leto m, ŠTEV. ir- SLOVENSKI Izdaja ča^opisuo-zaiožntško podjetje Slov. poročevalec * Direktor: Kudi Janhuba — Glavo) in odgovorni urednik: Ser« gej Vošnjak — Tiska tiskarna »Sl. poročevalec« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, tele ton 23-522 do 23-525 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva S-IL, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica t, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predaj 29 — Tekoči račun Narodne banke 661-*T«-ii9 Mesečna naročnina 200 din ^ LJUBUÄNÄ, PONEDELJEK, B. JUNIJI 1955 5ma 10 Al Mwccevafóc Ifska parlamentarna delegacija v Ljubljani Indijski gosti pravijo, da se v Jugoslaviji počutijo kot doma — Vodja delegacije je v Ljubljani obljiibil, da bo doma pripovedoval vsem o prisrčnem sprejemu v Jugoslaviji Ljubljana, 5. junija. — Ob 11. uri je prispela s posebnim letalom JAT v Ljubljano indijska parlamentarna delegacija, ki jo vodi poslanec kongresne stranke Krishna Murti Rao. Delegacijo so na letališču sprejeli tajnik ljudske skupščine LRS dr. Miha Potočnik, predsednik MLO Ljubljana dr. Marjan Dermastia ter drugi predstavniki ljudske oblasti. Gostom je izrekel dobrodošlico in jim zaželel prijetno bivanje v naši republiki dr. Miha Potočnik, za pozdrave pa se mu je zahvalil Krishna Murti Rao, ki je med drugim dejal, da se Indijski parlamentarci že ves čas svojega bivanja v. Jugoslaviji počutijo kakor doma. Voditelj indijske delegacije Krishna Murti Rao je tudi dal posebno izjavo za Radio Ljubljano, v kateri se je zahvalil za topel sprejem in dejal, da so z veseljem pričakovali obisk v Sloveniji. Takoj nato so se indijski gosti odpeljali v mesto, kjer jih je sprejel v poslopju Ljudske skupščine LR Slovenije na Trgu revolucije podpredsednik dr. Ferdo Kozak. Ob skromni zakuski se je razvila med indijskimi parlamentarci in predstavniki javnega političnega in kulturnega življenja živahna razprava o vseh vprašanjih naše republike. Ob 13. uri so indijskim gostom priredili v poslopju izvršnega sveta kosilo. Jugoslovanska delegacija v Libanonu Prijateljstvo med obema državama je trdno, mnogo koristi pa obeta tudi blagovna izmenjava Po kosilu, okoli 16. ure, so se gosti odpeljali k Urhu, kjer so si ogledali nekdanje belogardistične mučilnice, napravili pa so tudi kratek izlet na Gorenjsko. Ljubljana, 5. junija. (Tanjug.) Sprejema v poslopju Ljudske skupščine so se udeležili predsednik republiškega zbora Jože Rus, predsednik zbora proizvajalcev Mavricij Bore, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Marijan Brecelj in več zveznih in republiških ljudskih poslancev. Po razgovoru o raznih političnih in gospodarskih problemih so se indijski gosti odpeljali v poslopje predsedstva izvršnega sveta Slovenije, kjer je priredil predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher gostom na čast slavnostno kosilo, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik republiške skupščine dr. Ferdo Kozak, podpredsednik izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, sekretar Ljudske skupščine Slovenije dr. Miha Potočnik in več ljudskih poslancev. Med kosilom je predsednik izvršnega sveta Boris Kraigher pozdravil člane delegacije in izrazil željo, da bi se indijska de- legacija vrnila v domovino s čim lepšimi vtisi iz naše države. Odgovarjajoč na zdravico, jo vodja Indijske delegacije g. Krišna Murti Rao poudaril prisrčnost, s kakršno so bili sprejeti člani delegacije v Jugoslaviji. »Ko se bomo vrnili domov, bomo povsod pripovedovali našim ljudem, s kakšno ljubeznijo sto nas sprejeli pri vas,« je dejal. Govoreč o borbi za neodvisnost narodov Indije in Jugoslavije, je g. Rao omenil skupne ideale, ki vežejo narode obeh držav v prizadevanju za zmanjšanje mednarodne napetosti. »V tej veliki nalogi sta imeli naša in vaša država veliko vlogo. Danes sprevidi ves svet, da je politika, ki sta jo sprejeli vaša in naša država, pravilna,« j« poudaril g. Rao in zaključil svoj govor z zdravico narodom Jugoslavije in predsedniku Titu. Popoldne so člani indijske parlamentarne delegacije v spremstvu ljudskih poslancev Slovenije napravili izlet na Gorenjsko, kjer so med drugim obiskali Bled, hidrocentralo v Medvodah in grobove talcev In žrtev NOB v Begunjah. Zvečer je predsednik mestnega ljudskega odbora Ljubljane dr. Marjan Dermastia priredil v hotelu »Bellevue« večerjo na čast delegaciji. podpredsednik ljudske skupščine Slovenije dr. Kozak (pozdravlja de Iegacijo indijskih parlamentarcev Vrnitev sovjetske državne delegacije v Moskvo Moskva, 5. jun. (Tanjug) — Vodja sovjetske delegacije na razgovorih v Beogradu Hru-ščev, predsednik vlade Bulganin in prvi namestnik predsednika vlade Mikojan so prispeli danes popoldne z letalom iz Bukarešte na centralno moskovsko letališče. Tu so jih sprejeli člani prezidija CK KP Bejrnt, 5. jun. (Tanjug). Jugoslovansko parlamentarno delegacijo, ki jo vodi predsednik zveznega zbora zvezne ljudske skupščine Vlada Zečevič, je včeraj sprejel predsednik libanonske vlade Sami Solh. Pred tem je delegacijo sprejel tudi minister za zunanje zadeve Alfred Nakaš. V prisrčnem razgovoru so se libanonski državniki in člani jugoslovanske parlamentarne delegacije zanimali za utrjevanje prijateljskih zvez med državama in se zedinili, da so možnosti za to dane, posebno na področju trgovinske zamenjave. Dopoldne je delegacija jugoslovanskih parlamentarcev obiskala nekatere kraje Južnega Libanona. Med drugim si je ogledala ruševine starega mesta Sovjetska zveza-Sudan Kartum, 5. jun. (AFP) Pred-tdnik sudanske vlade Ismail el Azhari in sudanski državni podsekretar pri ministrstvu za zunanje zadeve sta sprejela prvega in drugega sekretarja veleposlaništva in trgovinskega atašeja Sovjetske zveze v Kairu. Iz uradnih virov se je zvedelo, da je namen sovjetske diplomatske misije uvedba trgovinskih zvez med Suda-’'om m ZSSR. Naser predlaga demilitariziran pas Kairo, 5. jun. (AFP) Davišnji egiptovski časopisi poročajo, da je predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser predlagal, naj bi z obeh strani demarkacijske črte uvedli po sklenitvi premirja z Izraelom demilitariziran pas. Časopisi pišejo, da je dal Naser tak predlog predsedniku komisija OZN za nadzorstvo nad premirjem generalu Burnsu, ko je prejšnji teden potoval (kozi Kairo. Tira. bogatega spomenika feni-čanske in rimske kulture. Jugoslovanski parlamentarci so si včeraj ogledali novo rafinerijo nafte Zaharani, sinoči pa so bili na koncertu beograjske filharmonije, ki je te dni gostovala v Bejrutu. Brentano -zunanji minister Bonn, 5. jun. (AP). Uradno je bilo sporočeno, da bo zahodno-nemški kancler dr. Adenauer priporočil jutri imenovanje dr. Heinricha von Brentana za ministra zunanjih zadev. Kancler se bo jutri sešel s predsednikom Zvezne republike Nemčije Teodorjem Heussom in mu uradno priporočil še naslednje spremembe v vladi: Theodor Blank naj bi bil ime-noavan za obrambnega ministra, Hans-Joachim von Merkatz. pa za ministra za vprašanja Bun-desrata. — Predsednikova odobritev je, kakor poročajo, samo stvar formalnosti. Bo Krišna Menon uspel? Washington, 5. jun. (Reuter). Bela hiša sporoča, da bo indijski predstavnik v Združenih narodih Krišna Menon prihodnji teden v Washingtonu poročal ministru za zunanje zadeve Dul-lesu o uspehu nedavnega obiska v Pekingu. Menon bo prispel v ZDA verjetno med 8. in 10. junijem. Pravijo, da bo skušal najti podlago za neposredne razgovore med ZDA in Kitajsko. MOSKVA, S. Jun. (Tanjug). Časopis za zunanjepolitična vprašanja »Navoje vremja« je o Oj avli razgovor svojega sodelavca z vodjem sovjetske delegacije, ki se je udeležila kongresa sindikatov jugoslovanskih učiteljev osnovnih ln srednjih šol v Opatiji. Grivkov je omenil topel sprejem, ki ga je sovjetska delegacija doživela v Jugoslaviji, zlasti med svojimi kolegi učitelji. »Ko smo se poslovili od svojih jugoslovanskih kolegov, smo MU prepričani, da jih homo kmalu lahko pozdravili v Moskvi,« je naglasil. Združitev Nemčije v ospredju četvernih razgovorov Sestanek predsednikov vlad štirih velikih sil bo menda 18. julija — Zahodnonemški kancler bo ILL m. odpotoval v ZDA London, 5. jun. (Tanjug.) V povečanih -pripravah za četverno konferenco poudarjajo britanski krogi, da se politika Velike Britanije, ZDA in Francije bolj in bolj razčiščuje v skupno stališče do problemov, ki jih bodo obravnavali z zastopniki Sovjetske zveze. Z gotovostjo računajo, da bodo zahodne sile predlagale, naj bi se predsedniki vlad štirih velesil zbrali 18. julija, čeprav v Foreign Officeu niso uradno potrdili poročil iz Washingtona, da bi se ameriško zunanje ministrstvo strinjalo s tem datumom. Pravijo pa, da so odstranjena dosedanja navzkrižja med Veliko Britanijo in ZDA glede postopka pri četvernih razgovorih. Obe strani menita, da bo uspeh razgovorov s Sovjetsko zvezo odvisen od stopnje sporazuma med šefi štirih vlad. Zahodne sile prilagajajo svojo politiko spremenjenemu položaju v Evropi, pravijo v londonskih diplomatskih krogih. Sestanek »na najvišji stopnji« ne bi bilo posvetovanje o nadrobnostih, pač pa bi na njem določili smernice za razgovore ministrov za zunanje zadeve in splošne obrise za sklenitev sporazuma. Kakor piše »Observer«, je za ameriško zunanj _ ministrstvo osrednji problem še vedno združitev Nemčije, vendar pa se v Washingtonu utrjuje mnenje, da bi morala biti rešitev nemškega vprašanja posledica in ne vzrok širšega sporazuma. Na konferenci bi namreč govorili o evropskih problemih v najširšem okviru, vštevši razorožitev to trgovino. Razgovore o posebnih vzrokih napetosti bi začeli šele, Z mednarodne lesne razstave v Ljubljani. Model ostrešij z racionalno uporabo lesa, Izdelek podjetja »Tesar« iz Ljubljane ko bi določili okvir za splošni evropski sporazum. »Sunday Times« piše v poročilu iz Washingtona, da so v ameriški prestolnici čedalje bolj prepričani, »da je povojna toga koncepcija diplomacije velesil postala jalova in zastarela in da bi morali na konferenci najvišjih poskusiti z radikalno spremembo v diplomatskih pogajanjih. Po nedavnem potovanju po Evropi Italijanski proračun Rim, 5. jun. (AFP.) Po predlogu proračuna italijanskega obrambnega ministrstva za leto 1955-56 je določeno za oborožene sile 414 milijard lir. V tej vsoti niso vračunani izdatki za karabinjerje. Vojaški proračun določa 224 milijard lir za kopenske sile, 78 milijard za mornarico in 112 milijard za letalstvo. Za uzakonitev slovenskih šol Trst, 5. jim. (Tanjug.) Profesorji državnih srednjih šol v Gorici s slovenskim učnim jezikom so poslali italijanskemu ministrstvu prosvete v Rimu zahtevo za uzakonitev teh šol. V vlogi poudarjajo, da upajo, da bo po desetih letih obstoja teh šol ugodeno njihovi zahtevi, ki je v soglasju z italijansko ustavo. »Pričakujemo, da bo uzakonitev slovenskih šol v Gorici potrjena istočasno z uzakonitvijo slovenskih šol v Trstu,« pravijo v svoji zahtevi. Zvedelo se je, da je vladni komisar v Trstu dr. Paiamara potrdil uradno, da bodo slovenske šole na tržaškem ozemlju dobile svoj pravni status pred začetkom novega šolskega leta- Ho Si Minhov prediog London, 5. jun. (APF). V intervjuju, ki ga je dal dopisniku časopisa »Sunday Times« v Hanoju, je predsednik Ho Si Minh predlagal konferenco, na kateri bi sodelovale nekatere države Azije in Evrope. Na konferenci bi se posvetovali o sodelovanju na ekonomskem in tehničnem polju. Po predlogu predsednika demokratične republike Vietnama, naj bi na konferenci sodelovali: Severni Vietnam, Burma, Indonezija, Siam, Norveška, Češkoslovaška, Švedska, Japonska in Kanada. HAVANA, 5. jnn. (AP). sino» Je v nekem poslopju v Havani eksplodirala bomba, ki je hudo ranila dve ženski in X moškega. To je bila v zadnjem tednu že druga eksplozija bombe v Havani. se je Dulles prepričal, da je treba v razgovore prinesti novega duha«. Dulles meni, piše dalje »Sunday Times«, da se je nehala dosedanja strategija Zahoda in Vzhoda in da se sedaj obe-strani lahko začneta umikati. Umik bi se lahko začel z zmanjšanjem oborožitve v Evropi. Iz Bonna poročajo; da bo zahodnonemški kancler dr. Adenauer 11. junija odpotoval v ZDA, kamor ga je povabila har-wardska univerza, ki mu je podelila naslov častnega doktorja. Vladni krogi v Bonnu poudarjajo, da bo Adenauer izkoristil bivanje v ZDA za važne razgovore pred četverno konferenco. Štirinajstega junija se bo v Washingtonu sešel s predsednikom Eisenhower jem in ministrom za zunanje zadeve Dulle-som. V Bonnu prevladuje mnenje, da bo pri teh razgovorih ponovno podal svoj predlog za kontrolirano razorožitev. Pj z.kxsfe i bbcmumlumglrdego Vladni krogi v Bonnu menijo, da je kancler Adenau'er opustil misel na sestanek s tremi ministri za zunanje zadeve, kar naj bi se bilo zgodilo ob proslavi desetletnice ustanovitve OZN v San Franciscu, pač pa bo imel z vsakim izmed njih ločene razgovore; Glede na to se bo, vračajoč se iz ZDA, ustavil v Londonu in tam govoril tudi z britanskim predsednikom vlade Edenom. ZSSR Vorošilov, Molotov, Ka-ganovič, Malenkov, Pervuhin, Saburov, sekretarja CK KP Postelov in Suslov. ministri zvezne vlade, maršali SZ, minister obrambe Zukov, dalje Konjev, Agremijan in drugi visoki funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve, člani delegacije, ki je obiskala Beograd, Sepilov, Gromiko, Kumi-kin, javni in družbeni delavci ter partijski funkcionarji. Od jugoslovanskega poslaništva so prišli na letališče člani veleposlaništva Bogdan Osolnik Filip Babič in vojaški ataše Bogdan Mamula. Ko se je pozdravil z zastopniki jugoslovanskega veleposlaništva, so vodja delegacije Hruščev. predsednik vlade Bulganin in prvi namestnik predsednika via-de izrazili zadovoljstvo ob uspešno zaključenih razgovorih v Beogradu. Japonska delegacija v ZSSR London, 5. jun. (AP). Delegacija 45 funkcionarjev japonskih sindikatov je sinoči prispela v Sovjetsko zvezo. Tam- bo ostala 14 dni Deklaracijo o jugoslovansko-sovjetskih meddržavnih razgovorih so v celoti objavili vsi dnevni časopisi v vzhodnoevropskih državah. Razen tega so priobčili časopisi zadnje dni tudi uvodnike, posvečene ju-goslovansko-sovjetskim razgovorom in skupni deklaraciji. Bolgarsko sporočilo Sofija, 5. junija. Bolgarska brzojavna agencija je objavila uradno sporočilo o bivanju sovjetske vladne delegacije v Bolgariji. V poročilu je rečeno: »Člani sovjetske delegacije so obvestili voditelje LR Bolgarije o razgovorih, ki so jih imeli z Jugoslavijo. Med posvetovanjem smo ugotovili istovetnost stališč v vprašanjih, ki so v zvezi z vzpostavitvijo prijateljskega sodelovanja tako med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo kot med Bolgarijo in Jugoslavijo. V razgovorih sta prišli obe strani do sklepa, da bo prijateljsko sodelovanje Sovjetske zveze in Bolgarije z Jugoslavijo prispevalo k zboljšanju zvez Bolgarije in Sovjetske zveze s sosednimi državami, kot sta Grčija in Turčija.« Otvoritev letališča v Lescah Lesce, 5. junija: Danes je bil zadnji dan velikega gorenjskega letalskega zleta v Lescah. Dosedanji program zleta se je lepo odvijal in tudi današnji miting se je v redu izvršil. Vseh gledalcev je bilo nad 15.000, kar je glede na slabo -vreme pred prireditvijo gotovo rekordno število. Otvoritev letališča in prista-niščne zgradbe se je pričela ob deveti uri dopoldne. Slovesnosti so prisostvovali med drugim predsednik republiškega zbora Ljudske skupščine LRS Jože Rus, podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj, več članov izvršnega sveta in ljudskih poslancev, direktor Civilne uprave za letalstvo Batrič Uspešno gostovanje mariborske Opere v Celovcu Celovec, 5. jun. (Po telef.) Po gostovanju celovške opere v Mariboru se je odzvalo mariborsko gledališče vabilu kulturnega referata pri deželni vladi Koroške in Slovenske prosvetne zveze na Koroškem ter uprizorilo v soboto Mascag-nijevo »Cavalerio rusticano« ter Baranovičev balet »Leetovo srce«, v nedeljo pa Smetanovo »Prodano nevesto«. Hiša je bila obakrat razprodana. Pri-redtive, ki je bila hkrati tudi lepa in prisrčna kulturna manifestacija dveh sosedov, se je udeležilo veliko število predstavnikov javnega, političnega in kulturnega življenja tega dela Avstrije. Med drugimi so bili navzoči namestnik deželnega glavarja Mathias Kras-sing, celovški župan Peter Graf, kulturni referent deželne vlade dr. Ottmar Rudan, predsednik Slovenske prosvetne zveze na 'Koroškem dr. Franc Zwitter in drugi. Od naših predstavnikov sta bila navzoča član izvršnega sveta LRS tov. Boris Kociančič in predsednik MLO Maribor tov. Tone Bole. Na banketu, ki ga je priredila deželna vlada po sobotni predstavi vsemu opernemu in baletnemu ansamblu in drugim gostom, je bilo izmenjanih več zdravic, v katerih je bila poudarjena velika vloga kulturnega zbliževanja med dvema sosednima narodoma in med narodi sploh. V nedeljo dopoldne so napolnili veliko celovško gledališče koroški Slovenci, ki so prišli poslušat »Prodano nevesto« od blizu in daleč. Le malo vstopnic je ostalo za Ce-tovčahe. Z velikim občutkom so pred predstavo zapeli združeni pevski zbori Slovenske prosvetne zveze na Koroškem pod vodstvom Paula Kemjaka več koroških narodnih pesmi. Na j več je 'priznanje so poželi mariborski umetniki in gost, član ljubljanske Opere Vladko Korošec, tako da ob koncu kar ni hotelo prenehati prisrčno pozdravljanje med dvorano in nastopajočimi na odru. Gostovanje mariborske Opere je bil lep kulturni dogodek za Celovec in za tukajšnje ljudi obeh .narodnosti in lepo priznanje ustvarjalnemu delu mariborskih umetnikov, hkrati pa predstavlja nadaljnji korak k zbliževanju in boljšemu do-znavanju med dvema sosednima deželama. D. R. Jovanovič ter številni drugi gostje in predstavniki turističnih in letalskih organizacij Slovenije. Predsednik letalskega centra Danilo Bračič je pozdravil goste ter v kratkih besedah prikazal zgodovino centra in njegovo delo. Ob koncu svojega govora je proglasil letališče za odprto. Za njim sta spregovorila še generhlmajor Radoslav Jovič ter podpredsednik letalske zveze Jugoslavije Milo Kosanovič. Oba sta se pohvalno izrazila o uspehih centra ter obljubila vso pomoč v bodoče. Godba ljudske milice je zaigrala letalsko himno, ki so jo danes igrali prvič. Po slavnostni otvoritvi se je pričel letalski mittog. S tem je bil zaključen velik letalski zlet, ki je plod velikega dela letalskega centra Gorenjske. B. B. Velik uspeh naših umetnikov v Moskv. Moskva, 5. junija. Prvakinja ljubljanske opere Vilma Bukovec in prvak beograjske opere Aleksander Marinkovič sta sinoči ponovno doživela velik uspeh na svojih solističnih koncertih v Moskvi. Jugoslovanska umetnika sta izvajala arije in romance iz oper naših kompozitorjev. Marinkovič je nastopil . v veliki dvorani konservatorija, Vilma Bukovec pa v dvorani doma znanstvenikov. Oba jugoslovanska umetnika sta na posebno zahtevo publike, ki jima je dolgo ploskala, izvedla še nekatere točke izven programa. Marinkovič to Bukovčeva se vračata iz Leningrada, kjer sta skupno s Čangalovičem izvedla koncert, poleg tega pa sta pela tudi v Faustu«. Čangalović je pel v hovajščini. Na klavirju je jugoslov. umetnika spremljal priznani ljubljanski pianist Marijan Lipovšek. Iz Moskve odhajajo jugoslovanski umetniki v Kijev. VNEMI Zmerno oblačno vreme z večjimi prehodnimi razjasnitvami. — Temperatura pono*-' 15, podnevi do 22. * Velite slovesnosti ob desetletnici nsvnbnditve o Ljutomeru Na maniiestacijskem zborovanju je govoril član republiškega izvršnega sveta Milko Goršič Ljutomer, 5. junija. Kljub slabemu vremenu je prišlo danes iz raznih krajev Slovenije večje število ljudi v Ljutomer, da bi se skupno s prebivalci Pomurja in z gasilci vse Slovenije udeležili glavne proslave 10 obletnice osvoboditve, 20-letnice krvavih dogodkov v Ljutomeru in prvega festivala štajerskih gasilcev. Okoli 9. ure je zvezni ljudski poslanec za ljutomerski okraj Ivan Kreft po krajšem govoru o pomenu ljutomerskih dogodkov odkril spominsko ploščo Alojzu Mavriču, katerega je 1. septembra 1935 na delavskem in viničarskem zborovanju v Literarni večer v Maribora Maribor, 5. jun. Sinoči je bil v kazinski dvorani v Mariboru literarni večer slovenskih književnikov. Pripravila ga je založba Obzorje v počastitev 60-letnice slovenske modeme, desete obletnice osvoboditve in ob 100. izdaji svoje knjige. Iz svojih del so brali Marička Žnidaršič, France Onič, Boris Pahor, Jože Šmit, Peter Levec, Beno Zupančič. Herbert Grün In Andrej Fink. Najbolj so ugajale pesmi Žnidaršičeve in Šmita. Književnike je v imenu mariborskega občinstva pozdravil predsednik mariborskih kulturnih delavcev direktor podjetja »Obzorja« prof. Jože Košar. V torek volitve DS v »Nafti« V torek, dne 7. junija, bodo v podjetju »Nafta« v Lendavi volili nov delavski svet, ki bo imel 50 članov. Člani delovne* ga kolektiva jih bodo lahko zbrali izmed 66 kandidatov, ki so vsi predani in požrtvovalni delavci. Volitve za nov delavski svet so razpisali po odhodu sedmih članov delavskega sveta v druga podjetja. K. M. Celjani razstavljajo v Mariboru Maribor, 5. jun. V mariborski umetnostni galeriji so danes slavnostno odprli jubilejno razstavo »Slovenske likovne dejavnosti v Celju« od 1. 1918 do danes«. Goste, člane likovne sekcije KUD France Prešeren sta pozdravila znani slikar Lajči Pandur in ravnatelj umetnostne galerije prof. Branko Rudolf. Poudarila sta pomen zbliževanja med obema mestoma in spoznavanja umetniških stvaritev celjskih slikarjev in kiparjev. Razstavljenih je 180 slikarskih in kiparskih del in mnogo teh bo ostalo obiskovalcem nepozabnih zaradi svoje umetniške dovršenosti. Mici Simčičevi izročeno darilo mariolo Tita Ljubljana, 5. jun. Včeraj je bila v novinarskem klubu prisrčna svečanost. Predsednik zveze stenografov in strojepiscev Jugoslavije Milan Megu-šar-Borut je izročil Mici Simčičevi, zmagovalki na prvem povojnem tekmovanju parlamentarnih stenografov dragoceno darilo maršala Tita — zlato zapestno uro. Med številnimi uglednimi gosti, ki so se udeležili te svečanosti, je bil tudi Franc Perovšek, član Predsedstva SZDL Slovenije. Ljutomeru zadela krogla protl- ljudskega režima. Po odkritju spominske plošče je okrog 1800 gasilcev, članov PLZ in pred-vojaške vzgoje defiliralo mimo tribune, na kateri so se zbrali član Izvršnega sveta LRS Milko Goršič, predsednik okrajnega odbora SZDL Murska Sobota Miloš Ledinek, zvezni poslanec Ivan Kreft, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Miran Spicer in ostali gostje. Parada z veliko revijo gasilske motorizacije je bila velika manifestacija štajerskih gasilcev, ki so vedno pripravljeni braniti splošno in zasebno ljudsko premoženje. Za gasilci so cesto proti kulturnemu domu napolnili ostali prebivalci ter se z njimi zlili v mogočno reko, ki se je valila na veliko manifestacijsko zborovanje. Na zborovanju je govoril član izvršnega sveta LRS Milko Goršič, ki je med drugim poudaril, da so bile Slovenske gorice v preteklosti področje, kjer so imeli svoje gorice nemški in domači mogotci, kjer je raslo dobro vino, sadje in drugi kmetijski pridelki, kjer so pa živeli svoje bedno življenje slovenski viničarji in kmetje. Tako izkoriščanje je povzročilo znano demonstracijo v Ljutomeru, na kateri je govoril Jože Kerenčič, član CK KPS. Ko je' govoril o naših notranje-političnih in gospodarskih problemih, je tovariš Goršič dejal, da naša država prispeva ogromna sredstva v obliki raznih regresov za pospeševanje kmetijstva. Po njegovih besedah je napredek kmetijske proizvodnje predvsem naloga proizvajalcev in uvajanja boljših načinov dela v kmetijstvu. Tov. Goršič je poudaril, naj se kmetje v Slovenskih goricah odločneje oklenejo kmetijskih zadrug in usmerijo svoje delo za napredek kmetijstva. Potrebno je, da se v kmetijskih zadrugah, državnih posestvih, trgovinah in drugod uvede pošteno poslovanje in izloči vse, ki izkoriščajo družbena sredstva. Podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Milan Klemenčič je govoril o vlogi gasilstva v stari Jugoslaviji, o njegovi vlogi v današnji državi in o pripravah gasilcev za drugi kongres 1. 1956 v Mariboru in. veliko gasilsko proslavo v Varaždinu, na kateri bodo gasilci pokazali svoje znanje pred najvišjimi državnimi voditelji. Predsednik okrajnega odbora SZDL Ljutomera Jože Gričar-Metod je v znak priznanja vsem štajerskim gasilcem razvil prapor okrajne gasilske zveze Ljutomera in ga izročil okrajnemu poveljniku Karlu Centrihu. V popoldanskem programu so gasilci prikazali prosto vajo. Prav tako je bil okrajni nastop telesno vzgojnega društva Partizan iz ljutomerskega okraja in dveh vrst iz Maribora. Pri programu so sodelovale folklorne skupine ter gasilci s simboličnimi in praktičnimi vajami... Ponovili so tudi Budakovo igro »Metež«. M. K. Izvedenec OZN v Lendavi V Lendavo je prispel izvedenec oddelka za ekonomsko in tehnično pomoč Organizacije združenih narodov strokovnjak za proizvodnjo nafte g. Elliot George Reginald. V podjetju »Nafta« se bo mudil do konca junija ter bo proučeval zaloge nafte in dajal sugestije za izboljšanje načina proizvodnje. G. Elliot George Reginald je bil doslej uslužbenec večjih družb za proizvodnjo nafte in inšpektor na naftinih poljih v ZDA ter je eden priznanih strokovnjakov za proizvodnjo nafte. K. M. Osnovano fe združenje tovarn kemične industrije Osijek, 5. jui ja. V Osijeku je bilo osnovano zdr Senj e tovarn kemične industrije. Na skupščini je bilo prisotnih preko 100 delegatov iz vseh krajev države. Združenje Ima nalogo pomagati razvoju in napredku proizvodnje v kemični industriji. Pouku materinščine več pozornosti Z občnega zbora Slavističnega društva Slovenije Mnogo se je že govorilo o nje poljudnega slavističnega časnikarski slovenščini in slo- mesečnika, ki naj bi obravna-venščini na javnih zborovanjih val predvsem praktična jezi-in sestankih in je iz živahnosti kovna vprašanja, prinašal pa razprav videti, da se za ta tudi zadnje izsledke literamo- vprašanja zanima velik del naše javnosti. Najbolj poklican forum za reševanje teh problemov pa je seveda zbor slavistov. O vseh teh vprašanjih kakor tudi o problemih svojega društva, o znanstvenem in pedagoškem delu je razpravljal včeraj občni zbor Slavističnega društva Slovenije. V razpravi o poročilih dosedanjega upravnega odbora društva so člani s posebnim zanimanjem obravnavali vpraša- Spominska svečanost v partizanski bolnišnici „Franja“ Nova Gorica, 5. junija. Mir v dolini Loga pri Cerknem je dav) skalilo ropotanje motornih vozil. Z vseh strani Primorske in Gorenjske so prihajali borci in aktivisti, ki so se med narodnoosvobodilno vojno zdravili v najlepši in najbolj vami slovenski partizanski bolnišnici »Franja« v soteski Pasice nad Logom, da bi ob deseti obletnici osvoboditve obiskali kraj, kjer so našli med vojno varno zatočišče in kjer so jim požrtvovalni partizanski zdravniki vračali zdravje. Prišlo je skoraj vse osebje bol- nišnice z dr. Franjo Bojc-Bldovec na čelu, po katerem se bolnišnica imenuje. Prišli so tudi številni predstavniki javnega in političnega življenja iz vseh predelov Slovenije, med njimi predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije narodni heroj Janko Rudolf, ki se je med vojno zdravil v tej bolnišnici, zvezni poslanec Tomo Brejc, član CK ZKS in sekretar okrajnega komiteja ZKS Gorica Tine Rem-škar itd. Navzoč je bil tudi prvi organizator bolnišnice dr. Viktor Bolčak, nekdanji načelnik sani- Pripravlja se razstava 10 let gradbeništva Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Društvo arhitektov Slovenije pripravljata septembra t. L reprezentativno razstavo »10 let gradbeništva«, ki ima namen prikazati gradbeno dejavnost celotne Ljudske republike Slovenije od osvoboditve do danes. Razstava bo v vseh prostorih »Modeme galerije« v Ljubljani. Razstavljalci bodo naša gradbena podjetja, projektivna podjetja, inštituti, zavodi, fakultete, industrija gradbenega materiala in strokovnjaki, posamezniki. skratki vsi, ki so s svojim delom prispevali h gradbeništvu. Napredek živinore e v Loški dolini Po vsej Sloveniji ln tudi po Jugoslaviji je živinorejcem znana sivorjava pasma goveje živine iz Loške doline na Notranjskem. Kakovost živine se nenehno izboljšuje in s tem seveda tudi zaslužek kmetovalcev. Posebna znamenitost doline pa so rodovniške krave in telice. Velike zasluge za napredek živinoreje imajo napredni in razgledani živinorejci in pa živinorejski svet pri KZ Stari trg. Danes skrbno čuvajo čistost pasme, za kar so lani ustanovili plemenilno postajo v Pudobu. Pregled rodovniške živine skrbno vodijo. Iz skromnih začetkov, ko so imeli 28 krav vpisanih v rodovnik in pri katerih se Je začela molžna kontrola 1. 1932, imajo letos že okrog 300 rodovniških krav in nad 200 telic rodovniškega porekla. L. 1951 Je bil prvi plemenski sejm za rodovniško živino, od takrat pa imajo vsako leto po dva, aprila In oktobra. Vsa teleta ženskega spola redijo in prodajajo po Sloveniji, pa tudi v druge naše republike, največ v Makedonijo, Kosmet in Bosno. Prodana živina povsod dobro uspeva. Vsa mlada živina v Loški dolini izvira od izbranih bikov pie- Razstava bo prikazala izvedene objekte in objekte v gradnji v izbranih fotografijah in maketah skupaj s projekti objektov. Z nazornimi diagrami bodo prikazani statistični podatki o 10-letnem razvoju našega gradbeništva v. okviru naše celotne gospodarske politike. Zastopane bodo vse panoge gradbene dejavnosti: urbanizem, stanovanjska in komunalna izgradnja, javne zgradbe, industrijski, energetski, prometni, športni ln kmetijski objekti ter vse vrste vodnih zgradb v naši republiki. V posebnem delu razstave bo prikazana proizvodnja našega osnovnega gradbenega materiala in naša gradbena mehanizacija. Strokovni in propagandni filmi ter predavanja bodo dopolnilo in poživitev razstave. Pripravljalni odbor se je z vso resnostjo in vnemo lotil težke naloge organiziranja razstave ter je do 1. aprila razposlal razstavljalcem pozive s podrobnimi navodili glede zbiranja in pošiljanja razstavnega materiala odboru. Nekateri razstavljalci že skrbno zbirajo razstavno gradivo. Žal Kmetijska zadruga Star) trg pri* pa je število teh v manjšini tetnega oddelka IX. korpusa dr. Edvard Pahor ln drugi. Ob deveti uri je krenila z Loga v sotesko velika povorka ljudi. Ob pol enajsti uri je bilo v soteski, kjer »o barake nekdanje bolnišnice, toliko ljudi, kolikor jih je soteska mogla s 'jeti. Dr. Franja je v toplih besedah prikazala veliko požrtvovalno in junaško delo osebja bolnišnice. V bolnišnici se je zdravilo skoraj tisoč ranjencev. Po njenem govoru je zapel invalidski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca. Vsi navzoči so nato počastili z enominutnim molkom spomin padlih borcev, predstavniki množičnih organizacij pa so položili na njihove grobove, ki so posejani okoli bolnišnice ter pred spominsko ploščo številne vence. Opoldne se je svečanost nadaljevala pred hišo Janeza Peternela, kjer je bila zadnja Javka za bolnišnico. Govoril je narodni heroj Janko Rudolf, ki Je na hiši odkril spominsko ploščo. C. M. . zgodovinske vede, ki bi spreminjale poglede na dosedanjo razlago naše literature v preteklosti. Za to revijo se zanimajo zaradi njene praktične uporabe tudi delavci sorodnih strok, na primer novinarji, književniki, prevajalci in drugi Prav tako zadeva vso našo javnost vprašanje jezikovne vzgoje v srednjih šolah. Ta je pomanjkljiva zaradi različnih težav, zaradi nezadostne strokovne usposobljenosti učiteljev slovenščine kakor tudi lokalnih ovir, na primer dediščine, tujih jezikovnih vplivov v obmejnih krajih, specifičnosti narečij itd. Da bi se izboljšala raven predavateljev slovenskega Jezika, so mnogi člani društva predlagali, naj bi se dosedanja zborovanja razširila v tečaje, v katerih bi poglabljali strokovno znanje jezika in na katerih bi se predavatelji se- znanjali z novimi metodami pouka materinega jezika. Zlasti naj bi se pri tem okoristili s tehničnimi pridobitvami, na pr. z gramofonskimi in magnetofonskimi posnetki vzorna zborne izreke ter e pravilno interpretacijo literarnih umetnin. Da bi učenci lažje sledili pouku literarne zgodovine kakor tudi pouku ostalih predmetov, je občni zbor izrazil tudi mnenje, naj bi se ponovno okoristili z znanjem stenografije, ki naj bi se kot neobvezen predmet uvedla v gimnazije. Stenografija bi omogočila tudi beleženje predavanj na univerzi, govorov in izjav, ki niso tiskane itd. Društvo prišteva k uspehom v preteklem letu dejstvo, da je pripravilo za tisk vrsto najpotrebnejših srednješolskih priročnikov za uspešen pouk materialnega jezika: razširjeno in izpopolnjeno slovnico, prvi del literarne zgodovine in literarno—teoretiòn i priročnik. Naloga novega odbora, da poživi še prepotrebno zbirko Klasja kakor tudi da posreduje pri založništvjh za redno izhajanje slavističnih del. Na koncu so člani društva izvolili nov upravni odbor, profesor dr. Anton Slodnjak pa je spet izvoljen za predsednika društva. Gospodarska razstava v Lendavi Lendava, 5. junija. V počastitev 10. obletnice osvoboditve je član gospodarskega sveta lendavske občine Alojz Žalik odprl gospodarsko razstavo s poskuš-njo vin v lendavski gimnaziji. Svoje Izdelke in obsežno dejavnost prikazujejo delovni kolektivi »Nafte«, tovarne dežnikov, opekarne, trgovska podjetja »Panonija«, kmetijske zadruge, mizarstva, plinarne, mehanične delavnice, »Remonta« ter obrtniki socialističnega ln zasebnega sektorja. Prav tako so odprli živinorejsko razstavo, na katero so kmetovalci prignali okoli 100 glav goveje živine in več plemenskih svinj. Najboljšim živinorejcem so razdelili nagrade v višini 216.000 dinarjev. Proslava 10. obletnice osvobodit-ven bo do 12. junija izpopolnjena s kulturnimi prireditvami lendavskih dijakov, premiero dr. Krefta »Celjski grofje«, z gasilskimi vajami in zaključnim slavnostnim zborovanjem. M. K. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA "OTOVA SO OBIŠČITE L MEDNARODNO RAZSTAVO PREDELAVE IN UPORABE LESA OD 4. —13. JUNUA 1955 menjakov, ki Jih oskrbuje plemenima postaja v Pudobu. Od začetka selekcijskega dela do danes je plemenilo v Loški dolini nad 300 bikov prav dobre kakovosti. Sedem je bilo uvoženih, trije šele po vojni, ln to iz Švice, Italije in Avstrije. Poleg tega goje v Loški dolini tudi rodovniške svinjke in mer-jaščke. Napreduje tudi kokošjere-ja v glavnem štajerske pasme. 2e sedaj pošiljajo vsak teden nad looo valilnih jajc v valilnico v St, Vid nad Ljubljano. Izid žrebanja Toristlčne loterije Rakeku je uvedla stalne sejme plemenske živine, poleg tega pa še za nerodovniško živino ter konje in prašiče. Prvi t&k sejm bo 6. junija. Živinorejski svet bo nudil kupcem razne ugodnosti, tako zdravniški pregled vse plemenske živine glede brejosti, tuberkuloze, Baugove bolezni itd. Poleg tega je zadruga dolžna vso odkupljeno živino dostavit: na železniško postajo Rakek, seveda na kupčeve stroške. Na prvi letošnji sejm, ki bo, kot rečeno 6. 6., bo prignanih nad 100 krav in telic rodovniškega porekla. Vsi napredni Živinorejci iskreno vabljeni! m. J. ter mora odbor ugotoviti, da dve tretjini vabljenih sploh ni dalo odgovora. Kaj je vzrok tej brezbrižnosti? Ali ni razstavljeni objekt najlepše priznanje in spričevalo za dotič-nega, ki ga je ustvaril? To naj premislijo vsi tisti, ki stoje do sedaj še ob strani. Le ob sodelovanju vseh bomo pokazali pravo sliko ustvarjanja v našem gradbeništvu. Zatorej, javite se, dokler je še čas! 60.009 dobitkov po 100 dinarjev so dobile srečke, ki se končujejo s številko 8. 12.000 dobitkov po 200 dinarjev so dobile srečke, ki se končujejo s Številkami 0, 2 in 79. 6000 dobitkov po 300 dinarjev so dobile srečke, ki se končujejo s številkami 0 in 9. 120 dobitkov — 20-dnevno bivanje v campingu na Hvarn in 8000 din v gotovini so dobile srečke, ki se končujejo s številkami 1739 in 8500* 60 dobitkov — 20-dnevno bivanje v campingu Srebreno ln 8000 dinarjev v gotovini so dobile srečke, ki se končujejo s številkami 1373. 60 dobitkov — 20-dnevno bivanje v campingu Lapad in 8000 dinarjev so dobile srečke, ki se končujejo s številko 0461. 60 dobitkov — 20-dnevno bivanje v campingu Rab in 8000 dinarjev so dobile srečke, ki se končujejo s številko 2141. 60 dobitkov — 20-dnevno bivanje v campingu Rovinj in 8000 dinarjev so dobile srečke, ki se končujejo s številko 1169. 120 dobitkov — 20-dnevno bivanje v campingu na Lapadu in 5000 dinarjev v gotovini eo dobile srečke, ki sc končujejo s številkami 0640 in 3479. 120 dobitkov — 20-dnevno bivanje v campingu Srebreno in 5000 dinarjev so dobile srečke, ki se končujejo s številkami 4493 in 1214. 120 dobitkov — 20-dnevno bivanje v campingu na Raba in 5000 dinarjev so dobile srečke, ki se končujejo s številkami 5296 in 4178. 60 dobitkov — 20-dnevno bivanje v campingu Miločer in 5000 dinarjev so dobile srečke, ki se končujejo s številko 4524. 60 dobitkov — 20-dnevno bivanje v campingu na Hvarn ìn 5000 dinar- icv gotovine so dobile srečke, ki se nnčujejo s številko 0182. 60 dobitkov — 20-dnevno bivanje v campingu v Rovinja in 3000 dinarjev v gotovini so dobile srečke, ki t« končujejo S številko 1039. 30 dobitkov — 14-dnevno bivanje v betela Dubrovnika in 5000 dinarjev v gotovini so dobile srečke, k! V majhnih turističnih krajih Zagreb, v Juniju V novem popisu hotelov na Jadranu ni niti v najmanjšem kraju dnevnega, penziona izpod 45u dinarjev ... Razen tega ni v tem popisu mnogih hotelov, ker ao dani na razpolago tujim agencijam za Inozemske turiate. Vse to je lepo ln pohvalno, čeprav bodo naši ljudje nekoliko prikrajšani, toda pojavlja se vprašanje, kaj bo, če bo od časa do časa nekoliko slabše vreme, kadar inozemski gosti ne bodo prišli, naši turisti, ki bi morda mogli plačati tudi nekoliko vSšje cene, pa ne bodo mogli priti... Zakaj, pri nas je tako: Ako se n. pr. sliši, da v Opatiji ali na Rabu ni prostora, potem nihče ničesar ne ukrene ves čas sezone, da bi kdo prišel tjakaj. Imamo izkušnje iz prejšnjih let, da je tako bilo. Razglasili so, da je kak kraj prenatrpan s tujci, ker pa je bilo nekoliko deževnih in oblačnih dni in tujcev ni bilo, so uprave hotelov tožile: da bi vsaj sedaj prišli naši. Toda »naši« nl-»o prišli, ali pa so sl poiskali kak drug kraj. kjer so bili gostinci bolj prožni. Preostaja še ena ugotovitev, U s: ni mnogo tzpremenlla, namreč, da cene v hotelih niso zmogljive za naše delovne ljudi fn da še vedno ni dobre informacijske službe, kam bi mogli iti na oddih naši ljudje, ki ne morejo plačevati visokih cen za penzion v hotelih. Naj navedem nekaj podatkov, ki ne kažejo samo, da so cene v hotelih nezmogljive, temveč tudi, da so višje kakor lani... Crikvenica »Miramare« 1125 dm Reko -Park« in «Jadran« po 1000, Dubrovnik »Imperial« 1200, »Zagreb« 1000, Opatija »Kvarner- 1500, »Zagreb« »Dubrovnik« in Jeanette< Lovran -Beo.-ad- 1200. -Mi-o-mare« 800, Rab »Imperial« 900, »Beograd« 850, Makarska »Ose-java« 800, Novi Vinodol »Lišanj« 900, Mali Lošinj »Alhambra* 875, »Jadran« 610, Portorož »Palače« 1000, »Slovenski dom« 700. Umag »Beograd« 800, Hvar »Palace« 1000, »Istra« in »Slavija« po 700 itd. V manjših krajih, kakor so Jelša, Podgora, Omiš. Mlini, Tučepi, Postire, Cavtat. Omišalj. Malinska itd., ni penzion nikjer izpod 600 din, pa vse do 900 din! ustvarili pogoji za turizem, kjer penzion ne bi presegal cene 450 din na dan. V tem smeri že delajo in bodo v dnevnem tisku ln on radijski postaji objavljali pogoje za letovanje, razmere in cene. V mnogih malih, pa tudi večjih krajih, je dejal tov. Hladnik se že usmerjajo v tem smislu. V Lovranu bo hotel Atlanta« dajal turistom, ki bodo ostali nad 10 dni, penzion za 450 din, za one, ki bodo imeli sobo v zasebnem stanovanju, pa hra- no za 300 din. V Omišlju, Crikvenici, Malinaki, Fllipjakovu, Božavi, Tijesnem, Vodicah, Tr-steniku, Ižu, Selcih in v mnogih drugih manjših in večjih krajih Je na razpolago večje število postelj pri zasebnikih za ceno od 80 do 150 din. V teh k-aHh pa so tudi pogoji za pre- liuu. 900 pač V MANJŠE KRAJE, KJER 80 BOLJŠI POGOJI... Več sto manjših krajev ob Jadranu čaka na naše turiste. V razgovoru s sekretarjem Turistične zveze Hrvatske tov. Hladnikom smo zvedeli, da je bila uvedena obširna akcija, da bi se v manjših krajih ob Jadranu Vrbnik an otoka krka hrano na obroke ali pa lahko naši turisti kuhajo sami pri posameznih družinah. Na ta način se more letovati tudi za 350 din na dan. Navedimo primer iz Crikvenice: postelja 100 din, z zajtrkom v hiši 140, v ribji restavraciji obed 100 din, prav tako tudi večerja, torej vse skupaj 340 din. V Filipjakovu so lani dobivali turisti dobro hrano za 250 din na dan (tri obroke). Tudi v drugih krajih se usmerjajo v tem 6tnislu. Bolj pereče kakor nastanitev Je vprašanje kuhinje. Ako bi v naših malih krajih, ki imajo lepe plaže, dovolj živil, sadja, rib, vina in mnogo drugega, uredili majhne kuhinje, kjer bi turisti mogli dobivati posebne obroke, potem bi lahko prišli daleč, kajti tedaj bi mogel turist opraviti razne kombinacije. Ostajajo mali kraji ta množični turizem, v njih pa bi morala turistična društva ln kmetijske zadruge rešiti vprašanje nastanitve in dobrih kuhinj. Vse to ne bi bilo težko, potrebna Je samo dobra volja. In gre še za važno zadevo, da bi se končno uredila dobra informacijska služba, ki bi dajala podatke o takih krajih. Kaže se, da bo v ' Turistični zvezi Hrvatske ta služba leto« mnogo boljša kakor prejšnja leta. Preostaja še vrsta načinov letovanja na individualni način. V tej »meri bo vsakdo lahko nekaj našel če bodo na razpolago dobra informacije. M. Babič «e končujejo s številko 650SS, 32417, 15483, 45028. 70914. 30 dobitkov — 14-dncvno bivanja v hotelu v Opatiji in 5000 dinarjev v gotovini — srečke 44552, 35304, 04982, 82283, 23030. 30 dobitkov — 14-dnevno bivanje v hotelu Tnčepi in 5000 dinarjev v gotovini — srečke 7S434, 22549, 14540, 29408, 01734 30 dobitkov — 14-dnevno bivanje v hotelu na Bledu in 5000 dinarjev — srečke 89222, 76440, 14116. 42796, 24021. 30 dobitkov — 14-dnevno bivanje v botrin v llcrcegnovem in 5000 di-nnrjcv — srečke 40650, 72610, 93967, 51426, 34317. 30 dobitkov — 14-dnevno bivanje v hotelu Ohrid v Ohridu in 5000 dinarjev v gotovini — srečke 24777, 62189, 91044. 69083, 12394. 30 dobitkov — 14-dnevno bivanje v hotelu Vrnjačka banja in 500* ^di-nnrjcv v gotovini — srečke 72597, 67739, 59663, 72031, »8963. 30 dobitkov — 14-dnevno bivanje v hotelu v Makarski in 5000 dinarjev — srečke 32660, 38217, 53299, »3425, 83154. 30 dobitkov — 14-dnevno bivanje v Budvi in 5000 dinarjev — srečk« 79322, 43609, 47299, 68957, 31583. 30 dobitkov — 14-dnevno bivanje v hotelu na Zlatiborn in 5000 dinarjev — srečke 48568, 90628, 0Q234, 83693, 57235. 30 dobitkov — 14-dnevno bivanje v hotelo v Niški banji in 5000 dinarjev — srečke 08718, 89739,' 63434, 70083, 56331. 30 dobitkov — 14-dnevno bivanje v hotela v Crikvenici in 5000 dinarjev - srečke 94568, 16270, 40860, 13939, 72261. 2 dobitka — šotorske opreme — srečke 29016, 91124. 6 premij po 50.000 dinarjev, t avionom tnr-retnr in 30 dnevno brezplačno bivanje v hotelih Dobrovnika I. kategorija — srečke 233091, 406022, 166386, 100128, 042877, 357446. 6 premij po 50.000 dinarjev, z avionom tnr-retur in 30-dnevno brezplačno bivanje v hotelih I. kategorije v Opatiji - srečke 164381, 179216, 089772, 410903, 489493, 027076. » premij po 50.000 dinarjev, z avionom tnr-retnr in 30-dnevno brezplačno bivanje v hotela v Ohrida —■ srečke 588727, 491583, 170911, 363103, »3372, 379843. Premija za 100.000 dinarjev in 30-dnevno bivnnje v hoteln A kategorije na Bledu s plačanimi potnimi stroški — srečka 337592. Premija za 200.000 dinarjev in 30-dnevno bivanje v hoteln A kategorije na Bledu s plačanimi potnimi slroškl — srečka 260333. Premija za 300.000 dinarjev in 30-dnevno bivanje v hotelu A kategorije v Portorožu s plačanimi pečnimi stroški — srečka 520493. Premija za 400.000 dinarjev In 30-dnevno bivanje v hoteln A kategorije v Opatiji s plačanimi potnimi stroški — srečka 141152. Premija za 500.000 dinarjev in 30-dnevno bivanje v hoteln A katego-rile v Opatiji s nlačanimi potnimi stroški — srečka 507044. Premija za 600.000 dinarjev in 30-dnevno bivanje v hoteln A kategorije v Dobrovniku s plačanimi notnimi stroški — srečka 597919. Indijanske zgodbe (9 i (P ” Rii» MIKI MUSTER r" i ■ — PODJETJE »Avtoobnova«, Lj ubij ttoa, Bežigrad 11 sprejme takoj T službo uslužbenca ali tehnika ra nonne. viBokokvalifSci-ronega avtomehanika s šofer-skSm izpitom za vaa vozila, akla-dišftniflca s primemo Šolsko izobrazbo, navadnega delavca za navadna dela, več železostrugar-Jev, strojnih ključavničarjev ln avtomehanikov. Prednost imajo vojaščine prosti ln stanujoči v Ljubljani. Nastop ih plača po dogovoru. 1 MLINSKO PODJETJE Domžale sprejme v službo več nekvalificiranih delavcev in več vajencev. Plača po tarifnem pra-vfflnlku. Pismene ponudbe dostavite upravi podjetja najpozneje do 15. junija 1955. -1 46. Nadaljnja rut je bila mirna ln brezskrbna ln ko se je zdanilo, se je pred njimi razprostrlo Ontarijsko jezero. Nekaj časa so veslali ob bregu, potem pa so zakrmarili v majhen zaliv. Na kopnem so že videli straže in kmalu nato so bili v pristanu. Povedali so geslo, vrata v utrdbo so se odprla In že je srečna Mabel planila v objem svojega nič manj srečnega očeta. 47. A šele nekaj dni so se veselili svidenja, ko je seržant Dunham dobil povelje, naj odrine na Tisočere otoke, ki leže ob iztoku Ontarijskega jezera, in zamenja tamkajšnjo posadko. To mesto je zahtevalo Izkušenega in vseskozi zanesljivega vojaka, kakršen je bil seržant Dnnham. Poročnik Muir, ki je bil po činu sicer višji, pa se mu je pridružil kot prostovoljec. 48. Komaj nekaj ur po prihodu povelja so se zbrali v pristanu Stezosledec, Velika Kača, stari Kap, seržant Dunham, poročnik Muir, dva podčastnika in deset vojakov. Mabel In žena nekega vojaka sta bili edini ženski. V pristanu jih je že čakala ladjica, ki naj bi jo vodil Jasper. Stari Kap se seveda ni mogel vzdržati pikrih pripomb na račun plovila in kapitana. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA TITOVA 50 Obiskovalcem Gospodarskega razstavišča priporočamo, da si ogledajo najaktualnejše zanimivost. domačih in inozemskih pod-'otj, ki razstavljajo: Melodija Mengeš klavirsko harmoniko 120 basno z desetimi registri v B hali. Exportdrvo, Zagreb, sipecialno h Maviično laboratorijsko stiskal-r ro s pritiskom 80 ton, dalje de-b?:;as&i skobeLni stroj malega formata za obdelavo izredno kratkih kosov lesa. »Bratstvo« Zagreb razstavlja iz vrste raznih strojev za obdelavo : sa posebno zanimiv avtomatični tr:: silni stroj za skobelne nože . težko lesno stružnico. Obratuje * preciznim debelinskim skobel-•~in strojem 600 mm širine, ki je r/ ključen na ekshaustorsko napravo tvrdke Nitsche, Salzburg tako deluje brez najmanjšega prahu. Tovarna Wurster & Dietz (Nemčija) razstavlja izredno aktualen s'roj za zabijanje zabojnih delov z valovitimi žeblji. Tvrdka Holz-Her — Karl M. 5 rii (Nemčija) razstavlja avto-r.< :čno podajalno napravo za skobljanje in rezkanje ter stroje Z3 dvostransko poravnavanje lesa-Tovarna strojev Stup. Ilidža razstavi a zelo zanimive poiavtomate za lesno galanterijo. Ventilator, Zagreb je prikazal interesantno brizgalno kabino in sušilnico za les poleg priključnih cevi za exhaustorske naprave. Vsa ta podjetja razstavljajo v hali D. Prihodnjič bomo poročali o zanimivostih ostalih razstavljalcev. Revijo »Večno šume gozdovi bomo ponovili točno ob 21. uri na razstavišču. Na reviji nastopajo priznani umetniki Opere in Narodnega gledališča, balet, komiki, Fantje na vasi itd. Glasba pod -cetetvom Bojana Adamiča, izvaja orkester Radia Ljubljana. Vstopnice so še na razpolago na bla-g -. ni pri glavnem vhodu na razstavišču Titova 50. OKRAJNO TEKMOVANJE TVD PARTIZAN LJUBLJANA-MESTO IN OKOLICA Okrog ZOO nastopajočih no ljudskem mnogoboju 2« dolgo ▼ Ljubljani nismo videli na zelenih igriščih toliko mladih in zdravih ljudi, kakor prav v zadnjih dneh. Precej je k temu pripomogla okrajna zveza društev za telesno vzgojo Partizan Ljubljana-mesto ln okolica, ki je priredila včeraj na letnem telovadišču ▼ Tivoliju okrajno tekmovanje v ljudskem mnogoboju, tekmovanje v mnogoboja v vajah na orodju pa je bilo zaradi slabega vremena v telovadnicah klasične gimnazije in Narodnega doma. Na obeh prvenstvenih prireditvah, ki sta veljali obenem tudi za zadnjo preizkušnjo ljubljanskih in okoliških telovadcev za okrajni zlet v Kopru, je sodelovalo nad 200 članov in članic partizanskih društev. Prireditelji so pričakovali še več nastopajočih, toda slabo vreme in neugodno ozračje so jim prekrižali račune. Nekateri kolektivi iz okolice »e za nastop sploh niso prijavili, nekateri pa, čeprav prijavljeni, pa niso nastopili (Kamnik, Domžale). Dvema društvoma, Taboru in Bežigradu, organizator ni dovolil nastopa, ker zaradi malomarnosti nis-ta izpolnili pogojev za tekmovanje. Tudi tekmovalke in tekmovalci društev iz Trnovega, Zelene jame in Zg. Šiške so pozabili doma zdravniška izpričevala in izkaznice, vendar so še v zadnjem trenutku pohiteli ponje. Kljub tem pomanjkl jivostim in hladnemu dnevu, ki je spravil prireditelje skoraj iz ravnotežja, je tekmovanje n spelo. To je bil nastop, na katerem sodelujoči niso hlastali samo za rekordi, temveč so želeli izpolniti samo skromne norme. V preprostih oblačilih se je pomerilo na orodju okrog 200 nastopajočih, nato pa še brez špnrnterie na atletskem tekališču. Nekateri majhni spodrsljaji niso motili prijetnega razpoloženja na telovadišču. Borbe za vsak centimeter ali sekundo so bile zanimive, dovolj pa je bilo tudi pravega partizanskega tovarištva. IZIDI Ljudski mnogoboj. Posamezniki: Člani I. razr.t 1. Doljak (Vič) 83.$; člani ITI. razr.: Babič (Trnovo) 64:5; mladinci II. razr.t Mestinšek (Vič) 67.5; mladinci IIL razr.t Korenčan (Trnovo) 69.2. Vaje na orodju. — člani (nižji razr.): 1. Gorenšek (Zg. Šiška) 110.6; mladinci (tišji razr.): Cerar (Nar. dom) 11.7; mladinci (nižji razr.): Pleš ko (Nar. dom) 85.2. Vrste — Člani III. razr.: 1. Trnovo 391.8, 2. Narodni dom 356.7; mladinci IH. razr.: 1. Trnovo 395.5, 2. Mengeš 328.6; mladinci II. razr. 1. Vič 406.3, 2. Zg. Šiška 391.3, 3. Narodni dom 334.2: Člani I. razr.: 1. Vič 486.9, 2. Narodni dom 472.5. Vaje na orodja — Mladine! (višji razr.): 1. Narodni dom 412.2; mladinci (višji razr.): Narodni dom 464. Ljudski mnogoboj — Članice I. razr.: 1. Vrhnika 339, 2. Šentvid 333.6, 3. Medvode 322.9; posameznice: 1. Ogrin (Vrhnika) 64.7; mladinke III. razr.: 1. Trnovo 266, posameznice: 1. Sever (Trnovo) 47: mladinke II. razr.: 1. Zg. Šiška 346.2; posameznice:^ Marolt (Zg. Šiška) 63.8. Vaje na orodju — vrste: članice (nižji razr.): 1. Narodni dom 343.1; posameznice: Gruden (Vič) 67.2; mladinke (nižji razr’): 1. Vič 373.1, 2. Trnovo 360.1, 3. Narodni dom 337.2; posameznice: 1,—3. Acetto (Trnovo), Horvat in Velkavrh (obe Vič) 64.1. • V Murski soboti je bil Četrti zlet partizanskih društev lz Prekmurja. Na stadionu v Murski Soboti je nastopilo 700 mladincev in mladink, ki so uspelo izvedli ves spored. Nastopu je prisostvovalo razen številnih gledalcev tudi več predstavnikov oblasti in zastopnikov JLA. TELOVADNI NASTOP V ZAGORJU Zag _ . r a det agorje, 5. junija. TVD Partium je danes je danes priredil uspel nastop svojih telovadcev. Ob tej priliki je bil razvit tudi pmpor, ki mn je kumoval dr. Viktor Murnik. NajranimiTejši je bil nastop pionirjev in pionirk ter članov državne telovadne reprezentance, Urbanca, Senice in Rabiča na bradlji in dto,«. s skupščine hokejske zveze Jugoslavije Umetna drsališča pogoj za napredek Včeraj je bila v Ljubljani *kup-*<"i n a Hokejske zveze Jugoslavije, ki so se je udeležili delegati ix vse Jugoslavije. V zelo kritičnem poročilu Je sekretar zveze dr. Joško Gogala ugotovil, da v vseh panogah tega zimskega športa nismo dosegli zaželene razvojne stopnje. Na splošno smo skrbeli samo za hokej, umetno drsanje pa zapostavljali. Zato se Je skupščina odločila, naj se drsalci za prihodnje ločijo od hokejistov dn ustanovijo lastno organizacijsko telo. V ostalem pa tudi kvaliteta letos ni bila na višini, saj se ta šport opira še vedno samo na starejše igralce. Prav tako pa so tudi muhaste zime preprečile kvalitetni razvoj, razen v Beogradu in na Jesenicah, kjer Imajo umetno drsališče. Grajal je tudi, da klubi ne iposvečajo več pozornosti kotalkanju, ki je najboljša priprava za umetno drsanje in hokej v poletnem času. inž. Bloudek Je poudaril, da niti poldne so tekmo vali” tTlIuIo samo z umetnimi drsališči ne bo- meru predstavniki ^ mo dosegu kdo ve kakšnih uspe-hov, ampak lahko računamo z njimi šele tedaj, če se bodo drsalci in hokejisti poleti ukvarjali s kotalkanjem. Delegati so govorili še o raznih drugih problemih, prav tako pa izvolili tudi' zveznega Kapetana za hokej na ledu — Luceta Žitnika. Novi upravni odbor Zveze za hokej na ledu ln kotalkanje ho vodil Leopold Krese, Zvez« za umetno drsanje in drsanj, na kotalkah pa ini. Bie u d « k. • V nadaljevanju prvenstva Jugoslavije v velikem rokometu za ženske Je Lokomotiva premagala beograjskega Železničarja «:J (1:1), Spartak iz Subotice pa Svobodo iz Ljubljane 8:0 (4:0). Štajerski prvak v hoji na 10 km Ljutomer. 5. jun. Danes do- LJCBLJANSKA SREDNJEŠOLSKA MLADINA NA STADIONU Nad osem tisoč udeležencev v triurnem sporedu Ni Je bilo doelej irednjelolske prireditve, ki bi bila privabila toliko ljubiteljev mladine na stadion Ljubljane v šiški, kakor včerajšnji mogočen telovadni nastop cicibanov, učencev ln dijakov ljubljanskih srednjih šol v počastitev desete obletnice osvoboditve Ljubljane. Se mnogo prijetnejše presenečenje pa Je bil uspel telovadni nastop nad 8000 udeležencev, doslej edinstven prikaz zdravega udejstvovanja ljubljanske srednješolske mladine. Toda ta telovadni nastop ni bil edina prireditev, s katero so dijaki počastili to zgodovinsko obletnico. V raznih tečajih se je priučilo spretnosti nad 8000 gojencev, v številnih tekmah p, jih je sodelovalo nad 4000. Pred polnim stadionom navdušenih Ljubljančanov se Je najprej postavilo ob robu tekališča 38 srednješolcev, dijak tehnične srednje šole in vsestranski športnik Slavko Jelen pa Je potegnil na drog zastavo. V kratkem nagovoru Je nato član Sveta za prosveto in kulturo tov. Henrik Zdešar pozdravu in nagovoril mlade telovadce ln gledalce. Prvi so nam pokazali plod večmesečnega dela najmlajši udeleženci množičnega nastopa. Skoraj ni bilo mesta na Igrišču, kjer bi ne stopical kak cicibanček. V pisanih oblačilih so prišli za njim) tudi učenci ln učenke I.. n. In III. razreda osnovnih Sol: svoje točke in vaje so Izvedli strumno Ln dokaj skladno. j akin j e nižjih razredov gimnazij, ki so pokazale z vajo na švedski klopi precej smisla za skupno izvajanje, so prikorakali na prostor dijaki n lijih razredov gimnazije. V manjših skupinah so Izvajali vaje z dolgo palico. Zaključni pozdrav z žtvopisaniml ruticami naj-spretnejšlh izmed njih z navpično postavljene palice je Izzval Se posebej glasno odobravanje. Prikaz atletike Je opozoril gledalce na najosnovnejše prvine atletske vadbe. Hkretl »o pomerili svoje sposobnosti na «tezi najboljši atleti. Ste iz Ljutomera. Maribora, Ptuja bi Murske Sobote za naslov »Štajerski prvak v hoji na 10 km«. Zmagal je Franc Brodnjak (Maribor), ki je v 1 uri 55 minut 14 sekund prehodil progo. Za njim so se zvrstili Viktor Novak (Ljutomer), Anton Rober (Maribor), Ludvik Drvarič (Murska Sobota). Okrajni sindikalni svet je sindikalni podružnici PTT uslužbencev Ljutomera pode- meiern trav™«, posejan z nasrne- ,» ,v1., , ... . * .r v?ri j animi zdravimi dekleti, Je spravil OPgatlizaCijo diplo- lz navnodušja še najmlmejšega gledalca. Enako dobro pripravljeno in dopadljivo so potekale tudi točke »Raznoterosti« dijakov in dijakinj ln preskoki čez švedsko skrinjo. Zaključna točka z »rajanjem« deklet višjih razredov gimnazij in srednjih strokovnih šol. Je nadvse posrečeno zaključila to množično revijo ljubljanskega dijaštva. (el) Se preden «o dijakinje strokovnih in vajenskih Sol zaplesale veselo polko, so gledalci zaploskali. Zeleni travnik, posejan z nasrne- mo. Diploma so prejeli tudi najboljši tekmovalci. M. R, Torek, 7. Junija ob 20: Matkovič: Na koncu poti. Abonma K. Sreda, 8. junija ob 20: Matkovič: Na koncu poti. Abonma F. Četrtek, 9. Junija ob 20: Gala-worthy: Okna. Abonma D. Petek, 10. Junija ob 20: Gals- worthy Okna. Abonma U. Sobota. 11. Junija ob 20.20: Cankar: Hlapca. V okvirni HI. ljub-lj anskega festivala (Predstava bo v novem letnem gledališču v Križankah, ob slabem vremenu v Drami). Nedelja, 12. junija ob 20.30: Linhart: Matiček se ženi. V okviru IIL ljubljanskega festivala. — (Predstava bo v novem letnem gledališču v Križankah, ob slabem vremenu v Dramd). Opozarjamo občinstvo na pone-deljsko predstavo Matkovičev* drame »Na koncu poti«, na kateri prvič nastopijo v glavnih vlogah tov. Tina Leonova, Maks Bajc, Aleksander Valič in Anton Homar. OPERA Ponedeljek. 6. junija zaprto. Torek, 7. Junija ob 20: Mozart: Don Juan. Abonma red E. Sreda, 8. junija ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Abonma red A, Četrtek. 9. Junija ob 20: Gotovac: Simfonično kolo Stravinski: Lisica zvitorepka. .Strauss; Nekdanje svečanosti. Abonma red G. Petek, 10. junija ob 15.90: Mozart: Don Juan. Abonma red Petek popoldanski. Sobota, 11. Junija ob 20: Gotovac: Simfonično kolo. Stravinski: Lisica zvitorepka. Strauss: Nekdanje svečanoetl. Abonma red C. Abonente SNG vljudno naprošamo, da poravnajo v tem mesecu zadnji t. j. 10. obrok abonmaja. MESTNO GI.EDAiaSC« LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 7. junija ob Mt Plaut, Dvojčka. Abonma red Torek popoldanski. — Vstopnice se tudi v prodaji. Ob 29.30: Plant. Dvojčka. Abonma TSS EL Sreda, t. junija ob n.M: Igor Torkar, Pisana žoga Abonma Gradbeni tehnlkum. Vstopnice «o tudi v nrodail Četrtek, 9. Junija ob 20: Igor Torkar, Pisana žoga. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi V prodaji. Petek, 10. Junija ob 20: Plaut, Dvojčka. Abonma LMS. SPOĐTIIIE ZANIMIVOST! V HRATHEWI Košarkarice Branika — spomladanske prvakinje Slovenije. Ženska ekipa Branika je včeraj premagala s poraznim Izidom 165:18 (69:6) Rudarja lz Trbovelj. S to zmago si Je ekipa Branika priborila naslov spomladanskega prvaka Slovenije v košarki. Najboljša igralka je bila Preacova, ki je dosegla 47 košov. košnrknrsho srečanje Proletarec Kovinar štore «p* je končalo neodlo-sr—o m an Košarkarska reprezentanca Jugoslavije, ki bo danes odpotovala na evpropsko prvenstvo v Budimpešto je v Beogradu premagala Partizana 69:61 (32:26). Naj- Košarkarji Triglava so premagali Domžale 58:48 (29:25). Najboljša sta bila pri domačih Petrič in Pogačnik, pri Domžalčanih pa Grandovec Ženska odbojka v Mariboru. Ženska ekipa Branika Je včeraj premagala Maribor 3:1 (4:15, 15:12, 15:10, 16:14). Branik je Igral slabše kot ponavadi in je imel veliko dela z mladimi Igralkami Maribora. Najboljši pri Braniku sta bili Pregljeva ln Stauberjeva, pri Mariboru pa mladinka Mrakova. V rv. kolu zveznega tekmovanja v odbojki Je ženska ekipa Mladosti premagala Novi Beograd omvnE visti KOLEDAR Ponedeljek, 6. Junija: Milutin. * 6. Junija leta 19*4 ae je začelo na severni obali Franclje izkrce-vanje anglo-amerišklh čet. Z invado je bila odprta tako Imenovana druga fronta, ki je uklenila fačlstično Nemčijo v smrtnonosne klešče. * FLEX — Flex — FLEX gre od ust do ust. Cisti Idealno Vse madeže masti, olja, smole, znoja Itd. Dobi se V vseh drogerijah. Osvežujoča la zdravilna je kopel, če dodaste vodi »SILVIN«, ki vsebuje smrečno olje ln klorofil. DRAMA — LJUBLJANA Ponedeljek, 6. Junija ob 20: Matkovič: Na koncu Doti Abonma B. (Nedo igra Tina Leonova, Žarka — Maks Bajc, Riharda — Anton Homar, Puceljskega — Aleksander Valič), fi fi D10 «7,1 ln 212,4 m 96,1 MHZ Dnevni spored za ponedeljek, 6. junija-1955. Poročila: 5.05, 6.0S, 7.00, 12.30, 15.U0, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci t (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled uska, 6.36 Domači napevi, 7.10 Jutranji orkestralni spored, 7.30 Gospodinjski nasveti, 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame, ll.oo Radijski koledar, 11.05 Glasbena medigra, 11.15 Šolska ura za . višjo stopnjo — Vlado Klemenčič: Ko je stekla pri nas železna cesta, 11.45 Zborovske in solistične skladbe jugoslovanskih skladateljev — Vmes ob 12.00—12.10 Kmetijski nasveti, lž.45 Zabavna glasba, vmes reklame, 13.00 Želeli ste — poslušajte'., 13.30 Dela jugoslovanskih skladateljev: Vasilij Mirk: Vidčjka, uvertura — Stanko Premrl: Simfottietta, Jakov Gotovac: Simfonično kolo — Emil Adamič: Scherzo, Stevan Hrlstič: Prva suita iz baleta »Ohridska legenda«, 14.20 Nove knjige, 14.40 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi, 15.15 Igra trio Milana Stanteta, 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — Franc Roš: Kmečki upori v Savinjski dolini, — 16.00 Tisoč pisanih zvokov, 16.30 Zdravstveni nasveti, 16.40 Poje komorni moški zbor lz Celja p. v. Egona Kuneja, 17.15 V svetu ritmov in melodij, 17.15—16.00 UKV program: Lahka glasba, 16.00 Radijska univerza — Finžgar: O najnovejšlh kartografskih metodah, 18.15 Igra zabavni orkester Andre Kostelanetz, 18.30 Na straži: O ljubljanskih letalcih amaterjih pred velikim letalskim mitingom v Ljubljani, 18.45 Partizanski pozdravi, 19.00 Radijski dnevnik, 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave, 20.00 Kulturni pregled, 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana. Arthur Honegger: Kralj David, oratorij za soli, zbor orgle in orkester (Prva Izvedba v Radiu Ljubljana), 22.15—23PO Plesna glasba v Izvedbi domačih ansamblov — sodelujejo: Trlo Dorko Skoberne, Kvartet Jože Kampič, Plesni orkester Radia Ljubljana, p. v. Ulje Geniča, Zabavni oktet p. v. Boruta Lesjaka ln sekstet Spase Milutinoviča, 22.15—23.00 Oddaja za UKV: Melodije za lahko noč, 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). MARIBOR Ponedeljek, 6. Junij NARODNO GLEDALIŠČ* ob 20: produkcija dramska šole. KINO »PARTIZAN«: angl. barvni Cim »Robinzon K niso« g tednikom, ob 15.30, 17.45 ln 20. »UDARNIK«: amer. film »Samo naša« s tednikom. Predstave ob 15.30, 17.46 ln 20. LETNI KINO SOLA: Jugosl. Cim »Milijoni na otoku«, ob 20.46.. PTUJ : amer. barvni film »Pepelka. RADIO MARIBOR 6.00—6.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.10 Domača poročila ln objave; 8.10—8.30 Srbske In hrvatske pesmi; ll.oo—28.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Jubilejna razstava slovenske likovne umetnosti v Celju od leta 1918 do danes. Razstavljenih Je 180 slikarskih ln kiparskih del. Razstava je odprt« vsak dan od 10. do 18. ure. Razstava 100. knjige založbe »Obzorja«; knjige, Ilustracije, oprema, učila. Razstav« »Skrb MLO Maribora za prosveto ln kulturo«. »Ne, ne. ne smeš ga zbuditi — lahko bi se do smrti prestrašil!» atama »UNION«: amer. barvasti film »Lili«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. v gl. vlogi: Leslie Caron in Mel Ferrer. »KOMUNA«: Jugoslov. Cim »Ani-kinl časi«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20- V gl. vlogi: Milena Dapčev-ič m Bata Grbič. Danes zadnjikrat. »SLOGA«: premiera nem. film* »Tromba«. Tednik, predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja istega filma. V gl. vlogi.: Rene Deltgen in Angelika Hauff. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30 do H ter od 14 naprej, za matinejo pa od 0 dalje. »SOCA«: franc, barvasti Cim »V vrtincu Himalaje«. Pingvini ln Vagabundi. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 8.30 do U ter od 18 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: franc, barvastj film »V vrtincu Himalaje«. predstava ob 20.30. LETNI KINO »JLA«: franc. Cim »Gospod Ripois«. Tednik. Predstava ob 20.30. V gl. vlogi: Gerard Philipe. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih uro pred pričetkom predstave. »SISKA« : francoski film »Trije šaljivci«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: francoski Cim »Trije * šaljivci«, predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: ameriški film »Klovn«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. KAMNIK: ameriški barvasti film »Niagara« BLED: švicarski film »Otroci Evrope«, ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: jugoslov. film »Pot miru« — Potovanje predsednika Tita v Indijo in Burmo. KRANJ »PARTIZAN«: franc, film »Ovca g petimi nogami, ob 20.15. RANj »SVOBODA«: nemški film »Greh«, ob 20. ■ JESENICE »RADIO«: italijanski film »Na konici meča«, ob 18 in 20. JESENICE »LETNI«: amer. film »Možje«, ob 20. JESENICE »PLAVŽ«: angL film »Magnet«, ob 20. PREDfiVÄNJfi Slavensko zdravniško društvo vabi vse tov, zdravnike in medi-cince višjih. semestrov na predavanje upravnika Poliklinikè v Ljubljani, dr. Mušuč Draga, ki bo dne 10. junija 1955 ob 19.30 uri. Tema: »O zdravstvu Finske, Norveške, Nizozemske«. Predavanje bodo spremljali diapozitivi in bo v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Ob razstavi »Modema avstrijska risba in grafika« bo predaval v veliki dvorani Moderne galerije danes, v ponedeljek, 6. t. m. ob 18. uri o slikarju OSKARJU LA-SKEJU strokovni sodelavec Albertine, dr. E. Knab z Dunaj Predavanje bo spremljano s ski-optičnimi slikami. Brž ko so travnik zapustile di- ln Demšar s sedemnajstimi. 3:0 (15:4* lä:7, 15:7'* ♦ ► ► . SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Vsem občanom Velenja Cestita k občinskemu P10NTR“ Novo nipstft prazniku 6. junija Gostinsko podjetje 99JL JLv/iilll iw VU JLIJLC/Olvf * • „JEZERO“ TAVČARJEVA 12 ► » Velenje potrebuje GRADBENE INŽENIRJE ln TEHNIKE z večletno prakso, iinanč- V svojih obratih nudi c. nega KNJIGOVODJO, STROJEPISKO, REFERENTA ZA SOCIALNO ZAVAR0- gostom prijeten oddih in VANJE in VEC KLJUČAVNIČARJEV. razvedrilo ter se njim s 9onudbe z navedbo dosedanjega dela dostavite do 1. julija 1955. 4 • 4 » 4 ► 4 > svojo dobro postrežbo priporoča. RAZPISI RAZPIS N« podlagi člen« 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij to obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51-53) razpisuje komisij* za Imenovanje direktorjev piri OLO Šoštanj mesit» poslovodje pri Gostinskem podjetju »Jezero« Velenje. Pogoji: ustrezna Izobrazba in najmanj 10-letna praksa v gostinski strokL Ustrezno kolkovane prošnje Z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve, je vložiti najkasneje dò 10. junija 195S. RAZPIS Upravni odbor Zadružnega trgovskega podjetja »VINO« S10* venska Bistrica razpisuje po Članu 95 Uredbe o ustanavljanju podjetij m obratov (Uradni list FLRJ št. 51/53) mesto glavnega računovodje. Pogoji: popolna srednja šola ln najmanj 6-letna praksa v samostojnem vodenju knjigovodstva ali nepopolna srednja šola ln njej enake šole z 10-letnd prakso v samostojnem vodenju knjigovodstva. — Osebe, ki so bile kaznovane zaradi kazenskih deliktov, ne pridejo v poštev. — Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve ln prakse sprejemamo do 1. Julija 1955. — Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. MALI OGLASI TRGOVSKI POTNIK dobi takoj zaposlitev. Pbnudbe pošljite na Kmetijsko zadrugo Skocljan pri Novem mestu. 101*3-1 TRGOVSKI POMOČNIK dobi takoj zaposlitev. Ponudbe pošljite o, Skodjan Kupimo dobro ohranjen TOVORNI AVTO, 3 do 4 tone nosilnosti, in OSEBNI AVTO, 4 do 5-sedežni, povojne znamke. Ponudbe z opisom ki ceno pošljite na »JELOVICA«, medzadružni lesni kombinat, Škofja Loka, telefon štev. 362 Tivatni ponudniki ne pridejo v poštev. na Kmetijsko zadrugo, pri Novem mestu. >44« Kmetijska zadruga - Velenje z vsemi svojimi odseki čestita svojim članom in vsem občanom k občinskemu prazniku občine Velenje 8. junija 1955! Priporočamo «e t našimi uslugami. Poslužujte «e naših odsekov. 10143-1 t ►*< SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR“ Novo mesto TAVČARJEVA 12 poziva vse delavce in uslužbence, kf so bili v delovnem razmerju pri podjetju v letu 1954 In Imajo pravico do deleža pri končni razdelitvi plačilnega sklada za leto 1954, da se javijo podjetju zaradi izplačila. Po preteku treh mesecev, od dneva objave tega poziva, izgubijo delavci in uslužbenci pravico do Izplačila deleža pri končni razdelitvi plačilnega sklada. I. KOLO ZVEZNE ŽENSKE ATLETSKE LIGE XXIV. KOLO V L ZVEZNI LIGI Med petimi društvi - prvi Odred Vukasova četa tepena a i. .«.ui I.Z1.. .. 0l.AMi:« 17 nmltilinf m et rovke no Bioeradliču. med Zmagovita ekipa je - brez nasprotnic iz zagrebške Mladosti - zbrala 14.464 točk, drugoplasirani Kladivar je zaostal za 231 točk. Dinamo iz Zagreba in Sloboda iz Varaždina pa za okrog 1500 točk. — Usenikova (0.) je postavila nov slovenski rekord v metu krogle - 13.63 m LjnbL-^ua, 5. junija. Na lepo urejenem stadionu Odreda so danes dopoldne tekmovale v I. kolu zvezne ženske atletske lige atletinje Dinama iz Zagreba, Kiadi-varja iz Celja, Slobode iz Varaždina ter Svobode in Odreda iz Ljubljane. Kot šesta ekipa bi morale nastopiti Uidi atletinje lanskega državnega ekipnega prvaka — Mladosti iz Zagreba, ki pa so zaradi zamude vlaka prispele na tekmovanje prepozno. Mislimo, da zastopniki ostalih klubov, razen Odreda, ki se je potegoval za čakanje, niso ravnali pravilno, ko so sprejeli sklep, da se tekmovanje prične po urniku, pa čeprav brez Mladosti. Tako ni bilo lepih borb v več disciplinah, gledalci (ki jih ni bilo več kot 200) pa so bili prikrajšani za težko pričakovani dvoboj Babovič-Stamejčič v teku na 100 m. BREZ MLADOSTI — LAHKO DELO ZA ODRED V odsotnosti Mladosti so tako zmagale Odredove atletinje, ki so brez Hudobivnikove (disk) in Hauptmanove (800 rn), zbrale 14.464 točk. V zmagoviti ekipi se je posebno odlikovala Usenikova z zmago in novim slovenskim rekordom v metu krogle, ki je le za 22 cm slabši od drza-vnega, ji je pa prav gotovo zagotovil potni list za nastop v Posarju in na Švedskem. Stacnejčičeva je sicer morala kloniti na zaprekah, je pa zato prepričljivo zmagala na obeh kratkih progah. Odredove atletinje so si priborile prva mesta še v skoku v daljino (Bajžljeva), v metu kopja lOrehkova) in v skoku v višino (Sima). Kotluškova je uspešno zamenjala Hudobivnikovo v disku. &krjančeva pa je z nepričakovano zanesljivostjo potrdila svoj najboljši rezultat v skoku v višino. Kladivar, ki je za Odredom zaostal za 231 točk, je predstavil zelo izenačeno ekipo, v kateri so se posebej odlikovale Slamnikova in Celešnikova z rezultati v teku na 300 m ozir. v metu diska ter šprinterke Petauerjeva, Sikovčeva Ln Jagrova, ki so imele levji delež pri zmagi štafete. Ekipi Dinama in Slobode sta bili šibkejši za okoli 1500 točk. Najboljše moči sta imeli v M atije ko-vi, Ca okovi in Barovče vi. Atletinje Svobode iz Ljubljane tudi to pot niso nastop-ile vse, kar ni ravno na j lepše spričevalo za atletinje kluba, ki se je prijavil za tekmovanje v naj višjem razredu. Organizacija tekmovanja je bila dobra, tako da je bil obširen program z velikim številom nastopajočih končan v dobrih dveh urah. Končno stanje točk po I. kolu: Odred 14.464, Kladivar 14.223. Di- VELESLALOM Z GROSSGLOCK NERJA iflulej - šesti □amo 12.856, Sloboda 12.6«, Svoboda 6.213. REZULTATI 80 m z ovirami: 1. Petauer (Kladivar) 12.7, 2. Stamejčič (Odred) 12.7, 3. Bajžel (O.) 12.8. 4. Peta-njek (Dinamo) 13.2, 5. Šušteršič (Svoboda) 13.6, 6. Slcerbič (Sloboda) 13.7; 100 m; 1 Stamejčič (O) 12.8, 2. Sikovec (K) 13.0, 3. Curl (D) 13.2, 4. Bajželj (O) 13.4, 5. Jager (K) 13.5, 6. Crvenkovič (D) 13.6; 200 m: 1. Stamejčič (O) 25.2, 2. Sikovec (K) 27.4, 3. Curl (D) 27.8, 4. Petanjeik (D) 28.0, 5. Crvenkovič (D) 28.1, 6. Petauer (K) 28.1; 800 m: 1. Slamnik (K) 2:22.1, 2. Belaj (K) 2:25.3, 3. Mlakar (O) 2:40.0, 4. Kramarič (D) 2:42.6, 5. Orlovič (Sl) 2:42.8, 6. Vrto-všnik (D) 2:43.8; daljina: 1. Bajželj (O) 511, 2. Majcen (K) 501, 3. Matijek (D) 4* *2, 4. Galič (D) 492. 5. Sker-bič (Sl) 479, 6 Tribuson (Sl) 464: višina: 1. Sima (O) 140, 2. Matijek (D) 140. 3. Škerjanc (O) 140, 4. Šumak (K) 135, 5 Železnik (K) 135. S. Ulaga (D) 135: krogla: 1. Usenik (O) 13.63 (nov slovenski rekord), 2. Kot'; uš ek (O) 12.03, 3- Borovec (Sl) 11.78, 4. Celešnik (K) 11.41, 5. Pristovšek (K) 10.38, 6. Capek (D) 10.35; disk: 1. Celešnik (K) 41.35. 2. Borovec' (Sl) 40.73, 3. Kotlušek (O) 37.07, 4. Capek (D) .13.99. 5. Galič (Sv) 33.51. 6. Boro- vec (Sl) 33.50; kopje: 1. Orehek (O) 37.45, 2. Jezernik (K) 32.15, 3. Capek (D) 31.92, 4. Škerjanc (O) 31.87, 5. Kekič (D) 31.45. 6. Ocvirk (K) 30.55 ; 4X100 m: 1. Kladivar 519, 2. Odred 52.5, 3. Dinamo 53.8, 4. Sloboda 54.6 Ljubljana... Ljubljana, 5. Junija. Na stadionu Ljubljane v šiški je bil dopoldne dvoboj ženskih ekip Maribora in Ljubljane v tekmovanju za zvezno žensko prvenstvo v atletiki. Zmagal je Maribor z 10.539 točkami pred Ljubljano, ki je zbrala 9.949 točk. Tehnični rezultati: 80m zapreke: Krajnik (M) 13.8, Debeljak (L) 15.1, 100 m: Knez (M) 12.9, Unter-reiter (M) 13.1; 200m: 1. Knez (M) 27.2, 2. Unterreiter (M) 27.5; 800 m: Rožanc (M) 2:37.6, Pokovec (L) 2:42.0; višina: Vrečko (M) 131. Kuntarič (L) 128; daljina: Nedelj-kovič (L) 461, Vrečko (L) 456; krogla: Jensterle (L) 10.43, Kocbek (M) 899; disk: Jensterle (L) 28.82. Belec (M) 26.45; kopje: Mermol (L) 27.82, šteblaj (L) 25.51; štafeta 4X100: Maribor 53.8, Ljubljana 55.6. Prvenstveni atletski dvoboj I. zvezne lige med Vojvodino in Spartakom iz Subotice v Novem Sadu se je kon- čal s prepričljivo zmago domačih atletov. Vojvodina je zbrala 104 točke, Spartak pa se je moral zadovoljiti s komaj 79. kar pa je več ko presenetljivo. V Beogradu sta se včeraj pred 3000 gledalci pomerili v atletskem srečanju ekipi Crvene zvezde in Partizana. Ob splošno povprečnih rezultatih je zmagala Zvezda s petimi točkami na boljšem, in sicer 94:69. Omembe vredna sta dva mladinska izida, in sicer skok Sepe (C. Z.) v višino s 188 cm, s katerim je izenačil državni rekord za juniorje, in skok ob palici Budimskega (P), ki je s 392 cm postavil nov jusoslovanski rekord. V Maribora — prva Svobodr Maribor, 5. jun:)a. Atletsko sre-Čanje med moškima ekipama Svobode in Branika se je končalo z zmago Svobode s 17.960:16,375 točkami. Dež Je pokvaril tekmovalne proge, tako da so bili rezultati slabši. V posameznih disciplinah so zmagali tile tekmovalci: loom: Jovan 11.6: 200 m: Jovan 24.6, 400 m: Stankovič 54.4; 400 m zapreke: Stankovič 1:01,9; no m zapreke: Jovan 18.2: 1500 m: Pogačar 4:19.8; 800 m: Rozina 2:08.6: palica: Pogačar 3.10; daljina: Pan-geršič 6.03; disk: France 32.75; kladivo: France 34.43: kopje: Jovan (vsi Svoboda) 44.11: 5000 tn: Kravarič 16:58.6; višina: Dvoršak 160 cm; krogla: Vidovič (vsi Branik) 11.82. Obe ekipi sta nastopili nekompletni, tako da 30 bili doseženi po točkah slabši rezultati. PREDZADNJE KOLO V U. ZVEZNI LIGI Vrata se že zapirajo... Zadnje točke so pobrali včeraj: Velsž, Budućnost, Zenica in tudi Odred — Tekma Babotnički - Odred neodigrana V II. zvezni ligi se prvenstveni ples za sezono 1954/55 prav tako še bolj bliža konca. Le ena nedelja še in potem se bodo vrata za tem — pravijo da zadnjim — tekmovanjem s tem naslovom zaprla za vselej. Kakor drugod, je tudi med temi desetimi kandidati za naslove in odhode v glavnem urejeno že vse. Velež in Budnčnost se že nekaj tednov ogledujeta kot nova prvoligaša, vsi ostali pa se prerivajo v teh zadnjih tekmah bolj ali manj le še zaradi Častne dolžnosti ra discipline. Včerajšnje XVII. kolo je minilo — kako pa naj bi bilo v takem, še kaj presenetljivega — brez moralnih pretresov, pa tudi brez posebnega zanimanja občinstva. Najzvestejši so si lahko ogledali v Zagrebu zmago Zenice, še več veselja pa je bilo sojeno domačim obiskovalcem v Mostarju in Titogradu in nazadnje še pristašem ljubljanskega Odreda, ki je včeraj s prav simpatičnim rezultatom dobil še dve točki in si z njim nekoliko čvrsteje postlal na svojem četrtem mestu. Do ure, ko to pišemo, izida iz Skoplja med Rabotničkim in Bokljem še ni, več glasov pa je takih, da tekma sploh ni bila odigrana. V ostalem njen izid tudi ne bi spremenil ničesar, kar je še vredno vedeti o tej konkurenci. O ljubljanski tekmi pa nekaj malega v naslednjem: Za korajžo žalostno... Heiiigenbiat, 5. junija. Jugooio vanski smučar Valentin Mulej, ki se je udeležil velikega mednarodnega veleslaloma na Grossglocknerju, je v hudi konkurenci zasedel odlično šesto mesto s časom 2:22,6. Zmagal je Avstrijec Seiler z 2:15.8 in tudi arugo mesto je pripadlo Avstrijcem po Moltererju v času 2:17,1. V ženski konkurenci je nastopila Zupančičeva iz Kranja, ki se je s Časom 2:11,6 plasirala na peto mesto Zmagovalka je bila Nemka Lanigova ki je potrebovala za progo 1:52,7. STRELCI ZMEROM NEUTRUDNI . . . PRVA PRESKTJSNJA ZA »ZLATO PUSClCO« Včeraj je Strelska zveza Slovenije izvedla prvo tekmovanje za zlato puščico, ki bo trajalo do 26. t. m., v dar pa jo bo prejel tisti tekmovalec, lei bo v štirih tekmovanjih nabral naj večje število krogov. Zlato puščico prejme zmagovalec za dobo enega leta prehodno, v trajno last pa miniaturni izdelek tega odlikovanja v obliki športnega znaka. Tekmuje se z vojaško puško na 300 m in v veliki seriji po pravilih SZJ. Na prvem tekmovanju je bilo od 70 strelcev izločenih 40. ostali pa se bodo pomerili med seboj še drvakrat. nakar bo 26. junija nastopilo za končno odločitev 10 najboljših strelcev. Takrat bodo sodelovale tudi petčlanske ekipe iz ostalih republik. Rezultati: 1. Planinc 474, 2. Dimic 461, 3. Mihorko (vsi Lj.) 455. 4. Tršan (Celje) 455. 5. Rems 435. 6. Jež (oba Lj.) 434. 7. Sekne (Jesenice) 434 itd. S. Ljubljana, 5. junija. Ljubljansko občinstvo se je v zadnjem času menda že kar navadilo, da Od redova enajstorica zmaguje le na domačih tleh, medtem ko iz tujih igrišč nikdar ne slišimo razveseljivih vesti. Tudi današnja predzadnja prvenstvena tekma se je končala tako, kakor so pričakovali maloštevilni gledalci, ki pa vzlic izdatni zmagi niso bi-li zadovoljni z igro domačega mo- štva. Edino veOjavno opravičilo za skorajda nezanimiv potek je ta, da nasprotndièa, v tem zanju že pomirjenem ozračju, nimata več kaj izgubiti, marveč naj bi bil METALAC s ZENICA 2:3 (1:1) ODRED : NAPREDAK 3:0 (1:0) BUDUĆNOST : MAČVA 2:0 (1:0) VELEŽ : LOVCEN 4:1 (3:0) današnji dvoboj predvsem za prestiž in boljši plasma v lestvici. Odredovo vodstvo je danes osvežilo svojo ena j storico z nekaterimi mlajšimi močmi, in sicer z mladincem Berglezem v obrambi ter s Kranjcem na desnem krilu. Slednjemu se že pozna, da ima za seboj že nekaj težjih srečanj, medtem ko mladi Berglez, razumljivo še ni dorasel tako zahtevni nalogi, vendar je s svojimi požrtvovalnimi starti ln pravočasnimi posegi v igro nasploh dokazal, da se razvija v solidnega branilca. Tekma je bila na splošno nezanimiva, razen nekaj razburljivih trenutkov pred obema vratima, kjer se je žoga, čeprav v zelo ugodnih položajih, po čudovitih poteh znašla v outu. Napadalne akcije domačinov je zelo pametno snovali rutinirani vodja napada Hočevar, ki ima izreden »posluh« za lepo igro, vendar ga njegovi soigralci večkrat niso razumeli. To posebno velja za Brezarja, ki se je za vse 9Voje ponesrečene poskuse za pametno igro, odkupil z vodilnim golom, 3d ga je dal nekaj minut pred odmorom. Podoben razplet dogodkov je bil tudi v drugem polčasu,' le da je Odred ovim napadalcem še dvakrat uspelo ukaniti vratarja gostov. Drugi god je dal pravzaprav krilec Leškov iz prostega strela, končni rezultat pa je po lepi kombinaciji postavil Vorgič. Sodil je Ster iz Osijeka. Tudi Partizan je pustil točko v Sboplju — V vodstvu je slej ko prej Hajduk Tekmovanje za naslov nogometnega prvaka države se naglo bliža zaključni fazi. Čeprav so računi bolj ali manj že sklenjeni, se vendar od nedelje do nedelje še ujame kdo, ki poskrbi za začimbo teh zadnjih prask na zelenem polju. Včerajšnjo nedeljo je moral na oder za senzacijo sam Hajduk, ki ima naslov državnega^prvaka malone že v žepu in čoke samo še slovesnega konca. Na igrišču v Sarajevn mu je včeraj eden skromnejših nasprotnikov izpulil obe točki, več pa mn ni mogel škodovati. Med nepričakovane izide moramo dalje prišteti neodločeno igro brez gola, s katero se je predstavil Partizan v Skoplja. Vsi drugi so menda bolj ali manj zadovoljni s tem, kar so spravili včeraj, med njimi morda celo zagrebški Dinamo, ki je z najtesnejšim izidom rešil celo kožo v Novem Sadu. V prvenstveni tabeli se je resda nekoliko premešalo, toda vrh in rep — na ta dva samo še. gledamo zdaj — sta ostala, kakršna sta bila. Se pravi — Hajduk bo prvak, Vardar in Lokomotiva pa pojdeta navzdol. V naslednjem sekaj bistvenih podatkov iz tega popolnega kola: m et rovk e po Biograđliču, medtem ko sta bila za domačine uspešna Benčič in Santek. Neodločen izid bi bolj ustrezal. BSK : PROLETER 3:1 (3:1) Beograd, 5. junija. Pred približno 10.000 gledalci je BSK zasluženo premagal en aj storico Pro-let er j a iz Osijeka 3:1 (3:1). Strelci golov so bili Zvpac, Antič, Jelisavčič in Dvornič (slednji za goste) — vseh v prvih 45 minutah. Po odmoru sta se obe moštvi trudili za spremembo razlike. kar pa jima ni uspelo. SPARTAK RADNICKI 0:1 (0:0) 5. junija. Danes je ŽELJEZNIČAR : HAJDUK 3:2 (2:0) Pred 17.000 gledalci tn pod vodstvom sodnika Mike Stefanoviča, je danes domači 2elezničar nepričakovano, toda povsem zasluženo spravil na kolena Vukasovo četo Hajduka. Sa ra jev'ini so v zelo živahni m razburlj. A igri popolnoma prevladovali na igrišču, tako da gostom ni ostalo dni gega, kakor trda in neprestana obramba. Rezultat tega dela sta bila dva gola v njihovi mreži, ki jo je branil rezervni vratar Vulič. Tudi po odmoru si Železničar ni dal vzeti pobude. Vzlic temu pa je Hajduk nekje sredi tega polčasa vendarle prižel toliko do izraza, da si je popravil razliko na 3:2. Proti koncu je Sicer napel vse sile, da bi izenačil, vendar so domačini preprečili te namene. CRV. ZVEZDA X LOKOMOTIVA 4:0 (3:0) Beograd, 5. junija. Okrog 10.000 gledalcev je moralo danes precej dolgo čakati, preden je padel prvi gol, toda potem je šlo do konca tega polčasa precej hitro in Zvezda je po 45 minutah vodila 3:0. V tem delu igre Lokomotiva ni imela prav nobene, še malo ugodne šanse. Drugi del tekme ni bil več zanimiv, je pa le tekel v tenenskl premoči boljše enajsterice, ki je slednjič po Toplaku (drugič!) dosegla še en gol in postavila v tem končni izid. Obe moštvi sta bili na povprečni ravni, vendar je imela Zvezda boljši napad in je v glavnem opravila svojo nalogo. Lokomotiva je bila vse preveč neučinkovita. Tekmo je sodil Kukanja iz Murske Sobote. VOJVODINA : DINAMO 0:1 (0:1) Novi Sad, 5. junija. V zelo zanimivi lepi igri je zagrebški Dinamo premagal domačo Vojvodino z 1:0, edinim golom, ki ga je v 23. minuti zabil Lipušinovič skoraj iznenadar Zagrebčani so se potem še mnogo trudili, da bi to prednost še povečali, vendar so se domači krepko uprli hi ostalo je pri doseženem golu, ne samo do odmora, temveč prav do konca tekme. Vojvodina je bila v tem delu celo nekoliko jačja, vendar je vse . njene nakane kot zadnji onemogočal odlični Kralj v vratih. VARDAR : PARTIZAN 0:0 Skoplje, 5. junija. V zelo slabi ln prazni igri sta obe enajsterici pravzaprav vseh 90 minut tekmovali med seboj, katera bo več .« .MIZNI TENIS SEST ZMAG TRIGLAVA V ITALIJI Kranj, 5. junija. Domači namiznoteniški igralci Ahačič, Hlebš, Petrovič, Rebolj in Bogatajeva so na turneji po Italiji dosegli šest zmag, in sicer so premagali Treviso 4:2, C. R. A. L. Milano b:2, reprezentanco Milana 7:1, Moremonti iz Genove 7:1 (in v povratnem srečanju 6:2), C. R. A. L. Vercelli pa s 6:2. V ekipi Ver-cellija je igral italijanski prvak Molina. Velik uspeh je požela tudi Bogatajeva. ki je premagala vse svoje nasprotnice, med njimi tudi prvakinjo Italije. Kvaliteta italijanskih moštev je po splošnem mnenjn enaka slovenski, Triglav pa je dosegel svoje zmage zaradi posebne homogenosti. Po končani turneji po Italiji bodo Kranjčani odpotovali še v Švico in Nemčijo. ★ Pionirski troboj v namiznem tenisu v Ljubljani. Pretekli teden je NTK Krim priredil troboj v namiznem tenisu med pionirji Ljubljane, Odreda in Krima. Zmagala je Ljubljana po uspehu proti Odredu in Krimu 5:0. Odred pa je premagal Krim 5:3. (N. D.) Velež 17 12 2 3 41:14 26 Budućnost 17 12 2 3 40:18 26 Metalac 17 8 3 6 31:25 19 Odred 17 9 0 8 36:25 18 Z eruca 17 6 5 6 32:33 17 Lovčen 17 t 2 9 35:30 14 Napredek 17 6 2 9 18:19 14 Mačva 17 6 2 9 23:35 14 Rabotničkl 16 6 1 9 18:34 13 Bokelj 16 2 2 12 15:56 6 VZHODNA SKUPINA Rudar T. 15 12 0 3 49:23 24 Sobota 16 11 1 4 54:19 23 Proletarec 16 9 1 6 41:31 19 Nafta 15 8 2 5 41:30 18 Bratstvo 15 7 4 4 34:24 18 Rudar V. 16 7 2 7 36:49 16 Kovinar M. 16 6 2 8 27:31 14 Aluminij 16 7 0 9 29:41 14 Kovinar St. 16 5 0 11 25:39 10 Drava 15 0 0 15 12:55 0 ZAHODNA SKUPINA Gorica 15 13 1 1 66:13 27 Krim 16 13 1 2 62:17 27 Grafičar 16 10 1 5 38:25 21 Slovan 16 7 0 9 27:37 14 Aurora 16 6 2 8 16:35 14 Branik 16 6 i 9 23:42 13 Triglav 15 5 1 9 30:37 n Izola 14 4 2 8 22:31 10 Postojna 15 3 4 8 12:28 10 Pred dnevi so gostovali v Črnomlju rokometaši gimnazije Pforzheim iz Zahodne Nemčije ih tako vrnili obisk domačinom. Razen gostov iz Nemčije, ki so nastopili z dvema ekipama, sta na mednarodnem rokometnem turnirju nastopila še novomeški Partizan in domača gimnazija. V finalni igri so Crnomeljci premagali Nemce 19:11. Predsednik OLO Črnomelj tov. Žnnič ie izročil zmagovitemu moštvu lep pokal. Gledalcev je bilo okoli 1500, kar je za Slovenijo edinstven primer. grešila ln katera bo zapravila več priložnosti za gol. To velja za oba nasprotnika v enaki meri. — Pravijo, da Partizana še niso videli nikoli tako revno igrati v Skoplju. Subotica, bila tukaj prvenstvena tekma L zvezne lige med beograjskim Radničkim in domačim Spartakom. Gostje so zmagali 1:0, in sicer po golu Petakoviča v 77. minuti. Igra je bila zelo slaba, vendar so gostje le zasluženo zmagali, ker so bili v polju boljši od domačinov. I. ZVEZNA LIGA Na tekmi Je bilo o-krog 18.000 gledalcev — zelo malo zadovoljnih. Hajduk BSK 23 24 14 15 6 4 3 5 59:23 57:39 34 34 Dinamo 23 13 5 5 47:42 31 ZAGREB : SARAJEVO 2:1 (1:1) Crv. zvezda Partizan 23 23 12 12 5 4 6 7 48:30 56:31 29 28 Proti koncu prvega polčasa se Sarajevo 24 9 6 9 44:34 24 je moral Zagreb odreči svojemu Vojvodina 23 8 8 7 42:35 24 napadalcu Medvedu in je tako Zagreb 23 9 5 9 32:36 23 vse do konca igral nato z 10 Radnički 24 9 3 12 32:35 21 igralci. Kljub temu je v tipično Spartak 24 8 5 11 45:56 21 prvenstveni borbi, ki je bila zdaj Proleter 23 6 6 11 28:44 18 pa zdaj tudi ostra all celo groba. 2eljezničar 24 8 1 15 33:51 17 izbojeval zasluženo zmago. Edini Vardar 23 4 7 12 21:38 15 so Sarajevčani zabila iz enajst- Lokomotiva 24 3 3 18 24:74 9 HRVATSKO - SLOVENSKA LIGA (XX. KOLO) Sedmo mesto za nafbešpega -ni mnogo Tudi medrepubliško hrvatsko slovensko tekmovanje za točke ima pred seboj le še dva termina, tako da tudi tukaj ne bo mogoče več videti Čudežev. Kar je bilo, je že bilo in bo v glavnem tudi ostalo. Kakor je znano, pa za naše v dražbi teh 14 kandidatov tako ni bilo, posebno mnogo in kaj prida kruha. Največ nad smo gojili za našo Ljubljano, ki pa se je morala v zadnjih spopadih sprijazniti z nekaj izgubljenimi točkami in je sedaj obvisela na sedmem mestu. Včeraj je bila v Zagrebu in si je — kakor bi bilo vse začarano — zabila edini gol te tekme v lastno mrežo. Ostali trije, ki so že precej dolgo bolj v senci, si tudi včeraj niso mogli kdo ve kako opomoči. Pač — enajstorica Maribora je v svojem derbyju s Celjani pospravila obe točki in z njima potisnila edino hrvatsko moštvo Uljanika v strnjeni vrstni red slovenskih udeležencev na predzadnje mesto v tabeli. Sicer pa vse to nima več drugega pomena, kakor le še za zabeležbo v društveno kroniko... Vodeča trojica Split, Borovo in Rijeka zavzema krepko svoj položaj na vrhu in si ga po vsej verjetnosti tudi v prihodnjih štirinajstih dnevih ne bo dala več omajati. V naslednjem sta dve kratki poročili o včerajšnjih srečanjih. TBEŠNJEVKA : LJUBLJANU 1:0 (1:0) Zagreto, 5. junija. Tekma hrv. -slovenske lige. Igrišče Trešnjev-ke, gledalcev 500, slabo vreme; strelec Čretnik v 9. minuti. Sodnik Božina (Slavodsiki Brod). Zagrebärki zeleni se morajo zahvaliti za svojo zmago igralcu Čretniku, ki je v 9. min. z glavo spremenil smer žogi in jo mimo presenečega Jereba poslal v lastno mrežo. Igra je bila slaba in obojestransko raztrgana. Ves čas igre gledalci niso imel! prilike videti kakšne dobre akcije, temveč so vsi žogo nabijali po igrišču. Ce bi v številkah izrazili neizkoriščene šanse, bi bila situacija 1:1. V prvem polčasu se je domačin Štrbac znašel 16 m pred Jerebom, ki je zapustil svoja vrata. da bi se mu vrgel pod noge, toda Štrbac je streljal poleg gola v out. V 20. minuti drugega polčasa se je situacija ponovila, samo s to razliko, da so bili to pot gostje na boljšem. Dolenc je 8 m pred golom streljal mimo vratarja. Tako je propadla najboljša šansa Ljubljane Neodločen izid bi ustrezal poteku današnje tekme. V obeh moštvih sta bili obrambi boljši od napada. V ljub-llanskem moštvu sta bila najboljša Sočan in Hacler. v Trešnjevki pa Ladovič ln Koželj. S to zmago so Zagrebčani popravili položaj in povečali upanje, da bi šli v consko tekmovanje; MARIBOR I KLADIVAR 3:8 (1:0) Maribor, 5. junija. Pred 1500 gle- 3. Regvart, 4. Medved (Zagreb), 5. kladivarja 3:0 (1:0). Tekma je bila zelo slaba in so vsi igralci igrali mehko in raztrgano. Tudi sodnik Keger iz Zagreba je bil slab. Gole za Maribor sta dala v 39. minuti Vidic ter v 19. in 27. minuti drugega polčasa SofiaDovski. Šibenik : branik 3:0 (0:0) TEKSTILAC : SEGESTA 1:1 (8:0) SPLIT : BOROVO 3:0 (Irt)) RIJEKA : ULJANIK 3:0 (2:0) Split 19 12 2 5 39:20 26 Borovo 20 12 1 7 35:20 25 Rijeka 20 10 5 5 23:16 25 Trešnjevka 20 10 5 5 38:28 24 Segesta 20 9 4 7 32:29 22 Šibenik 18 10 2 6 35:27 22 Ljubljana 20 7 6 7 33:22 20 Tekstilac 20 7 6 7 31:32 20 Branik 20 7 2 11 27:42 16 Maribor 20 6 3 n 26:37 15 Uljanik 20 5 4 n 22:29 14 Kladivar 19 4 1 14 22:59 9 Slovenska liga KRIM : IZOLA 4:1 (3:0) Ljubljana, 5. junija. Štirje Humarjevi goli, zastreljena enajstmetrovka (tudi po njem), avtogol Zabukovca in kopica zamujenih priložnosti, to je vse, kar smo videli na današnji tekmi med Krimom in Izolo. Po veliki premoči v prvem polčasu je Krim v drugem zelo popustil in igral docela raztrgano. (N. D.) GORICA : GRAFIČAR 2:1 0:1) Gorica, 5. Junija. Nogometaši Grafičarja so se danes dobro upirali vodilnemu slovenskemu moštvu v zahodni skupini. Goričani so le s težavo zmagali 2:1 (1:1). Prvi gol Je dal v 35. min. Krcupa (Grafičar), izenačil pa je Belčič pet minut pozneje. Zmagoviti gol je dosegel Silič iz enajstmetrovke v 17. minuti drugega polčasa. ZAHODNA SKUPINA AURORA : SLOVAN 4:0 PIRAN : TRIGLAV 2:1 (1:0) POSTOJNA : BRANIK 2:6 VZHODNA SKUPINA KOVINAR M. : SOBOTA 0:4 BRATSTVO : DRAVA 3:0 PROLETAREC : KOVINAR ST. 3:1 RUDAR T. : ALUMINIJ 3:0 RUDAR V. ! NAFTA 3:0 Steller in Plenišer jta stopala previdno oprezujoč po obrežju. Lisice so se plazile okrog grobov. Zeleno in jantarjasto so se svetile njihove oči. Kdaj se bodo nazadnje priučile, da je človek močnejši od njih in da v bližini taborišča nimajo nič iskati? Vsako noč je bilo treba pobiti nekaj vsiljivih roparic, na grobovih, pred zavetiščem, v shrambah. Toda kljub temu, vzlic vsej čuječnosti, je žival vedno spet prelisičila človeka. Možje so bili postavili lesene stebre in gori na vrhu trdno privezali svoje obroke jedi, da bi jih obvarovali tatvine. Toda lisice so kakor mačke splezale na vsak steber ali pa ga izpodkopavale, dokler se ni zvrnil — neslišno, v najugodnejšem trenutku. Padale so po pravkar pobitih vidrah, dajale so si opraviti s kožami in krzni, napadale kdaj pa kdaj kakšnega bolnika ali razgreble tudi grob, če straže niso bile dovolj na pTeži. Nešteto nožev, čevljev, čepic in vreč so bile že pokradle iz stanovanj — pod okriljem noči ali pa ob belem dnevu, če se je le ponudila priložnost. Plenišerju so začele lisice sčasoma presedati. Steller je moral imeti krepke živce, če mu ni nič delo, da je vsako noč zaspal s krepelcem v rokah. »Lisice in uši,« je brundal. »Ni prijetno, če te počasi požro. Lahko si predočujem kaj lepšega.« Steller se je smejal. »To vse je samo prehod. Najgorje imamo že za seboj.« Namignil je na lovce na vidre, na Le-pehina, Mjatleva in Sašo, ki so zalezovali žival od vetra ob obali in nato s hitrim skokom celemu krdelu morskih vider odrezali pot v vodo. »Ti nam rešijo življenje, Plenišer. Bolezen že popušča. Sveža vidma slanina — Saša se zaklinja nanjo, prav tako kakor na zelišča in jagode. Izvrstno sredstvo proti skorbutu. Trdno upanje imam, da bomo poveljnika in vse druge bolnike zdaj le dokončno rešili.« Z žmerečimi očmi je opazoval Plenišer tri lovce, ki 90 s spretnimi zamahi pobijali vidro za vidro. »Smaiu ne bo nobertih več,-« je mrmral. »Bom že jaz skrbel za to, da ne bomo pobili več vider, kolikor jih potrebujemo za preskrbo z živežem.« »Vi ne veste, da Kitrov sam na svoje hodi na lov za vidrami? Da je nekaj vojakov pregovoril, naj mu pomagaj« pri tem? Da, Steller, pristaše pridobiva. Možje, ki bi se radi oskrbeli s krzni, ki bi radi obogateli.,..« »Nesmisel!« Steller je zaprhal prezirljivo. »Obogateli? Krzna zbirali? Ko niti še ne vemo, ali bomo sploh kdaj prišli od tod!« »Vidre pobijajo,« je nadaljeval Plenišer stvarno, »in meso puščajo po tleh — za lisice, za galebe, kaj vem za koga! [zbirajo tudi samo najboljše, najbolj črne kože, druge pa mečejo vstran. Verjemite mi — kmalu ne bo nobenih vider več tukaj.« Do zdaj se Steller skoraj ni bil brigal za Ritrova. Tesai je prebival v votlini gori ob potoku in prihajal le redko na spregled. Bal se je za svoje življenje. Če bi poveljnik umrl, bi moštvo ne trpelo ne njega ne Waxella kot voditelja; to je vedel povsem natanko. Vsi možje so si bili na jasnem o tem, koga je zadevala krivda - za to životarjenje na neznanem obrežju, v tem lisičjem in ušjem peklu. Pametno je delal Kitrov, da se je držal v ozadju. Toda zdaj je hodil lovit vidre? Zdaj je dramil pohlep ljudi po krzna? Snežni viharji so divjali zvečer po obrežju Tuleč so medli po skalnatih globelih. Klicar je hodil po taboru: »Zaprite votline! Pazite na ogenj!« Lisice so smukale skozi snežni metež in slutile, da so bile v takih urah močnejše kot tuji dvonožci oboroženi s krepelci. Bethge je ždel v brezvetrnem kotu zavetišča pred preprostim ognjiščem iz kamenja in nejevoljen kuhal zeliščne juhe za poveljnika in bolnike Celo sam je užival te juhe, kakor je bilo zapovedano, in se jezil obenem, da je to delal. Peritonitis, je mislil, vnetje m zagnojitev trebuha... ničesar ni mogoče obdržati v sebi, niti takele juhe... vse je treba zopet izbljuvati. Majal je z glavo, ko je mešal po loncu. Peritonitis... neizogibno je bilo treba umreti za njo. Osemindvajset mrtvih je že. Tudi Rosseliusa je zdaj zadelo. Kazen... nobena zel ni zrastla zoper njo. Zunaj je divjalo tako hudo, da se je s skledo juhe v roki le s težavo prebil do poveljnikove koče. Sneg se je vrtinčil okrog njega. Lisica ga je potegnila za hlačnico. Zaklel je — morda je veljalo živali, morda viharju ali pristavu, ki mu je naročil, naj kuha zeliščne juhe. Njegove misli so blodile v daljavo in se obrnile v Evropo, v Nemčijo, v mesto Halle, kjer je živela njegova družina. Kakšen padec! On, učena glava, izkušen ladijski zdravnik, je zdravil zdaj na golem, pustem kosu sveta na smrt obsojene bolnike, kakor poganski padar. Živo srebro, puščanje žile... to je bilo nekoč, to je bilo tako daleč za njim, kakor ne bi bilo nikoli. Res je kdaj pa kdaj še segel po teh sredstvih, toda pričakoval ni od njih nič. Zares strašen košček sveta! Edino, kjer je zdravnik tukaj še lahko koristil, je bilo zatiranje uši V grudah so čepele na bolnikih, žrle in sesale — poveljnik je bil videti grozen. Pitati zeliščne juhe in loviti uši — to je bilo zdaj opravilo ranocelnika Bethgeja iz Halleja, ki je bil mislil, da mu bo udeležba na veliki severni odpravi prinesla priznanje, slavo in morebiti "telo stolico na akademiji. Kitrov je stopil- od ognja in pogledal venkaj v vihar. Nekaj mož je sedelo pri njem v koči, zastavnih fantov, kozakov iz Sibirije, vojakov in topničarjev. Niso marali tesarja, tega lahko razdražljivega, večkrat pijanega in sem ter tja grobo udarjajočega bika. Nihče ga ni maral. Toda, dokler je imel kot oficir pravico poveljevati, čustva podrejenih niso imela nobene vloge. Zdaj je bilo to drugače Vezi so bile omajane. Zdaj je bilo tukaj na otoku mogoče oficirja brez kazni udariti po zobeh. Kdo pa naj bi koga držal pri tem?