro, in celoti Je bilo gotovo tudi nekoliko dobro. Ako praviš, oče, da mora imeti idealizem svoje meje, jaz ne sodim tako. Idealizem ne sme imeti meja, sicer neha biti idealizem. Prenaglil se seveda ne bom nikdar, a tudi slaboten ne bom. Prav imaš, jaz najdem pravo pot. Toda kdor misli, da more Ječa zlomiti trdno voljo, se moti. Tam človek raste, utrjuje se, in jaz čutim, da sem res vzrastel in se utrdil. Toda, ne bojte se! Znam uvaževati, da sem vam vsem napravil žalost, zlasti pa tebi, mamica. Tega ne bo več — bilo bi to tudi v prihodnje nespametno. Zadošča izigrati tako nalogo enkrat. Izvršil setn io in vem, kni irnatn sedaj oočeti. Torei na in na Vnše vdrjiviet« Znova so zazvonile čaše, in okolo mize je bilo še presrčneje. Ivan je pripovedoval o svojem življenju v ječi. Njegov utrujeni obraz se je razjasnil. Nasproti so tudi njemu pripovedovali o svojem življenju. Vaclav o gibanju med dijaštvom, Otilija o svojih številnih snubačih, Ulrih in Ltbuša o šoli. Za trenotek je stopi! k odprtemu oknu. Z rokami v žepu se je zagledal na ulico. Baš se je peljal mimo poletni tramvajski voz, in ker je bila ura že šest proč, so se množice ljudi drenjale pod drevesi na hodniku Ivan je to. videl, slišal je šum človeških glasov, izgubljajoči se hrum človeških korakov in dirjajočih drožk. Na njegovo obličje je padel zastor resnih misli. Glej, življenje — torej zopet v življenje! III. Drugega dne se je zbudil zgodaj zjutraj. Toda vstal ni takoj. Podprl je glavo z rokami, ki so mu gledale iz široke nočne srajce, in nekaj časa premišljal, gledajoč na strop, kjer je brenče frčala muha. Prva njegova misel Je bila, da si je dejal, da je spal zopet pod očetovsko streho in da je vendar le bolje spati doma. In ogleduje stene svoje sobe. se je nehote nasmehnil. »Kako? Sai sem še včeraj tam — na Borih! In danes — že danes! Da, in kako sem premišljal včeraj o tem. kaj bo danes, kaj pride — v kaki razburjenosti sem vstal! In vse to ie že tu, sem že tijl« Globoko se je oddahnil. Naenkrat ni več mislil na to, kaj pride, temveč na to, kar je bilo. V duhu sc je spominjal na Bore. Hitro je pregledal dve leti, kateri je prežil v kaznilnici, hitro je oživil v mislih i to, kar je bilo popreje — in šele potem se je v zamišljenosti zopet oziral v neizpolnjeno, bodočo praznoto pred-se. »Kaj sedaj?« se je vprašal. S tem vprašanjem se je mučil takorekoč celi dve leti v kaznilnici. Navezan samo nase in na knjige, kolikor jih je smel čitati, je mnogo premišljal o življenju, posebej še o svojem življenju, Neštevilnokrat je obsodil in uničil do temelja svojo minulost, neštevilokrat je stal le nad žalostno grmado trsak, grabil se za glavo in jedva da ni obupaval. Kaj začeti z življenjem — kaj početi — kje je prava pot? In utrujen je često zamahnil z roko, opravičeval in izgovarjal svojo preteklost, vse si je opravičeval in v žile mu je kipelo koprnenje po delovanju, po bolj ognjeni, bolj krepki delavnosti, nego je bila dosedanja — a tudi koprnenje po plačilu. »Zob za zob. oko za oko!« Tu je premišljal o svojem narodu. V svo-jih lastnih mukali je čutil njegove bolečine, to kaznilnično ozidje, v katerem je živel svoje življenje, je rastlo v velikanske, temne, pošastne zidove, v katerih hladu se je bedno ubadal češki narod. V njegovem srcu se je penila kri, v takih trenotkih si je domišljeval, da se bo vedro boril proti dobičkaželmemu nasi-liu. nai oriLaia — odkoderkoli. da. da ne ostaie k jt CK nič drugega, nego nasilje ubijati z nasilij Kajti če je vse zlo v nasilju, pa je v naši«'! v bojevitosti tudi edina rešitev, edini po& polnega življenja, čisto tako, kakor so ga učili razni vplivi. V takih hipih je stal na trd*10 tleh, zrl popolnoma Jasno pred-se in bil poPF notna zadovoljen s svojim življenjem. 1 Toda naglo je prihajala reakcija. A cija je bila huda. Tu se je spominjal, s čim,' je začela napredna stranka in s čim je f on sam. Spominjal se je svojega bivšega id®3 nega, nravnostnega kopruenja. Spominjal se* reformačnega očiščevanja, o katerem se * mnogo govorilo, o katerem si je sam govoril — in dasi si Je hkrati pravil, da je b|! vse otročje, ne — ne, vendar je bilo tudi sre^ v njem. Seveda drugo nazirauje na življe1’^ je moralo priti, saj je življenje zares drugo ' saj je človek kaj pa je človek? »To° vendar!« In tu se je uklanjala njegova gl°^ na prsi — in znova je vzdihoval: »Toda ve*1 dar!« In v notranjosti se je zopet izpraŠeV*! če je tak nazor res moral priti in sploh L zlasti to vse, kar je temu sledilo. Da, ali i®. moralo priti? »Ne — ne!« je žalostno zani*3 val. »Ne, ne, nič bi ne bilo smelo priti! bi bilo i napačno gledati ined svet, da bi se F videlo, kaj je človek in kaj odločuje v živ'"..| nju. bolje je vrtoglaviti se v sanjah in ohrafl1, si prvotno, idealno, nravnostno višino. To v smelo, to gotovo ni moralo priti!" (Dalje.) bis lei Pr« KIe h Pr 17 h« Na drobno GOKICA sjo£Ž& UVBVKhfK CtlOVEC Koder Slovenci prebivajo, povsod je razširjen „Slov. llustrovani Tednik" Vsakdo ga rad čita. Naročite si ga in pridobivajte mu novih naročnikov! nudi Slov. liustr. Tednik |Kriminalna drama „Krivži 5 delov Francoska veseloigra Mesečniki 2 del. velik smešni uspeh. sat. , ici.') V Lvovu.se dela nad vse marljivo in si-'u \ lacija v dež. zboru ni neugodna. Pri vseh Stranic »h je resna volja, da se izvrši volilna reforms r. ' porazumno z vlado. Nervoznost, ki ni uteme-..5 fena v razmerah, mora le motiti ugodtu razvoj ’ ? adeve. Gospodje naj bi v interesu stvari opu-. itill za sedaj svoj predlog in izrazili svoje želje * X konferenci klubskih načelnikov, ki jo je Pre«' ednik napovedal za pol 4. popoldne. Drugače i nakopljejo odgovornost, na katero jtn mora ministrski predsednik opozoriti. J Prvi kraval. Pri glasovanju se odkloni Petrušljevicev iCftredlog. Rusini začno piskati na piščalke, trobentati in tolči po pultih. Medtem se sprejme r tretjem čitanju zakon o davku na žga~ ije. Rusini viharno protestirajo in poveča vajo hrup svojih inštrumentov. Predsednik Sylvester podeli besedo i poročevalcu L i c h t u, k zaključnemu govoru o .»m zakonu o o s e b n i dohodnini. Rusini raz-grajajo na vso moč dalje. L i c h t ne more go-'oriti. Naposled se snidejo, medtem ko se v zooi-aici nadaljuje hrup, na predlog načelnika poljskega kola 'klubski načelniki na posvetovanje. Posvetovanje starejšin. m Dr. Leo in dr. Sylvester pravit«, da P1' til za hrupno obstrukcijo niti najmanjšega po-Voda, ker so Rusini obljubili, da dovolijo za danes glasovanje o osebni dohodarini. Dr. D i a m a n d (soc. dem.) izjavlja, da so dali Rusini svojo obljubo zaradi osebne doho-darine le v domnevanju, da bo do tedaj gali-ika volilna reforma rešena. Ne more se pa ta-iti, da ni vlada prav nič storila, da bi se do-legel vsaj med poljskimi strankami večine sporazum v tem vprašanju. ... Stolzel, Kramar in Fink se izrekajo proti konferenci načelnikov, češ, da ni nobenih -4garancij, da bodo Rusini v bodoče držali svoje bbljube. Glasovanje o osebni dohoda-‘ini naj se izvrši na vsak način; c e % le treba, naj se glasuje en bloc. ji Socialni demokratje ^ javljajo, da je taktika Rusinov obsodbe vredna i * e žalostneje pa bi bilo, če bi si zbornica za-? aditega dovolila prekršitev poslovnika. Veliko ^ »aroetneje bi bilo, če bi se prekinila seja, pa et^j 8e gklicala nova konferenca načelnikov. S t a n č k (češ. agr.) pravi: Takoj ko se je ^znesel glas, da se hoče glasovati en bloc, je ^ *nša stranka priglasila daljšo vrsto predlogov . » glasovanju po imenih. ■ K r a in a i' vehementno napada Husine in uajodloSnojsi boj proti takim obstrirk- l*1 n Un>aknej° nflj 8e vsi izpreminjevalni predrt da bo mogoče glasovanje en bloc. ^ e Kramaievim predlogom se strinjajo samo socialci in nemški nacionalci. Ob 1- popoldne prekine predsednik javno sejo. Ob '/* 2. se snide konferenca starejšin. Husin Levickij podaja izjavo, ki pravi«] bistvu to, kar je povedal dr. Diamand. Grof Stiirgkh pravi, da je smatral situ-iio bolj optimistično, pa ni kriv, če ga je morda »rovarila. Treba je računati z razmerami. V a Bilj k o (Rušili) predlaga, naj se zvečer isuie ampak Rusini morajo vztrajati na tem, se ne pridne danes z zakonom o državnih „edodkazili. Potem naj se napravi p*v/a do 7. decembra, da se dovrše gališke razprave. D r. A d 1 e r pravi, da bi bil ta predlog lahko ,Jlaga za sporazum. Upa, da ne bodo Rusini *ko trmasti, da ne bi smel nocoj vsaj kakšen Sovornik govoriti o državnih prododkazib. Dr. Diamand meni, da bi se pavza lahko -abila za razpravo proračunskega provizorija. 'emu ugovarja kršč. soc. Fink. Posl. Se i iz upozarja, da mora biti finančni zakon in proračunski provizorij rešen do konca leta. Proračunski odsek bi torej lahko m* vzel prorač. provizorij v delo. Ig Grof Stiirgkh meni. da bi bilo to ko-J ristno. Seja se prekine za četrt ure, da se mo-, rejo Rusini pomeniti s svojimi tovariši. Ko se II L. « . . r. . i • n » » a 1 nner Predstave 2 uri, ob 3, 5, 7 j h O. 10 v. zvišane cene. Šolski mlad. prepovedano. O dni o«l 131. d« {'rtrikit 1». M r»t M jn> l.jj zopet otvorl. izjavlja Cenci, da nasprotujejo '"J Italijani prvemu čitfinju provlzotlja, dokler ni pravočasna rešitev italijanske Po daljši debati resumira predsednik, da je -večina za to, da se odkaže provizorij odseku L ^ jPovedana za 4. popoldne, se ob tem času zopet M! zagotovljena fakultete. ifl' brez prvega čitanja. . Seja zbornice, ki je bila jpri odgoditvi na-*' Povedana za " ’ 0 °^di do 7- zvečer. 1 K Večerna seja. ■e« Dunaj, 10. Ob 7. zvečer je predsednik Syl- Ijei*' Vester zopet otvoril sojo. L i c h t je imel zaključno besedo o zakonu o osebni dohodarini. vet Nato se je pričelo glasovanje, ki sedaj, ob ievifll. zvečer, še traja. Skoraj vsi predlogi finanč- nega odseka se sprejmejo brez izpremembe. Vse socialno demokratične predloge razun enega odHUnja večina. Uspeh socialistov. Ob veliki napetosti se glasuje o predlogu socialnih doniokratov, naj se določi 1600 K dohodkov za eksistenčni minimum, ki ostane še neobdačen. Predlog se sprejme s 196 glasovi proti 195, torej z enim glasom večine. (Doslej je bil eksistenčni minimum 1200 K.) Ostali predlogi socialnih demokratov se zaporedoma odklanjajo. Ob 11. zvečer traja seja še dalje. * Dunaj, 11. Glasovanje se je končalo ob pol 12. ponoči. Potem se je zaključila seja. Prihodnja seja bo 18. decembra._____________ Zadnje vesti. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Duna}, U. Včeraj ob 4. popoldne jc imela avstrijska delegacija plenarno sejo, na kateri je govoril tudi delegat sodr. dr. ElletiboKen. Razložil je vzroke balkanske vojne in pad-evropske Turčije. Kar se je zadnje leto zgodilo na Balkanu, ni v bistvu nič drugega, kakor to, kar je bilo leta 1789 na Francoskem in leta 1848 po drugih državah. Bila je revolucija proti fevdalizmu. Edina nalogu naše zunanje politike bi bila ta, da bi bila si>oznala, da je Avstrija doigrala svojo vlogo na Balkanu. Naša politika je bila nervozna, histerična. Edin uspeli ki ga je dosegla, je velikansko oškodovanje našega gospodarstva, smrtno sovraštvo Srbije, razdor z Rumunijo, nevolja na Nemškem in ogorčenje po vsej Evropi. Razbitje balkanske zveze ni noben trajen uspeli. Naša edina naloga je, da skrbimo za domačo ureditev zlasti na gospodarskem polju. Govornik protestira proti neizmernim vojaškim zahtevam. Zanimiv govor je imel delegat B a r n r e i - t e r. PULJSKI OBČINSKI ŠKANDAL PRED CELOVŠKO POROTO. Celovec, 10. Današnja obravnava se je pričela z zaslišavanjem likvidatorja v mestni blagajni Quarantotta. Obdolžen je, da se je u-dcleževal tatvine občinskega denarja skupno z Galantijem in Horrakom. Quarantotto taji vsako krivdo. Pravi, da je smatral denar, ki ga je dobival od Galantija kot predujem in kot odškodnino, ker ga je včasih nadomeščal. Prizna, da je dobil od Galantija štiri- do petkrat po 400, 500 in 600 K. Potem pove tudi, da se je ves magistrat, začenši z županom, trudil, da reši Galantija. — Horraka zaslišavajo nemško. Prizna vse, a se tako joka, da ga najprej nihče ne razume. Pravi’ da je moral skrbeti za svojo družino in za družino svojega svaka. Obe družini sta šteli 14 oseb K*° £ • 0dj1 ,■??, kon,isi'e' ie zaračunaval večje stroške m delil denar z Vittorijem. Župan je vedel za to postopanje, pa ga je molče pripuščal. — D e sco vic h priznava deloma svojo krivdo. Prizna, da je pomagal prikrivati poneverjenja in da je zato dobil 700 do 800 K. Dobival e 120 K na mesec, pa je moral skrbeti za sestre in bolno mater, ki je v zadnjem času prestala dve težki operaciji. Ko je omenil mater, se je začel silno jokati. — Negrl priznava deloma svojo krivdo in pravi, da je dobil le 180 K. — Ob pol ene prekinejo obravnavo, ki se nadaljnje ob pol štirih popoldne. — Vlttori je obdolžen, da si je zaračunaval višje ko^.sijske stroške. Vittori taji to. — Fllllnlch se zagovarja v nemškem jeziku in zelo obširno opisuje svoje delo za občino, ki je bilo občini vedno v korist, nikdar pa v škodo. — Ob pol šestih zvečer je zaslišavanje obdolžencev zaključeno. Nato prične čitanje izpovedb, ki sta jih podala pobegla uradnika Privilleglo In Juch. Privillegio pravi, da je žrtev Galantija in silno obtežuje Bigatta. Juch pravi, da sta ga zapeljala Galante in Privillegio. Ob 7. zvečer je bila obravnava zaključena. Jutri prične dokazilno postopanje. akaj pač NEZGODA V RUDNIKU. Cliarkow, 10. V narnerskili premogokopih je bila eksplozija. Pet rudarjev je mrtvih, pet težko ranjenih. TRIJE PARNIKI SO SE POTOPILI. London, 10. Iz Novega Jorka poročajo: Na Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zavie«. velikih jezerih so grozni viharji. Trije osobni Tiska Učiteljska tiskarna« v Liubliani. parniki, ki oskrbujejo promet med jezeroma Michigan in Erie so se potopili z vsemi potniki vred. je „Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah ? Le zaradi svojih prednosti 1 krepak okus, zlatorujava barva, nedosežna izdatnost. Tovarniška znamka: Kavin mlinček. lllBUWW Po trdem delu — razvedrilo je zabavno in poučno etivo. Mnogo užitka, zabave in pouka Čipkasto blago, čipke, uložki, vezenja svila, posanientrija, gumbi, zaboti in vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa v modni trgovini za dame P. Magdič, Ljubljana, JSL Telefon št. M«. Telefon St 266. Na debelo. I --------- Dober cen premog vseh yrst prodaja Franc Mer, špediter Koks. | Li“b|iana’ Selenburgova ul. 4. j Briketi VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča* ter* vabi p. n. slovensko ot^stvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA .S1.AVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne tiafine za zavarovanje *w*lj£pja. Njeni taiifi za prd pa je co sedaj izplačala K 123,2£>7096 77. Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine pr-isto GFNFRA! NI ZASIOP „f l A V IJE" \7 A Z A V A RQ V AI N F BANKE V LJUBLJANI -r-.......... LAVIJA Potniki v severno ln južno AMERIKO se vodjo sedsj le po domači avstrijski progi AVSTRO-AMERIKANA Trst-l\ewyork, Buenos Alres-RIo de J&neiro mjnovejihni brzopamlkl s dvema vrtnicama, alektrlCao razsr«i1Ja*o, krezIlCnlm bnojavom, m katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vino«, svež krtih, postelje, kopel) Itd. S e s z % S S5 S S 53 Odhod parnikov: v acv. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-fiew-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, ————— Kolodvorska ulica štev. 26. ----------—— ki uh l