Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. 247.
== Velja po poŠti: s
Za oelo leto napre] . , K 28'— ia en meseo „ • • H 2*20 sa Nemčl]o oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . K 24'— za en meseo „ • . „ 2'—
V	opravi prejeman maiefiao n 1*70
s Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 1'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo. ,, 12'—
ltsr Uredniitvo je v Kopitarjevi nllol &tev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega teleiona Stev. 74. =
V LMagi, v tem, 29. oKtobra 1914.
Leto M
Inseratl:
Političen list za
Enostolpna petitvrsta (72 mm); za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... n 15 »
za trikrat......13 n
za večkrat primeren popust.
Porotna oznanili zrinit, osmrtnice lit:
enostolpna petitvrsta po 2 j vin.
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. - Račna poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. - Upravnlškega teleiona št. 188.
Nova balkanska vprašanja.
Pred izbruhom evropske vojne je bil Balkan podoben šahovi deski, na kateri so evropski diplomati izvajali svoje postranske poteze, da bi odvrnili pozornost od glavne igre. Sedaj so se pa postojanke glavnih figur že tako iz-premenile, da postranske poteze na posameznih poljih Balkana ne pridejo več tako močno v poštev. Vsekakor je na Balkanu še eno žarišče: Carigrad, kjer si trosporazumne sile prizadevajo, da bi Turčijo pridobile zase, ali jo pa prijateljsko ali pa z grožnjami zadržale pred sklepi, ki bi jim utegnili biti neprijetni. Izvzemši Srbijo in Črnogo-ro, se ostale balkanske države varujejo, da bi se ponižale za orodje trospo-razuma in igrale vlogo Srbije, pa najsi so tudi posamezne prijazno naklonjene Rusiji, Franciji in Angliji.
Vlade balkanskih nevtralnih drŽav se živahno pečajo z vprašanji, ki jih neposredno zanimajo. Oglašajo se opravičene in neopravičene želje, in kakor kaže napovedana grška ekspedicija v južno Albanijo, so tudi dejanja že blizu. Boji med Albanci in Epiroti so vzbujali v Atenah vedno večji nemir. V merodajnih grških kropili so gojili bojazen, ki vsekakor ni bila utemeljena, da bi utegnila biti ogrožena Epiro-tom priznana avtonomija. Doslej so Grki kot neopravičene zavračali vse očitke, da bi imeli svojo roko zraven v epirotskih podvzetjih. Sedaj je pa postalo zadržanje Grčije docela nedvoumno, ker je sama javno napovedala vojaško ekspedicijo v Epir, češ, da ščiti tamošnje prebivalstvo pred zatiranjem
Kot prvi cilj grške vojaške ekspedi-cije v južno Albanijo se navaja Argv-rocastro in Permeti. Jako čudno pa zveni, da hočejo Grki ščititi tiste, ki so sami povzročili nemire, kar se je zgodilo vsled provokatoričnega postopanja grških Epirotov proti mohamedanskim Albancem Grčija namerava najbrže nekaj več, nego ščititi epirotske nemirne-že Na Grškem je mnogo takih, ki smatrajo sunek v Epir samo za pripravo k glavnemu koraku: pohod v Macedoni-
jo. V Sofiji pa takih grških skokov ne bodo mirno gledali in samolastni grški vojaški nastop na macedonskih tleh, glede katerih ima Bolgarija svoje opravičene zahteve, bi na Bolgarskem povzročil veliko razburjenja. Razpoloženje v Bolgariji je vsled srbskega stra-hovanja bolgarskega prebivalstva v Macedoniji že itak zelo ogorčeno.
V Sofiji vedo, da je treba z ozirom na različne možnosti v sedanjih trenot-kih največje previdnosti. Seveda so pa tudi nekoliko začudeni nad Grčijo, ki se je vedno izdajala kot najgorečnejša varuhinja bulcareškega miru, sedaj pa s svojim postopanjem v južni Albaniji sama isti mir ogrožava. Grške aspira-cije na Macedonijo seveda za Bolgarijo niso nič novega, vendar je presenetljivo, da Grčija samolastno izteza roko po južnoalbanskem ozemlju, in to kljub velesilam, ki še danes vse brez izjeme vstrajajo na londonskih sklepih. Na grški sklep glede južne Albanije je najbrže kolikor toliko vplivalo križarenje italjanskih vojnih ladij ob južnoalban-ski- obali in pa ustanovitev italjanskih sanitetnih postaj v Albaniji, dasi je Italija izjavila, da ne namerava v Albaniji igrati nobene druge vloge, nego stra-žiti, da se vzdrže londonski sklepi.
Grki pa dvigajo obtožbe in pritožbe tudi na drugo stran; proti Turčiji Grčija se namreč pritožuje? da se bojda gode Grkom v otomanski državi vsakovrstne krivice, zlasti v Smirni, in da se izgoni množe od dne do dne. Te grške pritožbe spravljajo nanovo v ospredje napetost med obema državama.
V Carigradu, kjer se niso zbali spora s trosporazumom niti v dai-danel-skem vprašanju, bodo te grške pritožbe napravile malo utiša.
Vsekakor je vredno pozornosti dejstvo, da se je Grčija, ki je doslej kljub svojemu prijateljstvu do trosporazuma ohrnaila nevtralnost, odločila k vojaški operaciji in s svojimi pritožbami še poostrila napetost s Turčijo. Ta izstop Grčije iz svoje dosedanje rezerve ne po-menja nič dobrega, marveč se zdi kot predznamenje bodočih viharnih dogodkov na Balkanu.
Noua čet
grnpacua Ruske-
Mzg noi 0t>ram
GallClll
Rusi so na Rusko-Poljskem spravili skupaj ogromne sile vojaštva. Pritegnili so v boj sibirske, kavkaške in turkestanske armadne zbore. Poleg tega so došli v bojno črto tudi rekruti letnika 1914, ki so bili vpoklicani že julija meseca, 700.000 mož po številu. S to velikansko silo so Rusi nanovo prekoračili Vislo pri Novogeorgijevsku, Varšavi in Ivangorodu z namenom, da bi obšli avstrijsko - nemške čete. Naše in severne čete so se borile z izredno hrabrostjo proti ruski premoči, kljub temu je pa pretila nevarnost, da bi jim prišle ogromne ruske sile v bok ali celo za hrbet. Če bi se Rusom to posrečilo, bi skoro gotovo padla na Poljskem odločitev v rusko korist. Zato so se avstrijsko - nemške čete previdno umaknile in se bodo sedaj nanovo grupirale.
Da to ni poraz avstrijske armade, ampak samo strategična poteza, ki jo je bilo treba napraviti v očigled velikanske ruske premoči, dokazuje celo oficijelno poročilo ruskega generalnega štaba, ki se glasi: »Dne 23. in 24. oktobra je ruska armada večkrat premagala nemške prednje straže, ko jc zavzela postojanke ob rekah Ra\vka, Skiermiewka in Rylka. Mesta Lovvicz, Skicrniewice in Rawa so bila osvojena po ljutih bajonetnih napadih. Avstrijci, ki so se skupno z Nemci umikali po cesti proti Radomu, so med tem dobili ojačenja. Sedaj izkoriščajo gozdnato in
hribovito ozemlje ter se trdovratno branijo proti našim napadom. Boji na tem kraju so dobili znaten obseg. Ujeli smo veliko število vojakov in zaplenili nekaj strojnih pušk in topov. Na bregu reke San in južno od Przemysla se siloviti boji nadaljujejo.«
Včeraj dopoldne nam došli poročili iz nemškega glavnega stana in od namestnika načelnika avstrijskega generalnega štaba generalnega majorja pl. Iloferja sta enako se glaseči:
XXX
Na Poljskem so se morale nemške In avstrijske čete pred novimi ruskimi možmi, ki so prodirale od Ivan^oroda, Varšave in Novo Geornicwska, umakniti, ko so do tedaj vse ruske napade uspešno odbile. Rusi zaenkrat niso sledili. Umikanje od sovražnika se je izvršilo brez težav. Naše čete se bodo položaju primerno na novo grupirale.
Na severnovzhodnem bojišču nI bistvenih izprememb.
XXX
Dunaj, 28. oktobra. (Uradno.) V Galiciji se tudi včeraj ni nič bistvenega zgodilo. Na mnogih delih fronte sta se oba nasprotnika zakopala. Naši težki topovi so uničili več sovražnih baterij in opirališč.
Namestnik šefa generalnega štaba: ol. Hoier, generalni major.
X X X
XXX
O BOJIH ZA VARŠAVO.
Milan, 28. oktobra. Vojni poročevalec Magrini poroča iz Varšave z dne 19. oktobra: Varšava izgleda kot ogromen vojaški tabor. Mesto brani 300.000 mož. Na Poljskem so Rusi spravili skupaj en in pol milijona vojakov, med temi veliko sibirskih in kavkaških. Ruska mobilizacija je končana. Osem dni se že čuje v Varšavi neprestano gromenje topov. Panika jc bila zelo velika, sedaj se je vsled zboljšanja vojaškega položaja zmanjšala. Od sodrge ogroženi judje be-že v celih množicah. Nemci so stali 19. oktobra severno od Gore Kalvarije na levem bregu Visle, Rusi pa priPiasecz-nem, 20 km od Varšave ob železniški progi proti Skierniewicam. Že osem dni neprestano trajajoči boj je pravo mesarsko klanje.
Krakov, 27. »Naprzod« priobčuje brzojavko, glasom katere so Varšavo Nemci že bombardirali. Šrapneli so povzročili v mestu veliko požarov. Aero-plani signalizirajo ruske baterijske postojanke. List pripominja, da gre tu morda za goreče vasi pred Varšavo in re za mesto samo. — Isti list poroča po »Gazeti Czcnstocho\vski«, dal je vozil zadnji vlak iz Varšave v Skiernievvicze dne 9. oktobra. Med vožnjo so notniki vsepovsod videli strašne nožare in sli šali gromenje topov. Dva ruska oklopna vlaka sta še pobrala toliko živil, kolikor jih je bilo mogoče dobiti. V ne deljo so Škiernievvicze zasedli Nemci. Nemški aeroplan je vrgel na Terespol-ski kolodvor 3 bombe, pri čemer je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Listi Lodzu prinašajo imena v Varšavi ubitih oseb, a ne povedo, če so to vse žrtve nemških letalnih bomb. »Rozwoj« na vaja 15 smrtnih žrtev.
Krakov, 28. oktobra. »Nowa Reforma« poroča po listih iz Lodza, ki so izšli še predno so Nemci zasedli mesto da so se 13. oktobra v Varšavi pripetili veliki poulični nemiri. Prišlo je do ljutih spopadov s policijo in vojaštvom. Vojaštvo je na več mestih oddalo salve. Iz ostalih podatkov se cla skle pati, da so nemiri izbruhnili v pred mestju Staro mesto in se razširili do Kraszinskowega trga
GROMEČE MESTO.
Vojni poročevalec »N. Fr. Pr.« Roda Roda poroča z dne 24. t. m. pod gornjim naslovom:
»Od začetka oktobra bobni Prze-mysl neprestano ocl bojnega hruma. Ni ga dne, da bi topovi molčali. Kdor hoče doživeti vojno, ne da bi se moral odpovedati komfortu, kdor hoče biti ta-korekoč kot Evropejec priča velikega časa, ne bo imel nikjer udobneje nego v Przemyslu.
Przemysl, gromeče mesto, je resen vojni tabor. Tu je samo eno razvedrilo, samo ena naloga, ena skrb: vojna.
To gromeče mesto ni slučajno nastalo — stoji na eni najmočnejših brambnih točk v Evropi. Tu meji vzliod na zapad, skoraj za las natančno deli San grške Rusine od rimskih Poljakov. To je s krvjo napojena zemlja. Pred 40 ieti je Avstroogrska sezidala trdnjavo — na mestu, kjer je knez Przemyslav žc pred 1300 leti postavil branik, kjer so si mongolske trume že enkrat, 1762, krvavo razbile glave ob silnih kamenih obkopnega zidovja. Tedaj je branil Przemvsl gvardijan Szyc-howsky, danes jc njegov branilec podmaršal pl. Kusmanek.
GENERAL PACKO DIMITRIJEV OD-STAVLJEN.
Iz tega, ker poveljuje sedaj ruskim četam južno in vzhodno od Przeinysla
general Brusilov sklepajo nekateri poročevalci, da je general Radko Dimitrijev odstavljen.
O BOJIH KROG PRZEMYSLA.
Krakov, 27. oktobra. Nekdo, ki se je udeležil bojev v Przemyslu in krog njega, opisuje neki izpad iz trdnjave tako-le: Izprva smo mislili, da je ruska armada še vedno v bližini Przemysla, vsled česar so se izpadi vršili z veliko previdnostjo. A že v Cisowi so se naše čete lahko prepričale, da je sovražnik deloma že zapustil to ozemlje. Vse naokrog, kamorkoli je segel pogled, so ležali številni nepokopani mrliči, konjska trupla, orožje, streljivo, sedla, še tleči stražni ognji, kuhinjska posoda itd. Tako je šlo dalje v smeri Fredro-zol. Ko smo se potem spustili dol proti železniški progi, da bi se vrnili v trdnjavo, nas je začela obstreljevati sovražna artiljerija. Nato se je oglasila tudi naša težka artiljerija iz Przemy-sla, med tem se je pa naš bataljon polagoma bližal sovražnikom, ki so ležali v strelskih jarkih. Ko smo dospeli dovolj blizo, smo na celi črti izvedli naskok in se polastili sovražnih okopov. Samo naš bataljon je pri tem vjel 20 častnikov in 30 ruskih vojakov ter zaplenil 2 strojni puški. Medtem je nastal večer in pripravili smo se za brambo na zavzetem prostoru; ponoči so nas Rusi dvakrat napadli, a smo jih vselej vrgli nazaj. Ob jutranjem svitu smo si natančneje ogledali ozemlje in tu se je pokazalo, da so bili vsi strelski jarki obzidani in deloma celo betonirani ter očividno urejeni za daljšo brambo. Ker sta bila zidovje in beton suha, so morala biti ta dela izvršena že pred tedni, kar je potrdil tudi neki vjeti ruski stotnik. Ko smo temu ruskemu častniku izrazili svoje začudenje, da je med ruskimi vjetniki tako malo častnikov, je pripomnil, da prvič v ruski vojski vlada veliko pomanjkanje častnikov, drugič pa imajo ruski častniki povelje, da v slučaju nevarnosti nemudoma oddajo poveljstvo podčastnikom, sami se pa rešijo na varno. Ako so konji v bližini, jih morajo častniki zasesti brez ozira na usoclo prejšnjih jezdecev. Ruski častniki nosijo pri sebi gumijeve knu-te, s katerimi tirajo moštvo v boj. Dalje ima artiljerijsko moštvo nalog, da v slučaju presenečenj takoj spravi na varno topovske zapornice, razstreli municijske vozove in na vpreženih konjih pobegne. Neko povelje vrhovnega poveljnika se glasi, da bo vsak Rus, ki bo neranjen prišel v ujetništvo, po vojni, ko se bo vrnil v Rusijo, brez vsakega sodnega postopanja ustreljen.
RUSKA STRATEGIJA.
Ruski oficijozni list brani na sledeči način rusko strategijo: Mnogi vprašujejo, zakaj smo pustili Nemce v ozemlje Visle, zakaj nismo raje takoj v začetku vojske zasedli to ozemlje z zadostnimi silami in zakaj smo dovolili Nemcem tako dolg obisk. Mnogi ljudje se boje, da bomo na ta način izgubili simpatije Poljakov (!). Na ta vprašanja vojaški strokovnjak lahko odgovori. V tem slučaju naša strategija ni pod vplivom politike in mi smo se odpovedali vsem kompromisom, ki so v vojnem času tako nevarni. Naš vojaški princip je bil: »Žrtvuj vse, kar je sekundarnega pomena; prepusti začasno sovražniku vse kraje, ki bi v primeri z drugimi v vojaškem oziru malo koristili. Začasna prepustitev ozemlja Visle je le posledica hvalevrednega stra-tegičnega pomena.
KAKO SF. OBNAŠAJO RUSKI ČAST« NIKI.
Vojni poročevalec »Berliner Tage-blatta« poroča, da so ruski častniki jako samozavestni. Ko so prišli ruski Častniki v Marggrabovo v Vzhodni Pru-siji, so kazali neomajno prepričanje, da zmaga Rusija. Neki ruski častnik, ki je prišel v knjigarno, jc rekel knjigarnarju: »Dajte mi košček papirja. Poglejte; tu je Nemčija, tu je Francija, .tu je Aa-
glija in tu je Rusija. Sedaj pa napravimo nekaj črt — tako, tako, tako in tako. Vidite: to je Francija, to je Anglija i ji to Rusija. Kje pa ostane Nemčija?« Drugi častnik si je dal dati od prodajalke kos pisemskega papirja, ga raztrgal na drobne kosce, jih položil na dlan in pihnil vanje, da so se razleteli na vse strani ter rekel: »Vidite, gospi-ca, to je Nemčija!« Pozneje so se morali Rusi. kakor znano, umaknili iz Vzhodne Pruske.
XXX
GROF TISZA DEMENTIRA SVOJ IN-TERVIEV.
Budimpešta. Ogrski korespondenč-ni urad poroča: »Vossische Zeitung« je prinesla pred nekaj dnevi razgovor svojega dopisnika z ministrskim predsednikom grofom Tiszo. Grof Tisza, ki je bil več dni odsoten, je zvedel Šele včeraj zjutraj, da je njegov razgovor v listih. Grof izjavlja, da je bil ta razgovor prvič popolnoma privatnega značaja in ne za javnost, drugič da je v bistvenih točkah zmoten.
KUSMANEK ČASTNI DOKTOR.
Brno. Kolegij profesorjev nemške tehnike je sklenil podeliti branitelju trdnjave Przemysl častni doktorat. Sklep je predložen cesarju.
XXX
NEMŠKI VOJAKI NA DUNAJU.
Dunaj, 29. oktobra. (Kor. urad.) Včeraj se je mudil tu zopet en oddelek nemških vojakov nadomestnega bata-
ljona pruskega domobranskega polka št. 49. Pri pogostitvi v mestni hiši je napil nadkomisar Radler obema zvez-« nima vladarjema, nakar se je poveljnik oddelka zahvaljeval za prisrčen sprejem. Včeraj zjutraj so zopet došli nemški vojaki, ki so bili po dunajski občini prisrčno sprejeti in pogoščeni, šli pred nemško poslaništvo, kjer je svira-la nemška godba. Poslanik pl. Tschir-schky je pozdravil vojake z govorom, ki ga je končal z živio cesarju Francu Jožefu. Vojaki so klicali navdušeno živio našemu cesarju. Vojaki so se podali nato na vzhodni kolodvor, odtam so odpotovali v Budimpešto.
Tudi pred dvema dnevoma sta bila dv aodelka nemških vojakov na poti na bojišče na Dunaju ter sta bila prisrčno pogoščena v dunajski rotovški kleti in v drugih restavracijah.
XXX TIROLSKI UJETNIKI NA RUSKEM.
»Trentino« priobčuje pismo nekega tirolskega častnika, ki so ga Rusi ranjenega ujeli. Častnik, ki leži v neki bolnišnici v Moskvi, piše: »V bolnišnici, kjer ležim, je veliko znancev, sami Ti-rolci. Dame Rdečega križa nam zelo skrbno strežejo. Danes nas je obiskal veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Z nami je bil zelo ljubeznjiv. Dal je ukaz, naj se pošljejo naša pisma v Peterburg, odkoder naj jih rumunsko poslaništvo odpošlje v namenjeni kraj. V Moskvi ostanejo še 8 dni. Kolikor vem, pošiljajo nas, avstrijske častnike vse v 110-trašnjost Rusije.«
Hiii
tmm ii
19
Ilažen kronski srni Nišu.
Dunaj, 28. oktobra. (Uradno.) Dne 27. oktobra smo priborili v Srbiji nove uspehe. Naše čete so z naskomo po hrabrem nasprotnikovem odporu priborile Ravanio in močno utrjeno sovražno postojanko na cesti pri Črna Bara v Mačvi. Pri tem smo osvojili 4 topove, 8 strojnih pušk, ujeli 5 srbskih častnikov in 500 mož ter zaplenili mnogo vojnega materijala.
Potiorek, fcm.
XXX
»Az Est« poroča: Zadnje dni so naše Čete, ki so stale ob Savi, zahodno od Mitrovice zgradile most. Kljub hudemu sovražnikovemu ognju so dogotovili naši pionirji most v 2 urah 35 minutah. Večja sila ga je prekoračila in prišla na srbska tla. Posrečilo se je našim, da so vrgli v betonskih utrdbah močno zavarovane srbske čete nazaj in da je po artiljeriji uspešno podpirana naša pehota zasedla srbsko Mitrovico, ki jo je medtem sovražnik zapustil. V mestecu je ostalo le malo ljudi, večinoma stari možje, žene in otroci. Ko so preiskale naše čete kraj, da se zavarujejo proti morebitnim presenečenjem, soprodirale naprej proti Kri javi. Pri Mitrovici nazaj vrženi srbski oddelki so bili medtem ojačeni in so se postavili v obrambo med Mitrovico in Nočajem. Severno vzhodno od Gluščeva razvrščeni srbski topovi so obstreljevali južni izhod Mitrovice, naše po artiljeriji podpirane čete so po hudem bajonetnem boju zapodile sovražnikovo moštvo v beg, tako da so mogle naše čete no dveurnem boju zasesti Nočaj. Naše desno krilo je medtem zasedlo tudi Zasavico in se je zagozdilo v srbsko fronto in tako preprečilo sovražnikov napad za hrbet naši armadi. Srbi so se umaknili proti Gluščem; naši jih v Mačvi obkoljujejo in jih potiskajo ob Savi in ob Drini v polkrogu nazaj. Naši prodirajo v ugodnih okoliščinah. Po tem novem prehodu čez Savo je kraj Mačva popolnoma očiščen od srbskih čet; kot med Savo in Drino je v naših rokah. Bojno razpoloženje naših hrabrih vojakov je izvrstno.
XXX
Sofija, 29. oktobra. Iz Niša poročajo: Ministrski predsednik Pašič je informiral skupščino, nakar se je vršil važen kronski svet pod predsedstvom prestolonaslednika Aleksandra, ki se je nato vrnil v Valjevo.
XXX
OBSTRELJEVANJE LOVČENA.
»Corriere della Sera« poroča, da je obstreljevala neka avstrijska ladja velikanka Lovčen. Ubita sta bila dva Francoza in ranjeni trije Črnogorci.
ČRNOGORCEM VZETA ZASTAVA.
Pred zagrebškim zbornim poveljstvom je razstavljena črnogorska zastava, ki jo je dne 6. t. m. vzela Črnogorcem 3. gorska brigada.
XXX
OD-
ZAPRTJE MESTA SARAJEVO PRAVLJENO.
Trdnjavski poveljnik je dne 28. t. m. odpravil dne 18. septembra proglašeno zaprtje mesta Sarajeva civilistom in vozovom. Razveljavljena je tudi prepoved zasebnega brzojavljenja. Policijsko nadzorstvo nasproti tujcem na kolodvorih še ostane.
XXX
BOLGARSKI POSLANIK V NIŠU POROČA BOLGARSKEMU MINISTRSKEMU PREDSEDNIK.
Sofija. Ministrski predsednik Ra-doslavov je sprejel bolgarskega poslanika v Nišu, ki mu je podal dolgo poročilo.
SOFIJSKI RUSKI POSLANIK SAVIN-SKI V NIŠU.
Iz Sofije se brzojavlja, da je ruski poslanik Savinski s svojim tajnikom Sablerjem in ruskim podkonzulom Djakelijem odpotoval v Niš v srbski glavni stan, odkoder se namerava vrniti v ponedeljek.
XXX
IN
RUSKE LADJE VOZIJO HRANO STRELJIVO SRBOM. Dunaj. 23 ladij, ki so jih ruski re-monkori vozili proti Ruščuku, so vozili hrano in streljivo Srbiji.
sssiSis R!crilc2!i presfDlonzstedniha nadooiiHide Frana Ferdinanda.
Sarajevo. (Uradno.) Včeraj zjutraj je bila v sarajevskem veleizdajniškem procesu izrečena obsodba:
V	smrt na vešalih so obsojeni obtoženci: Danilo Ilič, Veljko čubrinovič, Ncdjo Kerovič, Miško Jovanovič, Jako
Milovič
V	dosmrtno
Mi t ar Kerovič.
V	dvajsetletno težko ječo so obsojeni: Gabrilo Princip, Nedeljko čabrinovič in Triiko Grabeč.
težko ječo je obsojen
V	trinajstletno težko ječo: Svietko Popovič.
V	desetletno težko ječo: Ivo Kranje-vič in Lazar Gjokič.
V	sedemletno težko ječo: Cvijan Stjetanovič.
V	triletno težko ječo: Branko Zago-rač in Marko Perin.
Ostali obtoženci so bili oproščeni
iX X Xi
KDO JE PRAVI KRIVEC SARAJEVSKEGA UMORA? Dunaj, 29. oktobra. »Neue Freie Presse« piše k sarajevski obsodbi, da je pravi krivec in povzročitelj umora prestolo-
naslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge srbski prestolonaslednik Aleksander, ki je sprejel zločince v avdijenci in preskrbel denar za tozadevne izdatke.
Ifiili teli na francoske-belgijski megi m neprestano nadallnfeio. - 16 an-
neiihemu
desnemu kriliL
Poročevalec londonskega lista »Times« poroča, da se je Nemcem v poljskih bojih v bližini Nieuporta posreči lo v napadu iz Westende osvojiti trdnjavi podobne postojanke pri Groote Bamburgh, ki je zelo važna strategič na točka. To bi bil občutljiv udarec za zaveznike. Nemci imajo veliko število strojnih pušk. Tudi angleško brodovje je izkrcalo strojne puške, da bi rešili Groote Bamburgh, pa je bilo prepozno.
Po poročilu istega poročevalca je bil položaj za zaveznike pri Ypernu pet dni kritičen. Angleži so se držali proti nemški premoči v okopih, kjer so jih obsipale nemške granate. Večkrat so bili celi oddelki pokopani od krogel nemške težke artiljerije. Nemci so s krajnim pogumom napadali v bližini 400 m in so dobivali vedno ojačenja. Angleži so držali, dokler tudi njim niso došla ojačenja. Dopisnik poroča, da boj še ni končan.
Vojni dopisnik angleškega lista ;>I)aily Clironicle« poroča o zadnjih bojih, da je bil položaj pri La Bassee, ki leži jugozapadno od Lille, za angleško armado zelo nevaren. Nemci so napadali z brezobzirnostjo. Angleški okopi in jarki pri La Bassee so bili cilj strašnega bombardiranja, vendar pa s po-četka ni bilo nobenih znakov, da bi Nemci nameravali naskok na posamezne točke, čeprav so angleški letalci poročali, da so za bojno črto zbrane velike nemške čete. Naenkrat so pa Nemci pridrvili. Bilo je nemogoče zadržati nemški napad. Okopi so bili napadeni in nemške čete so prodirale brez presledka, ker so najbrže mislile, da na svojem pohodu proti moi-skemu obrežju neb odo več zadeli na resen odpor. Nato so pa došla angleška ojačenja. Angleške izgube so velike.
Iz navedenih angleških poročil se vidi, da Nemci kljub silnemu in obupnemu odporu zaveznikov vendarle napredujejo, čeprav le počasi, če se potrdijo najnovejša poročila, da so Nemci zavzeli mesto Poperinghe, se je bojna črta Nieuport—Ypern na jugu pomaknile že za 10 km proti zahodu, odkoder imajo Nemci le še 10 km do francoske meje. Od tu bodo najbrže prodirali proti Diinkirchnu. Do prve utrdbe — Quaeclypre, — ki brani Diinkirchen, imajo od Poperinghe še kakih 20 km.
X
X
Eerolin, 28. oktobra. (Uradno.) Boji pri Nieuportu in Dixmuidnu še trajajo. Belgiici so ondi dobili znatna ojačenja. Z našimi napadi smo nadaljevali. 16 angleških vojnih ladij se je udeleževalo boja proti našemu desnemu krilu, njihov ogenj je bil brezuspešen.
Pri Ypresu Je ostal položaj nespremenjen.
Zahodno od Lilla je bil naš napad uspešno nadaljevan.
V argonskem nozdu smo zopet zavzeli nekaj sovražnih strelnih jarkov, katerih posadko smo ujeli.
Na zahodni fronti se danes ni nič bistvenega dogodilo.
XXX FRANCOSKO URADNO POROČILO.
Genf. Francosko uradno poročilo z dne 28. t. m. se glasi: Tekom nedelje se je držala naša vojna črta na splošni črti Nieuport—Dixmuiden, v ozemlju med Ypernom—Roulersom in v ozemlju med Armentieresem—La Basseem—Lensem (severno od Arra-sa). Nemški sile, ki so prekoračile reko Yser med Nieuportom—Dixmuidenom, niso mogle prodirati. Zdi se, da je imel sovražnik zadnje dni velike izgube.
XXX
BOJI V SEVERNEM KOTU BELGIJE.
Rotterdam. »Curant« poroča: Potniki, ki so prišli 26. oktobra iz Ostende, pripovedujejo, da je bitka med Dixmui-den in Nieuportom čemdalje hujša. Topovi grme neprenehoma. Prebivalci mesta Ostende so skoro vsi zbežali. Na cestah je videti samo nemške vojake, ki gredo na fronto ali se pa zdelani vračajo da se v Ostendu odpočijejo. Na tej črti se bore izključno nemški mornarji. Včasih se prikaže na obzorju kaka vojna ladija, ki jo takoj v ogenj vzamejo, Ostende ni vsled nepotrebnega
obstreljevanja posebno veliko trpelo. Hotel »Majestetic« je zelo poškodovan, kraljeva palača je pa nedotaknjena. Prebivalci iz okolice so večinoma zbežali. Živil zelo primanjkuje, ker so jih nemške čete zanlenile.
Nemški težki topovi v Briiggeju.
Iz Amsterdama se 28. t. m. poroča, da sta došla v Briigge 27, t. m. dva 42 cm in 10 28 cm težkih topov. Nemci so baje svoje težke topove razpostavili pri See-bruggeju in pri Heystu. Begunci pripovedujejo, da je bil obstreljevan Roulers, ker so razkrili Francozi strehe in ker so skozi podstrešna okna streljali na Nemce, ki so naložili nato mestu 200.000 frankov vojnega davka, zaprli župana, državnega tajnika in šest uglednih meščanov kot tal-nike v mestni hiši. Protestantska šola in cerkev nista bili poškodovani.
Krvavi boji ob Yperi. — Bombardiranje mesta Ostende.
Rotterdam, 28. oktobra. »Nieuvv« Rotterdamsche Courant« prinaša sledeče podrobnosti o bombardiranju Ostende: V petek je angleška bojna lati.i a bombardirala Ostende. To je povzročilo za nekaj trenutkov strah in trepet. Prebivalstvo se jc poskrilo po kleteh. Obstreljevanje je trajalo le nekoliko minut ter ni napravilo druge škode kakor nekaj lukenj v hotelih na boule-vardih. Hotel »Majestic« jc največ trpel. Govori se, da sta bila ubita dva nemška častnika, en višji štabni zdravnik in en mornariški častnik. Krvavi boji se nadaljujejo, zlasti pri Crtemar-gu, severno od Ysere, kjer jo zemlja močvirnata in vsled tega skrajno neugodna. Nemški general v Ostende je izdal oklic, s katerim odreja, da morajo Angleži zapustiti Ostende in vse ostale obmorske kraje. Spravili jih bodo v varnem spremstvu na Nizozemsko. Admiral pravi na koncu: Ne morem prevzeti nikakšne odgovornosti za bedo, ki jo nepotrebno obstreljevanje v toliki meri provzroča ženam in otrokom, ki se nahajajo v nemškem varstvu.
Bitka pri Nieuportu.
Berolin. Roterdamski »Courant« piše: Bitka pri Nieuportu se bije neprestano. Neprenehoma grme topovi z morja in s suhega. V Ostende je sila veliko ranjencev, med njimi veliko Angležev, Francozov in Belgijcev. Nemški težki topovi mečejo ogenj na angleške vojne ladje, ki se umikajo. Velike angleške ladje ne morejo blizu obali vsled peščenih nasipov vmorju. Indijske čete so v boju z bajoneti zelo divje. Pretekli ponedeljek so pripeljali v mesto Ostende 500 angleških vjetnikov.
Ponoči in podnevi grome topovi.
Milanski list »Gazette del Popolo« poroča 24. t. m. iz Nieuporta: Morilna bitka v zadnjem kotu belgijskega ozemlja niti ponoči ne počiva. Z morja se čuje gromenje, z ladij se sipa dež granat na obrežje; vztrajno mečejo metalci svetlobe svojo luč na obrežje, kjer razsvetljujejo le tisto točko, kjer slutijo, da stoje nemški topovi. Ponoči in podnevi grome strašno topovi. V Diinkirchnu neprestano grade utrdbe. Iz Marseilla in iz Boulogna pošiljajo mornarje v Havre. Iz Toulona so odjadrale francoske ladje v Hawre. Nemci utrjujejo svoje postojanke. P>ancoski in angleški častniki so odstranili vsa častniška znamenja, da bi jih ne izpoznali nemški vojaki. Nemci so več sto Angležev ujeli.
Divji boj z Indijci nri Lille.
Londonski list »Central News« poroča: Minuli teden so zmagovale nemške čete v severni Franciji pri Lille. Nemci so zbrali svoje sile za nekim nizkim gorovjem in so s strašno silo napadli angleške strelske jarke. Kljub strašnemu ognju angleških strojnih pušk so bili vrženi Angleži iz strelskih jarkov. Nemci so izrabili zmago in so korakali naprej prepevaje in kličoč hura. Zadeli so med prodiranjem na oddelek indijskih čet, ki so biic v rezervi. Vnel se je divji boj: Indijci so naskočili in so vrgli s težkimi izmibami Nemce nazaj. Zdi se, da se pri La Bas-seu godi Nemcem boljše, kjer zbirajo silovite množice čet in težke topove, a njih prodiranje ni vznemirjajoče.
Nemci zasedli Poperinghe.
Iz Amsterdama sc poroča (28. t. m,), da so zasedli Nemci Poperinghe, ki leži
zahodno od Yperna. Pri Thourantu se še branijo odelki belgijske armade.
Štiri angleške vojne ladje nevarno poškodovane.
»Deutsche Tageszeitung« poroča iz Rotterdama: 27. t. m. so privlekli v pristanišče Harvvich štiri angleške vojne ladje, ki so več ali manj težko poškodovane. Sodijo, da so bile ladje poškodovane ob belgijskem obrežju od nemških krogel.
NEMCI NAMERAVAJO ZASESTI FRANCOSKO POMORJE DO DtlN-
KIRCHNA IN DO BOULOGNA.
Pariški dopisnik lista »Corriere della Sera« poroča dne 25. t. m.: Vso gleda zdaj na zadnji košček Belgije, ki ga Nemci osvajajo osem dni. Belgijci ga pa branijo z vsemi silami. Nemci hočejo zasesti obrežje do Diinkirchna in do Boulogne. Če se jim to posreči, bi bil to za zaveznike hud poraz. Boj se bije z nečuveno silovitostjo. Zdi se, da se razvija v severnih Argonili in okolu Verduna druga glavna akcija.
BELGIJSKI SOCIJALISTIČNI MINISTER ZOPET V BOJNI ČRTI. — NEMŠKI NAPREDEK.
Rotterdam, 29. oktobra. Belgijski socialistični minister Wanderwelde se je podal na željo belgijskega kralja zopet v bojno črto, da navduši čete. Nemci napredujejo počasi pa gotovo.
BELGIJSKE IZGUBE V ZADNJIH BITKAH.
Londonski list »Daily Mail« poroča iz Havra: Uradni belgijski komunike izvaja, da je bil položaj v nedeljo zvečer boljši, kot prej, ko so morali zapustiti Belgijci svoje postojanke ob reki Yser in so jih vrgli Nemci dve in pol milje nazaj. Belgijci so s pomočjo zaveznikov na več točkah reke zopet trčili na sovražnika. V zadnjih devetih dneh so izgubili Belgijci v tem ozemlju 10.000 mrtvih in ranjencev.
ŠVICARSKA STROKOVNA SODBA O POLOŽAJU NA ZAHODNEM BOJIŠČU.
Vojaški sotrudnik lista »Bund« v Bernu opisuje sedanji položaj tako-le: Med Nieuportom in La Basseejem se še ni odločilo. Pritisk nemške ofenzive se pa čuti na celi črti, po nemških poročilih najbolj zahodno od Lille. kjer tudi francoski viri priznavajo, da izgubljajo Francozi tla. Domneva, da se nahaja desno krilo zaveznikov v nevarnosti, da ga pritisnejo Nemci proti zahodu in odrežejo od Arrasa, postaja vedno bolj verjetna. Francozi poročajo, da pridobivajo tla vzhodno od Armen-tiera. Ker pa armentierska postojanka ni označena in se po zadnjih podatkih razteza severno vzhodno od Armen-tiera Warnetona, ki se nahaja tri kilometre pred vojno črto Armentier— Ypern, se ne more znati, če je to na predovanje važno. Zadovoljiti se moramo z izvajanjem, da se nahaja Armen tier še trdno v rokah zaveznikov. Dokler so še tudi gospodarji Warnctona, nadvladujejo v ozemlju Lys. Tudi o po Nemcih poročanem napredovanju juž no od Dixmuidna se še ne more izreči druga sodba, kakor da tudi tu hočejo Nemci prodreti čez Yserski kanal. V prostoru južno od Alberta so Francozi vojno črto iznova določili po postojanki Rosieres — En — Santerra; Rosieres leži 7 kilometrov zahodno od Chaulne-sa, čez Chaulnes se pa že več tednov razteza nemška v bojih dosežena vojna črta. Nejasne so zopet razmere severno od Arrasa, v smeri proti Lensu, kjer se je 20. oktobra sporočil položaj pri
Ablainu — St. Nazaireju, ki leži 10 kilometrov od Lensa. Tudi na desnem krilu ob reki Maas se je črta le nekoliko izpremenila. Francozi smatrajo to za delne uspehe v okolici Pont — a — Moussona. Odločitev pade, če obširno napeta vojna črta kje ne poči in se še dogodki naprej v ravni črti razvijajo, na severozahodu pri Ypernu.
BOJI V ALZACIJI.
Iz mesta Basel v Švici poročajo, da je posadka v Belfortu napravila baje nov sunek v Alzacijo. Med krajema Sept in Flirt se je vršil artiljerijski boj, med katerim so Francozi neki nemški zrakoplov izstrelili. Pri mestecu Alt-kirch je bila huda bitka. Vest, da je Altkirch v francoskih rokah, se ne potrjuje. Francoski Turkos so se približali nemškim okopom, pa so bili v boju na nož nazaj vrženi.
NEMŠKO ARMADNO POVELJE PROTI ANGLEŽEM.
Monakovo. Bavarski prestolonaslednik, princ Ruprecht poveljnik 6. armade je izdal na vojake sledeče povelje: Doletela nas je sreča, da imamo pred našo fronto Angleže, čete onega ljudstva, čegar nevošljivci so že več let na 'elali, da bi nas obdali z obročem sov >iikov in nas zadušili. Pred vsem se imamo njim zahvaliti za to grozno krvavo vojsko. Zato pa. ko greste sedaj proti temu sovražniku, maščujte se nad sovražno zavratnostjo in nad temi velikimi težkimi žrtvami. Pokažite jim, da se Nemci ne dado tako lahko s sveta izbrisati. Pokažite jim, da so nemški udarci prav posebne vrste. Tukaj je sovražnik, ki je sklenitvi miru najbolj na potu. Po njem! Ruprecht.
VELIKO NEVARNOST ZAVEZNIKOM
tvori, kakor piše »Perseveranza«, ker so prekoračili Nemci kanal pri Dix-muidnu. Mogoče je zato, da predro Nemci levo francosko krilo. Odločitev se ne more tu več dolgo zavlačevati.
SIN NAČELNIKA NEMŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA PADEL.
Iz Amsterdama se poroča, da je padel v bojih na Francoskem sin načelnika nemškega generalnega štaba v. Moltkeja. Uradno to poročilo še ni potrjeno.
SEDANJA VOJSKA PREKRIŽALA VSE RAČUNE.
»Times« izvajajo: Kako je to mogoče, da Francija s svojimi štirimi milijoni izurjenih vojakov, s pomočjo Angležev in Belgijcev ni še izgnala nemške armade, ki šteje le poldrug milijon ljudi. Vzrok je, ker ni nobena voju-joča država računala, da postavi take množice na bojišče. Kakor kaže angleška armada pomanjkljivosti, se kažejo tudi drugod. Posameznim armadam primanjkujejo zelo potrebne stvari. Celo v Nemčiji je oborožena črna vojska s starim orožjem in oblečena v stare uniforme. Sedanja vojska je prekosila vse, kar se je pričakovalo in v vojnih predpisih predpisovalo. Pričakovale so se bitke, ki bi trajale 14 dni, a ne takšnih, kakor ob Alsni, ki so je pričela 12. septembra in ki bo, kar se nc more naprej povedati, lahko trajala še več tednov, dokler se ena stranka popolnoma ne utrdi. Vojujoče stranke so se tudi, kakor se zdi, uračunale glede na porabo municije. Veliko več, kakor so pričakovali, se porabi streliva za male topove. Nemško armadno vodstvo izrablja bolj strelivo, kakor ljudi, a zdi se, da tudi njemu že materiala primanjkuje, ker rabi že stare modele.
Novo miroljubno stranka na Angleškem.
Iz Londona se poroča: Pod vodstvom bivšega angleškega naučnega ministra v liberalnem kabinetu, Charlesa Trevelyana, ki je skupaj s svojima ministrskima tovarišema lordom Morleyem in Burnsom protestiral proti vojni ter je kasneje izstopil iz kabineta, se je osnovala nova stranka pod naslovom »Unija za demokratično kontrolo«. Vodstvo stranke je poleg Tre-velyana prevzel vodja radikalne levice Ramsay Macdonald in pisatelj znanega dela »The greal Illusion« (Velika zmota) Norman Angeli. Nova stranka je izdala naslednji manifest:
»Na Angleškem se vedno živeje javlja tiha želja, da sedanja vojna onemogoči vsako bodočo vojno. Pri bodočih mirovnih določbah imajo veljati ti-le predpogoji:
1.	Nobena vlada ne sme odstopiti ozemlja brez dovoljenja dotičnega prebivalstva.
2.	V imenu Velike Britanije se ne sme skleniti nobene določbe, ki ji preje ni pritrdilo narodno zastopstvo. Treba je ukreniti vse odredbe, ki bodo zajamčile demokratično nadzorstvo nad angleško zunanjo politiko. 3. Zunanja angleška politika ne sme biti uravnana na ravnotežje politično sklenjene zveze. Njen cilj mora biti marveč skupno postopanje vseh evropskih držav, ki naj ustanove vrhovni
svet, čegar razprave in sklepi bodo javni. 4. Da se zagotovi mir, mora Angleška izdelati načrt, v smislu katerega se ima potom odločnih sredstev zmanjšati oboroževanje z dovoljenjem vojujočih se držav. Da se tej miroljubni politiki utare pot, naj se izdelovanje orožja in drugega vojnega materiala proglasi za državni monopol.
Amerika nervozna.
AMERIKANSKO ČASOPISJE NAPADA ANGLEŽE.
»Vossische Zeitung« poroča iz Rotterdama: Amerikansko časopisje vedno bolj ogorčeno napada angleško politiko. Washingtonska »Times« pišejo, da je nasprotstvo neizogibno, če Anglija ne odneha.
XXX
Pariški »Temps« poroča, da je re-prezentačna zbornica v Washingtonu sklenila imenovati komisijo, ki naj preišče vojno pripravljenost ameriških Združenih držav.
slabšal. Dočim so imeli Italijani čez poletje tu mir, se nekaj tednov sem mno-že napadi na laške karavane, proviant-ne kolone in posamezne straže. V zadnjih desetih dneh so dvakrat napadli vstaši, močni 600 do 800 mož. Ubitih je bilo veliko laških vojakov in stotnik Caroncini. Vstajo vodi rod Senussi, ki ima sedaj po žetvi dovolj živeža in izrablja hladnejše vreme, ki je sedaj jako pripravno za vojne ekspedicije.
Zakaj so Japonci naslonili proti Nemcem?
Berolin, 29. oktobra. »Lokalanzei-ger« je zvedel od nemškega poslaniške-ga svetnika v Tokiu, dr. Rohnberga med drugim sledeče: Japonci ne ljubijo belokožcev niti Nemcev, niti Angležev, Rusov ali Amerikancev, ker mislijo, da jih ti ne smatrajo kot enakovredno pleme. Poleg tega se pa čutijo od teh ovirane pri svojih namerah po gospodstvu v Aziji. Že koncem prejšnjega stoletja je izdala Japonska parolo: Azija Azijcem! Cilj Japoncev je, spraviti Azijo pod svojo vrhovno gospodstvo. Narodnostno vojsko v Evropi izrabljajo za rop, ki je naperjen belemu plemenu. Posebno vojaški krogi smatrajo Rusijo za neizogibnega nasprotnika, ali nastop proti tej smeri bi sedaj pomenil, cla se Japonska odpove Angleški. Napad na Tsingtau je prvi korak za razširjenje japonske oblasti na Kitajskem.
Nemiri v Trlpolisu.
Kakor iz Rima poročajo, se je položaj v Tripolisu zadnje tedne zolo po-
Najnovejša poročila.
NAJVEČJA BITKA SEDANJE VOJSKE OB VISLI.
>Daily Nevvs« poročajo, da je biika ob Visli najvsčja bitka v sedanji vojski. Udeležuje se je številno največ vojakov in je nečuveno silovita in so izgube velike.
RUSKI DIJAKI NOČEJO V VOJSKO.
Berolin. Vossische Zeitung poroča: V Peterburgu in v Moskvi se nameravajo prirediti velikr dijaške manifestacije zaradi odloka, ki jih kliče v vojsko.
ANGLEŽI ODPELJALI DVA ITALIJANSKA PARNIKA.
Milan, 29. oktobra. Angleži so odpeljali italijanske parnika »Regine cl' Italia« in »Ducca di Genua«, ker sta osumljena kontrebande v Gibraltar.
ZVEZA MED TURČIJO IN PERZIJO.
Iz Carigrada prihaja poročilo, da sta Turčija in Perzija sklenili pravilno zvezo.
ZAROTA V ANGLEŠKI JUŽNOAFRIŠKI ARMADI.
London, 29. oktobra. Generalni guverner južnoafriške unije poroča, da je odkrita zarota v armadi.
ANGLEŽI ODPOSLALI V EGIPT ZOPET 20.000 VOJAKOV.
»Nieuwe Routterdamschen Courant« poroča: Z Angleškega so odposlali v Egipt zopet 20.000 novih angleških vojakov, mladih rekrutov nizke postave,
NEMŠKE ČETE V ANGOLI?
London, 29. oktobra. (Kor. ur.) Reu-terjevemu uradu poročajo iz Lizabone z dne 27. t. m., da so nemške čete vdrle v provinco Angola. Wolffov urad pripominja k temu, da na uradnem mestu o tem ni nič znanega; skoro gotovo bo to izmišljotina, s katero hočejo prikriti znane angle-ško-portugalske načrte.
ITALIJANI IN GRKI.
Grška vlada je na zahtevo italijanske vlade izjavila, cla je zasedla Grška Argyrocastro in Premeti le začasno in da teh krajev ne namerava anektirati.
ANGLEŠKI PARNIK ZADEL OB MINO.
Rotterdam, 29, oktobra. Angleški parnik »Manchester Commerce« je na zahodni obali Irske zadel ob mino in se potopil. 30 mož je rešenih.
SMRT VOJVODINJE ADELGUNDE.
Monakovo. Tu je umrla včeraj zvečer ob 6. uri vojvodinja Adelgunda. Truplo umrle vojvodinje Adelgunde prepeljejo na Dunaj, kjer je polože v cesarsko grobnico poleg krste njenega moža, vojvode moclenskega.
EGIPČANSKA VLADA ZAPRE AVSTRIJCE IN NEMCE.
London. Listi poročajo, da je vlada v Egiptu sklenila, cla internira vse avstrijske in nemške podanike, ki so sposobni za orožje. Tudi sicer se svoboda občevanja podanikov teh držav zelo omejuje.
Dnevne novice.
-f Zasedanje avstrijskega državnega zbora? Z ozirom na vesti, cla ni izključeno, da bo ob vsled vojske iz-premenjenih parlamentarnih razmerah tudi avstrijski državni zbor sklican na kratko zasedanip. smo v krogih lirvat-
sko-slovenskega kluba poizvedeli, da bi hrvatsko-slovenski klub sklicanje z veseljem pozdravil. Za sklicanje državnega zbora ni danes nobene prave ovire.
+ Umrl je danes v Radečah pri Zidanem mostu umirovljeni župnik vlč. g. Karol Gmajne r. Pogreb bo v soboto ob 9. uri dopoldne.
-f- Božič na bojišču. Denarne darove za božična darila našim vojakom v vojski sprejemajo tudi c. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani in politične okrajne oblasti. Taka denarna darila bi pa bilo izrečno označiti kot »b o -žična daril a«.
-j- Izmed darov v naturalijah, katera je sprejelo nabirališče darov v naturalijah c. kr. deželne vlade v Ljubljani do 17. oktobra t. 1. za naše vojake v vojni, se je oddalo domačim krdelom: 1081 srajc, 756 spodnjh hlač, 45 volnenih jopičev, 1983 parov volnenih nogavic, 756 snežnih oglavnic, 181 parov golenk, 1889 parov zapestnikov, 45 šalov, 395 opasnic, 405 parov zimskih rokavic, 635 parov rokavic brez prstov, 15 spodnjih jopičev, 200 parov dokolenic, 430 parov krp za noge. Pri tej priliki je c. kr. poveljstvo dopolnilnega bataljona domačega pešpolka št. 17 tukajšnjemu c. kr. deželnemu predsedni-štvu sledeče pismo pisalo: »C. in kr. poveljstvo dopolnitvenega bataljona si usoja v imenu obdarovanega moštva pešpolka št. 17 izreči najsrčnejšo zahvalo za velikodušen dar v zimskem perilu in branilih proti mrazu. Obenem se prosi, da se sporoči darujočemu občinstvu za njegov vele-patrijotičen trud najtoplejša zahvala častnikov in moštva. O veleplemenitem podpiranju se bode javilo polkovnemu poveljstvu, Metnitz, stotnik m. p.« Nabirališče darov v naturalijah pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 20, v pritličju na desno prosi slej kakor prej nadaljnih daril.
+ Vabilo na ustanovni shod. podružnice »Slomškove zveze :'.a politični okra" ljubljanske okolice«, ki sc vrši dne 2. novembra (Vseh vernih duš dan) popoldne ob 2. uri v Društvenem domu na Viču. — Somišljeniki in so-mišljenice ter prijatelji krščanskega učiteljstva, blagovolijo sc udeležiti tega shoda v obilnem številu! — Pripravljalni odbor.
Najlepše zadoščenje. Tržaška »Edinost« piše: Povodom svojega bivanja v Puli je nadvojvoda prestolonaslednik Kari Fran Josip obiskal okolico Pule in jc prišel tudi v Medulin. Sprejeli so ga najprisrčneje vaško na-čelstvo, vse ljudstvo, učiteljsktvo, šolska mladina. Skoro vse hiše so bile odi-čene z narodnimi in cesarskimi zastavami. Ko je dospel avtomobil z njegovo ces. in kr. visokostjo, so se razlegali navdušeni živio-klici. Avtomobil se je ustavil nekoliko minut med Medulinci, a nadvojvoda si je dal predstaviti župnika in dežel, poslanca L. Kirca ter se mu zahvnlil na lepem prisrčnem sprejemu, ki ga je očividno jako razveselil. Lepo zadoščenje je doživel ta zlati osiveli rodoljub. Zlobni sovražniki so ga psovali in ga denuneirali, da je prišel v preiskavo, osumljen težkega zločina, in glejte: komaj povrnivši se domov iz Ljubljane, je doživel zadoščenje, da mu je ocl samega naslednika na prestolu došlo zadoščenje-
+ Obravnava proti župniku č. g. Francu Muršiču iz Frama, pred dežel-nobrambovskim sodiščem v Gradcu, ki se je nameravala vršiti v petek, dne 30. oktobra, je preložena na poznejši čas, ker je obtoženčev zagovornik dr. Vladi-slav Pegan vložil toliko razbremenilnega materiala, da se tvarina ne da takoj obdelati.
—	Nadvojvoda Kari Franc Jožef linijski kapitan. Cesar je imenoval 26. t. m. nadvojvodo Karla Franc Jožefa za linijskega kapitana.
— Avstro - ogrski njetniki na Francoskem. V francoski trdnjavi pri mestecu Le Pany se nahaja 700 avstro-ogrskih vjetnikov.
—	Duhovniške vestf. Za kaplana na Ptujski gori je imenovan novomaš-nik č. g. J. Zlik, kot mestni kaplan v Ormožu je nastavljen č. g. o. Valerian Učak, duhovnik nemškega vitežkega reda v Ljubljani. — Kot vojni kurati so vpoklicani čč. gg. kaplani: Peter Ju-rak v Ljubnem, Vaclav Jastrobnik v Loki pri Zidanem Mostu in Franc Za-goršak na Ptujski gori. Vsi trije so odšli na severno bojišče.
—	Potres. Iz Hotedršice sc nam poroča z dne 28. t. m.: Danes ob 10. uri 20 minut dopoldne smo čutili tu močan valovit potresni sunek. Vrata in okna so zaropotala in tudi v zvoniku se jc čul velik ropot. — Iz Rihemberga pri Gorici nam poročajo; Danes 27. t. m. zjutri ob 19 minut čez 10 h sta bila tu dva močna zaporedna ločena nekaj sekund trajajoča potresna sunka. Okna so zašklepetali, lastniki na vrtu »o se stresli*
—	Naši znanci na bojišču. Profesor Vojni kurat C. g. Ivan Kociper piše ravnatelju č. g. Zidanšeku dno 18. oktobra z gališkega bojišča, da je še čil in zdrav. Srečal se je v nekem gališkem mestu v cerkvi tudi z č. g. kuratom Ta-jekom. — Tudi vojna kurata č. g. Fr. Kren in č. g. Fr. Zagoršak pišeta iz Galicije, da sta že v ognju, a zdrava. — Na južnem bojišču se nahajata dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mariboru ter njegov koncipient dr. Alojzij Juvan. Dr. Leskovar se nahaja kot poročnik v boki Zelenik pri Kotoru, odkoder skoro vsak dan piše svoji soprogi, dr. Juvan pa se pretepa s sovražniki ob čr-nogorsko-hercegovski meji.
—	Predsednik srbskega društva v Sarajevu aretiran. Cenzurirani graški listi poročajo iz Sarajeva: Predsednik srbskega protialkoholnega društva »Pobratimstvo« v Sarajevu, Jovo Pe-sut, katerega ime se je imenovalo v sodni razpravi proti morilcem prestolonaslednika, je bil po dveh detektivih aretiran zaradi razžaljenja veličanstva in težkega motenja miru. Izročen je trdnjavskemu sodišču.
—	Samoumor učitelja. Iz Št. Ilja v Slovenskih goricah se nam poroča: V nedeljo, dne 25. oktobra, okrog polnoči je prišel v gostilno gospe Neubauer v Strassu pri Spielfeldu učitelj-voditelj šulferajnske šole v Ceršaku ob Muri. Naročil si je čašico čaja. Ko je natakarica odšla, da bi mu prinesla čaj, je počil strel. Učitelj Jamnik — torej rodom Slovenec — si je pognal iz revolverja kroglo v prsa. Jamnika je našla natakarica ležati v mlaki krvi na tleh. Takoj so samomorilca spravili na avtomobil, da bi ga prepeljali v Gradec, a je že med potjo v bolnišnico izdihnil. Sumi se, cla so slabe financielne razmere in odpoved neveste vzrok samo-umora. Jamnik je bil mirnejši kcvt njegov prednik Breznik.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Trstu 60 let stari g. Fran Hlača, oče igralca slovenskega gledališča v Trstu g. Raj-nerja Hlače. Pred 13 dnevi mu je umrla hči Josipina. — Umrl je v Tržiču bivši posestnik Matej Dovar. — Umrla je v Gorici gospa Josipina Delkin, stara 84 let, vdova po šolskem vodju v Rojanu.
—	Plitev grob. Na pokopališču v Žalcu v Savinjski dolini je dne 25. t. m. neka gospa nameravala izravnati grob nekega sorodnika. Ko je z motiko brskala po prsti, je naletela na neko skrinjico, v kateri je bilo napol stroh-njeno truplo malega otroka. Naznanila je zadevo žandarmeriji. Stvar se bo sodnijsko preiskala.
—	Vinska letina na Spodnjem Štajerskem letos ni bila v splošnem tako slaba, kot se je prvotno mislilo. Kjer ni bilo toče, je vinska kapljica še dokaj dobra. Posebno v ljutomerskih, slovenjegoriških, mariborskih, halo-ških ter posavskih (bizeljskih) vinogradih je v nekaterih legah bilo vino, ki glede kakovosti daleč prekaša prejšnje letnike. Mošt ima do 18 odst. sladkorja, v najslabših legah 13 do 14 odstotkov. Cena je najvišja do 4B vin. liter.
—	Kolera. Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva poroča 28. t. m., da sta se pojavila na Dunaju 2, v Klo-sterneubergu 2, po en slučaj kolere v Dunajskem Novem Mestu, Volšperku in v Plznu, 5 slučajev v Jožefovem, po en slučaj v Kromerižu in Kronau, pet slučajev v Hodobinu, 20 slučajev v Opavi, en slučaj v Erlavi. V Galiciji je obolelo na koleri 100 oseb.
LjuDljfloske novice.
lj Pregledovanje črnovojnikov leta
1878. do 1890. Vsi v Ljubljani bivajoči črnovojniki, ki so rojeni leta 1878. do 1890., pridejo v Ljubljani k pregledovanju, ne glede na to, ali so v Ljubljano pristojni ali ne. Pregledovanje v Ljubljani se bo vršilo šest dni, in sicer tri dni za črnovojnike, ki so v Ljubljano pristojni, tri dni pa za črnovojnike, ki niso v Ljubljano pristojni in so se za pregledovanje zglasili v
mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Ker o tujih črnovojnikih ni knjig in drugih podatkov na razpolago, sc morajo na vsak način zglasiti do 31. oktobra v mestnem vojaškem uradu. Zglasiti se morajo tudi črnovojniki, ki so po naboru pridobili prostoj-nost v Ljubljani, da se morejo pravočasno izposlovati podatki o zadnjem naboru. Črnovojniki, ki so na prošnjo oproščeni črnovojništva, niso oproščeni pregledovanja. Pri pregledovanju jim bo dokazati oprostitev. Isto velja za duhovnike in bogoslovce. Iz enoletnih prostovoljcev se formirajo posebni oddelki in zategadelj jim je pri pregledovanju dokazati pravico do enoletnega prostovoljstva.
li General pl. Auffenberg v Ljubla-ni. Kakor se poroča, se je mudil te dni general pl. Auffenberg v Ljubljani.
lj Gosp. prof. Ludovik Vaoaja, praporščak 17. pešpolka, je pisal svoji materi, da sc nahaja v ruskem vjetništvu. Bil je ranjen na desni roki in je pismo pisal šc z levico, vendar pa se mu rana zdravi dobro.
lj Umrli so v Ljubljani: Karel Kainz, c. kr. poštni osicijal v pokoju, 49 let. — Marjeta Trepal, gostačeva žena, 39 let. — Ivan Skumavc, občinski ubožec, 53 let. — Ivan Sedlar, sin mizarskega pomočnika, 5 tednov. — Jera Rudolf, bivša dninarica-hiralka, 66 let.
—	Terezija Miklič, rejenka. pet tednov.
—	Uršula Sterle, posestnikova hči, _ 7 dni.
lj Drzne tatvine. V zadnjem času se je tu pojavilo več temnih elementov, ki so večinoma vsi tujci. Policija si na vse moči prizadeva jih poloviti, toda menda jih je preveč in ne more biti kos vsem. Komaj polovi ene, že se pojavijo drugi. Občinstvo, posebno pa trgovce in obrtnike, ponovno svarimo pred neznanimi tujci, kadar jih posetijo. Naj navedemo nekaj najbolj drznih slučajev. Včeraj baš nekako, ko so razdelili raznašalci obadva dnevnika, so prišli v kavarno »Leon« štirje tujci — kakor predsinočnjim — ter se uti-hotapili k shrambi, kjer so razna okrep-čila. Ko so zopet vlomili, so bili opaženi. Poklicali so policijo, ki je napravila svojo dolžnost. K prizoru se je bilo nabralo precej ljudi. — Prodajalki klobas Cuttiarovi je bila pred južnim kolodvorom z vozička ukradena ročna torbica, v kateri je imela 116 kron denarja. Ko je pa pred par dnevi peljala zvečer po Dunajski cesti svoj voziček z blagom, ga ji je iz rok iztrgal nek neznanec ter dirjal z njim proti »Slonu«, Ko sta ga stražnika prijela, je priznal, da ga je hotel ukrasti. Pri sebi je imel 300 K denarja. Bil je mlad, precej čedno oblečen tujec. Stražnikoma bi jo bil rad popihal, a je dobil na roke verigo. — V izkuh Viktorije Jarčeve na Tržaški cesti je prišlo nekaj mladih fantov, in ko so ti odšli, sta izginili z mize tudi dve lepi, 28 kron vredni šunki. — V manufakturni trgovini pri »Jelenu« na Tržaški cesti so izginile s kupci 5 K vredne škarje, za nameček si je pa eden hotel prilastiti tudi zunaj obešeno posteljno odejo, a se mu ni posrečilo, gospodar ga je opazil in mu jo odvzel. — V Vojevičevo gostilno na Tržaški cesti so pa prišli tuji gostje ter bili tako muzika-lični, da so s silo odprli gramofon in vzeli iz njega denar. Dva teh muzikaličnih radovednežev je policija aretovala, drugi so pa ušli. — Pri mesarju Ivanu Marinšku na Glincah sta med kupovanjem mesa bile ukradene dve palici klobas, po številu kakih 45. Tudi je bil tam ukraden cel kos pljučne pečenke. — V trgovini Marije Bi-zolove na Glincah sta med odsotnostjo gospodinje dva mlada fanta iz predala izpraznila drobiž in odšla. — V Šiški se je v neki gostilni kampa veseljakov napila in najedla, nato pa odšla. — Včeraj popoldne je neki neznan fat po Gospodski ulici prodajal pasantom kitaro. Ali jo je spravil v denar, ali ne, nam ni znano. Sploh prihajajo mnogoštevilne pritožbe o raznih nepoštenostih, in dozdeva se, da izvestni elementi hočejo navaliti krivdo na došle vojake novince, a dejstva pričajo, da se je precej fakinaže semkaj priteplo brez opravila, le z namenom, da krade. Ponovno opozarjamo prebivalstvo, da naj gre policiji v teh težkih časih radovoljno na roke, da se čimpreje rešimo te tuje nadloge.
lj Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 37 glav živine, in sicer 35 volov in 2 kravi.
lj Našla se je denarnica z znatno svoto 26. okt. Več se izve pri M. Ivermav-ner, Mala vas 13, Ježica.
lj Opravilišče c. kr. razredne loie-rije pri Ljubljanski kreditni banki naznanja, da sprejema že sedaj naročila za III. razredno loterijo, ki se prične začetkom decembra. V pretečeni loteriji je bilo pri temu opravilišču izžrebanih dobitkov za 196.000 K, kateri so bili . polno izplačani v gotovini. Med tem dobitki po 30.000 K, 10.000 K, 5000 kron, 2000 K, 1000 K in veliko število manjših dobitkov.

Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd.
, SAMATOR1UM • EMONA I
1 ZA-NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI. / • PORODNIŠNICA.	1
J LJUBLiJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 1 SEP-ZDH^NKIPRIMARU-DR-FR.DERGANC 1
je odlično zabra-njevalno sredstvo
Zaloge v Ljubljani pri gg. Ant. Šara-bon, Mih. Kastner, P. Lassnik.
ki zna dobro šivati perilo, je ■ zmožna slovenščine in nemščine ter je sposobna za vodstvo šivalnice, se sprejme proti dobri plači. - Ponudbe pod »Trajna služba št. 3010« na upravništvo »Slovenca.«
ms?-
sprejmejo se za različna dela takoj za dobro plačo v tovarni
Feler Kozina & Ko.
Zglasi naj se v tovarni v Tržiču ali v pisarni v Ljubljani, Breg.
?
atera dama ali gospod bi posodil visokošolcu 800 K proti mesečnemu odplačevanju, proti zahtevanim obrestira in popol- g noma varnemu jamstvu .... Blagohotne ponudbe pod „3060" na upravo »Slovenca".
3063
se odda v najem na Glincah pri Ljubljani.
Več pove posestnica istotam.
■ISIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIB
THE.
VERA
American Shoe
za gospode In dame
so dospeli Iz Amerike.
Moderno prileino Učno
ceno trpežno
JI ^ Edina prodaja: ževljarnlca
D. Szantner


Mndeby
RiceODfcblns
Boston. Mass. U.S. A«
Ljubljana
Selenburgova ulica 4

Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega i edino moderno domače podjetje te stroke I ka ima v Ljubljani, Breg 20, veliko zalo- nogo priležnili izdelkov. Cene, ker je bla-obuvala za dame, gospode in otroke na | tovarno Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrd- I eo samolastnih, naibolišili in za vsako go naravnost iz tovarne, brez konkurence.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.