Št. 321 (14.717) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK )e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5.'do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD. - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1300 LIR
POŠTNINA PLAOANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
TOREK, 30. NOVEMBRA 1993

AV
POHIŠTVO
"ir—TK'
Jhrvbtc
1963 -1993 30 let z nami 50 let z vami
UVODNIK
Vsak glas bo najbrž odločilen
Sandor Tence
Kljub umenjskim raziskavam, ki napovedujejo Illyjevo zmago, bo v nedeljo odločilen vsak glas. To je bilo sicer jasno že v začetku volilne kampanje, to pa je toliko bolj jasno danes, ko je desnica zaigrala na struno osebnega diskreditiranja politiCnib nasprotnikov ter na staro karto emocij in Čustvenega izsiljevanja. Staffie-ri in prijatelji se očitno prvič po tolikib letih realno bojijo poraza, zato se poslužujejo najbolj nizkotnih napadov, obrekovanja in blatenja vseh, ki postavljajo v dvom njihovo dosedanjo oblast.
Illyjeva uveljavitev v prvem volilnem krogu nam je upravičeno vlila optimizem in dokazala, da je Trst zrel za velike upravne in politične spremembe. Preobrat pa bo celovit in seveda otipljiv le v primeru nedeljske zmage, ki nikakor ni vnaprej zagotovoljena. To jasno potrjujejo tudi same predvolilne raziskave, ki podčrtujejo, da je skoraj 30 odstotkov vo-lilcev Se neodločenih ne samo za koga bo glasovalo, a tudi Ce bo sploh Slo na volišča.
Slovenci na Tržaškem se po polemikah in različnih gledanjih v prvem krogu sedaj enotno potegujemo za izvolitev Illyja. Nekateri, ker smo trdno prepričani, da je dober kandidat, drugi pa z utemeljitvijo, da je treba poraziti faSiste in nacionaliste. Obe opciji sta spoštovanja vredni, bistveno pa je, da v nedeljo gremo na voliSCa in da strnjeno glasujemo za Illyja. Tudi zato, ker bomo imeli potem Časa na pretek za razmišljanje in za kritično notranje razčiščevanje, Ce bo zmagal Staffieri pa bomo itak vsi na isti barki potapljajočega se Trsta.
Mnogo Slovencev je prejšnjo nedeljo glasovalo za Severno ligo, nekateri samo za njeno listo, drugi pa za njeno župansko kandidatko. Lista za Trst in MSI sedaj vsiljivo dvorijo Ligi in pozivajo njene volilce, da podprejo Staffierija. Pri tem pa pozabljajo, da je Bossijevo gibanje nastalo prav iz odpora do nacionalizma, ki ga pooseblja Lista, ter togega državnega centralizma, ki ga od vedno zagovarjajo faSi-sti. Liga je prepustila svojim elanom svobodo izbire. ML pa smo prepričani, da so v tem primeru slovensld volilci tega gibanja pred eno samo jasno izbiro.
RIM
Vlada: finančni zakon je izboljšljiv
RIM - Vlada bo na petkovi seji izoblikovala svoje popravke k finančnemu zakonu. »Zakonski osnutek, ki je povezan s finančnim zakonom, je izboljšljiv,« je včeraj priznal podtajnik v zakladnem ministrstvu Sergio Coloni, ki stalno sledi delu proračunske komisije poslanske zbornice. In nakazal je tudi nekatere popravke, ki naj bi jih pripravljali finančni ministri in ki zadevajo poseg za podjetja koncerna Efim, ukrep za hitro vrnitev kreditov davkoplačevalcem in posege v primera naravnih katastrof.
Od vCeraj dopoldne je skupno s podtajnikom Co-lonijem na delu ožji odbor proračunske komisije, ki je pregledal vse popravke, potem ko je predsedstvo poslanske zbornice že krepko oklestilo število amadmajev raznih poslanskih skupin in jih s skupnih 2.500 zreduciralo na okoli 800.
V ožjem odbora se tudi že nakazujejo nekatere možnosti dogovorov med KD in DSL, kar je prišlo jasno do izraza pri avtonomiji šolskih zavodov. Vprašanje pa je, ali ne bodo drugi ukrepi, kot že prejšnji teden, zastrupili konstruktivnega vzdušja.
Italijanski finančni manever je pod drobnogledom tujine. Na to je opozoril včeraj vodja delegacije Mednarodnega denarnega sklada, ki monitorira italijansko gospodarsko stvarnost. Finančni trg, je poudaril, pričakuje predvsem dosledno rešitev finančnega zakona še bolj kot politično stabilnost. To je izzvenelo kot jasen poziv parlamentu k hitremu ukrepanju. (VT)
ŽENEVA / BALKANSKI VRH
Zahodna Eviopa je 'izsilila nova pogajanja
Se en sporazum o zagotavljanju varnosti konvojev
ŽENEVA, SARAJEVO -Zunanji ministri Evropske unije in mednarodna pogajalca Owen in Stoltenberg, ki so se jim pridružili še odposlanci ameriškega, ruskega in turškega predsednika, so v Ženevi prisilili voditelje vojskujočih se strani v Bosni in Hercegovini ter predsednika Srbije in Hrvaške, da so že sinod obnovili pogajanja, prekinjena pred dvema mesecema, ko je parlament BiH zavrnil delitev dosedanje skupne države v skladu z zemljevidi, ki sta jih pripravila Srbija in Hrvaška.
Vojaški poveljniki (srbskega vrhovnega poveljnika generala Mladica ni bilo v Ženevo) pa so podpisali še eno deklaracijo, s katero se, podobno kot pred dvema tednoma, zavezujejo, da bodo zagotavljali varnost konvojev s humanitarno pomočjo. Strinjali so se tudi s predlagano uporabo sile proti
»nenadzorovanim paramili-taristiCnim elementom«, ki da so krivi, da konvoji ne dosežejo ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Francoski zunanji minister Alain Juppe in nemški minister Klaus Kinkel, ki veljata za avtorja zahodnoevropske globalne mirovne pobude, sta izjavila, da je bilo ženevsko srečanje uspešno in da sta zmerna optimista. Juppe je posebej poudaril napredek, ki so ga dosegli Srbi in Hrvati na pogajanjih o statusu srbskih krajin na Hrvaškem.
Srbski predsednik Miloševič je že na začetku pogovorov grobo napadel Evropsko unijo, da je s sankcijami zagrešila genocid nad Srbi, in izjavil, da Srbi ne sodelujejo veC v vojni. Medtem so iz Sarajeva poročali, da srbska vojska srdito obstreljuje muslimansko enklavo Olo-
vo.
(Agencije)
Diplomatska vojna na toplem
Ministri dvanajsterice, ki se, odkar so maastrichtsko združeni v Evropsko unijo, počutijo močnejše in bolj poklicane urejati Staro celino po svojih željah in svoji podobi, so se vCeraj lotili udeležencev balkanske vojne odločneje kot doslej. Srbskemu predsedniku Miloševiču in njegovemu vazalu s Pal Karadžiču, hrvaškemu predsedniku Tudmanu in njegovemu hercegovskemu poverjeniku Bobanu, pa Izetbegoviču, ki nima opore drugod kot v Sarajevu, so povedali, da jim ponujajo ta trenutek edino možno in uresničljivo formulo. Od Srbov so zahtevali nekaj odstotkov bosanske zemlje v korist Muslimanov, od Hrvatov koridor do morja za Muslimane pri Neumu, od Muslimanov pa, naj ponujeno sprejmejo. Ce pozivov za mir ne bodo vzeli zares, naj ne pričakujejo, so zagrozili predvsem Muslimanom, da jim bosta evropska in mednarodna skupnost v nedogled pošiljali Človekoljubno pomoC. Srbom, ki so obtoževali Evropo »vnebovpijoCega genocida na nedolžnim srbskim življem«, so obljubili konec sankcij in od Beograda zahtevali »prvi korak«, Hrvatom pa so za zaprtimi vrati bržkone zagrozili, da jih Čaka srbski podobna usoda s sankcijami.
Ker si reševanje balkanske krize zamišljajo »globalno«, torej ne samo v mejah nekdanje Bosne in Hercegovine, ki je še vedno mednarodno priznana država, so od Hrvatov in Srbov zahtevali tudi dogovor o nekakšnem »modusu vivendi« v srbskih Krajinah na Hrvaškem.
Potem so evropski ministri odpotovali v Rim, kjer bodo danes modrovah e miru in varnosti in se lahko pohvalili, da so Balkance pritisnili v kot, goste iz Beograda, Zagreba in Sarajeva pa zaprli v ženevsko palačo in jim sporočili, da bodo njihova pogajanja spremljali kar se da pozorno in od blizu. Miloševič, ki je še dopoldne rohnel, kako nepravična je Evropa, ki kaznuje Srbe, Čeravno se v Bosni koljejo samo še Hrvati in Muslimani, in Karadžič, ki je govoril, da ne odstopi niti pednja zemlje, sta se morala takoj zaCeti pogajati s Tudmanom in Bobanom, uradni predsednik BiH Izet-begoviC pa naj bi se pogajanjem pridružil danes. Post fe-stum, kar danes v Ženevi pomeni po beograjsko-za-grebškem dogovoru o morebitnih koncesijah Muslimanom.
Vsaj na prvi pogled se zdi tokratno ženevsko srečanje obetavno in skozi maastrichtska evropska očala najbrž tudi uspešno. Zima in lakota sta najmočnejše evropsko orožje pritiska na bojevnike, ki ne najdejo poti iz labirinta. Ce pritiski ne bodo prinesli uspeha, bodo na pomlad, ko bo sneg skopnel in bo videti na tisoče novih grobov, lahko sklicali nove mirovne konference.
Tone HoCevar
Jutri
Primorski dnevnik na novem formatu
Jutri bo Primorski dnevnik začel ponovno izhajati na formatu tabloid. Pred letom dni smo ob vsebinskih spremembah, ob uvedbi nove tehnologije in ob novi grafični zasnovi časopisa prešli na večji format. Bralcem smo tako ponudili popolnejši in bogatejši dnevnik, s sodobno grafično podobo in z uporabo barvnega tiska.
V tem času se je tiskarna Edigrafa primemo okrepila, tako da bomo lahko ponudili bralcem popoln in sodoben časopis, ki bo zopet tiskan v tržaškem poslopju, kjer je v vsem povojnem času sedež Primorskega dnevnika. Ta prehod
| A-

!

ter da bi še zlasti bolje ustrezal našim zamejskim bralcem.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Cossiga o ugrabitvi Alda Mora
Nekdanji italijanski predsednik Francesco Cossiga se je včeraj vrnil k ugrabitvi predsednika KD Mora In posredoval nekaj podatkov o tem, kaj bi takrat naredila italijanska oblast, ko bi rdeče brigade Mora izpustile.
»>>*•»**»**•»•»•»•*•••****•••••*»»*••>***»**•:
stran 2

Intervju s prof. Valdevitom o volitvah
Prof. Giampaolo Valdevit je z našim novinarjem spregovoril o skorajšnjih volitvah in o vzrokih, ki so privedli skupino tržaških razumnikov, da podprejo kandidaturo Rlccarda II-Iyja za župana. Po njegovem mnenju Imajo Tržačani v nedeljo veliko priložnost, da se končno zazrejo v bodočnost. Odprti del Trsta ne sme nasedati demagogiji in provokacijam nacionalistov.

stran 3.

Trst: poraziti desnico
Stranka komunistične prenove in VZPI-ANPI pozivata volilce, naj v nedeljo brez oklevanj podprejo lllyja. To je tudi stališče pokrajinskega vodstva Slovenske skupnosti.
stran 4

I

lllllll
'V .i
RIM / NEZAUPANJE V »EX1T POLL«
r-RIM / DANES ZAČETEK KONFERENCE O VARNOSTI IN SODELOVANJU
Anticipirano štetje glasov balotaže?
Tako je včeraj predlagala vlada
RIM - »Resnica« volilnih izidov ne sme biti prepuščena predolgo sondažam »exit pollom« ali projekcijam, ki lahko povsem izkrivijo dejansko sliko. Zato je italijanska vlada snoci sklenila, da spet predlaga popravek k zakonu o volitvi krajevnih uprav: vsaj glasove kandidatov za župane naj bi zaceli šteti takoj po zaprtju volišč in ne naslednji dan. Ce bo parlament v nekaj dneh sprejel ta popravek, bi lahko že v nedeljo zaceli s štetjem glasov nekaj po 22. uri in ne v ponedeljek zjutraj, kot predvideno.
Medtem pa se volilna
bitka med kandidati zaostruje. Tako je iz Neaplja Alessandra Mussolini obtožila predsednika zbornice podpore njenemu nasprotniku Antoniu Bassolinu, ker naj bi obiskal prizorišče snemanja TV reklame levičarskega kandidata. Napolitano je obtožbo ostro zavrnil.
Rimska kandidata, zastopnik reformistov Francesco Rutelli (na sliki desno) in misovski tajnik Fini (levo) pa sta se včeraj pomerila v vrsti soočenj. Za Rutellija se je opredelil jezuit Bartolo-meo Sorge, medtem ko se notranji minister Mancino ogreva za belo glasovnico.
Prvi korak k razmišljanju o novi svetovni ureditvi
RIM - S pozdravnim nagovorom italijanskega premiera Carla Azeglia Ciampija (na sliki AP) se bo danes dopoldne v rimskem hotelu Shera-ton začelo zasedanje Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, na kateri bo sodelovalo 53 zunanjih ministrov. Prisotne bodo vse evropske države, poleg njih pa še ZDA in Kanada. Edini izjemi bosta Makedonija, ki ni še uradno priznana, in nova Jugoslovanska federacija Srbije in Črne gore, ki je suspendirana zaradi njene agresivne politike.
Ministrski sestanek KVSE je prvi korak skupnega razmišljanja o novi svetovni ureditvi in o nadzorovanju regionalnih kriz, o Čemer bosta v kratkem razpravljala tudi atlantsko zavezništvo in Evropska unija. Naloga italijanskega predsedstva pa bo, je poudaril zunanji minister Benia-mino Andreatta, »dokazati vlogo, ki jo lahko ima KVSE zaradi geo-
grafske inkluzivnosti, funkcije v oblikovanju soglasja in pedagoške vrednosti«.
V ospredju razprave bodo predvsem preventivna diplomacija, vprašanje narodnih manjšin in upravljanje regionalnih kriz. Govor bo zlasti o krizi v Bosni tudi v luči včerajšnjih zaključkov ženevskega srečanja. Sicer pa bo pomiritev
Bosne kot prednostna naloga cilj, ki ga bo zunanjim ministrom nakazal Janez Pavel H. Papež, ki je tudi vCeraj obravnaval problem balkanske republike, bo drevi sprejel zunanje ministre v Vatikanu.
Na konferenci bo kot vodja delegacije sodeloval tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Slovenija bo, ko-
likor je bilo mogoče zvedeti, poudarila nujnost preventivnih mirovnih akcij, postavila problem zmanjševanja koncentracije orožja na Balkanu, obenem pa se zavzela, da se se krizna območja jasno poimenuje, ker se hoče izviti iz generične oznake balkanske krize, s katero jo mnogi - hote ali nehote - pehajo v isti koš z državami, ki so posredno in neposredno vpletene v vojno.
Ob Bosni bo govor tudi o krizi v Srednji Aziji. Rusija bi želela mednarodno investituro za mirovne pobude zlasti v Zakavkazju. Italija se zavzema, da bi Moskvo podprli in tako uresničili tisto »mirovno partner-ship«, ki jo predlagajo ZDA. Obenem pa zahteva, da se ne prepusti sami Rusiji politično vodstvo mirovnih posegov, paC pa se postavi »pravilo mednarodne legitimnosti«.
Srečanje se bo končalo jutri v prvih popoldanskih urah. (VT)
SNEG / TE2AVE V PROMETU
Na Idrijskem iščejo boljše rešitve za čiščenje cest
Južni del Hrvaške skorajda povsem odrezan od sveta
LJUBLJANA - Sneg je te dni povzročil precej nevšečnosti v prometu. Na območju idrijske občine, kjer so ceste ob snežnih padavinah med najbolj težko prevoznimi, s Čiščenjem cest niso zadovoljni, zato v obcinsld komunalni službi za prihodnje leto že razmišljajo o boljših ponudnikih. Ti naj bi uporabljali mokro posipanje, ki je učinkovitejše in za tretjino cenejše. Nezadovoljni so tudi na območju Murske Sobote, kjer mora vsak voznik pluga splužiti kakšnih 200 kilometrov cest. Na Hrvaškem je promet majbolj ohromljen na območju Like, kjer je ponekod do metra in pol snega, južni del države pa je bil vCeraj povsem odrezan od sveta. V medimur-sko-Cakovski občini pouka v šolah do nadaljnjega nebo.
(Dopisniki)
Več na 16. strani
Italija pozorno spremlja spor o koprski televiziji
LJUBLJANA - Italijanski veleposlanik v Sloveniji Lui-gi Solari je vCeraj predsedniku sveta RTV Rudiju Šeligu povedal, da italijanska vlada pozorno spremlja spor o koprski TV. Omenil je resno zaskrbljenost italijanske vlade in opozoril, da italijanska vlada pričakuje ureditev spOra v konstruktivnem dialogu. Veleposlanik je predsednika Šeliga obvestil tudi o podrobnostih pogovora obeh zunanjih ministrov, Peterleta in Andreatta o tem vprašanju, ko sta se sestala v okviru Srednjeevropske pobude. Predsednik Šeligo, ki je bil s tem pogovorom seznanjen, je podrobneje orisal znana stališča sveta RTV.
Pogovor se je dotaknil možnosti kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo in sodelovanja obeh televizijskih hiš. Pri tem sta sogovornika poudarila naCelo, da imata obe narodnostni manjšini pravico do informiranja v materinščini. Včerajšnji pogovor dodatno zavrača pisanje komentatorke v ponedeljkovem Delu, kjer je bila zapisana trditev, da italijanske oblasti doslej niso spregovorile o usodi svoje manjšine, kaj šele, da bi protestirale pri slovenskem zunanjem ministru.
Italijanske oblasti so spregovorile že pred desetimi dnevi. VCeraj so svoje stališče neposredno sporočile najvišji pristojni instanci, to vprašanje pa bo najbrž že danes na dnevnem redu priprav obiska predsednika Drnovška v Rimu.
Slovenski parlament bo o spora razpravljal v sredo na zasedanju komisije za mednarodne odnose. Takrat bo poslušal tudi poročilo predsednice delovnega odbora za odnose s slovenskimi zamejci na Madžarskem, v Avstriji in Italiji.
Bogo Samsa
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Torek, 30. novembra 1993
NOVICE
Velika večina Italijanov za plačevanje davkov
MILAN - Kar 70 odstotkov Italijanov meni, da je davke treba plačevati. Podatek izhaja iz raziskave javnega mnenja, ki jo je za milanski dnevnik II Giornale opravila družba Directa. Četrtina anketirancev je odgovorila, da je v nekaterih primerih davčna neposlušnost opravičljiva, 5 odstotkov pa se jih ni izreklo.
Med tistimi, ki nasprotujejo plačevanju davkov, so najbolj številni mladi od 16. do 24. leta starosti (31 odstotkov), prebivalci italijanskega seve-ro-zahoda (28 odstotkov) in prebivalci občin z manj kot 30 tisoC prebivalci (27, 9 odstotka).
Craxijeva spomenica: nobenega finansiranja DSL
RIM - Demokratična stanka levice ni prejela podkupnine v višini kakih 600 milijonov lir od rimskega podjetnika Maurizia Bigellija, kot je to v svoji prvi spomenici trdil nekdanji tajnik PSI Bettino Craxi. Potem ko je Craxi izročil svojo dokumentacijo milanskemu sodniku Di Pietru, sta uvedla rimska javna tožilca Adelchi DIppo-lito in Gloria Attanasio preiskavo, da bi ugotovila, ali dokumentacija odgovarja resnici, ali ne. Izkazalo se je, da je bila vsa operacija o kupoprodaji zemljišča v rimskem predmestju Bufa-lotta davCno neoporečna. DSL torej ni prejel nezakonitega denarja. Sodnika sta zato izdala jamstveno obvestilo proti upravnemu tajniku PSI Raffaeleju Rotirotiju, ki naj bi Craxiju posredoval »vesti« o davčnih nepravilnostih DSL. Sodnika ga v obvestilu obtožujeta žalitve.
Cirino Pomicino pred sodiščem ministrov
NEAPELJ - Sodišče ministrov je vCeraj zaslišalo bivšega ministra Paola Cirina Pomicina (na sliki) v okviru preiskave o podkupninah, ki naj bi jih prejel v zvezi z industrializacijo območja v Kampanji, ki ga je leta 1980 prizadel potres. Pomicino je obtožen izsiljevanja v sodelovanju z bivšim ministrom Scottijem in bivšim demok-ristjanskim občinskim odbornikom Mancom. Bivši minister naj bi zahteval od podjetnika Ajdine podkupnino v višini pol milijarde lir, a Pomicino naj bi obtožbo zavrnil.
Videm: aretirali občinskega odbornika KD Paola Riga
VIDEM - Karabinjerji so vCeraj aretirali bivšega demokristjanskega videmskega občinskega odbornika za zasebne gradnje Paola Riga. Aretacijo so izvedli po nalogu tamkajšnjega javnega tožilstva zaradi domnevnega izsiljevanja in izrabljanja javne funkcije. Javni tožilec Caruso je ob tem le dodal, da spada aretacija v sklop preiskave o delovanju občinskega odborništva za zasebne gradnje, v okviru katere so bili že aretirani marešalo mestnih redarjev Duilio Rossi, jamstvena obvestila pa so prejeli vodja oddelka za zasebne gradnje Lucia Giuliani, neodvisni deželni svetovalec Angelo Compagnon in odgovorni gradbenega podjetja Antoniazzi.
AFERA / ZAKAJ SE NEKDANJI PREDSEDNIK REPUBLIKE K UGRABITVI?
Cossigove izpovedi o ugrabitvi Alda Mora
Ko bi Moro preživel, bi ga za dalj časa izolirali, da ne bi preostro kritiziral demokristjanske voditelje in državo
RIM - Ko bi bil preživel ugrabitvi, bi se vsaj za nekaj Časa predsednik Krščanske demokracije Al-do Moro preselil iz »ljudskega zapora« v kliniko in država mu ne bi bila dovolila takojšnjega stika z javnostjo, da bi mu preprečila »zelo ostre ktitike« proti vrhu države in stranke.
Tako je v svojem prvem intervjuju o aferi Moro povedal bivši predsednik republike Francesco Cossiga, ki je za Časa ugrabitve de-mokršCanskega državnika vodil notranje ministrstvo. Cossiga je o tem spregovoril na nemški televiziji med oddajo, posvečeno zadevi Moro.
»Sodstvo je v dogovoru z notranjim ministrstvom pripravilo dva plana: Mike, v primeru, da bi Moro ne preživel ugrabitve, Viktor, v primeru, da bi predsednik KD preživel hudo preizkušnjo. In prav o načrtu Viktor se je Cossi-gi razvezal jezik. Plan je predvideval, da bi Mora odpeljali in osamili, tako da bi bil ugrabljeni državnik imel samo stike »z nekaj sodniki« in z družinskimi elani. Odpeljali naj bi ga v kliniko, ker so ocenjevali, da »bi bilo nevarno ga pustiti takoj prostega, ker bi bil imel za krive ne ugrabitelje, paC pa tiste, ki ga niso osvobodili«.
Cossiga je dodal, da je bil on osebno prepričan, da bodo RdeCe brigade ubile Mora. Edino upanje
je zato bilo, pravočasno odkriti njegov zapor. Toda v iskanju zapora - vendar tega ni dejal bivši predsednik - so se organi javne varnosti izkazali kot izredno neučinkoviti. Cossiga je tudi prepričan, da je bil zgrešen Gmdjev predlog o osvoboditvi nekaterih bri-gadistov. »RdeCe brigade so zahtevale politično priznanje, ne samo osvobodite enega ali dveh marginalnih političnih jetnikov.« Moro bi bil po Cossigovem prepričanju vseeno ubit in teroristi bi bili slavili zma-
go-
Dodatno senco je na afero Moro vrgel bivši vodja kamore Raffaele Cutolo, ki ga je nemška televizija in-tervjuvala med pavzo procesa. Cutolo je dejal, da bi bila lahko kamora - seveda, ko bi jo bil kdo vprašal - poskusila posredovati za Mora kot je pozneje za Čira Cirilla, Ceš da je »s pomočjo elana rimske kriminalne tolpe Magliana ugotovila, kje je bil zaprt predsednik KD«. Ali je kriminal uspel tam, kjer so policija in obveščevalne službe
povsem falirale?
Izoblikovanje obeh planov je potrdil tudi Pino De Gori, ki zastopa KD na procesih zoper Morove ugrabitelje. De Gori je dodal, da bi Mora zaupali psihologom, ko bi bil preživel ugrabitev. Orisal pa je tudi, kaj je predvideval naCrt Mike, ki je bil opuščen 9. maja opušCen na pritisk nekaterih političnih sil. »Slo je v bistvu za represa-lijo, ki je predvidevala aretacijo vseh, ki so bili količkaj osumljeni stikov z RB.«
Na Cossigove izjave je prvi reagiral tajnik parlamentarne komisije za raziskovanje pokolov Giovan-ni Russo Spena (SKP). »Vse skrivnosti afere Moro zadevajo državo,« je dejal Russo Spena in zahteval, naj bo parlament seznanjen z obema načrtoma. Russo Spena je tudi postavil na zatožno klop takoi-menovano »stranko odločnosti«, Ceš da je žrtvovala Mora, ker bi njegova osvoboditev lahko »nevarna tedanjim političnim ravnovesjem in obstoju režima«.
Ob tem se poraja vprašanje: zakaj je Francesco Cossiga spet vrgel okrvavljeno Morovo truplo na italijansko politično sceno v trenutku, ko je zaradi ba-lotaž, problemov s finančnim zakonom in nasprotij okoli zakonskega predloga o preventivnem priporu napetost med strankami na višku? (VT)
PIKA NA K
Miran Košuta
"Sanjalo se mi je...Zmaj se je vrtel v zmerom širših krogih okrog svoje osi; naenkrat so mu iz telesa pognale peruti.. .in - glej - žival se počasi odlepi od tal in vzleti, hrešCeC	in
škropotajoe...Zmerom više	se
dviga.. .švigne kakor izstreljena pušCica v neznanske višine, zasije v bronasto zlatem sijaju in se naenkrat zazdi daleC na obzorju kot nekakšen meteor ali neka nova, že neodkrita zvezda...
- Alamut, je bila moja prva misel. Ali bo to tvoja usoda?"
Ko je pred skoraj štirimi desetletji Vladimir Bartol izsanjal prav na straneh Primorskega dnevnika gornjo metaforo, je kljub značajski samozavesti in neutajljivemu narcisizmu še vedno trepetal, natihem morda dvomil v uspeh svojega najboljšega dela, romana Alamut. Danes je tisti dvom dokončno razblinjen: po dveh slovenskih ponatisih v letih '80, po francoskem, španskem ter italijanskem prevodu, ki je izšel pri ZTT leta 1989, je Alamut doživel pred kratkim svojo drugo italijansko izdajo, tokrat v uspešniški zbirki Superbur milanske založbe Rizzoli. Preroški svetoi-vanski pisec, ki bi prihodnjega februarja praznoval svoj 90. rojstni dan, se je tako znašel v knjižni družbi preizkušenih bestselleristov: Clancyja, Ludluma, MacLeana, Konsalika, Segala in (žal) celo...Ciuha Andreottija! Vsaj 8.000 izvodov zajetne in okusno opremljene knjige bo zgodbo o orientalskem despotu Hasanu Ibn Sabi, njegovih hurijah, živih bodalih in umetnem paradižu Alamuta poneslo do božica med italijanske bralce na polotoku in celini, ki se razteza vse tja do Pariza ali New Yorka, kamor segajo Rizzolijeve knjigarne. Takšne distribucije si prejšnja, tukajšnja italijanska izdaja ni mogla privoščiti. Zato sem knjigo ponudil v uredniško branje vrsti italijanskih založniških gigantov, od Monda-
dorija do Bompianija. Čeprav sem bil vseskozi prepričan v njeno originalnost in umetniško vrednost, sem si nove izdaje komajda lahko nadejal. V Italiji je bilo namreč zanimanje za slovensko literaturo (pa tudi za slovanske nasploh) doslej razmeroma skromno, saj je npr. od leta 1878 do danes izšlo le malo veC kot sto prevodov slovenskih leposlovnih del. Med njimi je širšo nakladno, distribucijsko ter bralsko resonanco dosegel edinole Cankar s Hlapcem Jernejem, Martinom Kačurjem, Hišo Marije PomoCnice in Podobami iz sanj. A Bartolov "Genieakkord", njegov ecov-sko enciklopedični, zmajsko škropo-tajoCi Alamut, je zafasciniral: po prijaznem posredništvu velikega prijatelja slovenske literature, Ferruccia Fdlkla, je knjigo sprejel v svoj leposlovni program Rizzolijev urednik Evaldo Violo in...delo je zdaj v knjigarnah. Z njim odzvanja širše v sosednjem kulturnem proštom tudi avtorjevo ime, ki posredno spodbuja in širi med italijanskimi bralci celovitejšo vednost o slovenski literaturi. Resda malce izkrivljeno. V spremni besedi Amalda Bressana je namreč vsaj nekaj netočnosti: ustvarjati iz Bartola slovenskega Solženicina s trditvijo, da je za neponatiskovanje Alamuta v povojnem Času kriv Tito, se mi zdi prav tako paradoksalno kot naprtiti vladi krivdo za dež v slogu znanega italijanskega reka "Piove, govemo ladro! knjiga tudi ne prekorači - kot je zapisano - prvič tržaških in goriških meja s tole izdajo, saj je bila je leta 1989 predstavljena in distribuirana v Milanu. Tam je alamutski Zmaj zarisal v zraku svoje prve kroge. In zdaj, ko so mu z Rizzolijevo inaCico pognale iz telesa še peruti, lahko utemeljeneje upam, da se bo Bartolu ob umetniškem izpolnil z Alamutom še založniški, bestsellerski sen: švigniti kakor izstreljena pušCica v neznanske višine...
RIM / KD SE ZAVEDA, DA SE MORA PRENOVITI n
Vodstvo KD vztrajno dvori Mariu Segniju
Segni tudi najbolj priljubljen kot premier
RIM - Med vsemi možnimi kandidati za premiera italijanski vo-lilci imajo najraje referendumskega liderja Maria Segnija. Tako izhaja iz javnomnenjske raziskave, ki jo je za tednik Famiglia Cri-stiana pripravila tržaška Swg. Se-gnijeva popularnost je sicer nekoliko upadla (zanj se je opredelilo 22 odstotkov anketiranih, pred nekaj tedni pa 34 odstotkov), vendar znatno prednjači pred drugouvrščenim tajnikom PSI Achil-lejem Occhettom, Cigar delnice pa so se na »premierski borzi« ovrednotile.
Politični potencial, ki ga predstavlja Mario Segni, sili Krščansko demokracijo na poti k bregu Ljudske stranke k iskanju stikov in povezav. »Ce se Segni odloči in da svoj politični kapital na razpolago centra, ki ga oblikujemo, bo slika popolna,« je tedniku Famiglia Cristiana zaupal tajnik KD Mino Martinazzoli. Zelja po
zbližanju je v KD tolikšna, da iz krogov demokršCanskega tajništva poudarjajo, kako sta Segni in Martinazzoli bila v stiku pred volitvami in po njih, medtem ko se referendumski lider zaenkrat umika objemu ščita s križem in njegovi sodelavci poudarjajo, da srečanja še ni bilo in da je Segni v teh dneh povsem zavzet z zbiranjem podpisov za predlagani pakt.
Namigi odražajo zaenkrat še različne strategije: Segni igra vlogo samohodca, medtem ko bi se Martinazzoli rad spet zbližal z referendumskim liderjem, ker je popularna, predvsem pa neoma-deževana figura na italijanski politični sceni. In tajnik KD ve, da bo na skorajšnjih predčasnih političnih volitvah njegova stranka imela nekaj možnosti samo, Ce bo kandidirala nove ljudi, predvsem pa nakazala za predsedstvo vlade odmevnega kandidata. (VT)
RIM / MNENJE KOMISIJE JE SICER LE POSVETOVALNO
Senat zavrnil pripombe Dežele o volilnih okrožjih
RIM - Ustavna komisija senata bo že danes preučila shemo odloka, ki jo je izdelala konec prejšnjega tedna vlada in ki zadeva zamejitev novih volilnih okrožij in okolišev tako za senat kot poslansko zbornico. In kmalu bo problem tudi na dnevnem redu ustavne komisije poslanske zbornice. To je predzadnje poglavje na dolgi poti novih volilnih pravil, ki tudi v vsedržavnem merilu uvajajo večinski princip (v večinskih uninominalnih okrožjih bodo izvoljene 3/4 poslancev in senatorjev). Vsekakor pa je mnenje parlamentarnih komisij zgolj posvetovalno in vlada jih v dokončni zamejitvi lahko upošteva ali ne. Ce ne bo zapletov, bo vlada do 21. decembra dokončno zamejila nova volilna okrožja in okoliše. S tem bodo postala nova volilna pravila povsem operativna in bo mogoCe razpustiti parlament ter razpisati nove volitve.
Preden je izoblikovala shemo
odloka in jo poslala pristojnim parlamentarnim komisijam za predpisano mnenje, je vlada s pomočjo tehnične komisije preučila vse popravke, ki so jih izoblikovali deželni sveti ter avtonomni pokrajini Trento in Bočen. Predlaganih popravkov je bilo veliko, vendar je vlada večino teh zavrnila, ker je ocenila, da niso v skladu s kriteriji, ki so navedeni v zakonu o novih volilnih pravilih. Tako so bili zavrnjeni med drugim vsi predlogi, ki jih je izoblikoval deželni svet Furlanije-Julijske krajine, ki je namesto vladne vertikalne delitve, skušal uvesti horizontalno delitev ozemlja FJK. Vlada je potrdila shemo komisije tako za senat kot za poslansko zbornico. Po tej shemi je dežela FJK volilni okoliš, v katerem bo prišla v poštev pro-porCna kvota. Glede uninominalnih okrožil pa so za senat na narodnostno mešanem območju predvidena tri okrožja na sku-
pnih 7: prvo, v katerem so Milje, Dolina in Trst; drugo, v katerem so Zgonik, Repentabor, Devin na-brežina, vsa GorišCa, Benečija, Rezija in občine spodnje Furlanije, ter Četrto, v katerem so s Ka-nalko dolino še Karnija in druge občine severno od Vidma. Za poslansko zbornico pa je razdelitev narodnostno mešanega območja (4 okrožja od skupnih 10) sledeča: prvo okrožje je tržaški mestni center: drugo je ostali del tržaške občine z Miljami in Dolino; v tretjem so Zgonik, Repentabor, Devin-Nabrežina, vsa Goriška in nekatere občine spodnje Furlanije; v Četrtem sta Benečija in Rezija skupaj z drugimi občinami ob Nadiži in v spodnji Furlaniji; v šestem pa je Kanalska dolina skupaj s Karnijo.
Edini redki popravki, ki jih je vlada sprejela, zadevajo Piemont, Lombardijo, Ligurijo, Veneto, Emilio-Romagno, Trento in nekatere južne dežele. (VT)
SINDIKAT SNALS PODPRL ŠTUDENTSKI PROTEST
Solniki solidarni
RIM - Italijanski študentje, ki so v soboto manifestirali po rimskih in neapeljskih ulicah in ki za 11. december pripravljajo dan vsedržavne mobilizacije, so v svojem načrtu proti vladnim ukrepom dobili močnega zaveznika. S sklepom centralnega komiteja, je boj študentov podprl avtonomni sindikat Snals, ki združuje najveCje število šolnikov. »Ker soglašamo z razlogi protesta, ki med drugim sovpadajo z razlogi protesta šolskih operaterjev,« je rečeno v sporočilu Snals, »smo sklenili povabiti naše dane, naj nadaljuejo boj skupaj s študenti, tako da okrepimo skupno fronto opozicije zoper vladno politiko na področju šolstva«. Na napad Snals doslej vlada ni odgovorila. Ministrica za šolstvo Rosa Russo Jervolino je dopoldne v intervjuju za radijske postaje Rai poudarila »zaskr-
bljenost, ker se študenti borijo proti reformi, ki je ni,« obenem pa opozorila na »nevarnost, da bi jih kdo zlorabil«. Sicer pa je bila ravno šolska problematika predmet soočanja v ožjem odboru proračunske komisije poslanske zbornice, ker je ukrep o priznanju upravne in didaktične avtonomije vsem šolskim zavodom vključen v spremni odlok finančnega zakona. Razprava je nakazala možnost kompromisa. Ukrep bi ostal v spremnem odloku, obenem pa bi zbornica, kot predlaga DSL, zadolžila vlado, da v roku 9 mesecev izoblikuje razčlenjena določila o oblikah te avtonomije. Vlada je z ministrico Jervolino tudi pripravljena Črtati tisti del odloka, ki je predvideval možnost zavodov, da zahtevajo od študentov dodatne finančne prispevke. (VT)
Izbrano vodstvo SKGZ za Videmsko
ČEDAD - Na petkovem, prvem obenem zboru SKGZ za Videmsko, ki je bil na sedežu KD Ivan Trinko, so ob predsednici Jole Namer in tajniku Gior-giu Cemo imenovali tudi pokrajinski odbor. V njem so Maria Blasutto, Viljem Cer-no, Luisa Cher, Fir-mino Marinig, Paolo Petricig, Živa Gruden, Marina Cerne-tig, Beppino Crise-tig, Michele Obit in Salvatore Venosi. (R.P.)
RIM / OBLETNICA CRN
Rubbia na proslavi
Nobelov nagrajenec Carlo Rubbia, ki je pred dnevi sporočil, da je odkril nov neo-snažujoč način za pridobivanje energije iz atomovega jedra, na proslavi 70-letnice italijanske ustanove za znanstveno raziskavo (Telefoto AP)
RIM / POSILSTVO MED MLADOLETNIKI
Tožilka zahteva 9 priporov sodnica odlaša z odločitvijo
RIM - Sodnica za preliminarne preiskave sodišča za mladoletne Nun-zia Cappuccio bo počakala na poročilo socialne službe in šele nato se bo odločila glede postopka na račun drugih devetih mladoletnih fantov iz Ci-vitavecchie, ki jih dolžijo posilstva nad 11-12 letnimi dekletci. Gre za afero, ki je izbruhnila ob brutalnem napadu enega od oCetov posiljenih deklic nad 17-letnim A.E., ki so ga morali sprejeti v bolnišnico. Zaradi vpletenosti v skupinsko posilstvo je od sobote zveCer v zaporu 17-letni A.L., ki ga
neposredno dolži mati od ene izmed dveh dekletc, ki naj bi jih mladenič posilil v neki garaži. Javna tožilka Simonetta Matone je za skupino devetih fantov zahtevala preventivni pripor, o zahtevi pa se bo sodnica izrekla predvidoma v treh-štirih dneh, ko bo prejela poročilo socialne službe.
Vsekakor bo tožilka Matone danes zaslišala v prisotnosti njihovih staršev zaslišala tri dekletca, ki so vpletena v afero in eno njihovo sovrstnico kot priCo, nakar se bo odločila, Ce naj sprejme ali zavrne orientacijo sodnice.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Torek, 30. novembra 1993
INTERVJU / PROF. GIAMPAOLO VALDEVIT O KANDIDATURI RICCARDA ILLVJA

»V nedeljo imamo veliko priložnost, da se končno zazremo v bodočnost«
Odprti del Trsta ne sme nasedati demagogiji in provokacijam nacionalistov
Kot je znano, se kandidatura Ric-carda Illyja za tržaškega župana ni porodila v tajništvih političnih strank, ampak jo je predlagala skupina uglednih tržaških kulturnih osebnosti ali »modrecev«, kakor so jih nekateri poimenovali. Njihov koordinator je bil 45-letni tržaški zgodovinar prof. Giampaolo Valde-vit. S kolegico koprskega radia De-vano Jovan sva ga obiskala, da bi ga povprašala, koliko je z razvojem operacije Illy zadovoljen in in sploh kaj meni pred skorajšnjo ba-lotažo med Illyjem in Staffierijem. Sprejel naju je kar v svojem kabinetu na tržaški pedagoški fakulteti, kjer je raziskovalec sodobne zgodovine. Poprej je dolga leta deloval na Deželnem inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini.
Profesor Valdevit, na osnovi izidov prvega volilnega kroga bi lahko rekli, da se je Trst še nekam dobro znašel v politični zmedi, ki danes vlada na vsedržavni ravni, mar ne?
Da, lahko bi rekli, da je Trst danes zanimiv politični laboratorij. Najprej izstopa dejstvo, da se je politični sistem tu poenostavil, tako da ga že lahko primerjamo s klasičnimi zahodnimi demokracijami. 21. novembra sta se v Trstu uveljavila predvsem levi in desni center, nekako vmes pa je Severna liga, ki jo nekateri zgrešeno označujejo kot zgolj desničarsko. Na levici je, žal, ostala izolirana SKP, medtem ko se je MSI znal vključiti v sredinsko-desnicarski blok.
Sicer pa MSI ni bil v Trstu Nikoli drugorazredna sila. Zdaj se uveljavlja tudi v Rimu, Neaplju in drugod. V tem ne vidite nobene nevarnosti?
MSI je od let ’50 imel dva obraza
oziroma dve duši. Po eni strani je bil blizu strategiji napetosti, po drugi strani pa se je dobro znašel tudi v »dvoredni suknji«. Zdaj očitno odloCno prevladuje ta druga duša, ki mu edina lahko omogoča, da ne ostaja »sila v zmrzovalniku«. Mislim celo, da po padcu Berlinskega zidu tudi MSI sprejema libe-raldemokratska pravila igre, tako da ga ni veC mogoče imeti za alter-nativega sistemu. V tem smislu bi bilo mogoče razumeti tudi Berlusconijevo stališče do županskega kandidata Pinija v Rimu, zanimivo pa je, da ti ljudje še vedno govorijo o »rdeCi nevarnosti«, ki je prav tako mimo.
S tega vidika so tržaški podjetniki pokazali večji pogum...
Drži. V Trstu so se industrijci odločili za volilno navezo ZT-DSL-
KD, ker bi alternativa bila edinole zapiranje in nerazvitost ali vsaj upočasnjen razvoj. To je tudi glavni pomen operacije Illy.
Kako se je pravzaprav ta operacija rodila?
Operacija se navezuje na t. i. preCni manifest, ki smo ga objavili v Piccolu 25. aprila letos pod naslovom »Zadnji vlak« pred junijskimi pokrajinskimi in deželnimi volitvami. Seveda pa smo o tržaških občinskih volitvah zaceli razmišljati šele julija ali avgusta, potem ko je prišlo do predčasnega razpusta občinskega sveta. Tedaj se je zaCela obnavljati oziroma snovati skupina 12 do 15 strankarsko nevezanih ljudi, ki je na osnovi smernic prečnega manifesta zaCela iskati primernega županskega kandidata in naposled predlagala mladega
podjetnika Riccarda Illyja. Predlog so sprejeli KD, DSL in ZT, vključno s SSk, ki je razumela smisel operacije.
Ste postavljali kako prjudicialo proti kaki stranki?
Ne, niti proti SKP. Ko bi SKP sprejela Illyja in naša programska izhodišča, je ne bi mogel nihče izključiti.
Kaj bi rekli tej stranki oziroma njenim volilcem zdaj, tik pred balo-tažo med Illyjem in Staffierijem?
Rekel bi, naj pomislijo, kakšni alternativi predstavljata Illy in Staf-fieri. Menim, da bi pred njo nihče ne smel lahkomiselno spraviti svojih glasov v zmrzovalnik. Težko razumem, da se še najde kdo, ki bi želel družbo preobraziti v komunistično, še težje pa, da se najde kdo, ki bi se hotel ravnati po logiki »Cim slabše, tem boljše«.
Kako pa se bodo po vašem v ba-lotaži opredelili volilci Severne lige?
Upam, da se bodo volilci SL, ki stalno izpostavlja svojo noviteto, v balotaži opredelili za tistega, ki predstavlja novost. Volilci SL so do neke mere naravni volilci Illyja, Cigar kandidatura tudi izraža potrebo ! po osvoboditvi ljudi izpod dosedanjega režima strank. Ko bi SL podprla Staffierija v zameno za podporo LpT in MSI sevemoligaški deželni vladi, bi doživeli strankarsko barantanje najslabše vrste, kakršno bi volilci SL ne mogli in ne smeli sprejeti.
Sicer pa LpT in njeni zavezniki na vse pretege brenkajo po nacionalističnih strunah in opominjajo pred »slavokomunistiCno« nevarnostjo. Koliko bo po vašem to zaleglo?
Nekaj seveda bo, a gotovo manj
kot v preteklosti. Pri tem je tudi zelo važno, da druga stran ni nasedla in na te provokcije odgovorila z manifestativnim povzdigovanjem partizanstva, slovenstva itd.
Sicer pa je treba priznati, da večinski sistem, ki resda poenostavlja volilno in politično soočanje, po dingi strani tudi vodi v njegovo radikalizacijo, kar ima lahko zelo negativne posledice, zlasti v narodnostno mešanih področjih, kot je naše, mar ne?
Gotovo ima večinski volilni sistem tudi negativne plati. Tako se je npr. ponekod zgodilo, da so bili izvoljeni kandidati, ki so poželi komaj nekaj veC kot 20 od sto glasov. Nova volilna pravila lahko predstavljajo tudi velik problem za narodnostne manjšine. To smo jasno videli na junijskih deželnih volitvah. Po mojem bi morali v volilni sistem vnesti korektive, kibi narodnostni manjšini zajamčili zastopstvo v izvoljenih telesih, npr. v deželnem svetu in v parlamentu. Slo bi za dejanje politične modrosti.
Kaj pa vaša skupina »modrecev«, se bo tržaških občinskih volitvah razpustila ali pa bo imela operacija Iliy še kak nasledek?
Z operacijo Illy se prav gotovo ne bo izčrpala daljnosežnejša akcija, ki smo jo nastavili. Postavili smo si za cilj, da bi preobrazili tržaški politični sistem, pred nami pa so nove volitve, najprej pokrajinske in parlamentarne, lipam, da bo do njih prišlo Cim prej. Naša operacija pa je že vzbudila tudi širšo pozornost, saj bi v njej lahko našli marsikaj koristnega tudi za preobrazbo vsedržavnga političnega sistema.
Pogovor zapisal Martin Brecelj
■
NOVICE
V deželnem svetu resolucija o zadržanju odbora do Friulie
TRST - Deželni svetovalci DSL Travanut, SKP Pegolo in Furlanske avtonomistične lige Pedro-netto so na predsedstvo deželnega sveta naslovili resolucijo, v kateri kritizirajo deželni odbor in še zlasti odbornika za industrijo zaradi njegovih »hudih in neumestnih napadov na vodstvo finančne družbe Friulia«. V tako težkem trenutku, ki ga preživlja gospodarstvo v FJK, je zadržanje deželnega odbora po mnenju podpisnikov resolucije oškodovalo dejavnost in ugled finančne družbe. Stvar je še toliko težja, ker ni šlo za morebitna razhajanja glede usmeritve Friuliine industrijske politike, saj deželna uprava doslej še ni dala vedeti, kakšne so njene programske in upravne smernice za vodenje finančne družbe. Podpisniki resolucije torej sklepajo, da napadi odbornika za industrijo izhajajo iz »drugih razlogov«, ki so najbrž vezani na politična razhajanja in konflikte, in predlagajo, naj Fontaninjev odbor cimprej seznani deželno skupščino s svojo ekonomsko politiko in vlogo, ki jo namerava v njenem okviru nameniti Friu-lii.
CRT-Specialcredito sklenila konvencijo z Mediocreditom
TRST - Potem ko je zakladno ministrstvo s septembrskim odlokom pooblastilo družbo CRT-Specialcredito za delovanje z osrednjo kreditno ustanovo Mediocredito Centrale, so predstavniki obeh zavodov podpisali v Rimu konvencijo, ki bo Specialcreditu omogočila polno operativnost na področju srednjeročnega in dolgoročnega kreditiranja malih in srednjih podjetij v vseh sektorjih, V okviru široke izbire oblik poseganja, je predsednik CRT Luccarini na ekonom-sko-finanCnem področju navedel olajšave za industrijska vlaganja v nepremičnine, strojno opremo in v naprave nasploh, na področju investiranja malih in srednjih podjetij pa finančne olajšave za nakup oziroma najem novih strojev in proizvodnih sredstev sploh. Konvencija z Mediocreditom bo omogočila tudi olajšane posege za konzorcije in konzorcijske družbe, ki delujejo na področju industrije, trgovine in obrti.
Ginnastica Triestina praznovala 130-letnico
TRST - V tržaški občinski palači je bila včeraj slavnost ob 130-letnici Ginnastice Triestine, katere se je udeležil tudi predsednik deželnega sveta Cristiano Degano. V svojevvm posegu je podčrtal pomen, ki ga omenjeno športno društvo ima v tržaškem športnem življenju.
DAVČNE OBVEZNOSTI / IRPEF, IRPEG IN ILOR
r DEŽELA FJK / PREDSTAVITEV FINANČNIH DOKUMENTOV
REZIJA / KRAJEVNO GOSPODARSTVO
Se danes čas za plačilo predujmov
Davkoplačevalce naj vnovič opozorimo, da so v teku današnjega dne dolžni plačati predujem za leto 1993, sicer se bodo izpostavili sankcijskim ukrepom.
Pri izračunavanju davkov IRPEF, IRPEG in ILOR treba upoštevati pred kratkim uzakonjeno znižanje dolgovanega zneska od 98 na 95 odstotkov ustreznega davka, ki se je nanašal na leto 1992 in je bil poravnan preteklega junija ob vložitvi prijave 740. Kdor je že junija plačal prvi predujem, mora torej na novo narediti računsko operacijo in odšteti vrednost prvega nakazila. Zavezanci, ki so imeli davčni kredit zaradi preplačila, ga lahko poravnajo z akontacijskim zneskom in se v celoti ali delno izognejo dajatvi. Plačila pa so oproščeni, Ce sta bila IRPEF in IRPEG za leto 1992’ nižja od 100.000 lir oziroma Ce ILOR ni dosegel vrednosti 40.000 lir. Pri tem velja še posebej opozoriti, da po novem stavbe in zemljišča niso veC podvržena davku ILOR, ker te nepremičnine od leta 1993 bremeni občinski davek ICI, za katerega bo treba plačati predujem do 15. decembra. Podjetniki morajo praviloma spoštovati dohodkovni prag, ki ga doloCa minimum tax, lahko pa na lastno odgovor-
nost izračunajo tudi nižji davek, Ce izpolnjujejo določene pogoje oziroma imajo dokazila, da je jim upadel poslovni promet, kar bodo morali dokumentirati maja prihodnje leto.
Imetniki dohodkov so do 30. novembra dolžni odšteti predujem »davka na zdravje« (prispevek za vsedržavno zdravstveno službo SSN), ki je od lanskega leta kot zapadlost vezan na davčno prijavo 740. Ta dajatev bremeni zavezance v višini 98 odstotkov, medtem ko so oproščeni plačila, Ce je bila vrednost davka na zdravje za leto 1992 nižja od 100.000 lir. Kdor ima v letu 1993 nižje prihodke, lahko plača davek na zdravje v nižjem obsegu, saj ta davek ni odvisen od najnižjega obveznega dohodka, temveč se računa le na realne prihodke.
Dolgovanim davCnim predujmom, ki jih zavezanci ne bodo v celoti ali pravočasno poravnali, bo davCna uprava prištela 40-od-stotno globo in zamudne obresti v višini 9 odstotkov. Do treh dni zamude pa se globa zniža na 3 odstotke.
Danes zapade tudi rok za plačilo zadnjega obroka zavarovalnega odpusta za socialne dajatve MPS oziroma INAIL. (B)
V prihodnjih ierih izdatki po kapljicah
Za gospodarstvo samo prispevki na obresti
TRST - Predsednik deželnega odbora FJK Pietro Fontanini je vCeraj opravil prvo predstavitev finančnega zakona za leto 1994, triletnega predračuna 1994-96, predračuna za leto 1994 in triletnega razvojnega naCrta 1994-96. Finančne dokumente je namreč orisal na zasedanju prve svetovalske komisije (ki je pristojna za zadeve predsedstva, za načrtovanje, bilanco, finance in krajevne avtonomije), ki so se ji preidružili tudi predsedniki ostalih stalnih komisij, v Četrtek in petek pa bodo o dokumentih po svojih pristojnostih razpravljale še druga, tretja in Četrta stalna komisija deželnega sveta.
Temeljne smernice finančnih dokumentov je predsednik Fontanini s pristojnim odbornikom Pietrom Ardui-nijem kasneje pojasnil na tiskovni konferenci, kjer je podčrtal težnjo po cim popolnejšemu izkoriščanju razpoložljivih sredstev in s tem po nujni racionalizaciji izdatkov in rekvalifikaciji razvojnih posegov. Za to rekvalifici-ranje pa bo potrebno prilagoditi zakon-
ske instrumente, na katerih temelji politika za promocijo ekonomsko-proiz-vodnega aparata in za podpiranje zaposlovanja.
Predstavnika deželne vlade sta ob tem naznanila odlašanje rimske vlade s polnim izvajanjem nove finančne ureditve, predvidene za FJK, ki predpisuje povečanje doliva iz državne blagajne in za katerega je Dežela za sedaj prejela samo skromno anticipacijo. Po drugi strani pa so finančna predvidevanja obremenjena z močno omejitvijo pri uporabi tekočih dohodkov, ki jo povzroča obveznost, da Dežela sofinansira tekoče izdatke za nacionalno zdrastve-no službo. Za uporabo razpoložljivih sredstev pa sta predstavnika Dežele orisala štiri temeljne kriterije razdeljevanja, ki gredo od večjega nadzora nad izdatki za upravljanje Dežele in zamrznitve najemanja novih posojil do novega načina poseganja v korist gospodarskih dejavnosti, predvsem prek ustanov, ki so specializirane za finansiranje proizvodnih investicij.
PISMO UREDNIŠTVU
0 lapsusih predsednika Sveta RTVS
G. Rudiju Šeligu, predsedniku Sveta RTVS, se je v intervjuju Republiki o stavki v Kopru kar dvakrat zareklo, ko je to priložnost izkoristil tudi za svoje obračunavanje s Pontecom.
Prvič, odkril je, da vodijo koprsko stavko iz Ljubljane, iz relativno znanih pisarn, v materialnem interesu Ponteca-Safti. Kar se ljubljanskih pisarn tiCe, ni naša stvar odgovarjati na ta očitek. Trdimo pa, da Ponteco nima pri stavki v Kopru nobenega inkriminiranega interesa. Opozorilna zatemnitev Pontecovih kanalov v Rafiji za ljubljanski in koprski televizijski program, ki jo g. Šeligo povezuje s sedanjimi zapleti v Kopru, je imela izključno namen opozoriti italijan-
sko in slovensko stran na nerešeno vprašanje finansiranja prenosov obeh signalov v Italiji. Kaže, da moramo znova ponoviti in poudariti, da je to vprašanje še danes odprto in da je tudi v interesu RTVS, da ga rešimo. V tem smislu je bila celo že dogovorjena rešitev z ustanovitvijo skupne mešane družbe z imenom »Val«. Ta dogovor, »Pismo o namerah za prenos TV Slovenije v zamejstvu«, sta RTVS in Ponteco podpisala 25.2.1992, torej za Časa sedanjega Sveta RTVS in njegovega sedanjega predsednika. V pismu ni sledu o nekakšnih enormnih zahtevah Ponteca. V devetem členu tega dogovora piše med drugim naslednje: »Družabniki oziroma
upravni organi "Vala” bodo odločali o stroških družbe ter sodelavcih potrebnih za delovanje podjetja, zastavljenega na minimalni osnovi za prenos televizijskega signala TV Slovenije v zamejstvu«. Kako je torej mogoče danes obtoževati Ponteco, da zahteva celih dvanajst milijonov DM letno (ing. P. Mori!) za te prenose, o katerih je glede stroškov jasno reCeno v omenjenem Členu?
Drugi spodrsljaj se je g. R. Šeligu izrekel, ko je dobesedno izjavil: »Po podatkih, ki jih imam, je prek Ponteca odtekala k Saftiju precejšnja gora denarja. Mislil sem, da je to davna preteklost. Toda, sodec po ostrini reakcije, smo očitno zadeli nek živ kanal. Bojim se,
da papirjev, ki jih imam, sodišče ne bi priznalo kot dokaz, kar je celo običajno pri velikih tatvinah.«
G. Šeligo ima pri roki v arhivih RTVS vse »papirje« - pogodbe, ki obravnavajo delovanje in odnose Ponteca za vsa leta nazaj. Ce bi pogledal v te »papirje«, bi lahko na seji Sveta kar sam odgovoril na spraševanje »kaj je z denarjem (gre za dobro milijardo lir), ki ga je Berlusconi nakazal RTV hiši, a je po nalogu CK ZKS leta 1989 bil nakazan Pontecu brez dokumenta, ki bi to transakcijo pojasnjeval«. Ne bi mu bilo treba vmešavati CK ZKS kot nekakšnega naredbo-dajalca Pontecu in RTV-ju, Ce bi postregel s sporazumom »o zaključku medsebojnih odnosov«
z dne 25.2.1992 torej iz Časa generalnega direktorja RTVS mag. Je-rovška, ki prav gotovo ni prejemal navodil iz CK ZKS. Omenjeni sporazum je namreC uredil edino odškodnino Fininvesta Pontecu ne pa RTV Sloveniji, kot to zatrjuje g. Šeligo. Kljub temu pa je Ponteco del te odškodnine namenil blagajni in potrebam TV Kopra kot sestavnemu delu RTV Slovenije.
Zaključek: g. R. Šeligu ne bi bilo treba v intervjuju za Republiko natolcevati s tatvinami, ki po njegovem na sodišču niso dokazljive, medtem ko so take neresnične izjave v intervjujih še kako kaznive!
direktor Ponteca
Diamir proizvaja diamantne konice
Proizvodnjo izvažajo predvsem v ZDA
REZIJA - Franceschi-no Buttolo je generalni direktor podjetja Diamir, ki v dolini pod Kaninom predstavlja eno redkih gospodarskih pobud, ki so nastale po prizadevanju krajanov in ob solidarnosti zamejskih gospodarskih krogov.
Podjetje, ki danes šteje 5 uslužbencev in se poslužuje tudi zunanjih sodelavcev, se je posvetilo specialistični dejavnosti. Izdeluje namreC diamantne konice svedrov v zobozdravstvene in druge namene. Diamir se je rodilo leta 1983 v Čedadu (takrat se je imenovalo le Mir), kaseje (1985) pa se je preselilo v Rezijo, letos pa se je preimenovalo v Diamir.
Kot nam je povedal Franceschino Buttolo, dobršen del produkcije gre v medicinske namene, izdeluje pa tudi drugo specialistično diamantno orodje.
Diamir se je doslej že uveljavilo v svetu. Diamantne konice se nam-
reC dobro prodajajo v Združenih državah Amerike, Španiji, na Portugalskem, v Franciji in tudi na Bližnjem
vzhodu.
»Razmerje med kvaliteto in ceno«, je dodal rezijanski podjetnik,« je odigralo pomembno vlogo pri uveljavljanju naših artiklov, ki so podvrženi strogi kontroli, preden jih damo na trg. Poslužujemo se namreC metode, ki jo uporabljajo na univerzi v San Franciscu in ki povsem odgovarja mednarodnemu normativu.«
»Naš namen je razširiti trg tudi na Slovenijo. Kvaliteta in ugodna cena sta zagotovljeni, potrebujemo le primerne partnerje v sosednji državi, ki bi naše izdelke rekla-mizirali in jih ponujali zainteresiranim medicinskim centrom, predvsem zobozdravnikom.«
Rudi Pavšič
Priimki dimnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZKjAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Uubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za leto 1993 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodiSCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
TRST
Torek, 30. novembra 1993
NOVICE
NA NEDELJSKEM ODLOČILNEM DRUGEM VOLILNEM KROGU
Zasedanje o pravnih normah proti rasizmu
Pravni instrumenti proti rasizmu je naslov zasedanju, ki ga danes ob 16. uri prireja združenje ACLI v dvorani Bachelet na pravni fakulteti tržaške univerze. Na zasedanju bodo izvedenci razpravljali o pravnih možnostih, ki jih imajo na razpolago demokratične države za zajezitev fenomena rasizma in ksenefobije.
O teh zadevah bodo predavali prof. Giorgio Co-netti, docent mednarodnega prava na tržaški univerzi (govoril bo o mednarodnih pravnih normah za boj proti rasizmu v državah članicah Evropske skupnosti), evropski poslanec Česane De Piccoli (Pobude evropskega parlamenta za zajezitev rasizma in ksenofobije), javni tožilec na tržaškipreturi Luigi Dainotti (Vsebina italijanskih pravnih norm o boji proti rasni etnični in verski diskriminaciji) in odv. Lorenza Trucco (Primerjava med pravnimi normami posameznih držav Evropske skupnosti).
Pesmi male Vlenie Zobec plaketa »Sestre Letizie«
Pesem »H coccodrillo come fa?« je zmagovalka letošnjega 36. otroškega glasbenega tekmovanja Lo zecchino d’oro, na prireditvi v Bologni pa je svoj flelež televizijske slave dočakala tudi 7-letna Ylenia Zobec iz Loga. Njena pesem Narečje ljubezni (II dialetto delTamore) je prejela plaketo Sestre Letizie za besedilo, ki je bilo najbolj prežeto z ljubeznijo in z željo po medsebojnem spoštovanju. Plaketo je podelila otroška revija II Giomalino v spomin na letos preminulega patra Gabrieleja, enega od animatorjev bolonjske pevske revije. O prireditvi bomo še poročali.
Nocoj na Opčinah odprtje razstave Magde Starec Tavčar
Nocoj ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah v nizu prireditev, ki jih je SKD Tabor v teku leta posvetilo praznovanju svoje 25-letnice, odprtje razstave Magde Starec-TavCar, ki nosi naslov »Nit in Črta«. Tokrat se nam likovnica predstavi nekoliko drugače: prvič bo razstavljala svoje ilustracije, ki so bile ali šele bodo objavljenje večinoma v mladinski reviji Galeb, v učbenikih za srednje šole ah v Primorskem dnevniku. Ob njih razne tkane predmete, zadnje stvaritve, med njimi tudi tapiserije in stenske ah talne preproge. Skupna je tema, ki s Črto ah z nitjo seže v otroški svet. Se nekaj hoče poudariti mnetnica ali obrtnica, kot se sama raje definira: uporabnost oziroma funkcionalnost teh predmetov. Ilustracije služijo tekstu, ga ponazarjajo, bogatijo, tkani pedmeti pa najdejo svoje mesto med domačimi stenami.
VeCer bo zaokrožil kulturni program, la ga bodo oblikovali mladi Banovci SKD Grad, ki nam bodo pripovedovah »kaku je blo u starih cajtih«. Razstava bo odprta do 10. decembra med 16. in 19. uro, v dneh 3., 4. in 5. decembra pa se ji bo pridružil še tradicionalni Miklavžev sejem knjig.
Sumljivo parkirano vozilo ni bilo »avtobomba«
Včeraj okrog 8. ure se je marsikdo spraševal, kaj se dogaja v središčni Ul. Giustiniani, saj so jo agenti zaprli za promet. Na sreCo se je izkazalo, da je šlo le • za lažen alarm. Nekomu se je namreč zdel sumljiv avtomobil s palermsko registrsko tabhco. Obvestil je agente, prišli so tudi minerci, ki pa niso našh nic sumljivega. Z avtom sta se v naše mesto pripeljala trgovska potnika s Sicilije, ki sta vozilo pustila kar sredi ceste in ko so drugi avti odpeljah, je palermska tabhca zbudila pozornost: pomislih so celo na avtobombo.
Oprostili prof. Dell’Acquo
Tržaško sodišče je vCeraj povsem oprostilo psihiatra Giusepa DelTAcquo, bivšega primarija središča za umsko zdravljenje v Barkovljah, ki so ga obtože-vali »sodelovanja pri nenamernem um,oru«. Dogodek se je pripetil 2. marca 1987: tistega dne je že priletna Marta Veiginella vd. Clari neopazno zapustila center, bila je v sami halji, pritisnil je mraz in so jo brez življenja našh Cez pet dni v grmovju v Ul.
Moro. Dve bolniški sestri sta bik zatem obsojeni zaradi sodelovanja pri nenamernem umoru, a ju je prizivno sodišče oprostilo. Med razpravo so prišle na dan domnevne odgovornosti DeU’Acque, sicer kandidata na listi DSL na nedavnih občinskih volitvah, ki se je moral zagovarjati pred isto obtožbo, vendar so tudi njega oprostih.
ARCOBALENO
ZAPIRA ZARADI PRENOVITVE PROSTOROV
IN NUDI POPUSTE DO 50%
nekaj primerov:
moške hlače	20.000.	-	lir
moške srajce	19.000.	- lir
moške jakne	89.000.	-	lir
majice in krila	20.000.	-	lir
hlače	39.000. - lir
plašči in jakne od 99.000 do 190.000. - lir majice pile raznih barv	39.000. - lir
ARCOBALENO - Ul. Filzi 2 - TRST
V mesecu decembru odprto ob nedeljah in ponedeljkih.
SKP: brez oklevanj za kandidata odprtega Trsta - VZPI: ne obujanju neofašizma
Stranka komunistične prenove poziva vse svoje volilce, da v nedeljo brez oklevanj podprejo Riccar-da Illyja in da s tem prispevajo k porazu nacionalistične desnice. Podoben poziv prihaja tudi s strani vodstva Združenja partizanov ANPI, ki opozarja, da fašisti povsod po Italiji nevarno dvigujejo glavo. Glas za naprednega kandidata je po mnenju nekdanjih partizanov tudi glas za dosledno obrambo idealov odporništva in demokratičnih vrednot.
Pokrajinski tajnik SKP Giorgio Canciani je na včerajšnji tiskovni konferenci ponovil znane kritike na raCun Illyja in koalicije, ki ga podpira, po njegovem pa je bistveno, da vohlci sedaj premagajo desnico. Sklep SKP, da podpre Illyja, je dozorel po bolečem notranjem soočenju, saj je kandidatura mladega podjetnika, kot znano, globoko razklala tržaško levico. V tem kočljivem trenutku pa je treba pustiti ob strani razkole in različna gledanja na stvarnost ter str-
niti vse sile, da bodo Staf-fieri in njegovi v nedeljo doživeli volilni poraz ter dokončno zapustili upravno ter pohticno prizorišče.
Na nujnost enotnega nastopa proti nacional-fašistom je opozoril tudi Stojan Spetič. Poraz desnice je bila stalnica v vsej volilni kampanji Komunistične prenove, kar seveda velja še predvsem za balp-tažo, v kateri bo vsak glas za Hlyja še kako dragocen in pomemben. Županski kandidat SKP je pri tem poudaril, da je treba v političnem življenju razliko-
Glasovnica za balotažo
RICCARDO ILLY
Takšna bo videti glasovnica za drugi volilni krog, v katerem se bosta pomerila Riccardo Illy in Giulio Staffieri. Illy bo na prvem mestu, njegov tekmec pa na drugem.
Volilec lahko prekriža le okvirček z imenom in priimkom izbranega kandidata, v tem primeru Ric-carda Hlyja. Volilec ne sme prekrižati simbolov strank.
VohšCa bodo odprta samo v nedeljo med 7. in 22. uro. Na vohšCe pridemo z osebnim dokumentom in z odrezkom volilnega potrdila. Kdor ga je morebiti izgubil, ga lahko dvigne na volilnem uradu. V nedeljo lahko glasuje tudi vohlec, ki ni sodeloval na volitvah 21. novembra:
vati nasprotnike od sovražnikov (Staffieri je njegov sovražnik), pri Čemer je izrekel solidarnost II-lyju za nizke udarce in za obrekovalno kampanjo, ki jo proti njemu vodi desnica. SKP bo tudi ob morebitni zmagi Illyja vsekakor ostala v opoziciji, Ce bo Spetič ostal ali ne občinski svetovalec pa bodo po drugem volilnem krogu sklepala strankina vodilna telesa.
Tako Canciani kot Spetič sta izrazila upanje, da bo tržaška levica iz te volilne preizkušnje potegnila ustrezne zaključke, stvarno razmislila o svoji usodi in postavila temelje za Čimbolj enotne nastope na skorajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah. V zvezi s temi volitvami pa se je Canciani v imenu stranke javno zahvalil Spetiču za trud, ki ga je vložil v tej nelahki volilni kampajni. Njegova županska kandidatura je dokazala, da se lahko Slovenci potegujejo tudi za najvišja upravna in politična mesta, ne da bi s tem kakorkoli padel svet.
Poziv vsem nekdanjim partizanom in antifašistom, da v nedeljo glasujejo za Illyja je, kot rečeno, prišel tudi s strani VZ-PI-ANPI. Apelu se je v imenu bivših deportirancev in političnih pre-ganjencev pridružil tudi Ferdinand Zidar. Tako predsednik VZPI-ANPI
Arturo Calabria kot glasnik ANED in ANPPIA opozarjata na velik politični pomen nedeljskih vohtev. Glas za naprednega kandidata predstavlja po njunem mnenju tudi jasno izbiro proti vsakršnemu obujanju nacifašiz-ma in nacionalizma. Ce bo zmagal Staffieri, bo Trst res postalo mesto brez bodočnosti in brez vsakršne (tudi mednarodne) perspektive.
Podpora županski kandidaturi Riccarda Hlyja" pa je vCeraj prišla tudi iz vrst obrtnikov. Kakih 30 krajevnih voditeljev in elanov CNA je na tržaške obrtnike naslovilo odprto pismo, v katerem med f drugim ugotavljajo, da zavračajo demagoške, žaljive in apokaliptične parole desnice, da pa potrebujejo zmernosti, jasnih programov in sodelovanja, prav zato pa vabijo obrtnike, naj se opredelijo za Illyja.
Ce bo prevladal Illy, bo DSL zastopana v novem tržaškem občinskem svetu s sedmimi svetovalci, Ce bo zmagala desnica pa le z dvema. Nosilec kandidatne liste Giorgio De Rosa (skupno z Igorjem Dolencem bo v vsakem primeru sedel v skupščini) je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da se DSL ne poteguje za odbomiške mandate, njena svetovalska skupina pa odraža pisano tržaško realnost. (S.T.)
SSk:Trst hoče živeti
Trst hoCe torej živeti, rešiti se politične in kulturne zatohlosti, v kateri se je zlasti v zadnjih desetletjih dušil. Tako vsaj govorijo izidi prvega kroga tržaških občinskih volitev, v katerem se je jasno uveljavila volilna naveza Zavezništva za Trst, Demokratične stranke levice in Krščanske demokracije z županskim kandidatom Riccardom Illyjem na Čelu in katere pomemben sestavni del je tudi SSL Tako je ugotovil tržaški pokrajinski izvršni odbor SSk na svoji zadnji seji, na kateri je nadalje poudaril, da smo tržaški Slovenci za zmago »drugega Trsta« veliko vložili in v ta namen tudi kaj žrtvovali. To lahko reče še posebej SSk, ki se je sicer tudi zaradi novih volilnih pravil morala odpovedati samostojnemu nastopu z lastnim simbolom in se je prestavila s svojimi kandidati na skupnih listah. Toda žrtev je bila poplačana že z izvolitvijo predstavnikov SSk v vse rajonske sosvete, kakor tudi z že gotovo izvolitvijo enega predstavnika v številčno reduciran trža-
ški občinski svet, v primeru Illyjeve zmage pa celo dveh, Cesar nismo še doživeli. Mimo tega SSk pričakuje, da se bo njena volilna investicija dobro obrestovala predvsem s tem, da bo Trst resnično postal odprtejše mesto, v katerem bo vladalo evropsko sožitje med obema avtohtonima narodnostnima skupnostima in ki bo znalo prijateljsko sodelovati s sosedi.
V skladu z volilnim trendom v tržaški občini so tudi volilni izidi v de-vinsko-nabrežinski in miljski občini. V njiju sta se lepo uveljavili listi, kateri je pomagala oblikovati tudi SSk. V Miljah smo tako prvič izvolili svojega predstavnika, v Devinu-Nabrežini pa smo potrdili in še okrepili slovensko zastopstvo.
O novih nalogah, ki Čakajo slovenske politike v Italiji in še posebej slovenske izvoljene predstavnike, bo SSk razpravljala v drugem delu tržaškega pokrajinskega kongresa in potem na deželnem kongresu, ki se bosta zvrstila v bližnji prihodnosti.
VERDI / PRED OPERNO SEZONO
Mogoče bo celo festival operete
Velik uspeh simfonične sezone: z Beethovnom osvojili tudi Videm
Ce se o dnevu sodi po jutru, potem se gledališču Verdi, ki v petek, 10. decembra začenja operno sezono, letos obeta dobra letina: na včerajšnji tiskovni konferenci (na sliki - foto KROMA) so namreč predvsem naglasili velik uspeh jesenske simfonične sezone, navrgli pa so tudi nekaj hipotez o operetnem festivalu, ki so ga bili zaradi finančnih težav provokativno Črtali s sporeda za poletje ’94.
Beethovnov niz, ki je v pretežni meri zapolnjeval letošnjo jesensko simfonično sezono, je ob tržaški osvojil tudi videmsko občinstvo, poskus, da bi bili koncerti redno tudi v Vidmu, se je torej povsem obnesel, saj je bilo na videmskih koncertih v povprečju 950 gledalcev. V petek, 10. decembra se bo - kot je že bilo napovedano - letošnja operna sezona zaCela z glasbeno pravljico Engelberta Hum-perdincka Janko in Metka; morda pa tržaško občinstvo ne bo prikrajšano niti za festival operete. Po »grožnji« vodstva gledališča Verdi se je namreč ustanovilo posebno
Združenje festival operete (v njem so zasebniki in javne uprave) in če bo zbralo dovolj sredstev bodo letos poleti tri »glavne« predstave, ki bodo verjetno Porgy and Bess, še ne izbrani musical in Straussov Netopir.
SKLEP GLAVNEGA ODBORA
ZSKD se notranje preurejuje po pokrajinskih stvarnostih
Odbor ZSKD za Tržaško bo vodil Boris Pangerc, ki je že predstavil delovni program
Kot napovedano na seji glavnega odbora, se Zveza slovenskih kulturnih društev notranje preurejuje po pokrajinskih stvarnostih: taka ureditev naj bi omogočila prožnejše vodenje in usklajevanje delovanja v neposred-nejšem stiku s posamezno pokrajinsko stvarnostjo.
Odbor ZSKD v naši pokrajini bo vodil Boris Pangerc (na sliki), ki je bil na seji tržaških elanov glavnega odbora ZSKD po predlogu deželnega predsedstva imenovan za predsednika. Poleg predsednika je bil izvoljen tudi tržaški odbor, po dogovoru predstavlja le-ta osnovno delovno skupino, h kateri naj bi za posamezne področne pobude pristopih zunanji sodelavci. Novoimenovani predsednik
Boris Pangerc je prisotnim elanom ZSKD predstavil tudi svoj delovni program, podrobneje pa se bodo o njem pogovorih odborniki na prvi seji, ki je sklicana za Četrtek, 9. decembra tl., ob 18.30 na sedežu ZSKD v Trstu, (dam)
SKGZ / NALOGE POKRAJINSKEGA SVETA
PropozHivni prodor v širšo civilno družbo
Moč Zveze še naprej v delu njenih članic
Slovenska kulturno gospodarska zveza ni presežena organizacija, njena vloga je v naši skupnosti še naprej nepogrešljiva, vendar ji Cas z vsem novim, kar je v zadnjih letih - dobrega ali slabega - prinesel, narekuje prilagajanje novim razmeram in torej posodabljanje, pomlajevanje in - sicer že praktično končan - notranji preu-■ stroj. Kar velja za krovno organizacijo, velja seveda tudi za njene Članice, za temelje, brez katerih bi bila samo prazna kratica, ne pa predstavniška orga-nizacija velikega dela naše narodne skupnosti in torej izraz njenih interesov in stremljenj.
V to smer je šlo razmišljanje, ki smo ga bili strnili v nedeljskem po-
ročanju o tržaškem pokrajinskem obenem zboru SKGZ in h kateremu se vračamo s poudarki iz razprave. Na splošno velja ugotovitev, da so razpravljalci zelo dobro razumeli potrebe in tudi možnosti, ki jih prinaša novi Cas, njihova glavna skrb pa je bila namenjena ne samo zaščiti in ohranitvi Zveze, ampak tudi rasti njene povezovalne in predstavniške moCi. V tej perspektivi se mora Zveza še veliko bolj prodorno vključevati v širšo civilno družbo in v slovenski prostor, in to z izrazito propozitivno vlogo. Naša vloga mora postati nepogrešljiva (kot je podčrtal Vito Svetina), za to pa je potreben velik kakovostni napor, ki naj bo načrten in usmerjen k
_____VREME / SUNKI SO DOSEGALI HITROST 100 KM NA URO_
Burja spel zapela svojo pesem
Odkar je izredni komisar tržaške občine Larosa odredil (a nato tudi takoj ukinil) uvedbo vožnje z izmeničnimi tablicami, da bi omilil onesnaženost zraka v mestu, so se nad Trstom sprožili naravni elementi. Najprej je burja razpihala strupene oblake, nato je sneg pobelil mesto in okolico, zatem je bila na vrsti sicer kratkotrajna požled, v nedeljo ponoči pa je spet silovito zapihala burja. V noči na ponedeljek je brila, pihala, vlekla, se zaganjala, piskala in žvižgala tako moC-no, da je marsikoga zbudila iz sna. Vremenoslovci so vCeraj povedali, da so njeni
sunki dosegali ponoči hitrost 100 km na uro. V teku dneva je nagajala pešcem, prepihala do kosti ne le tiste, ki se niso zanjo primerno oblekli, paC pa tudi golobe, kot zgovorno kaže slika tu zraven (foto Ferrari). Mnogo nevšečnosti je povzročila gasilcem, ki so zaradi njenih vragolij (beri odtrganih napušCev, okrušenega ometa in polomljenih vej) opravili kakih dvajset posegov. Najbolj hudo se je burja dopoldne znesla nad priletnima zakoncema v Ul. D’A1-viano. MoCan sunek ju je vrgel na tla, pri Čemer si je 75-letna Adriana Vossini zlomila stegnenico.
cilju, da postanemo aktivni dejavnik širše družbe.
Ce hočemo to doseči, moramo skrbeti predvsem za obogatitev naše civilne družbe, za gospodarsko in kulturno rast skupnosti, za njeno nadaljnje uveljavljanje na področju športa, šole in izobraževanja, ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in skrbi za šibkejše sloje naše družbe. Ni naključje, da je bilo na obenem zboru veliko besed o socialni in starostni varnosti elanov naše skupnosti (Jože Koren, Nevenka PeCar, Evgen Do-brila), o problemih kmetijstva in varstva teritorija (Alojz Debeliš), o pomenu plasmana naše kulture v matici in pri večinskem narodu (Marko Kravos), o nujnosti večje pozornosti SKGZ za probleme Članic (Jurij Kufer-sin), o izzivu za ponovno pridobitev nekdanje vloge Slovencev v tržaškem gospodarstvu (Boris Sie-ga), o pozitivni izkušnji vstopa ZSKD v ARCI (Ace Mermolja), o nujnosti spremljanja vprašanja narodne identitete na strokovni ravni (Pavel Stranj), o prihodnosti Glasbene matice, ki ne sme biti vprašljiva (Adrijan Semen), o nepogrešljivi vlogi umetnosti v civilni družbi (Franko Vecchiet), o vlogi in mestu SKGZ (Edi Bukavec, Dušan Udovič, Edvin Švab) in o premalem posluhu za uveljavljanje jezika (Samo Pahor). Tako razčlenjena problematika je torej pravi izziv, ki stoji pred novim pokrajinskim svetom SKGZ za naslednja tri leta. (vb)
OPČINE / V ORGANIZACIJI KD TABOR IN VZPI
Neminljivost vrednot odpora
Proslava ob 50-letnici padca fašizma
50-letnici padca fašizma sta SKD Tabor in VZPI-ANPI posvetila lepo spominsko prireditev, ki je bila v soboto zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah.
Svoj delež so k lepemu in doživetemu večeru, prispevali vsi: od režiserja in ideatorja recitala Draga Gorupa, do okrog 50 sodelujočih, ki so s petjem, recitacijo, glasbo in pripovedjo na prireditvi sodelovali - ne nazadnje pa tudi občinstvo, ki se je, kljub slabim vremenskim prilikam, v lepem številu odzvalo vabilu in prizadeto, z ganjenostjo spremljalo dogajanje, ki je v pesmi, besedi in glasbi izrazilo tisto, kar je pred tolikimi leti vodilo borce za svobodo in ostaja vodilo tudi današnjim rodovom.
Drago Gorup si je veCer zamislil v prepletu recitacij, pripovedi, naše lepe pesmi in še glasbene spremljave. Tu so sodelovali recitatorji, pripovedovalci in mladi gojenci GM pod vodstvom prof. Coceani in seveda domača ženski in moški pevski zbor Tabor pod vodstvom prof. Sveta GrgiCa; v besedah, petju in glasbi so se prepletali narodni ponos, kljubovalnost, upornost in vera v boljšo
bodočnost, predvsem pa ljubezen do domače zemlje in do materinega jezika, ki so vodili takratne borce v uporu proti nacifašizmu, ki pa ostajajo še danes vodilo za vse Slovence, ki se borijo za svoje pravice, ki hoCejo živeti na svoji zemlji, kot enaki z enakimi.
V zadnjih letih je prišlo v svetu, pa tudi pri nas do velikih sprememb. Pa vendar ne morejo te spremembe vplivati na nas tako, da bi pozabili na vrednote osvobodilnega boja in odporništva, ki niso izgubile v vseh povojnih letih svoje veljavnosti, svoje sporočilnosti, je bilo na večeru poudarjeno.
Večer je bil res lep, dobro izpeljan in tudi tehnično, scensko, pa seveda pevsko in igralsko, lep, občuteno doživet.
Organizatorji bodo recital ponovili na spominski svečanosti, ki bo 12. decembra na »Pikelcu« na Opčinah, pred spomenikom Finku Tomažiču in njegovim tovarišem.
Neva Lukeš
Na sliki (foto KrižmanCic/KROMA) spominski veCer v Prosvetnem domu na Opčinah.
REPNIC
Mariu Miliču v slovo
Razum se krčevito upira kruti stvarnosti in težko je dojeti, da Maria Milica, pristnega Kraševca, bivšega partizana in vnetega planinca, ni veC med nami. V Četrtek je med znance in prijatelje planince nenadoma bridko odjeknila presunljiva vest, da se je Mario pri opravljanju domačega dela nenadoma zgrudil in obležal. Zadela ga je srCna kap.
Nemo so obstali vsi, ki so Maria poznali kot skrbnega družinskega moža in oCeta, pridnega delovnega človeka in neutrudnega hodca, vsega predanega planinstvu, vedno pripravljenega z besedo in nasveti priskočiti na pomoč in poprijeti za delo, kjer je bilo najbolj potrebno.
Odšel je nepričakovano in pustil v globoki žalosti vse svoje drage, sosede, vaščane rodnega Repnica in znance planince. Planinska skupnost je z Mariom izgubila zvestega tovariša in nesebičnega prijatelja, nepogrešljivega udeleženca gorskih pohodov in osvajalca visokih vrhov, na katere se je vedno vzpenjal med prvimi.
Mario Milic je zagledal luC sveta v Repnicu leta 1924, v Času, ko je bilo zatiranje slovenskega življa na višku. Kot Slovenec je že mladih nog, ko se je uCil za mizarja, okusil težo Črne prevlade, ki ga je ob izbruhu vojne vtaknila v vojaško suknjo. Znašel se je v Bergamu, odkoder se je ob razpadu fašistične Italije, leta 1943, vrnil v domači kraj in se je takoj napotil v Tomaj, v partizane. Odzval se je klicu trpečega naroda in se je na položajih pri Komnu bojeval v enotah kraške-ga bataljona, Gregorčičeve brigade in nato Koso-
velove brigade, sodeloval je v pohodu v Beneško Slovenijo leta 1944 in prešel nato kot obveščevalec v sklop IX. korpusa. Bil je tudi ranjen in se je nekaj Časa zdravil v bolnici Franja. Za predanost partizanski stvari je dobil odlikovanja za hrabrost in za zasluge za narod.
Po vojni vihri se je Mario vrnil v rodni Repnic. Treba je bilo poprijeti za delo in si ustvariti novo življenje. Zaposlil se je v kamnolomu, si izbral za družico vašCanko Olgo in si ob vhodu v vas s trdim delom in nemajhnimi žrtvami postavil prijeten dom za svojo družino. Leta 1960 je dobil novo zaposlitev pri železnici in služboval na proseški postaji do upokojitve.
Mario je potem zaživel povsem na novo. Rešen službenih dolžnosti, se je ves predal domu in planinstvu. Doma je skrbel za mali vrt in vinograd, ves prosti Cas pa je posvetil planinski dejavnosti. Postal je odbornik Slovenskega planinskega društva v Trstu, v katerem je vsestransko deloval in zlasti pomagal pri organizaciji. Prisoten je
bil še na vsaki planinski prireditvi in na pohodih. Nikoli ni bil v ospredju temveč v ozadju, kjer je bilo treba najveC delati in pomagati. Ko mu je do-maC gorski svet postal pretesen je raztegnil svoje gorniško obzorje in se podal v svet, v katerem je osvojeval vrhove Karpatov, Pirenejev, Apeninov in celo Himalaje. Za svojo planinsko dejavnost je Mario letos dobil priznanje: zlato planinsko značko.
Ni bilo izleta, srečanja ali planinskega shoda, da ne bi bilo Maria zraven. Njegov odprti značaj, ki je odražal zaupanje in iskreno prijateljstvo, njegova pojava, izrazita osebnost in pristop so bili nepogrešljiv in neločljiv del vsega dogajanja v planinski skupnosti.
Maria Milica sedaj ni veC. Vsem, ki smo ga v soboto spremljali na zadnji poti na zgoniško pokopališče, se je od žalosti paralo srce, kajti nismo in še ne moremo doumeti, da ni veC med nami nasmejanega Maria, polnega ustvarjalne volje in načrtov za bodoče naloge in planinska osvajanja. Maria pa ne bomo pogrešali samo planinci, srčnega prijatelja objokuje tudi vsa skupnost borcev 19. SNOUB. »Srečka Kosovela«, kot aktivnega odbornika domicila. Hvaležni za ves njegov trud in požrtvovalnost v vrstah partizanske organizacije izrekajo bivši borci vsem Mariovim dragim iskreno sožalje. SrCnemu sožalju vsem svojcem se pridružujejo tudi vsi tržaški in koprski planinci, med katerimi je bil Mario zelo priljubljen.
Naj mu bo lahka do-maCa kraška zemlja.
Lojze Abram
Solidarnostna koncertna abonmajska sezona 1993/94
»g® ®[|(ši©[£)(§)Ki®
v Kulturnem domu v Trstu
SPORED
4. december 1993
TRIO LORENZ
OH rHpc^ppnhpr' 1OO^
ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO iz Ljubljane
dirigent: NADA MATOSEVIC Aljoša Starc - klavir Vesna Jan - flavta
21. februar 1994
ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ - violina
2. marec 1994
GALLUS CONSORT
14. marec 1994
CORRADO ROJAC - violončelo KATJA MILIC - klavir
24. marec 1994
ALEKSANDER ROJC - klavir
14. april 1994
GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE in Miran Devetak - klavir
| Vpisovanje abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna~29, tel. 418-605 [
Kraj SLOVENSKI KLUB V TRSTU
JJSM	vabi danes, 30. t. m., ob 20.30 v
Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20) na predavanje
Sodobni Človek in transcendentalna meditacija
Predaval bo učitelj T. M. Aleš LAVRIČ
Vabimo Vas
v četrtek, 2. decembra 1993, ob 17.30, Ul. Sv. Frančiška 20 na otvoritev razstave Jasne Merku
»Žarni papir«
Ob odprtju bo predstavljen monografski katalog o umetnici.
Na tržaški ekonomski fakulteti je diplomirala
Lidija Glavina
Novopečeni doktorici iskreno Čestitajo
mama, oče in brat David
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
30. novembra 1993 ANDREJ
Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.59 - Luna vzide ob 17.31 in zatone ob 8.19.
Jutri, SREDA,
1. decembra 1993
NATALIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,2 stopinje, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 28 km na uro, burja, s sunki do 70 km na uro, vlaga 42-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA EM SMRTI
RODILI SO SE: Ženo Co-slovich, Natali Pipinutti, Fe-derico Giugovaz, Riccardo Licciardello, Matteo Cardo-ne, Lorenzo Beaco.
UMRLI SO: 85-letni Luigi Dagostinis, 67-letna Dome-nica Caforio, 70-letna Emi-lia Petelin, 88-letni Bruno Cabas, 67-letna Mirella Mazzoni, 91-letna Giovanna Riccobon, 95-letna Maria Robek, 75-letna Noemi Sec-chiati, 83-letni Milano Ce-bulec, 81-letna Romiza Ko-luder, 86-letni Giuseppe Ba-bich, 80-letna Natalia Vatto-vani, 81-letni Beniamino Taucar, 91-letna Clara Mar-tinolli, 77-letna Giuseppina lellenz, 88-letna Angela Ra-soni, 92-letni Giovanni Gu-bertini, 68-letni Guerrino Jakomin, 87-letna Sabina Godina, 83-letni Edoardo Majez, 97-letna Emilia Furlan, 89-letni Giuseppe Ciac-chi, 85-letna Mana Lausa, 89-letna Blanca Prisco, 63-letni Sante Calandra, 80-let-na Giulia Varesco.
□ LEKARNE
Od ponedeljka,
29. novembra, do nedelje, 5. decembra 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2 (tel. 364928], Trg Gioberti 8 - Sv. Ivan (tel. 54393), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 - Sv. Ivan, Ul. Baia-monti 50, Mazzinijev drevored 1 - Milje.
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Caro diario«, r-i. Nanni Moretti, i. Jenni-fer Beals.
EXCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Sol levante« i. Sean Connery.
EXCELSIOR AZZURRA -17.40, 19.50, 22.00 »Occhi di serpente,« i. Harvey Kei-tel, Madorma.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Senza tregua«, i. J. C. Van Damme.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »L’uomo senza volto«, i. Mel Gibson.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Per amore solo per amore« i. Diego Abatantuono, Stefa-nia Sandrelli.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Inson-nia d’amore«, i. Tom Hanks, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 18.00,
20.00,	22.00 »Per legittima accusa«, i. Rebecca De Mor-nay, Don Johnson.
MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Super Mario Bros«, i. Bob Hoskins, Den-nis Hopper.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Ba-gno caldo... per ima signora ninfomane«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Cliffhanger -1’ultima sfida«, i. Sylvester Stallone.
ALCIONE - Ciklus filmov v francoskem jeziku: 18.00, 20.00, 22.00 »Racconto dlnverno«, r. Erič Rohmer. Jutri: 18.00, 20.00, 22.00 »Sud«, r. Gabriele. Salvato-res, i. Silvio Orlando, Fran-cesca Neri, Claudio Bisio. Zadnji dan.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Molto rumore per nulla«, r.-i- Kenneth Brana-gh, i. Michael Keaton, Em-ma Thompson.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Colpi di libidine«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
M PRIREDITVE
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Danes, 30. t. m., ob 20.30 odprtje razstave NIT IN ČRTA - Magda Starec-Tavčar razstavlja ilustracije in tkane predmete. Na večeru sodelujejo mladi Banovci SKD Grad, ki bodo pripovedovali “Kaku je blo u starih cajtih..“Vabljeni!
KD KRAŠKI DOM vabi v četrtek, 2. decembra, ob 20. uri v Bubničev dom v Re-pnu na PREDAVANJE O VOJNI V BOSNI. Govorila bosta prof. Marta Ivašič ter Gabriele Marucelli, udeleženec pet mesecev trajajoče človekoljubne odprave v Brčkem pri Tuzli. Prosti prispevki so namenjeni beguncem iz Bosne.
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO TRST in ZSSDI prirejata ob 10-letni-ci delovanja športno medicinske ambulante POSVET O ŠPORTNI MEDICINI, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v petek, 3. decembra. Ob 20. uri bo predstavitev knjige dr. Boruta Spacala "Himalaja - zdravniške beležke”, ob 20.30 predavanji dr. Vanje Vuge o športnih poškodbah in dr. Irene Tavčar o vitaminsko-energetskih napitkih pri športu. Vabljeni športniki in športni delavci.
KD I. GRBEC iz Skednja vabi 3., 4. in 5. decembra v društvene prostore na prodajno Miklavževo razstavo in na razstavo Rože Piščanec - ilustratorke mladinskih knjig. Urnik razstav: v petek, 3. m soboto, 4.12. od 16. do 18. ure, v nedeljo, 5.12. od 10. do 12. ure. Vse otroke pa še posebej vabimo, da pridejo v petek, 4. 12. ob 16 uri, kjer bodo skupaj z animatorkami Lupu-sinfabula v veselju, igri in zabavi počakali prihod...
SKD I. GRUDEN- Nabrežina priredi v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri v dvorani I. Gruden MILAV2E-VANJE. Društveni prostori bodo odprti od 10. do 12. ure.
KD KRAŠKI DOM prireja MIKLAVZEVANJE v nedeljo, 5. decembra s sledečim programom: ob 11. uri predvajanje slovenskega filma Kekec, od 10. do 12. ure prodaja knjig. Vabljeni otroci in starši.
SKD	CEROVLJE-
MAVHINJE prireja MIKLAVZEVANJE. Otroci pridite, Miklavž prihaja. Obiskal vas bo v ponedeljek, 6. decembra, ob 18.30 v dvorani športnega centra v Vižovljah. Miklavža bo sprejel tudi otroški pevski zbor Ladjica iz Devina. Angelčki sprejemajo pisemca od srede do sobote od 20. do 21. ure v društvenem sedežu v Mavhinjah.
GLASBENA MATICA -SOLIDARNOSTNA KONCERTNA ABONMAJSKA SEZONA 1993/94. V soboto, 4. decembra , ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu (1. koncert): TRIO LORENZ ( Škerjanc, Šostakovič, Smetana). Informacije in prodaja abonentov - tajništvo GM od 10. do 14. ure vsak dan, razen sobote. Vabljeni k vpisu!
□ OBVESTILA
BANČNA SEKCIJA PRI S.D.G.Z.obveSCa, da danes, 30. t.m., zapade rok za predložitev prošenj za STUDIJSKE ŠTIPENDIJE ZA UNIVERZITETNE ABSOLVENTE PRAVNO-EKONOMSKE USMERITVE. Pravilnik za vložitev prošenj dobite na sedežu Sekcije, Ul. Cicerone 8,	34133 Trst - tel.
040/362949.
SKD BARKOVLJE obvešča, da danes ,‘30. t.m., zapade rok za predstavitev prispevkov za natečaj III. FESTIVAL SLOVENSKE POPEVKE V TRSTU. Za informacije telefonirati na St. 411635 ali 363452.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR KRESNICE pri Sv. Ivanu išče nove člane. Zglasite se na tel. 573303.
SKD PRIMOREC iz Trebč obvešča, da bo REDNI OBČNI ZBOR jutri , 1. decembra, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Vabljeni!
KITAJSKI slikar CHEN LEE FAN je odprl razstavo slik in akvarelov na riževem papirju; Razstava je odprta v ul. S. Nicolb 18 do konca decembra.
VABLJENI na seznanitev z naravnimi metodami zdravljanja, z uspo-stavljanjem energijskega stanja v organizmu ter sa-momasažo (rejki, zenshiat-zu), ki bo v nedeljo, 5. decembra, od 9. do 13. ure v Domu na Brdini na Opčinah. S seboj prinesite trenerko in čaj.
FOTOGRAFSKI KROŽEK FOTO TRST 80
priredi 2. FOTOGRAFSKI EX TEMPORE - Trst v predpraznični odeji 4. in 5. decembra. Odprt je ljubiteljem fotografije iz FJK in iz Slovenije. Vpisnina, obvezno predhodno označevanje in sprejemenje poslikanih filmov bo v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr.) v soboto, 4. decembra, od 13. do 19. ure ter v nedeljo, 5. decembra od 9. do 14. ure. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigar-
ni in v večjih trgovinah s fotografskim materialom.
KD KRAŠKI DOM obvešča, da se bo zaradi velikega zanimanja začel tečaj Šivanja ženske noše. Srečale se bomo v ponedelejk, 6. decembra, ob 20.30 v Bubniče-vem domu v Repnu. Za podrobnejše informacije tel. na St. 327124 v večernih urah.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi na predavanje prof. Franca Goia s Tržaške univerze na temo »Politični sistem«. Predavanje bo danes, v torek, 30. t. m., v Ul. Doni-zetti 3 z začetkom ob 19.30 v okviru Tečaja družbenih ved.
g_____________IZLETI
SINDIKAT SPI CGIL Nabrežina vabi na enodnevni družabni izlet, ki bo v nedeljo, 12. decembra v Tre-palade. Prijave na sedežu upokojencev SPI, Trg sv. Roka 103 na tel. S. 200036 ali pri gospe Idi Bortolotti, tel. St. 200007.
H ŠOLSKE VESTI
7. NAGRADA IZ SKLADA M. FLAJBAN - Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letos svojo 7. studijsko Štipendijo iz sklada M. Flajban, ki znaSa 2.000.000 lir letno in traja za vso redno studijsko dobo, v kolikor bo lastnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena vsem slovenskim zamejskim vi-sokosolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1993/94. Za podrobnejša pojasnila o pravilniku naj se zainteresirani javijo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Machiavelli 22/2. nadstr., tel. St. 631203, ob sredah od 16. do 18. ure. Rok zapade danes, 30. t. m.
RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGA ZOIS z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki za posamezne razrede po naslednjem razporedu: petek, 3. decembra na podružnici v paviljonu B v ul. S. Cilino 16: ob 17. uri l.A, 2.B, 3. geom, 4. geom ter 5. geom; ob 18. 30: 2.a, l.B, 1. geom, 2. geom; v ponedeljek, 6. t. m. na sedežu zavoda, Vrdelska cesta St. 13/2: ob 17. uri: 3.A, 4.B in 5.B ter ob 18.30: 4.a, 5A, 3.B ter 5.C.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Josip Pangerc v Dolini St. 480.
OSMICO ima odprto Sonja Strain, Mačkolje -Križpot St. 84.
V MEDJI VASI na St. 16 je odprl osmico Valter.
OSMICO ima odprto Just Skerk v Saležu St. 44.
OSMICO ima odprto do 30. t. m. Jožko Colja v Sama-torci St. 21.
OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci St. 14.
OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon.
BERTO TONKIC, Tržaška 25- Doberdob toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
POLŽASTO stopnišče, premer 120 cm, prodam. Tel. St. 422836 - ura kosila.
PRODAM divan v dobrem stanju. Tel. St. 382474.
PRODAM motorno kolo 50 kub. Peripoli Oxford, tri prestave, letnik december 89 za 800.000 lir v dobrem stanju. Tel. St. 382474 -zvečer.
PODJETJE na zahodnem Krasu zaposli delavca z vozniškim dovoljenjem C in opravljenim vojaškim rokom. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, ul. Montecchi 6, Trst pod geslo “Šofer".
V BOLJUNCU dajem v najem pritlične prostore primerne za urad ali obrtniško dejavnost. Tel. St. 228365.
ISCEM stare molitvenike. Tel. St. 830792 - DuSan Jako-
min.
IZGUBIL se je v okolici Saleža/Samatorce pes pasme husky sivo/bele barve. Odgovarja na ime Brick. Tel. na št. 226517 ali 229326.
DIPLOMIRANA PRE-
VAJALKA Mirjam Levstik opravlja poslovne, strokovne, znanstvene prevode iz/v nemščino, italijanščino in slovenščino ter nudi lekcije iz slovenščine, italijanščine in nemščine. Tel. in fax 0481/522250.
DOKTORICA ekonomije nudi lekcije iz blagoznanst-va, trgovinstva, prava, ekonomije, matematike in angleščine. Tel. St. (040) 232101.
30. 11.1992	30. 11. 1993
Ob prvi obletnici smrti naSe
Angele Lenardon vd. Lozej
se je z veliko žalostjo v srcu spominjajo
SVOJCI
Trst, 30. novembra 1993
t
Sporočamo žalostno vest, da je mimo zaspala naša draga
Alojzija Purger por. Šturman
(Lojzka)
Pogreb bo jutri, 1. decembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkolje.
Žalujoči mož Carlo, sestre z družinami ter svakinji Juština in Marija
Mačkolje,
30. novembra 1993
Ob smrti drage Lojzke Purger izreka svojcem iskreno sožalje
KD Primorsko - Mačkolje
+
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Beniamino
Tavčar
Pogreb bo v četrtek, 2. decembra, ob 12. uri iz kapelice na barkovljan-skem pokopališču.
Žalostno vest sporočajo Zena Mila, sinova Bruno in Giorgio z družino ter sestri
Barkovlje,
30. novembra 1993
(Pogrebno podjetje Zi-molo)
+
Zapustil nas je naš dragi
Milan Čebulec
Pogreb bo danes, 30. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo sin Milko z ženo Lili, vnuka Mitja in Irina, sestra Mimi, nečakinja Irma ter ostali sorodniki
Zahvaljujemo se dr. Lupincu in dr. Ressetti za nudeno pomoč.
Opčine, 30. novembra 1993
Dragi Milko!
Ob izgubi tvojega očeta sočustvujemo s tabo
Alekseja, PrimoZ, Mario, Neva, Rudi, Sonja, Vanja, Laura, Zorko, Marjuča, Aljoša, Alda, Sergio, Laura, Nazario, Mara, Nadja, Rafko, Olga in Živko
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega
Maria Miliča
se najtopljeje zahvaljujemo.
Posebna zahvala naj gre govornikoma gospodu Lojzetu Abramu in gospodu Zvonetu Markoviču, MPZ Rdeča zvezda in godbi s Proseka.
SVOJCI
Repnic,
30. novembra 1993
+
Prerano nas je zapustil naš ljubi
Paolo Mondo
Pogreb bo danes, 30. novembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mama Silvana in oče Stellio, sestra Elena in brat Giulio, nona Luisa in ostali sorodniki ter Daniele, Alessandra, Alessia, Luciana in Battista.
Boljunec,
30. novembra 1993
Draga Silvana Ob tragični izgubi tvojega sinka Paola sočustvujemo s teboj in s tvojo družino
zveza žensk iz dolinske občine
Uprava občine Dolina izraža iskreno sožalje bivši občinski svetovalki Silvani Mergiani - Mondo in družini ob bridki in nenadni izgubi sina Paola
Ob izgubi Paola Mondo izrekata iskreno sožalje družini in svojcem
fantovska in dekliška dolinske Majence
Upravni in nadzorni odbor ter uslužbenci Kmetijske Zadruge v Trstu izrekajo globoko sožalje družini ob težki izgubi drage mame Silvane Kodrič.
Učno in neučno osebje nižje srednje Sole F. Levstik na Proseku izreka iskreno sožalje sodelavki prof.ci Majdi Kodrič ob težki izgubi drage mame.
Ob boleči izgubi Silvane Kodrič izrekata Majdi, Iztoku, Borutu ter svojcem občuteno sožalje
družini KoSuta in Luxa
28. 11. 1991	28.11. 1993
Ob drugi obletnici smrti naše drage mame in none
Olge Terčič vd. Ban
se je z ljubeznijo spominjajo
hčerke Marija, Anica in Marta ter snaha Marcela z družinami
Prosek, Maynard (USA), 30. novembra, 1993
i
Torek, 30. novembra 1993
GORICA
NOVICE
Ciklus predavanj o Soči in varstvu okolja
Pokrajinska uprava pripravlja ciklus predavanj o SoCi. Gre za pobudo, ki naj bi pripomogla k boljšemu poznavanju okolja in utrjevanju ekološke zavesti. Predavanja in tudi druge pobude se bodo odvijale od 2. do 14. decembra. V Četrtek, 2. decembra ob 16.30 bo v pokrajinski sejni dvorani predaval dr. Pierpaolo Saccon o geologiji in paleoekologiji. V torek, 7. decembra prirejajo okroglo mizo na temo Agroekologija in biološko kmetijstvo v FJK. V Četrtek 9. decembra bo govor o gozdovih na območju koder teCe SoCa, govoril bo inž. gozdarstva Luigi Raimo. Zadnje srečanje bo namenjeno ugotavljanju in ocenjevanju vpliva posegov na ekosistem.
Novo vodstvo rekreacijskega krožka goriških gasilcev
Pri rekreacijskem krožku gasilcev so pred kratkim obnovili odbor in porazdelili funkcije. Predsednik je Sergio Luis, podpredsednik Luciano Chittaro, tajnik Tullio Viso, blagajnik Sergio Favretto, gospodar pa Renato Piccolo. Odgovoren za stike z javnostjo je Luciano Chittaro. Na seji so porazdelili tudi druge odgovornosti. Novi odbor je pred kratkim že priredil obisk delegacije gasilcev iz Tolmina, v teku pa so priprave na 4. december, praznik zavetnice gasilcev sv. Barbare. Ta dan bodo občani lahko obiskali vojašnico.
Srečanje mladih ob 1 Svetnici skupnosti Alpe - Jadran
Na sedežu Evropeisticne akademije v ulici Brass 22 bo danes, 30. novembra, ob 17. uri srečanje z mladimi iz F]K, ki so letos dopolniti petnajst let. Ob tej priložnosti bodo tudi podeliti priznanja v okviru natečaja, ki so ga razpisati ob 15-letnici delovne skupnosti Alpe - Jadran. Srečanja se bo udeležil deželni odbornik Sergio Coletti.
D. Faganel v Katoliški knjigami
V Katoliški knjigarni bo v prihodnjih dneh razstavljal David Faganel iz Gorice. Slikar je pravkar diplomiral iz. arhitekture na ljubljanski univerzi in bo poleg olj, akvarelov in grafik razstavljal tudi svoje projekte. Odprtje razstave bo v petek, 3. decembra 1993, ob 18. uri, v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku. O slikarju in arhitektu bosta spregovorila ing. P. Gregorc iz Ljubljane ter J. Vetrih.
II!
i®
M
lil
lii
ISS
■
Si
■
Knjiga o Buibonih v Gorici
V petek, 3. decembra, ob 17. uri bodo v dvorani L.
Fogar predstavili knjigo o francoski kraljevski družini Burbonov v izgnanstvu v Gorici. Knjigo ”1 Borboni di Francia in esitio a Gorizia” je napisal dr.
Luigi Bader, za tisk pa poskrbela Goriška hranilnica.	■
_____POKRAJINA / SPET MUČNA SEJA_
Zaplet o imenovanjii v volilne komisije
Več ur posvetili branju zapisnika o seji, na kateri je večina zagrešila nekaj napak
Marko Marinčič
Včeraj popoldne se je ponovno sestal goriški pokrajinski svet in kakor že na prejšnji seji zapravil ves začetni del zasedanja z večurnim branjem zapisnika ene od prejšnjih sej. Slo je za sejo 24. avgusta letos, integralno branje pa je zahteval svetovalec zelenih Fiorelli, ki je to zahtevo utemeljil ne toliko z vojno, ki jo vodi proti Severni ligi, temveč s sklicevanjem na specifični problem, o katerem je še pred branjem zapisnika predsednica Monica Marcolini dala uradno pojasnilo.
Gre za to, da so avgusta v pokrajinskem svetu volili elane okrajnih volilnih komisij v Gorici, TržiCu, Gradišču in Kr-minu. Fiorelli je takrat zahteval pojasnila o pogojih za izvoljivost posameznih kandidatov in o njihovi starosti, ki v primeru enakega števila glasov odloča o izvolitvi. Svetovalci Severne lige so takrat zatrdili, da je vse v redu, naknadno pa se je izkazalo, da ni tako. V Gradišču so namreč ob enakem številu glasov imenovedi Daria Vendra-meja, medtem ko je v resnici starejši Sandro Bar-bariol in bi torej moral biti izvoljen on. Kasneje
je uprava nekoliko popravila napako, s tem da je Barbariola vključila z ločenimi volitvami v komisijo kot suplenta. Mar-colinijeva je v sporočilu svetovalcem skušala pojasniti vso zadevo in omenila dve možnosti: nove volitve, da se sanirajo napake, ali pa odobritev stanja, kakršno je, saj kršitev predpisov - do katere je nedvomno prišlo - ne spreminja dejstva, da sta tako Vendrame kot Barbariol elana komisije.
Kljub temu sporočilu je Fiorelli zahteval integralno branje zapisnika, tako da bi prišle do izraza pripombe, ki jih je on izrekel na avgustovski seji, in pa neosnovanost zagotovil, Ceš da je vse v redu in v skladu s predpisi, ki so jih takrat hiteti dajati svetovalci Lige. Ko poročamo, branje zapisnika še traja, dolg seznam upravnih vprašanj na dnevnem redu seje pa še vedno Čaka na obravnavo.
Svetovalec zelenih Renato Fiorelli (foto Studio Report.)
SKGZ / NA POKRAJINSKEM OBČNEM ZBORU V SOVODNJAH h
Poglobljena in plodna razprava o vlogi zveze
Manjšina mora biti subjekt - Vprašanje volitev skupnega predstavništva - Izvoljeni člani pokrjainskega sveta
O sobotnem pokrajinskem obenem zboru Slovenske kulturno -gospodarske zveze v Sovodnjah smo že poročali, pri tem pa napovedali, da bomo razpravi posvetili še nekaj pozornosti. Zanimiva vprašanja in predlogi, ki so bili izneseni v nekaterih posegih med razpravo, to zaslužijo. KljuCni problemi Slovencev na Goriškem in krovne organizacije, kakršna je SKGZ, ki predstavlja velik del organizirane prisotnosti manjšine v tem prostoru, so namreč bili predmet obravnave že v uvodnih poročilih in nato v posegih elanov ter delegatov. Vsakega posebej ne bi podrobneje navajali (v razpravo so posegli Vlado Klemše, Rudi Pavšič, Darko Bratina, Mundi Košuta, Marjo Lavrenčič, Boris Peric, Slavko Tomšič in Igor Komel), poudariti pa gre glavne teme.
Omenjene teme bi lahko strniti v sledeCe: vloga manjšine kot subjekta, s tem povezano vprašanje odnosov tako slovenske kot italijanske države do manjšine, vprašanje volitev kot sredstva za izbiro demokratičnega predstavniškega organa manjšine, vprašanje vloge SKGZ med civilno družbo in politiko. Poleg navedenih vprašanj je bil seveda govor še o problemih Članic, zlasti finančnih problemih pri delovanju, pa tudi o težavah pri združevanju glasbenega šolstva (Košuta) in o potrebi po večji pragmatičnosti in prisotnosti SKGZ na celotnem teritoriju, kjer prebiva manjšina (Lavrenčič).
Vec razpravljalcev je poudarilo potrebo, da Slovenci ohranimo status in vlogo suverenega subjekta v odnosu do okolja, tako slovenskega kot italijanskega. To
vprašanje je tesno povezano s problemom odnosov manjšine navzven, tako do Slovenije kakor tudi do državnih in drugih javnih organov v Italiji, pa tudi z vprašanjem odnosov znotraj manjšine same, med raznimi družbenimi in političnimi komponentami, ki sestavljajo manjšinski mozaik. V nekaterih posegih (Klemše, Pavšič) je bila moCno poudarjena potreba po volitvah, ki naj bi po demokratični poti in z izražanjem pravih razmerij sil med komponentami tukajšnje slovenske družbe zagotovile manjšini učinkovitejše skupno predstavništvo. To zamisel je načelno podprl tudi Peric, ki je sicer predstavil gledanje na te probleme v okviru zveze na deželni ravni in še posebej poudaril vprašanje manjšine kot subjekta. Načelno je podprl zamisel o volitvah, pri tem pa poudaril, da mora odločitev v tej smeri temeljiti na dogovoru, zato da se ne bi manjšina dodatno razbijala. Glede vloge same SKGZ je bila poudarjena njena značilnost sestavnega dela civilne družbe, ki pa deluje tudi v političnem prostoru. Ne stranka torej, vendar organizacija, ki v odnosu do strank in novih političnih gibanj ter agregacij aktivno nastopa kot izraz pomembnega dela družbe in glasnik njegovih zahtev in interesov. To je še posebej pomembno glede bližnjih občinskih volitev v Gorici. Ta usmeritev v zadnjih letih kaže otipljive rezultate, je med drugimi ugotovil Darko Bratina, ki je manjšinsko življenje označil kot pogosto “mučno zaradi banalnega tekmovanja, kdo bo prvi”. Mimo teh večinoma sterilnih nastopov pa je pomembno delo,
premikati se je treba z določeno logiko in doslednostjo, da se pride do rezultatov, opirajoč se na kolektivni zgodivinski spomin in moCno identiteto. To danes dela SKGZ na Goriškem in te smernice naj bi jo vodile še naprej.
Na sobotnem obenem zboru so po tej razpravi potrditi Karla Devetaka za predsednika in izvolili nov pokrajinski svet SKGZ na Goriškem v sledeči sestavi: Eliana Bensa, Erik Bensa, Sonja BožiC-Pahor, Darko Bratina, Ivan Bratina, Vojko Bratina, Vilma Bregant, Rafko ButkoviC, Jože Gej, Aleksander Corva, Miladin Černe, Karlo Cemic, Zorko Cotar, Aleksandra Devetak, Karlo Devetak, Leopold Devetak, Nada Devetak, Aleš Doktoric, Alenka Florenin, Bernard Florenin, Mariza Florenin, Luiza Gergolet, Viljem Ger-golet, Milan Gravner, Vida Grav-ner, Sara Hoban, Ivan Humar, Danjel Jarc, Vlasta Jarc, Damjan Klanjšček, Sonja Klanjšček, Damjana Kobal, Igor Komel, Nada Komjanc, Edmund Košuta, Kristina Knez, Zdravko Kuštrin, Mario Lavrenčič, Borut Leban, Marko Lutman, Vesna Lutman, Diego Marvin, Riccardo Mizerit, Marko Marinčič, Aleš Nanut, Rudi Pavšič, Mariza Pelesson, Renza Pelesson, Boris Peric, Igor Pe-tejan, Karlo Primožič, Mirko Primožič, Vid Primožič, Silvan Pit-toli, Ivan Plesničar, Igor PrinCiC, Vili Prinčič, Ivo Rojec, Marko Rojec, Aldo Rupel, Mitja Rupel, Peter Sanzin, Samo Sanzin, Livio Semolič, Albert Sošol, David Sošol, Slavko Tomšič, Elizabeta TomsiC, Mirko Vendramin, Jordan Vižintin, Liljana Vižintin, Marko Vogrič, Zdenko Vogrič, Aleš Waltritsch.
rH GRADIŠČE h
Trejovci
pripravili
kupcem
praznično
ponudbo
Trgovci v Gradišču računajo v decembru na dober dotok kupcev tudi iz drugih krajev in so se seveda na predpraznično obdobje ustrezno pripravili. V decembru bodo trgovine odpr-‘te tudi ob nedeljah in praznikih, v dogovoru s podružnico Videmske in pordenonske hranilnice (GRUP) pa so dosegli sporazum o takoimeno-vanem nakupovalnem kreditu. Z drugo besedo: nakup blaga bo kreditirala banka, kupci pa bodo kredit odplačali v mesečnih obrokih in, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, brez obresti. Omenjena banka bo 6. decembra priredila za trgovce v Gradišču tudi poseben tečaj o psihologiji trženja ter o komuniciranju.
Ob tem velja povedati še, da so del sredstev, ki bi jih sicer namenili za svetlobne in druge okraske, namenili kot pomoč otrokom na območjih, kjer divja vojna. Denarni prispevek bodo izročili organizaciji UNICEF. To pa še ne pomeni, da bodo ulice in izložbe v Gradišču zatemnjene. Občina bo storila svoje, zagotavljajo trgovci, sami pa bodo poskrbeli za praznično okrasitev in ureditev izložb.
POLEMIKE / FINANCIRANJE STRANK
ŠTEVERJAN / LISTINO SO PODPISALI V SOBOTO
Objava obtožb sad starih razprtij v PSI
7 7. decembra obnoviiveni kongres stranke
Pobratenje sekcije SSk s stranko SKD iz Medvod
Gostje prišli kar množično na srečanje - Po maši politični govori, kulturni spored in družabno srečanje
V nedeljski številki smo poročali, da sodišče vodi preiskavo proti nekdanjemu pokrajinskemu tajniku PSI Staculu in visokemu funkcionarju združenja industrijcev o domnevni kršitvi zakona o financiranju strank Zapisali smo tudi, da je anonimno vest o zadevi, ki je bila sicer že znana, mogoCe uokviriti v medsebojne obračune v socialistični stranki, kjer je koordinator Franco Sta-cul (po 9. juliju je namreč odstopil z mesta pokrajinskega tajnika) uspel zbrati jedro okrog dvesto elanov, ki se bodo 11. decembra zbrali na prenovitvenem kongresu.
Stacul je opravljal dolžnosti pokrajinskega tajnika le dobro leto, saj
je bil izvoljen na kongresu februarja 1992. Težave so ustvarjali predstavniki tistega dela stranke, ki so se paC morali po omenjenem kongresu umakniti in ki, kakor kaže, še naprej rovarijo proti njemu osebno in proti stranki. Glede konkretnega vprašanja financiranja socialistične stranke (in drugih strank večine) smo že zapisali, da je zadeva znana in da so o tem vprašanju razpravljali kar nekajkrat tudi v strankinih organih, kjer je bil najbolj oster “obtoževalec” nekdanji pokrajinski tajnik Luciano Pini.
Stacul ni zanikal, da je prejel denar. Denar je prejel. Slo pa je za vsoto, ki je bila znatno nižja od navedbe “anonimnega”
informatorja, ki navaja znesek petih milijonov lir (dejansko naj bi šlo za dva milijona). In prav v tem grmu tiči zajec. Ge bi bil prispevek industrijcev res pet milijonov lir, bi bilo treba financiranje javiti v smislu določil zakona o financiranju strank.
Ne glede na pogrevanje afere, so se zaCele priprave na prenovitveni kongres stranke, ki bo 11. decembra v Krminu. V Krminu bodo ta dan tudi odprli nove prostore sekcije PSI. Z delom je začela dvanajstčlanska komisija, ki pripravlja osnutek kongresnega dokumenta. Pravico do sodelovanja na kongresu ima 178 elanov, ki je podpisalo pristopno izjavo.
V soboto se je sekcija SSk v Steverjanu pobratila s sekcijo Slovenskih krščanskih demokratov iz Medvod pri Ljubljani. Pobratenje je sad prijateljskih stikov, ki jih že veC let gojijo nekateri predstavniki števerjanske sekcije s tamkajšnjimi predstavniki SKD. Ideja o pobratenju se je porodila pred skoraj letom dni v Medvodah, kjer so v samotni cerkvici slavili spomin na plebiscit, ko se je Slovenija odločila, da izstopi iz Jugoslavije. Za sekcijo iz Medvod pa je to pobratenje še posebej zanimivo zaradi izmenjave izkušenj in nasvetov pri vodenju občinske uprave. V Medvodah so namreč tik pred ustanovitvijo samostojne
občine.
V Steverjan so Med-vodCani prišli pozno popoldne. Bilo jih je kar dva avtobusa. Skupno slavje se je zaCelo z mašo, ki jo je daroval domači župnik Anton Lazar. Med mašo je pel dekliški zbor iz Medvod. Zatem je sledilo srečanje v Sedejevem domu. Na zaCetku je mešani zbor F.B Sedej pod vodstvom novega zborovodje Bogdana Kralja zapel slovensko himno - Prešernovo Zdravljico; nato je predsednik števerjanske sekcije Ivan Vogrič na kratko predstavil Slovensko skupnost. Dejal je, da je njen cilj združiti vse Slovence v Italiji v eno samostojno stranko. Za njim je spregovoril predsednik sekcije SKD iz
Medvod	Mozetič,Na
kratko je opisal kraj in značilnosti Medvod, župnije, iz katerih prihajajo, njihovo sekcijo SKD in njeno delovanje.
Družbeno, politično in kulturno delovanje v Steverjanu je zelo obširno podal sekcijski tajnik Dominik Humar. Pozdrave so prinesli še deželni in pokrajinski predstavniki SSk in drugi gostje iz Medvod. Kulturni del programa sta pripravila domači mešani zbor in pa dekliški zbor iz Medvod.
Višek celega veCera je bil slovesni podpis listine pobratenja. Na koncu so števerjanske žene pripravile še okusno večerjo, tako da je ob kozarčku briškega še dolgo v noC zvenela slovenska pesem.
PETICIJA /OBČANI NA LIVADI
SOVODNJE- / PRAZNOVANJE OBČANOV ROJENIH LETA 1943
Zahteva po hitri ureditvi uličnega tlaka in pločnika
Zbrali so se “abrahamovci” iz Sovodenj
Poklon pred spomenikom padlim - Izlet v Benetke in zvečer lepa družabnost
Občani, ki stanujejo na območju ulic Buffoli-ni in Levada že lep Cas opozarjajo na stanje cest in pločnikov. Dosedanja opozorila niso veliko zalegla, zato so se odločiti storiti odločnejši korak: napisali so peticijo in jo poslali Občini, Državljanovemu branilcu ter Rajonskemu svetu za Svetogorsko in Placuto. V peticiji navajajo, da sta bili ulici zadnjic asfaltirani pred tridesetimi leti, da so v tem Času opravili številne prekope in druge posege. Na ulicah manjkajo pločniki, neprimernost ce-
stišča pa pride do izraza posebej ob dežju. Občani se pritožujejo tudi zaradi škode na stavbah, zidovih in zapiralih, ki so ob deževju izpostavljeni prhi, ki jo sprožajo avtomobili.
V primeru, da občinska uprava ne bo prisluhnila protestom in poskrbela za ureditev ulic, jo bodo podpisniki smatrali za neposredno odgovorno za povzročanje materialne škode na objektih in bodo zahtevali povračilo škode. Peticijo je podpisalo nekaj deset občanov.
Ljudska modrost pravi, da je človek pri petdesetih na višku svojih moči. Morda je v tem tudi kljuC za razumevanje vse številnejših praznovanj okroglih obletnic. V soboto so tako praznovanje priredili "abrahamovci” iz sovodenjske občine. Položili venec pred spomenik padlim (nasliki), v domači cerkvi se udeležili verskega obreda in se nato z avtobusom odpeljali, kljub hladnemu vremenu, na izlet v Benetke. Praznovanje so zaključili s prijetno družabnostjo ob glasbi in plesu.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Helmut Peschina
BOS ZE VIDELA
monodrama
Igra Mira Sardoč, režija Jože Babič Danes, 30. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B
v Katoliškem domu v GORICI
KINO
GORICA
VITTORIA Danes zaprto. Jutri: 18.30-20.15-22.00 »Sud«. Rež. Gabriele Salvatores. I. Silvio Orlando in Francesca Ne-ri. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »L’ uomo senza volto«. I. Mel Gibson.
VERDI Zaprto.
TR2IC
COMUNALE Danes zaprto.
E	KONCERTI
GLASBENA MATICA in CENTER ZA GLA-SBEO VZGOJO EMIL KOMEL vabita v Četrtek, 2. decembra, na orgelski koncert mojstra Huberta Berganta “Trideset let z orglami”. Koncert bo ob 20.30 v goriški stolnici.
□	OBVESTilA
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo
po novembrski zapori spet redno odprta od jutri, 1. decembra.
H ŠOLSKE VESTI
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ nudi dijakom, ki obiskujejo nižjo in višjo srednjo šolo možnost individualnih lekcij iz naslednjih predmetov: slovenščina, italijanščina, latinščina, angleščina, nemščina, matematika, fizika. Informacije nudijo v uradu dijaškega doma vsak dan od 14. do 18. ure - telefon 533495.
H PRIREDITVE
KD OTON ZUPANČIČ
iz Standreža organizira v Četrtek, 2. decembra, ob 20.30 v domu A. Budala v Standrežu ogled diapozitivov in pripoved Jožeta Geja o potovanju po Keniji, Tanzaniji in o vzponu na Kilimandžaro.
VCERAJ-DANES
Iz matičnega urada go-riške občine v tednu od 21. do 27. novembra.
OKLICI: uslužbenec Livio Pirrb in šivilja Laura Podgornich, socialni delavec Fabrizio Marega in uslužbenka Paola Hol-tl.
POROKE: vozniški inštruktor Roberto France-schini in študentka Mila Bratina, študent Sefa Kos-si Agbetiafa in študentka Solange Degenhardt.
^ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338.
POGREBI
Ob 11. mi, Maria Car-mina vd. Barbieri, iz bolnišnice Janeza od Boga v LoCnik, ob 12.45, Luigia Ferman vd. Marizza, iz bolnišnice Janeza od Boga v Škocjan ob SoCi, ob 13.15, Alida Struchel, iz splošne bolnišnice v Foljan.
BOSNA IN HERCEGOVINA / OKREPLJENI BOJI NA VSEH FRONTAH
SRBIJA / PREDVOLILNE OCENE
Združeni narodi nemočni čakajo na sklepe ženevske konference
Dostavo pomoči ogroženemu prebivalstvu je še vedno vprašljiva
Vojvodo Šešlja so pustili na cedilu
Medtem ko stranke sklepajo različne koalicije, Miloševič mirno čaka dan volitev
SARAJEVO - Združeni narodi so ob ponedeljkovem ponovnem izbruhu vojaških napadov bosanskih Srbov postali močno pesimistični v zvezi z možnostmi zagotavljanja človekoljubne pomoCi v Bosni. V soboto in nedeljo so opazili ponovne napade šil bosanskih Srbov na različnih krajih, zlasti intenzivne v Tuzli, kjer so uporabili tudi novo orožje, razpršilne bombe, izstreljene iz metalcev M-87, kot je sporočil Unprofor.
Štiri razpršilne bombe so padle tudi na območje Tuzle, je izjavil podpolkovnik Bill Aikman, tiskovni predstavnik Unproforja v Sarajevu. Tuzlo so obstreljevali tudi s težkim topništvom. Kar 34 granat je padlo na samo mesto, pa tudi območje Sapne so obstreljevali s težkim topništvom in z razpršil-nimi bombami, je povedal omenjeni tiskovni predstavnik. Posledica je bilo »veliko število mrtvih«, kot je sporočil Bill Aikman, ki 'pa še ni mogel sporočiti končnega števila žrtev.
VeCje število razpršil-nih bomb, ki so jih izstrelili Srbi, je zadelo tudi Kladanj (40 kilometrov severno od Sarajeva), z lažjim topniškim ognjem pa sta se obstreljevali srbska in bosan-
ska stran na območju Olova (10 kilometrov južneje).
Na muslimanski del Mostarja, prestolnico Hercegovine, je v nedeljo padlo veC kot 30 granat, ki so jih izstrelili bosanski Hrvati (HVO), je povedal Bill Aikman.
Prav tako so moCno obstreljevali Sarajevo, saj je na to mesto v nedeljo padlo kar 116 granat, med katerimi precej v samo središče mesta, je še povedal Bill Aikman. Ena teh granat je 5 ljudi ubila in 7 ranila, so sporočili iz glavne sarajevske bolnišnice Ko-ševo.
Do povečane vojaške dejavnosti bosanskih Srbov je prišlo tik pred ponovnimi pogajanji v Ženevi o prihodnosti Bosne in Hercegovine, ki se bodo znova zaCela v ponedeljek.
Tudi Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je globoko zaskrbljen kljub »nekaterim obetavnim znamenjem« v zadnjih dneh. Splošni izid pa je, Čeprav so vse tri strani, vpletene v vojno, 18. novembra v Ženevi podpisale sporazum, s katerim so se obvezale, da bodo konvojem zagotovile prosto pot, »nasploh porazen«, je izjavil Ray Wilkinson, predstavnik UNHCR v Sarajevu.
Od 18. do 26. novem-
bra se je UNHCR posrečilo poslati na pot le 23 konvojev s približno 2300 tonami pomoči v vsej Bosni in Hercegovini, je še povedal Ray Wilkinson.
Le približno 600 ton so lahko poslali tudi v srednjo Bosno, »Čeprav smo s tem še zelo daleC od minimalnih ciljev, ki
jih terja to območje,« zaradi Cesar je položaj še naprej »skrajno kritičen«, kot je dejal. Vseeno pa so v zadnjih dneh dosegli nekaj uspehov; prispel je prvi konvoj zimske opreme v muslimansko enklavo Srebrenico (vzhodna Bosna), v Sarajevo pa je prispel tudi konvoj s 60 tonami
dieselskega goriva, kar je prva pošiljka goriva v tem mestu po 16. avgustu, je povedal Ray Wilkinson.
Bill Aikman je dodal, da je hrvaški obrambni zbor umaknil prepoved na promet s konvoji na cesti, ki omogoča oskrbovanje Bosne z južne strani. Kljub temu »pa
se nadaljuje etnično Čiščenje na veC območjih«, zlasti v Banja Luki, kjer Srbi izganjajo iz domov pripadnike muslimanske in hrvaške manjšine ter tam naseljujejo srbske begunce, je povedal Ray Wilkin-son.
Pierre L‘Huillery AFP
Pred sarajevsko bolnišnico, ki komajda še zmore poskrbeti za ranjene in bolne (Telefoto: AP)
BEOGRAD - Nekdaj najglasnejši srbski politik, ki je največkrat stal za govorniškim odrom, Cetniški vojvoda in voditelj radikalov Vojislav Šešelj je v predvolilnem obdobju ostal brez besed. Nikjer ga ni opaziti, Čeprav neprestano potuje po srbskih mestih in je gost lokalnih radijskih postaj, ker mu je drugod prepovedano nastopati. Ker doslej ni organiziral niti enega samega zborovanja svojih privržencev, mesta niso polepljena z njegovimi plakati in posterji, prav tako ga skoraj ni veC zaslediti v programih opozicijskih televizijskih postaj, še manj pa na državnih medijih.
Toda Šešelj ni Človek, ki bi se zlahka predal: Miloševiču krepko vraCa udarce. Rekel je dobesedno, da je najvecji srbski ropar, da lahko na Mednarodno sodišče za vojne zločince v Haag potuje samo v družbi srbskega predsednika. Kljub temu pa so vse njegove besede neodmevne, saj nima prostega dostopa do medijev. Vojvoda zato vztrajno išCe koalicijskega partnerja, stranko, s katero bi lahko prebil medijsko blokado, vendar je doslej ni našel. Neuradno je slišati, da je v boju proti skupnemu sovražniku Miloševiču ponudil roko sprave Vuku DraškoviCu, pripravljen pa je pomagati tudi združeni opoziciji Depos, Čeprav jo je prav sam naj-
bolj blatil. Vendar so vsa dosednja prizadevanja ostala brez odziva. Šešelj se je skušal pobotati tudi z Miloševičem, a se mu tudi ta koalicija ni posrečila, zato bo na volitvah nastopal sam. Pomagati so mu pripravljene nekatere lokalne stranke, vendar so tako nepomembne, da o kaki resnejši pomoCi ni sledu. Drastično se osipa tudi Članstvo radikalov, ker so skrajneži raje prestopili k Arkanu; nekateri so se vrnili pod Miloševičevo okrilje, tretji se počasi pridružujejo Deposu. To daje slutiti, da je zmagovalec prihodnjih vohtev še negotov.
Tandem Draškovič-Pa-niC se svojim privržencem predstavlja na vseh velikih srbskih trgih, manjše stranke pa v majhnih kinodvoranah. MiloševiCevi strokovnjaki niso organizirali niti enega samega predvo-lilnega zborovanja, kar pri nekaterih opazovalcih zbuja nezaupanje. V Času zadnjih volitev se je Miloševič pojavil na predvolilnih zborovanjih tik pred volitvami. Postavlja pa se vprašanje, ali bo njegov spektakularen nastop tudi tokrat vreden toliko kot nekoč. Zdaj je večji del opozicije združen, v preteklosti pa zdužene opozicije še ni bilo. Žarko Rajkovič
Karikatura: Pismestrovič (Vjesnik)
PISMO IZ ŠVICE
BLIŽNJI VZHOD / MIROVNA POGAJANJA
NOVICE
»Afera potegnjenih nožev« je vznemirila vlado in javnost
Predvolilna kampanja Ljudske stranke v nacisitčnem slogu
Izraelska vojska ostaja na območju Gaze
V Kairu so se nadaljevali pogovori med PLO in Izraelom, ki bo izpustil 10 000zapornikov
KAIRO - Palestinska osvobodilna organizacija-je v ponedeljek v egiptovski prestolnici obnovila pogajanja z Izraelom o umiku izraelske vojske iz Gaze in Jeriha in o vzpostavitvi palestinske avtonomije na zasedenih ozemljih. Kot poročajo zanesljivi viri iz Kaira, kjer poteka osmi krog pogajanj, je Izrael predstavil tudi načrt o izpustitvi vseh 10.000 palestinskih zapornikov. Vodja palestinske delegacije Nabil Shaath je izjavil, da je v ponedeljek na pogajanjih prišlo do napredka glede palestinskih zapornikov, obe strani pa se še zmeraj ne moreta sporazumeti o datumu umika izraelske vojske z zasedenih ozemelj. Po sporazumu iz VVashingtona naj bi se umik zaCel 13. decembra, pri Čemer vztraja Palestinska osvobodilna organizacija.	Reuter
ZiiRICH - Švica ima novo pohticno afero, ki se je je takoj prijelo ime »afera potegnjenih nožev«. Ziiri-' ška kantonalna podružnica Švicarske ljudske stranke (SVP), katere predsednik je desničarski gromovnik Christoph Blocher, je namreč zaCela predvolilno kampanjo v pravem nacističnem slogu. V vodilnih dnevnikih so objavili oglase, v katerih na nedvoumen način obtožujejo le-vo-zeleno koalicijsko zuri-ško vlado za porast kriminala. »Za to se lahko zahvalimo levičarjem in 'prijaznim’,« piše pod zelo naturalistično skico, kjer temna moška senca z dvignjenim nožem napada mimoidoCo žensko.
»Na srečo obstaja alternativa,« dodajajo propagandisti: »VeC SVP, veC varnosti.«
Stranka »srednjega sloja«, ki pa je razmeroma bogat, je z oglasi dosegla prav nasprotno, kot je hotela. Javnost je reagirala z zgražanjem. Blocher, ki je najvecji zagovornik švicarskega zapiranja pred Evropo in je s svojim populističnim rjovenjem prestrašil malega Človeka, je sicer navajen uspehov. Konec koncev je referendumska zavrnitev Evropskega gospodarskega prostora pred enim letom njegovo delo. Toda zdaj je šel očitno predaleč.
Afera je bliskovito dobila vsešvicarske razsežnosti, saj so se od neokusne propagande distancirale domala vse podružnice SVP v drugih kantonih, na Čelu z bernsko, katere elan je tudi švicarski predsednik Adolf Ogi, Bloche-rjev primitivizem pa so kritizirali celo kolegi iz lastnih vrst. Najtežji uda-
rec pa je samozavestni gro-movik dobil od tihega, a priljubljenega finančnega ministra Otta Sticha, ki bo januarja od Ogija prevzel predsedniški stolček v Bundesratu. Po tradiciji se namreč švicarski predsednik udeležuje prav tako tradicionalnega januarskega srečanja kantonalne SVP v Albisgiietliju. Stich je udeležbo pogojil z opravičilom za grobo in žaljivo volilno kampanjo, posebej za oglas z nožem, kar je Blocher v svojem slogu gladko zavrnil. V igro se je zdaj vključila tudi vlada. Podprla je Stichovo odločitev, Ceš da »vlada ne more dovoliti, da se eden njenih elanov udeleži prireditve kantonalne stranke, ki je v svoji volilni kampanji uporabila tako poniževalna in za švicarsko demokracijo nevarna sredstva«. S svojim morilskim oglasom SVP obtožuje levičarske stranke in tako imenovane »prijazne« politike, da so krivi za dro-geraško bedo in naraščanje kriminalnih dejanj. Sicer umirjeni Otto Sticb je šel še dlje in je Blocherju in njegovim očital, da skušajo političnim nasprotnikom pripisati krivdo za vse težave švicarske družbe, ne da bi nakazah rešitve. »Kadar človek politizira na ta naCin in vzbuja Čustvene reakcije ter seje sovraštvo, polaga hkrati nevarne temelje na izbruh politične propagande in nasilja,« je v intervjuju za Tages Anzeiger dejal Stich.
Blocherjev tabor se je pod plazom kritik z vseh strani zagovarjal zelo nespretno. Četudi so po prvi seriji oglasov, ki so vzbudi-li val ogorčenja, v vodstvu
ziiriške SVP izjavili, da so kampanjo takoj zaustavili, je prav na dan, ko je umazano pohticno propagando obsodila še vlada, isti oglas ponovno izšel v Neue Zii-rcher Zeitung. Da je šlo za napako, so se brž oglasih iz Blocherjevega štaba, levo usmerjeni Tages Anzeiger pa je z najveejim zadovoljstvom dokazal, da je do objave v konkurenčnem konservativnem NZZ prišlo namenoma, in ne po pomoti. Da je bržda tako, so potem v seriji televizij-, skih omizij dokazali elani SVP sami, ko so trmasto zagovarjali svoj oglas in krivdo za vse slabo brez argumentov še naprej valili na socialne in »prijazne«.
Najnovejša švicarska afera nehote spominja na slovenske politične razmere, kjer se politični boj
BUKAREŠTA - Blizu 20.000 Romunov je v ponedeljek na Trgu revolucije v Bukarešti zahtevalo odstop vlade in vrnitev kralja Mihaela. Demonstracije sta zaradi vse hujših življenjskih razmer in zastoja pri izvedbi gospodarskih reform pripravila dva najvecja delavska sindikata v državi, Alfa in Nub. Ponedeljkove demonstracije so bile druge v tednu dni in najveeje po veliki revoluciji pred štirimi leti, ko so odstranih diktatorja Ceausesca. Podobne demonstracije so se vrstile tudi po drugih romunskih mestih. Demon-
prav tako pogosto reducira na valjenje krivde v nasprotni tabor, manjkajo pa pri tem lastne rešitve in volja za sodelovanje, ki jo narekuje skupni nacionalni interes. V Švici obstaja za take odklone korektiv -v sistemu neposredne demokracije je v končni fazi narod tisti, ki odloCa o velikih, strateških odločitvah, pogosto pa tudi o malih konkretnih stvareh, ki so kamen spotike. SVP je z najnovejšo »ti si kriv kampanjo« zagotovo udarila mimo in bo po vsej verjetnosti sama kriva, Ce bodo kantonalne in mestne oblasti v Bernu in Zurichu tudi po volitvah odete v rdeCe-zeleno barvo. Z nasiljem se namreč ni igrati, pa Četudi naj bi šlo prav za boj proti njemu
Zvone Petek
stranti so zahtevah odstop manjšinske levičarske vlade premiera Vacaroiua, ker naj bi si prisvojil oblast v tej 23-inilijonski balkanski državi in namenoma zaviral gospodarke reforme.
Povprečna plaCa znaša danes v Romuniji 26 ameriških dolarjev, cene pa so se v letu dni, odkar vodi vlado Vacaroiu, povečale za 300 odstotkov. Zaradi vse hujših razmer v državi so sindikati za 6. december napovedah opozorilno stavko, teden dni pozneje pa bodo, Ce vlada ne bo ukrepala, zaCeh z generalno stavko. (Reuter)
KAN JUNES (območje Gaze) - Štirje velikanski buldožerji odstranjujejo nasipe peska, s katerim je obdano palestinsko mesto Kan Junes, in tako pripravljajo teren za ponovno razmestitev izraelske vojske na območju Gaze. Tisti, ki so upali, da bo z avtonomijo to mesto na jugu območja Gaze postalo mesto brez vojske, Čeprav je v njegovi bližini izraelsko oporišče, so se ušteh. Groba zemeljska dela bodo razširila območje, na katerem živi židovsko prebivalstvo iz Goush Qatifa. Blizu Kan Junesa se bo 13. decembra zaCela umikati vojska v skladu s sporazumom, ki sta ga podpisala Izrael in PLO 13. septembra. Vojska uradno zavrača kakršnekoli komentarje, a prav na tem mestu naj bi zgradili stavbo njenega novega poveljstva, katerega namen bo varovati približno 4000 naseljencev v teh krajih, kot so sporočili v vojaških krogih. »Dela so se zaCela prejšnji teden,« je izjavil Azmi Dassouki, mizar, katerega hiša stoji nasproti velikega gradbišča, po katerem rijejo buldožerji. »Pričakovali smo, da bomo prevzeli nadzor nad
tem ozemljem, zdaj pa so Izraelci znova tu,« dodaja. S terase svoje hiše lahko ta 30-letni oCe dveh otrok opazuje nekdanjo oporišče vojske na jugu, prav tako pa tudi kolonije Ga-nei Tal na severu in spremlja, kako napredujejo dela.
»Naša vsakdanjost bo Cisto drugačna. 2e doslej nas je bilo strah za prihodnost naših otrok, zdaj pa bomo imeli oboroženo vojsko na samem pragu svoje hiše 24 ur na dan,« je zaskrbljen M. Dassouki. »Ce bo komurkoli padlo na pamet, da bi ustrelil v tisto smer, je seveda jasno, da bodo vojaki takoj odgovorili in namerili najprej na mojo hišo. Prav vesel bi bil, Ce ne bi imel tega nad glavo, saj imamo dovolj drugih težav,« zagrenjeno ugotavlja. Malo naprej, v bližini buldožerjev stoji vojaški džip, poln vojakov, ob njem vojaški šotor, nad katerim je razobe-šena izraelska zastava. Kakih 10 mladih Palestincev opazuje ta prizor, za vsak primer so oboroženi s kamenjem, Čeprav se prestrašeno umikajo, kadarkoli velikanski stroji zapeljejo proti njim. Izrael se še zmeraj pogaja s PLO o
podrobnostih, kje vse bodo razmeščeni vojaki, Čeprav je celoten načrt že znan. Enote, ki so odgovorne za logistiko, se bodo prve umaknile z urbaniziranih palestinskih območij, zadnje pa bodo zapustile ta območja elitne vojaške enote, omenja eden od vojaških virov. Po sporazumu, ki so ga podpisali 13. decembra, se mora vojska v celoti umakniti do 13. aprila. Vojska se je razdelila v tri moCno zavarovana območja okrog utrdb na severu in na osrednjem območju in je tu, na jugu območja Gaze, blizu Gouz Qatifa, obdana z bodeCo žico, ki je pod električno napetostjo. Blizu teh vojaških objektov bodo kmalu zgradili še stražne stolpe, okrepili pa bodo tudi število patruljnih Čolnov vzdolž obale. V nekem intervjuju za neodvisni dnevnik Yediot Aharonot je Eitan Haderi, ki je odgovoren za varnost na območju Ganei Tal, že potrdil, da ga je prejšnji teden obiskal »neki visok uradni predstavnik, pooblaščen za varnost, s katerim sva skupaj določila mesta, kjer bodo stali stra-žni stolpi. Dela so se že začela«. Omenjeni visoko-nakladni Časopis na drugem mestu omenja tudi višjega vojaškega Častnika, ki je izjavil, da »bo razmestitev vojakov potekala po naslednjih načelih: zagotoviti kar največ j o stopnjo varnosti židovskemu prebivalstvu ter na prometnicah, ki vodijo v posamezne kolonije, poostren nadzor nad obalnim predelom, da bi Izraelci Cim manj uporabljali glavne suhozemske prometnice«.
Barry Parker / AFP
ROMUNIJA / DEMONSTRACIJE
Zahteve po odstopu vlade in vrnitvi kralja Mihaela
Pogovori v JAR
JOHANNESBURG - Južnoameriška vlada je v ponedeljek na pogovorih z moCno Svobodnjaško zvezo poskušala njene skrajne desničarje prepričati, naj se vrnejo na pogajanja o demokratičnem procesu v državi. Konservativci, ki so bojkotirali julijska pogajanja o novi ustavi in datumu vohtev, ki bodo prihodnje leto, zase zahtevajo popolno avtonomijo v »poapartheidski« Južni Afriki. Vlada je zato zvezi, ki jo sestavljata črnska Inkhata in stranka belskih desničarjev Volksfront (Ljudka frona) ponudila večja regionalna pooblastila, vključno z lokalno davCno politiko, noCe pa se pogovarjati o spremembi ustave, ki bi JAR opredeljevala kot federacijo, za kar se zavzema zveza. (Reuter)
Zmagala Liberalna stranka
TEGUCIGALPA - Na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v Hondmasu je zmagala dosedanja opozicijska Liberalna stranka. Novi predsednik Hondurasa je postal Carlos Roberta Re-ino, ki je dobil 53 odstotkov glasov. Za njegovega tekmeca iz vrst vladajoče konservativne stranke Oswalda Ramosa je glasovalo le 40 odstotkov glasov. Liberalci do dobili največ glasov tudi na parlamentarnem delu vohtev in moCno premagali socialdemokratsko Stanko obnove enotnosh in Krščanske demokrate. (Reuter)
Novi spopadi na Kavkazu
TBILISI - Abhazijski separatisti so v nedeljo zaceli z novo ofenzivo. Kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, je bilo v spopadih ubitih in ranjenih veC ljudi. Abhazijske enote pa naj bi zajele tudi tri gruzijske vašCane, ki so živeli v abhazijskih gorskih naseljih. Gruzijski obrambni minister Georgi Karkaršvili je že napovedal namestitev dodatnih enot v Abhaziji, ki bodo varovale evakuacijo civilistov, in abhazij-sko ofenzivo označil za »etnično čiščenje«. (STA)
Zajtrk pri Clintonu
WASmNGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je na torkov delovni zajtrk povabil voditelje sedmih srednjeameriških držav, sporoča vladna agencija za informiranje. V uradnem sporočilu je zapisano, da bo Clintonovo »srečanje s predsednild Salvadorja, Paname, Hondurasa, Kostarike, Gvatemale, Belizeja in Nikaragve možnost za nadgradnjo skupnega programa trgovinskega in investicijskega sodelovanja ter utrditev naCela miru, demokracije in dobrega vladanja«. (STA)
EVROPSKA UNIJA / SESTANEK NOTRANJIH IN PRAVOSODNIH MINISTROV
Do enotne ozilantske politike je še daleč
Je pa nujna, pravijo evropski diplomati
BRUSELJ - Včeraj so se v belgijski prestolnici sestali notranji in pravosodni ministri držav Evropske unije, da bi na svojem področju pripravili redni vrh dvanajsterice, ki bo 9. in 10. decembra. To je prvo srečanje notranjih in pravosodnih ministrov po 1. novembru, ko je v veljavo stopila maastrichtska pogodba.
Ministri so dopoldne razpravljali o problemih imigracije, pravici do zatočišča, premeščanju in sprejemu azilantov, popoldne pa so se posvetili skupnemu boju proti mamilom in terorizmu.
Sprejem osnutka za skupni zakon o azilantih je preprečila Španija, ki jo je razjezila Belgija, ker je dala začasno zatočišče dvema baskovskima separatistoma. Španski minister je dejal, da državljani Evropske unije ne bi smeli imeti pravice do zatočišča v državah Evropske unije, saj dvanajst držav sestavlja »demokratično unijo«. Belgijski zakoni pa predpisujejo, da morajo preučiti vsako vloženo prošnjo za azil.
Takšne razlike v zakonodajah so evropske ministre še bolj prepričale o nujnosti enotne politike za reševanje vprašanja azilantov. Države Evropske skupnosti so leta 1990 sicer podpisale konvencijo o azilu, t. i. dublinsko konvencijo, vendar so jo
do danes ratificirale le Grčija, Danska, Velika Britanija, Luksemburg, Portugalska in Italija - torej le polovica dvanajsterice.
Poročilo, ki so ga sestavili ministri, vsebuje tudi predvideni sporazum med Evropsko unijo in državami nečlanicami, ki predvideva, da morajo države nečlanice avtomatično sprejeti tiste svoje državljane, ki so ilegalno prestopili meje Evropske unije.
Dogovorili so se, da poenostavijo in pospešijo postopke izročitve in povečajo policijsko sodelo-
vanje in boj proti kriminalu na ravni Evropske unije. Ustanovili so delovno skupino, ki bo preučila, ali naj, na primer, dovolijo izročitev iskane osebe matični državi, Čemur nasprotuje Francija.
Nemčija je pozvala druge države Evropske unije, naj z njo delijo breme beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije, saj je trenutno v Nemčiji veC kot 370 tisoč bosanskih beguncev. Nemčija želi, da si države delijo stroške ali del beguncev prevzamejo v svoje centre del beguncev
. (Agencije)
Novi evropski parlament v Bruslju bo davkoplačevalce stal 4 milijarde nemških mark
Kurdi so na prepoved PKK v Nemčiji odgovorili z demonstracijami in zasedbami kulturnih centrov
Prepoved Kurdske delavske stranke PKK in 35 z njo povezanih organizacij je v Nemčiji sprožila številne demonstracije in proteste v večjih mestih. Kurdi so zasedli tudi svoja kulturna središča: v Frankiurtu je 300 Kurdov, med njimi tudi ženske in otroci, zasedlo svoj kulturni center, v pogajanjih s policijo pa so izjaviti, da ga bodo zapustiti šele tedaj, ko bodo bormske oblasti preklicale prepoved PKK. »Nismo kriminalci in nismo terioristi,« so vzklikati in mahati s kurdskimi zastavami. Podobno je bilo tudi v drugih mestih: v Hamburgu je 200 oseb za tri ure zasedlo kurdski kulturni center, nekaj manj jih je bilo v Kasslu, Friburgu, Mannheimu in Stuttgartu.
V Kotim se je pouličnih demonstracij v nedeljo udeležilo štiri tisoC Kurdov, ki so vztrajati vse do poznih veCemih ur. Policija jih ni mogla prepričati, naj se razidejo, zato je prišlo do spopada, v katerem je bilo ranjenih kar nekaj policajev. Demonstracije v Kotim so oiganizirati v počastitev 15. obletnice ustanovitve PKK, ki se v Turčiji z vsemi legalnimi in nelegalnimi sredstvi bojuje za avtonomijo Kurdistana.
Kurdska narodna fronta osvoboditve (ERNK) je napovedala, da bo prepoved spodbudila jezo do Nemčije in nemških interesov. To je resno zaskrbelo vodjo policijskega sindikata GdP Hermanna Lutza, ki je izjavil, da je takšne grožnje potrebno vzeti resno in da mora policija poostriti nadzor nad kurdskimi aktivisti in organizacijami.
Kurdske grožnje je resno vzel tudi nemški zunanji minister Klaus Kinkel, ki je ob prepovedi PKK prosil za pomoC svojega turškega kolega Hikmeta Cetina; ta je obljubil ostrejše varnostne ukrepe za nemške državljane v Turčiji ter za vse protokolarne ob-V Frankiurtu se je policija spopadla s Kurdi Oelefoto: AP)	in uslužbence.	(Agencije)
HONG KONG / PODPORA GUVERNERJU
Stranke podprle politiko kompromisa
Guverner Patten naj izvaja delni demokratični osnutek in se pogaja s Pekingom
HONG KONG - V ponedeljek so vodilne politične stranke v Hong Kongu podprle guvernerja Chrisa Pattena in mu naročile, naj si prizadeva izvajati delni demokratični osnutek in se loti novih pogovorov s Pekingom.
Konservativci, ki se zavzemejo za trgovanje, in liberalci, Id poudarjajo razvoj demokracije, so izjavili, da bodo podprli Pattena, Ce bo uvedel del demokratičnih sprememb v kolonialni zakonodaji, Čeprav so bili sedemmesečni kitajsko-britanski pogovori neuspešni
Kitajska in Velika Britanija se prejšnji teden nista sporazumeti niti o manj žgočih vprašanjih. Zdaj naj bi Patten pripravil osnutek zakona o »politično manj pomembnih zadevah«, na primer zakon o starosti volilnih upravičenčev. Starostna meja naj bi se znižala, prav tako pa naj bi se o pomembnejših vprašanjih znova pogovarjali, saj bi pogovori prinesti veC demokracije, še preden bo kolonija leta 1997 pripadla Kitajski. Liberalna stranka, ki se na prvem mestu zavzema za trgovanje, in demokratične sile Združenih demokratov ter Skupni zbor, ki imajo v 60- članskem pravnem zboru 32 Članov, sicer
niso pretirano navdušeni nad predlogom, vendar pa ga bodo podprli.
Vladni uradniki pravijo, da Patten še ne ve, kako bo ukrepal po 17. krogu pogovorov s Pekingom, za katere pravi, da so žalostni in polni razočaranj. Neki britanski uradnik je kljub temu prepričan, da je mogoče najti izhod iz krize s sprejetjem delnega zakonskega osnutka.
Poleg starosti volilnih upravičenčev Angleži med manj pomembne zadeve štejejo tudi možnost, da v volilnih okrožjih izberejo enega zakonodajalca namesto sedanjih dveh, kar bi vladi onemogočilo imenovanje lokalnih svetnikov. »Starost volilnih upravičenčev ni vprašljiva, kajti tudi na Kitajskem imajo volilno pravico 18-le-tnild,« je izjavil Ronald Arculli, podpredsednik Liberalne stranke.
Arculli je omenil, da so pravno že sprejeti sklep, po katerem bodo volilna okrožja enodomna. »O tem smo se že pogovarjali, zato menim, da bo pravni odbor hitro potrdil sprejeta določila, pa tudi mi jim ne bomo nasprotovali.«
Združeni demokrati, ki so se dolgo bati, da bo Patten popustil kitajskim zahtevam, so manj navdušeni nad delno zakonodajo. Podpredse-
dnik stranke Yeung Sirni je v oddaji radijske postaje RTHK izjavil; »Bolje bi bilo, Ce bi administracija vztrajala pri prvotni guvernerjevi zakonodaji.«
Patten jo je izdal marca, vendar ni stopila v veljavo. Po tej zakonodaji naj bi se prebivalci Hong Konga leta 1995 neposredno ati posredno odločati o zakonih.
Kljub temu pa Yeung zatrjuje, da bo njegova stranka podprla delno zakonodajo, vendar z nekaterimi pridržki.
»Ce ho predlagan delni zakonski osnutek, ga bomo podprli, vendar pa bomo kritizirali administracijo,« je povedal in nadaljeval: »Zakaj se ne pogovarjali o paketu zakonov? Celotna zakonodaja bo sprejeta pozneje, Ce zakoni ne bodo pripravljeni.«
Lahko se namreč zgodi, da bodo zaradi sprejetja delne zakonodaje Kitajci zapustiti pogovore; le-ti so se zaceli aprila v upanju, da bo prišlo do sporazuma. Ce hi prišlo do prekinitve pogovorov, bo Hong Kong dočakal precej burno izro-Citev.Palten se mora v torek o strategiji dogovoriti tudi s kolonialnim kabinetom - izvršnim svetom. V Četrtek naj bi svoje načrte predstavil zakonodajalcem.
David Stamp/Reuter
NEVVARK - Modrobeli tovornjak, ki stoji pred restavracijo ob avtocesti, ne zbuja pozornosti. Podoben je drugim 700 tovornjakom, ki se tu ustavljajo vsak dan. Vendar pa je njegova notranjščina drugačna: pregrinja ga preproga, prostor je obdan z leseno oblogo, v kotu so orgle in s stropa visi lestenec. Tovornjak je nekakšna cestna kapela, namenjena voznikom, ki si v med vožnjo zaželijo duhovne tolažbe. Stoji na parkirišču Garden State Trnek Plaza, ki leži ob 78. cesti, kakih 113 kilometrov od New Yorka, v pokrajini Hunterdon v New Jerseyu.
Upokojeni voznik tovornjaka Howard Jones je le eden od laičnih kaplanov, ki opravljajo bogo-
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Transport za Jezusa ali služba božja za voznike tovornjaka!/
Tom Toolen / Reuter
služje 24 ur na dan; potujočo cerkev imenuje »potujoča Kristusova cerkev«.
Jones je star 66 let in pravi, da je »v službi božji na avtocesti zato, da bi pomagal voznikom tovornjakov na poti v nebesa«. Upokojil se je pred sedmimi leti, potem ko je bil skoraj 40 let voznik tovornjaka in zato dobro pozna težave voznikov tovornjakov. »V tem pokli-
cu je Človek osamljen, večkrat depresiven, a Ce je s človekom Jezus, je voznik rešen vseh težav, »je izjavil Jones. Je le eden od ducata božjih služabnikov, ki so ves teden na postajališču.
Cerkveno službo božjo sponzorira društvo Prevoz za Jezusa (Transport for Christ), ki ima sedež v Pennsylvaniji in opravlja bogoslužje tudi na štirinajstih drugih postajali-
ščih v ZDA in v Kanadi, svojo »podružnico« pa so ustanovili tudi v Moskvi.
»Zdaj, ko ni veC komunizma, je ljudem dovoljeno, da spet najdejo Kristusa,« je povedal Jones. Kapela je odprta 24 ur na dan, Čeprav so vrata zaklenjena, kadar služabnik božji spi. Na vratih takrat visi obvestilo »Služabnik božji spi. Potrkajte, Ce ga potrebujete«. Potujočo kapelo odobrava veliko vo-
znikov tovornjakov.
»Včasih so vozniki med postankom le popivali, veliko je bilo prosti-tuk, zdaj je prav zaradi kapele precej drugače,« je izjavil lastnik tovornjaka Max Codey iz Virginije.
Jones je potrdil, da se je večkrat potrebno z voznikom, ki ima težave, samo pogovarjati: »Dolge ure se vozijo rp potrebujejo nekoga, ki se bo z njimi pogovarjal. Svetujem jim, naj se obrnejo na Kristusa, vendar pa jim pomagam ne glede na to, Ce so verni ah ne.«
Božji služabnik ima na sebi kavbojke, karirasto srajco in usnjen jopic. Takole pa je razložil pomen svojega služenja: »Želim, da bi se ti ljudje vračali domov, kajti dom so nebesa.«
Salinas predlagal kandidata za predsedniške volitve
CIUDAD DE MENICO - Mehiška vladna Revolucionarna institucionalna stranka (PRI) je za predsedniškega kandidata in s tem za prihodnjega predsednika države določila 43-letnega Luisa Donal-da Colosia Murrieta, bližnjega sodelavca dosedanjega predsednika Carlosa Salina-sa de Gortarija. Komentatorji ocenjujejo, da si je de Gortari zagotovil naslednika, ki bo nadaljeval njegovo politiko, predvsem glede povezovanja z ZDA in Kanado v sporazumu Nafta.
Murrieta, na katerega je predsednik države »pokazal s prstom« (tako v Mehiki pravijo uradnemu imenovanju predsedniškega kandidata vladajoče stranke), je doma iz najsevernejše zvezne države So-nore blizu ameriške meje. Njegov oCe je bil menda reven kmet. Šolali so ga v ZDA, pozneje pa je študiral še v Avstriji. Po vrnitvi se je vzpenjal po lestvici PRI, ki vlada že 64 let in se ji je posrečilo zgra-
diti enostrankarski sistem, v katerem so opozicijske stranke doslej igrale vlogo Potemkinovih vasi.
Pred petimi leti je Colosio vodil predvolilno kampanjo Salinasa, potem pa za nagrado dobil mesto predsednika PRI, ki jo je posodobil in pripravil na prve resnejše spopade na volitvah. Colosiov nasprotnik prihodnje leto bo voditelj levice Cuauhtemoc Cardenas, sin še vedno najbolj priljubljenega predsednika in voditelja PRI generala Cardenasa, ki se je v 30. letih uprl ameriški nadvladi in med drugim podržavil naftne vrelce. Tudi Cardenas izhaja iz vladajoče stranke, vendar se je zatekel k opoziciji, ko se mu pred leti ni posrečil skok na predsedniški prestol. V skladu z mednarodnimi statističnimi podatki Mehika sodi na Četrto mesto na svetu po številu dolarskih milijarderjev, hkrati pa veC skoraj tretjina prebivalcev živi v revščini.	(Agencije)
Salinas In Colosio (Telefoto: AP)
RUSIJA / ZAPRTJE LENINOVEGA MAVZOLEJA V MOSKVI
Marmorni mavzolej bodo zapili, Lenina pa preselili v Sank! Petersburg
Zamisel o selitvi Leninovega trupla je sprožila vroče polemike
SANKT PETERSBURG - V kot oddaljenega pokopališča Volkovskoje v Sankt Petersburgu se k sivi grobnici, kjer stoji spomenik Leninove matere, ne zgrinjajo množice. Ljudje raje obiskujejo grobove pisateljev in znanstvenikov; ne hodijo h grobnici, kjer sta pokopani Leninovi sestri in svak.
Kljub temu mnogi menijo, da bo kmalu konec spokojne tišine, kajti Leninovo truplo naj bi odstranili iz moskovskega marmornatega mavzoleja. Mestne oblasti hočejo Cimprej umakniti vse, kar spominja na komunizem, potem ko so prejšnji mesec obračunale z uporniki. Predsednika Jelcina so prosili, naj podpiše ukaz, s katerim bi Lenina pokopali v Sankt Petersburgu, mestu, ki je bilo desetletja znano pod imenom Leningrad.
Uradniki v tem, drugem najveCjem ruskem mestu, se bojijo, da bi prišlo do spopadov s komunisti, ki bi jih lahko opozicija uporabila kot orožje v decembrskih parlamentarnih volitvah. Pričakovati je, da se bo pojavilo tudi vprašanje, ali je potrebno - tako kot Sovjetsko zvezo - pokopati tudi ustanovitelja te države. Mnogi tako kot ruska cerkev menijo, da bi morali Lenina pokopati v Ulja-novsku, Leninovem rojstnem mestu.
Sanktpetersburški župan Anatolij Sobcak, ki je pred dvema letoma podprl naCrt, po katerem naj bi Lenina pokopali v mestu, se še vedno ogreva za zamisel, po kateri naj bi bil Lenin pokopan v Sankt Petersburgu.
»Ni pomembno, kje je pokopan - v Uljanovsku, Moskvi ali Sankt Petersburgu, vendar menim, da je najbolje, da ga pokopljemo v Sankt Petersburgu. Veliko je dokazov, da si je želel biti pokopan ob materi in sestrah.« Leninova ostarela nečakinja takšno trditev zanika, Ceš da v starih dokumentih ni nikjer omenjena takšna Leninova želja.
Jelcinov predstavnik Sergej Ciplajev je povedal, da bi bilo potrebno z zadevo nekaj Časa počakati. Enako meni tudi predsednik mestne skupščine Boris Mojsejev: »Ne želim si, da bi ga pokopali v Sankt Petersburgu, ker bi lahko prišlo do političnih manifestacij, do spopadov med marksisti in njihovimi nasprotniki.«
Lenin je bil dolgih 70 let nekakšen bog v človeški podobi, po oktobrski
revoluciji 1917 pa je postal vzor kreposti. Zgodovinarji so ga pozneje prikazovali tudi kot človeka, ki je hladnokrvno ukazal pobijati otroke, vendar pa ga še vedno Časti na milijone ljudi.
Komunistični voditelj Vladimir Tjulkin napoveduje, da bo organiziral veC protestov, Ce bodo truplo odpeljali. »Vsak normalen človek obsoja obCunavanje z mrtvim sovražnikom. Nesporazumi glede Leninovega pokopa bi lahko povzročili nove spopade,« opozarja Tjulkin.
Juri Belov, partijski vodja v Sankt Petersburgu, prav tako nasprotuje prekopu; opisal ga je kot »politični sadizem« in opoza-ril na morebitne spopade: »Lenin je nekakšen simbol, ni veC ideologija. Je del naše kulture, zgodovine. Njegov pokop je van-
dalizem nad zgodovino in bi bil za vse starejše ljudi žalitev,« je prepričan Belov. »Povsem nepotrebno je zastrupljati del naše nacionalne zavesti.«
Aleksander Beljakov, vodja administracije v Sankt Petersburgu, meni, da je potrebno s prekopom počakati.
»Kaj je tisto, kar uničuje Rusijo? Nikoli ne gledamo mimo v preteklost. Ce obsojaš preteklost, obsojaš tudi prihodnost. Tistega, ki strelja v zgodovino s puško, bo prihodnost odstrelila s topom,« pravi Beljakov.
Sobcak meni, da prekop ne bo pomagal izbrisati spomin na Lenina. »V civiliziranem svetu se mora Človek zavedati načela, da zgodovine ni mogoče spreminjati. Mnogi me sprašujejo, zakaj je vse skupaj potrebno; menijo, da bo iz Leninovega groba vzklil nov komunizem. Tega se ne bojim,« pravi Sobcak.
Oktobra so v Kremlju napovedali, da bo za zdaj Leninovo balzamirano truplo ostalo v mavzoleju na Rdečem trgu. Jelcinovi sodelavci menijo, da je pomembneje, da zdaj dostojno pokopljejo ostanke carja Nikolaja II., njegove žene Aleksandre in njunih petih otrok, ki so jih po Leninovem ukazu umorili 17. julija leta 1918.
Tudi prebivalci Sankt Petersburga, ki so se leta 1991 izrekli, naj mesto dobi svoje nekdanje ime, se kaj malo zanimajo za vse skupaj. Bolj se ubadajo s preživetjem v Času gospodarske krize.
David Ljunggren Reuter
Lenin s Stalinom, ki je še bolj zagreto gojil kult voditelja
NEMČIJA / ZAVRNILI PROŠNJO ZA POLITIČNO ZATOČIŠČE
VZHODNA EVROPA
Escobarjevi svojci so zapustili Nemčijo
Sedaj je še manj verjetno, da bi se Escobar predal
Umetnine
naudam
tihotapcev
BERLIN - Svojci kolumbijskega kokainskega mafijskega voditelja iz Medellina Pabla Esco-barja so se včeraj vrnili v domovino, potem ko so jim zahodnonemSke oblasti zavrnile prošnjo za politično zatoCišCe. Escobarjeva žena Maria Victoria Henao, njena 9-letna hči Manuela, 16-letni sin Juan Pablo in njegova zaročenka so v nedeljo prispeli na frankfurtsko letališče, a tu so jih nemške oblasti zavrnile. Po vsemu sodeč Bonn ni pristal, da bi na svojem ozemlju sprejel tako nevarne ljudi, saj jih je predhodno vpisal v seznam nezaželjenih.
Po tem zapletu pa je malo verjetno, da se bo Pablo Escobar predal kolumbijski policiji, saj je kot prvi pogoj zahteval, da svojcem zagotovijo varno prebežaliSče v tujini. Njegova mati, Her-minda Gavira Escobar, je včeraj poudarila, da sinu odsvetuje predajo. To je izjavila po obisku nekega drugega sina v zaporu najstrožje varnosti v Ita-gilu, iz katerega je Escobar zbežal julija leta 1992. Da bi ugonobile medellinsko kokainsko mafijo, naj bi se kolumbijske oblasti povezale z »medellinsko konkurenco«, ki sedaj utrjuje svoj položaj in grozi Esco-barjevim pristašem.
Oblasti so poostrle nadzorstvo nad zaporom najstrožje varnosti v Itagilu (Telefoto AP)
PRAGA - Vzhodnoevropske države krvavo potrebujejo zahodno pomoč, da bi zaustavile plenjenje svojega umetniškega bogastva. Ko jih je od zahodnega sveta ločevala železna zavesa, so umetnine za konvertibilno valuto prodajale oblasti, sedaj pa so po padcu komunizma prišli mednarodni tihotapci z umetninami. Za smešno nizke cene kupujejo umetnine, včasih jih kar izmikajo, na Zahodu pa jih prodajajo za astronomske vsote. Med vzhodnoevropskimi državami je na udaru predvsem Češka, ker ima precejšen tujski promet, kar onemogoča strožje
Japonsko javnost je zelo pretresla nenapovedana usmrtitev 4 morilcev
TOKIO - Japonska je zaprepadena zaradi štirih nenapovedanih usmrtitev, ki so jih izvedb v petek v Tokiu, Saporu in Osaki in za katere je javnost izvedela šele v soboto.
Obesili so Hidea Degučija (70 let) in Tonija Sakagudja (57 let), ki sta umorila dva delovna kolega, Yukia Sekija (47 let), ki je zakrivil umor med ropom, ter Tadaoja Koji-mo (61 let), ki je pobil družino treh ribičev. Smrtna kazen na Japonskem je predvidena za 17 hudih zločinov, vendar ji 66% Japoncev
nasprotuje in je že tri leta in pol niso uveljavljali. Petkove usmrtitve so še posebej prizadele javnost, ker so prve, odkar je avgusta prišla na oblast levo sredinska vlada. V soboto in nedeljo so, na pobudo ustanov za človekove pravice in gibanj prod smrtni kazni, priredifr po vsej državi protestne demonstracije.
S petkovimi se je število letošnjih usmrtitev dvignilo na sedem, kar je po letu 1976. ko so usmrtili dvanajst kaznjencev, rekordno število. Na usmrtitev čaka sedaj še 56 obsojencev.
Osaški predstavniki Amnesty International so začeli zbirati podpise za ukinitev smrtne kazni; 100.000 podpisov nameravajo konec leta poslati premieru Ho-sokawi in pravosodnemu ministru Mikazukiju. Pred dvema letoma je tokijski Aranestv Intemationalpo-slal parlamentu 50.000 podpisov z istim namenom, kar je obrodilo prvi rezultat. Japonsko visoko sodišče je namreč aprila letos končno razsodilo, naj o smrtni kazni odločajo državljani na referendumu.
nadzorstvo na mejah.
Najhujša tatvina se je pripetila v praški narodni galeriji leta 1991, ko so izmaknili štiri Picassova dela, vredna več kot 30 milijonov dolarjev. Policija je izsledila vsa dela, eno so našli celo na neki bavarski železniški postaji.
Kraje in tihotapljenje pa ne skrbi samo vzhodnoevropskih vlad, zaskrbljena je tudi zahodna policija in umetniške galerije. Prav zato je bilo pred dnevi v Pragi srečanje med zahodnimi in deškimi izvedenci, na njem pa so sodelovali tudi odgovorni pri Interpolu.
Po kraji Picassovih slik je Češka poskrbela za varnost v svojih muzejih in galerijah, ne more pa zavarovati številnih cerkva in drugih umetnin, ki so posejane po državi. Na Češkem so že nastale prave tolpe, ki po naročilu tihotapcev z umetninami kradejo češko kulturno dediščino. Kot je povedala funkcionarka pri ministrstvu za kulturo Daniela Marsalkova, so v začetku umetnine »kupovali« le posamezni ljubitelji, sedaj pa nastaja prava mreža tihotapcev, ki sistematično kradejo vse, kar je nezavarovanega. Interpol je Češki že obljubil strokovno pomoč, da bi zajezila to zločinsko dejavnost.
ANTARKTIKA / ZNANSTVENA ODPRAVA
Razvozlati hočejo klimatske skrivnosti
Preučili bodo sloje ledu, ki so se nagrmadili na območju VVeddellovega morja
LONDON - Kaj nam obeta v bližnji bodočnosti muhasto podnebje našega planeta: se bomo skuhali ali pa zmrznili? To naj bi pojasnila antarktična odprava, ki je včeraj na krovu britanskega ledolomilska Endurance izplula iz Portsmoutha. Odpravo je omogočil neobičajni pojav: pred Časom se je od Antarktike odtrgala ogromna ledena gmota, večja kot znaša skupna površina Sicilije in Sardinije, za sabo pa je pustila prehod v Weddellovem morju do gorskega masiva, ki se imenuje po raziskovalcu Johnu Shackletonu.
120 znanstvenikov, med katerimi je tudi 14 žensk, bo na tem območju v ledu izkopalo 300 metrov globok jašek. V njem bodo preverili, kako so v zadnjih ti-
sočletjih nastajali posamezni sloji ledu. Pri tem bodo dobili odgovor na marsikatero še nepojasnjeno vprašanje o klimatskih nihanjih, obenem pa nakazali možnosti nadaljnje klimatske evolucije na našem planetu. Pred Časom so znanstveniki nekaj podobnega s sondami izvedli na Grenlandiji. Takratne ugotovitve so podrle marsikatero ustaljeno prepričanje, saj so znanstveniki v plasteh grenlandskega ledu odkrili, da so bile klimatske spremembe na našem planetu hitrejše in pogostejše od tistih, ki so jih dosedaj domnevali. Ce bo tudi sedanja antarktična odprava potrdila te ugotovitve, bo treba z drugačnimi oCmi gledati tudi na tako imenovan pojav tople grede.
Z vozičkom in drsalkami
Da bi se kdo novembra podal na »sprehod« z otroškim vozičkom in drsalkami po '	'	'	' '	'	............... V
INDIJA / PRVI ZNAKI BLAGOSTANJA
Potrošniška mrzlica zajela indijske vasi
Stara generacija nezaupljiva do novosti
BOMBAJ - Prašen in ozki kolovoz pelje z glavne ceste do vasi Rohana Khurd. Hiše so vse iz cementa; krajani razlagajo, da so prej bile iz blata in slame. Na dvoriščih, strehah in zidovih se na soncu suši kravje govno. To je večni vir poceni energije, ki ga še dandanes, ko imajo v vasi električno energijo 18 ur na dan, uporabljajo za netenje peči in ognjišč. Trume bosih otrok se kriče podijo po uličicah.
Vas Rohana Khurd, 160 kilometrov severno od Delhija, 10 kilometrov od mesta Muzzafar-nagar s 400.000 prebivalci, v zvezni državi Utar Pradeš, ki je s skoraj 150 milijoni prebivalcev najgosteje naseljena indijska država, je v zadnjih letih doživela globoke spremembe. »Denarja je več, ženske želijo večjo posteljo, hladilnik, obleke in milo. Danes je v vasi mogoče najti vsega, ponj pa lahko gredo kar same. V moji mladosti se je bilo treba odpraviti v mesto, tja pa so hodili samo moški,« pripoveduje petdesetletni Bala Tyagi.
Rohana Khurd šteje 7.000 prebivalcev, predvsem majhnih zemljiških posestnikov, ki se preživljajo s prodajanjem žita in sladkornega trsa. V vasi je kakih petnajst trgovin, ki so jih večinoma odprli v zadnjih dveh letih. Prem Chand je odprl svojo trgovinico, majhno leseno kolibo, pred tremi meseci. »Od leta 1988 sem občasno delal v tovarni v
Delhiju. Naveličal sem se čakati na delovno pogodbo, zato sem se vrnil v domačo vas,« pripoveduje. Prodaja od vsega malo: kekse, bombone, šale, zapestne obročke, modrce in kozmetične izdelke. Za trgovino so vrata njegove hiše odprta. V sobi so zbrani otroci (ima jih štiri) in ženski (žena in mati), ki gledajo televizijo, povzročiteljico porabniške revolucije po vaseh, kjer živi še 70% od 850 milijonov prebivalcev Indije. Prem pravi, da ga večkrat ženske vprašajo za izdelek, ki ga sploh ne pozna, tako da mora ponj v mesto. »Vprašujejo me za to, kar vidijo na televiziji.«
Rohana Khurd, kot mnoge vasi v zahodni
pokrajini Utar Pradeša, je relativno bogata: bila je ena izmed prvih, ki se je okoristila z »zeleno revolucijo« (uporabo novih vrst semen) v šestdesetih letih, poleg tega se nahaja blizu mesta in pokrajinske ceste. Sociologi pravijo, da v takih vaseh poteka »porabniška revolucija«. Tržišče se je v zadnjih šestih letih kar potrojilo, prehod od fevdalnega gospodarstva k tržnemu pa ne poteka gladko, saj so starejše generacije dokaj nezaupljive in menijo, da bi bilo treba ohraniti stari red. Starec Chand se posmehuje: »Seveda si vsi kupujejo televizijo, zato pa so pri državnih bankah do vratu zadolženi«.
JUŽNA KOREJA / NESREČA NA DELU
Eksplozija tankerja:
6 mrtvih in 10 ranjenih
ASTRONOMIJA / V EVROPI VIDNE LE ZAČETNE FAZE
Lunin mrk v Čilu in Argentini
SANTIAGO DE CHILE - Včeraj ob 7.02 po srednjeevropskem času se je v Čilu začel lunin mrk, ki je bil viden v vseh svojih fazah v Čilu in Argentini. V Evropi je bil pojav viden samo v svoji začetni fazi, končni fazi pa so sledili v Avstraliji, Novi Zelandiji in v Aziji.
Ko je povedal astronom Arturo Gomez s čilske zvezdame El Tololo, je bil letošnji lunin merk izrednega pomena za latinskoameriške zvezdo-slovce, ker je tu nebo v primerjavi s severno po-luto čistejše in so bili torej posnetki enkratni.
SEUL - Sest mrtvih in deset težko ranjenih je še začasni obračun eksplozije norveškega tankerja »Mt Nihammer« v južnokorej-skem pristanišču Ulsan (na sliki AP). Kot je sporočila južnokorejska agencija Yonhap je 34.000-ton-ski tanker priplul v Ulsan v četrtek, da bi na njem izvedli razna popravila. Med mrtvimi so trije Norvežani, med njimi tudi kapitan tankerja Oddmund Braut in trije južnokorejski delavci. Oblasti niso še sporočile točnih vzrokov nesreče, a po vsemu sodeč so eksploziji botrovala prav dela, ki so jih izvajali južnokorejski delavci. Kot običajno so bili bržkone rezervoarji nasičeni s plinom, ki je eksplodiral ob prvi iskri ali plamenu. Kako je do tega prišlo, bo morala ugotoviti preiskava.
ZALIV / PRVIČ PO 9 LETIH
V iraško Basro je preusmeril iransko letalo
TEHERAN - Po šestih urah pogajanj se je predal iraškim oblastem moški, ki je skupaj s svojo ženo in petimi otroki v Basro preusmeril fokker F-72 iranskega ministrstva za nafto. Ugrabitelj je zaprosil za politično zatočišče ali pa, da mu z družino omogočijo odhod v kako drugo arabsko državo.
To je prva uspešna preusmeritev nekega iranskega letala' v zadnjih devetih letih. Konec poletja 1984 je iranskim mudžahedinom uspelo zadnjič v Bagdad prusmeriti neki iranski airbus. Po tej preusmeritvi, ki je bila le zadnja v nizu podobnih uspešnih akcijah Homeinijevih nasprotnikov, so iranske oblasti do skrajnosti poo-
strile nadzorstvo nad letališči in potniškimi letali. Tokrat pa se je po vsemu sodeč nekaj zataknilo, ker ni šlo za normalno potniško letalo, temveč za letalo, s katerim iransko ministrstvo za energijo in nafto prevaža delavce in njihove družine na razna naftna polja in druge objekte. Mudžahedini so obenem zavrnili trditve nekega neznanca, ki je v Parizu v njihovem imenu prevzel odgovornost za preusmeritev. Nič čudnega torej, da je ugrabitev presenetila iranske oblasti, ki budno pazijo na vse potencialne politične nasprotnike. Kot taka je bila torej včerajšnja pru-smeritev »neobičajna«, ker jo je izvedel navaden družinski oče.
Aretirali sodnika ki je tepel pričo
TOKIO - Po nalogu tokijskega sodstva so včeraj aretirali nekega sodnika, ki je poskušal z nasiljem izveleči priznanje Hitošiju Kanazavi, menadžerju podjetja Micua Morija, ki je vpleten v japonsko podkupninsko afero. Imena sodnika niso navedli, pravosodno ministrstvo je le sporočilo, da so morali Kanazavija sprejeti v bolnišnico, kjer bo okreval v enem tednu. Pravosodni minister Akira Mikazuki je po aretaciji izjavil, da mora biti to za zgled vsem sodnikom, ki prekoračijo svoja pooblastila. Mikazuki pa je moral priznati, da je bil aretirani sodnik že v preteklosti vpleten v podobno nasilno dejanje. Takrat pa so ga le iz Kiota premestili v Tokio.
Kljub tej aretaciji bo Micuo Morija ostal v zaporu, ker ima sodstvo že dovolj dokazov o njegovem podkupovanju japonskih politikov. Japonski sodniki, ki raziskujejo to podkupovalno afero, so seveda besni nad svojim kolegom, ker ruši njihovo delo in ugled.
SLOVENIJA
Torek, 30. novembra 1993
V OSPREDJU / ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV
Sindikati zahtevajo spremembo zakona o denacionalizaciji
V Sloveniji je vloženih 452 zahtevkov za denacionalizacijo trgovskih prostorov. Gre za blizu 48 tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin, 28 tisoč kvadratnih metrov skladišč in okoli 17 tisoč kvadratnih metrov drugih trgovskih površin. Po oceni Združenja trgovine pri Gospodarski zbornici Slovenije naj bi zaradi denacionalizacije delo izgubilo 2.206 delavcev.
LJUBLJANA - »Država s tem, da je sprejela zakon o denacionalizaciji, še ni naredila nič. Nasprotno, direktorjem in delavcem je prepustila, da sami rešujejo težave, ki so se pojavile zaradi tega zakona,« je na redni tiskovni konferenci povedal predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Gregor Miklič. Čeprav v ZSSS ne nasprotujejo vračanju odvzetega premoženja, zahtevajo, da popravljanje starih krivic ne povzroča novih. Zato naj tudi država nekaj naredi za normalizacijo razmer, zakon naj spremeni tako, da se bo odvzeta lastnina vračala pretežno v obliki vrednostnih papirjev in ne v naravi. Predlagajo tudi, naj se zakonu doda člen, ki bi predpisoval, da se primeri, v katere je vpleten isti zavezanec, v pravnem postopku obravnavajo skupaj. Nezadovoljni so tudi z višino najemnin, zato predlagajo, naj država določi najvišjo najemnino. Tako je bilo na primer za kvadratni meter trgovskega prostora pred denacionalizacijo potrebno odšteti od dve do petindvajset
nemških mark najemnine, sedanji lastniki pa za enako površino zahtevajo tudi po 90 nemških mark. Zato v ZSSS opozarjajo, da bodo zaradi »oderuških« najemnin uporabniki čez čas prisiljeni zapirati trgovine, delavce pa odpuščati. Zato zahtevajo, da zgolj zaradi vrnitve premoženja noben delavec ne sme ostati brez dela.
Samo v ljubljanski regiji je vloženih nekaj več kot 12 tisoč zahtevkov za vrnitev objektov nekdanjim lastnikom. Od tega se 496 zahtevkov nanaša na podjetja in po prvih ocenah naj bi zaradi vračanja odvzetega premoženja v naravi brez dela ostalo več kot tri tisoč delavcev. ZSSS opozarja tudi na to, da novi lastniki v sedanjih objektih ne nameravajo opravljati gospodarske dejavnosti, zato zahtevajo, da lastniki vrnjenih objektov ne smejo spreminjati njihove namembnosti, t.j. ti naj bi še naprej služili za opravljanje proizvodne oz. storitvene dejavnosti. Kot so povedali na tiskovni konferenci, je njihova pobožna želja preprečiti
propad podjetij zaradi izvajanja zakona o denacionalizaciji.
Predstavnik podjetja Tekstil Angora Franc Jurca je navedel primer tega podjetja s 40-letno tradicijo, ki deluje na dveh lokacijah, od tega je ena predvidena za vrnitev nekda-njemu lastniku, drugi obrat pa naj bi porušili. Ob tem pa Angori, ki za-posljuje 135 delavcev, od tega je 90 odstotkov žensk, nihče ni pripravljen ponuditi nadomestnih prostorov. Vodstvo podjetja že razmišlja o tem, da bo treba delavce pravočasno opozoriti, naj si poiščejo novo zaposlitev.
Predsednik republiškega odbora sindikata delavcev trgovine Franc W. Petek je dejal, da je od 280 večjih trgovskih podjetij kar 52 v postopku denacionalizacije, za nekatera so prejeli tudi po 15 zahtevkov. Predstavnik sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu pa je dejal, da je v gostinstvu za denacionalizacijo predvidenih kar 15 odstotkov podjetij, na Bledu pa naj bi denacionalizirali kar 90 odstotkov hotelov. Med ljubljanskimi hoteli je najbolj problematičen hotel Turist, saj se novi lastnik s sedanjim poslovodstvom sploh noče pogovarjati, za denacionalizacijo pa je predviden tudi hotel Union.
Mija Gačnik
Po prvih ocenah naj bi zaradi izvajanja zakona brez dela ostalo okoli 3000 delavcev. (Foto: Slobodan Plevevski)
»Posebne plače«
LJUBLJANA - Zaradi sklepa državnega zbora, sprejetega na petkovem zasedanju, po katerem določila zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih ne bi veljala za poslance, ministre, sodnike in druge funkcionarje, so se včeraj odzvale sindikalne konference Sindikata državnih in družbenih organov (SDDO). Sindikati ocenjujejo, da je ta sklep v popolnem nasprotju s tistim, ki so ga sprejeli julija in po katerem naj bi za zaposlene v državni upravi in družbenih dejavnosti, za sodnike in poslance poenotenje plač v prehodnem obdobju zagotovili z zakonom o razmerjih plač v teh dejavnostih.
Zanikanje lastnih sklepov po mnenju SDDO kaže, kakšno moralo imajo poslanci, ki svojega položaja niso pripravljeni deliti s siceršnjim gospodarskim in socialnim stanjem. Poslanci so si v tem času svoje izhodiščne plače povečali s 60 na 80 odstotkov bruto povprečne plače v gospodarstvu (z 39.113 tolarjev na 59.130 tolarjev bruto), podobno pa so se povečale tudi plače drugih funkcionarjev.
Republiški odbor SDDO znova zahteva, da se uvede enoten sistem določanja izhodiščnih plač, količnikov in sprejemljivih razponov, ki je veljal do konca leta 1992.	(B. M.)
SODIŠČE / ZADEVA HIT
DRŽAVNI SVET / SEJA
Na potezi je zdaj tožilstvo
Preiskovalni postopek zoper Kovačiča in druge je končan
NOVA GORICA - Prejšnji petek, 26. novembra, je bil preiskovalni postopek zoper Danila Kovačiča, Danila Kodriča, Darka Makuca in Anilo Thanasi-Ko-drič, ki se je nanašal na nepravilnosti v delovanju posojilne službe, končan. Preiskovalna sodnica Darinka Kogoj je dopis o končani preiskavi odstopila Temeljnemu javnemu tožilstvu v Novi Gorici. Ta se mora v 15 dneh odločiti, ali naj se postopek zoper osumljence ustavi ali naj vloži obtožnico. Ker je zoper nekatere osebe iz Hita vloženih več različnih ovadb, ki se bodo
dan, ko je preiskovalna sodnica končala s preiskavo) preiskovalni pripor sicer iztekel, a ga je vrhovno sodišče zaradi tako imenovane begosumnosti in na predlog sodnice podaljšalo še za en mesec (do 26. decembra). Oba imenovana sta v koprskih zaporih.
Na novogoriškem temeljnem sodišču poteka še ena zadeva in tudi vanjo so vpleteni Hitovi vodilni. Gre za kaznivo dejanje podkupovanja. Vpletene so štiri osebe, med njimi tudi direktor Hita Danilo Kovačič (ki je darila prejemal) in Italijan Bruno Sacco (rojen v
Na vprašanje, zakaj se je zadeva zavlekla, je predsednik sodišča Budin povedal, da tudi zaradi petih poskusov odvetnikov, M so zahtevali izločitev preiskovalne sodnice Kogojeve (tri zahteve) in predsednika sodišča Budina (dve zahtevi). Odvetniki obdolženih so v svojih zahtevah po izločitvi omenjenih izražali dvom o sodniški nepristranskosti. Dokler njihove zahteve niso bile rešene (o njih je moralo odločati višje in vrhovno sodišče), se zadeva ni premaknila.___________
odvijale pred različnimi sodišči v Sloveniji, povejmo, da gre v novogoriškem primem zoper omenjene osebe samo za preiskavo o nepravilnostih delovanja posojilne službe, oziroma za kaznivo dejanje goljufije po členu 171/3-1 Kazenskega zakona Republike Slovenije.
Bralce naj spomnimo, da se je vsa zadeva začela sredi junija letos (natančno 16. junija), ko so na ovadbo UNZ priprli Darka Makuca in Danila Kodriča. Makuca so kmalu izpustili iz preiskovalnega pripora, Kodrič pa je še vedno tam; kot je bilo že nekajkrat povedano, »zaradi varstvenih razlogov«. Pozneje se mu je v priporu pridružila še Alina Thanasi-Kodrič. Njej se je 26. novembra letos (prav na
San Remu, stalno stanujoč v Gorici, začasno pa v Mombasi, v Keniji), ki je darila dajal. Poleg njiju sta vpleteni še dve osebi, kate-rih identitete sodišče ni želelo sporočiti. V omenjeni zadevi je temeljno javno tožilstvo dalo predlog za pripor Danila Kovačiča, in sicer zaradi »koluzijske nevarnosti« (vplivanje na preiskavo). Preiskovalni sodnik Igor Majnik se s predlogom ni strinjal, zato se je 21. novembra sestal zu-najrazpravni senat. Predsednik sodišča Budin je povedal samo, da je odločanje o tem zdaj v rokah državnega sveta, katerega član je Kovačič, ki ga zato vamje poslanska imuniteta. Kot vemo, pa se Kovačič nanjo ne sklicuje.
Vojko Cuder
Svetniki so izglasovali veto za štiri zakone, ki jih je sprejel dižavni zbor
Niso pa se strinjali s predlaganim vetom na zakon o družinskih prejemkih
LJUBLJANA - Napovedi predsednika državnega sveta Ivana Kristana, da se bodo svetniki na včerajšnji seji odločili, da za pet zakonov, ki jih je pred kratkim sprejel državni zbor, dajo odložilni veto, so se uresničile skoraj v celoti.
Prvi veto so svetniki izglasovali za zakon o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo. Menili so, da bi imelo uvajanje dodatnega prometnega davka (od 5 do 40 odstotkov) negativne posledice, ki bi lahgko privedle tudi do zapiranja igralnic. Dragi razlog za veto pa je bil ta, da zakon postavlja v neenakopraven položaj gospodarske subjekte, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo, saj denimo tistim, ki imajo igralne avtomate zunaj igralnic, tega davka ne
bi bilo treba plačevati. Svetniki so sprejeli še dodaten sklep, po katerem naj bi ena polovica denarja od posebnega prometnega davka pripadla državi, draga polovica pa lokalnim skupnostim.
Odložilnega veta so bile deležne tudi spremembe zakona o državljanstvu, oziroma dragi odstavek tretjega člena tega zakona, ki razlikuje med državljani po rodu in tistimi, ki so državljanstvo dobili pod enostavnimi pogoji. Sodili so, da je s tem kršeno ustavno načelo enakosti vseh državljanov pred zakonom, poleg tega pa tudi nekaj me-dnardonih aktov, zaradi česar bi naša država lahko imela težave pri sprejemu v Evropsko unijo.
Ker se z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji krši pravica delavcev do odpravnine, so svetniki tudi za ta zakon izglasovali veto. Enako se je godilo zakonu o visokem šolstvu, pri katerem so svetniki ocenili, da rednim profesorjem ne omogoča doseči polne pokojninske dobe, če velja, da se morajo upokojiti v 65. letu starosti.
Člani državnega sveta pa se niso strinjali s Petrom Glavičem, ki je predlagal veto na zakon o družinskih prejemkih, s katerim se uvaja univerzalni otroški dodatek. Po Glavičevem mnenju se s tem bistveno povečuje predvideni obseg proračunskega denarja, ki je namenjen socialnim pravicam, toda svetniki so prepričani, da pri otrocih ne smemo varčevati.
Majda Vukelič
DRŽAVNI ZBOR / OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
že tretje letošnje znižanje prispevne stopnje
ZZZS bo do konca leta izkazal kar 3,5 milijarde tolarjev presežka
LJUBLJANA'- Odslej bomo za obvezno zdravstveno zavarovanje plačevali 13 odstotkov od bruto plače (prej 13, 4 odstotka).
To je že tretje znižanje te prispevne stopnje v letošnjem letu. Tako ureja odlok, ki so ga včeraj sprejeli poslanci državnega zbora.
Zavod za zdravstveno zavarovanje je namreč kar 90 odstotkov svojega prihodka ustvarjal s prispevno stopnjo in bo na ta način do konca leta zbral kar za 3, 5 milijarde tolarjev presežka. Ker je matični odbor ugoto-
vil, da je katastrski dohodek neprimeren za določanje prispevne stopnje, so poslanci naložili vladi, naj pripravi ustrezne zakonske rešitve, ki bi omogočale preglednejše financiranje subvencij za plačilo prispevne stopnje obveznega zdravstvenega zavarovanja kmetov.
V nadaljevanju se je razvila polemična razprava ob prvi obravnavi zakona o odpravi dvojnega državljanstva. Zakon o državljanstvu namreč dopušča možnost pridobitve slovenskega državljanstva brez
prenehanja prejšnjega državljanstva. Zaradi tega ima sedaj takšen status kar 170.000 državljanov.
Tolikšno število dvojnih državljanov pa bi po mnenju vlade lahko povzročilo resne težave pri zagotavljanju učinkovitih ukrepov za obrambo in varnost države.
Po tem zakonu naj bi imetniki dvojnega državljanstva v šestih mesecih dali izjavo o tem, ali želijo obdržati le državljanstvo Slovenije. Ce te izjave ne bi dali, bi jim avtomatično prene-
halo slovensko državljanstvo.
Tisti, ki bi ga želeli obdržati, pa bi v naslednjih dveh letih morali pridobiti dokaz o tem, da niso več državljani tuje države. Sekretariat za zakonodajo je pri tem izrazil mnenje, da ta zakon posredno krši načelo o prepovedi poseganja v pridobljene pravice.
Poleg tega pa obstaja tudi možnost, da bodo nekateri posamezniki zaradi tega zakona ostali sploh brez državljanstva.
Matjaž Albreht
Gaber o plačah
LJUBLJANA-Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber se je sestal s predstavniki sindikatov v vzgoji in izobraževanju, ki so ga obvestili, da so le-ti nezadovoljni s plačami. Opozorili so na neskladja v količnikih iz predloga zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih. Gaber je poudaril, da se z omenjenim zakonom ne bodo porušila razmerja plač delavcev v šolstvu v primerjavi z dragimi dejavnostmi. (M. J.)
VPRAŠANJA ZA I. KRISTANA
0 lokalni samoupravi
Državni zbor sprejel zakone po hitrem postopku
Državni svet je po nekajmesečnem odmoru včeraj spet štirikrat uporabil svojo pravico do odložnega veta. Dal ga je na zakon o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo, na spremenjen zakon o državljanstvu, na zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in na zakon o visokem šolstvu. O razlogih za to in o enem izmed vprašanj, ki zna v kratkem dodobra dvigniti parlamentarno temperaturo - to je lokalna samouprava - smo se pogovarjali s predsednikom državnega sveta dr. Ivanom Kristanom.
Skorajda smo že pozabili, da lahko državni svet »napake« državnega zbora popravlja z odložnim vetom. Zakaj so ga svetniki včeraj uporabili kar štirikrat?
Zato, ker je državni zbor nekaj od teh zakonov sprejel po hitrem postopku, tako da se državni svet prej ni mogel izreči o njih, in zato, ker poslanci v končnih verzijah niso upoštevali naših pripomb in stališč.
Pri večini zakonov je bil sporen le en člen. Ali je smotrno, da mora državni zbor o celotnem zakonu odločati še enkrat, če gre le za minimalne popravke? Kako bi se lahko temu izognili?
Preprosto. Državni zbor bi moral popraviti svoj poslovnik. Ponovno odločanje ne pomeni le ponovnega glasovanja. Poslanci bi morali pretresti argumente državnega sveta in če bi jih sprejefi, bi lahko zakon takoj popravili. Zdaj je res nesmiselno, da je treba zaradi ene sporne določbe zavrniti cel zakon.
Doslej državni zbor ni upošteval niti enega odložnega veta oziroma utemeljitev, ki jih je posredoval državni svet. Kako si to razlagate?
V večini primerov je šlo za razloge, ki so bili precej prestižnega značaja. Menim, da je zdaj preteklo dovolj časa in da ni več toliko prestižnih razlogov. Verjamem, da bo tudi v državnem zbora prišlo do spremenjenega odnosa do odložnega veta, ki je ustavni institut in je bil v ustavo vključen z nekim namenom. Ta namen je, da bi prišh do boljših zakonov.
Pred vami je ena izmed najpomembnejših sej, na kateri boste razpravljali o prihodnji lokalni samoupravi. Že ob sprejemanju stališč ste napovedali, da se boste zavzemali za referendum, če pripombe svetnikov ne bodo upoštevane in če ne bi uspeli z odložnim vetom. Glede na zelo različna stališča med poslanci in svetniki se referendumu odtno ne bo mogoče izogniti.
Lokalna samouprava je tisto področje, kjer je interes članov državnega sveta zelo velik, saj je tudi njegova sestava takšna. Res obstajajo razlike med državnim svetom in državnim zborom. Svet se je zavzemal za zasnovo lokalne samouprave, ki pa v državnem zboru ni bila sprejeta. V mislih imam vprašanje pokrajin, pristojnosti občin, meril za njihovo ustanovitev, financiranje občin... Zbor je sprejel takšna stališča, da se sploh ne ve, kaj bo občina. Ce med poslanci ne bo posluha za pripombe državnega sveta, bomo prisiljeni dati veto in celo razmišljati o referendumu, če ne bo druge možnosti.
Poleg konceptualnih razlik je vsaj med posland zdaj najpomembnejša dilema, kdaj naj bi bile lokalne volitve. Svet je proti podaljšanju mandata sedanjim občinskim skupščinam. Zakaj?
Dejansko stanje je pač takšno. Zakonodaje ni, čez pet mesecev bo skupščinam potekel mandat in druge možnosti ni. Zato bi morali spomladi prihodnje leto izpeljati volitve v stare občine, pri čemer bi novi enodomni občinski sveti postali nosilci preobrazbe sedanjih občin v nove.
Majda Vukelič
DELITEV SINDIKALNE LASTNINE
Pričakujejo dogovor
Če ne bo soglasja, bo pomagal zakon
LJUBLJANA - Neodvisnost - Konfederacija novih sindikatov Slovenije pripravlja še v letošnjem letu okroglo mizo o delitvi sindikalne lastnine, ki naj bi jo vodil predstavnik Evropske konfederacije sindikatov. S tem Neodvisnost - KNSS sprejema pomoč pri reševanju tega vprašanja, ki jo je ob svojem obisku avgusta 1992 v imenu Evropske konfederacije sindikatov ponudil njen generalni sekretar Emili Gabaglio. Na okrogli mizi naj bi sodelovali predstavniki vseh prizadetih slovenskih sindikatov.
Neodvisnost - KNSS meni, da je za vzpostavitev pravičnosti in sindikalne akcijske enotnosti potrebna pravična razdelitev nekdanje skupne sindikalne lastnine, ki pa si jo po »prenovi« iz nekdanjega monopolnega sindikata protipravno prilašča ZSSS. Delitev sidnikalne lastnine se mora nujno izvršiti čimprej. Neodvisnost -KNSS meni, da bi najboljša rešitev glede delitve bil dogovor med sindikati. Sele, če ta način ne uspe, pride v poštev delitev s pomočjo zakona.	(D. H.)
AVSTRIJA / ZVEZNA VOJSKA
Danes odločitev o bodnočnosti civilne službe?
Srečanje Vranifzky - Busek
DUNAJ - Bo pri večmesečni razpravi o bodočnosti civilne službe le Se prišlo do kompromisne rešitve med koabcijskima strankama SPO in OVP? Po brez uspeha prekinjenih pogajanjih notranjega in obrambnega ministra v Četrtek se bosta danes sestala vodji strank, kancler Franz Vranitzky in vice-kancler Erhard Busek.
Vranitzky je do včeraj odločno zavračal zahteve po podaljšanju civilne službe, Busek pa je napovedal, da bo podal nove kompromisne predloge, ki naj bi bih sprejemljivi tudi za SPO. Katere, ni povedal, generalna tajnica OVP pa je namignila, da celo preseže predlog obrambnega ministra Fasslabenda, ki je govoril o možni rešitvi, Ce bi SPO privolila podaljšanju civilne službe od trenutno 10 na 12 mesecev v okviru provizorične rešitve, ki naj bi trajala dve leti.
Vprašanje, ali naj bi civilna služba kot nadomestilo za služenje vojaškega roka trajala dva ali Štiri mesece dalje kot služenje vojske, je do zdaj bilo glavno sporno vprašanje pri tozadevno neuspešnih pogajanjih vladnih strank.
Socialdemokrati so celo že - proti prejšnjim napovedim - bili pripravljeni privoliti v bistveno organizacijsko, pravno in
KakSen bo kompromisni predlog Erharda Buseka?
finančno poslabšanje položaja civilnih uslužbencev.
V primeru, da tudi danes ne bo prišlo do kompromisne rešitve, bo po poteku roka sedanja provizorična ureditev civilne službe nadomeščena z nekdanjo komisijo za preverjanje (pacifističnih motivov) vesti pri tistih, ki zaprosijo za možnost civilnega služenja vojaškega roka.
Obrambni minister Fasslabend je hkrati obnovil svoje napade na socialdemokrate, katerim je očital, da rešitev vprašanja preprečujejo iz vo-lilnotaktiCnih pomislekov. (I.S.)
Dunaj: Marjan Sturm na čelu sosveta
DUNAJ - Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) Marjan Sturm je novi predsednik Narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju.
Ta je včeraj začel svojo drugo funkcijsko dobo. Za Sturma je pri tajnem glasovanju glasovalo 8 od 16 elanov sosveta, za kandidata Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Marjana Pippa pa 7 elanov, en elan se je vzdržal.
Sturm je izvoljen za Štiriletno dobo, v novi funkciji pa sledi predsedniku NSKS Matevžu Grilcu, ki -kot vsi ostali bivši Člani NSKS - ni veC zastopan v sosvetu, ker je NSKS imenoval popolnoma novo »garnituro«. Pipp je novi podpredsednik sosveta.
Prvo sejo sosveta je do izvolitve Sturma za predsednika vodil zvezni kancler Franz Vranitzky. Le-tasje poudaril, »da naj bi sosvet bil tisti kraj, kjer se bi obra-vnavalai vsa vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. (I.L.)
SLOVENIJA - AVSTRIJA / TISKOVNA KONFERENCA PETERLETA
»V zunanji politiki
prioriteto sosedom«
Zastopstvo manjšine: Slovenija se ne vmešava
Ivan Lukan
CELOVEC - V slovenski zunanji politiki imajo stiki s sosedi prioriteto, glede položaja slovenske manjšine na Koroškem pa si slovenska vlada pričakuje, da bodo v prihodnje realizirani posebej tisti sklepi, ki so bili soglasno sprejeti v narodnostnem sosvetu za koroške Slovence. To je konec tedna na tiskovni konferenci v Celovcu izjavil slovenski zunanji minister Lojze Peterle.
Konkretno je opozoril na potrebno rešitev še vedno odprtih vprašanj kot so* to dvojezični otroški vrtci, razširitev slovenskih radijskih in televizijskih oddaj, razširitev dvojezičnega pouka na 4. razred na osnovnih dvojezičnih šolah (doslej samo na prvih treh osnovnošolskih stopnjah - op. ured.) ter na zahtevo po enokpravnemu obravnavanju slovenske glasbene Sole na Koroškem.
»Vse to je bilo dogovorjeno in je tudi izvedljivo«, je menil slovenski zunanji minister, ki se je vrnil z jubileljnega zasedanja DS Alpe-Jadran na Madžarskem in se udeležil Xin. Avstrijskega kongresa za sociologijo na temo »Majhne države v veliki družbi« v Celovcu.
Glede razprave o ustanovitvi skupnega demokratičnega zastopstva koroških Slovencev - v pe-
tek se je končalo povpraševanje NSKS med slovenskimi funkcionarji na to temo, rezultat pa bo objavljen jutri na tiskovni konferenci - je minister uvodoma poudaril, da to ni zadeva Slovenije in da se le-ta v to tudi ne vmešava »ker je zadeva manjšine kot subjekta«. Poudaril pa je, da bi bilo Sloveniji zelo dobrodošlo, Ce bi manjšina na Koroškem našla »demokratičen inštrument, ki bi omogočal izražanje in zastopanje enotne politične volje v ključnih vprašanjih, ki zadevajo
manjšino«. To da so v-prašanja, ki jih mora manjšina zastopati tako napram veCini, torej Avstriji, kot tudi napram Sloveniji. Politično zastopstvo bi po mnenju Peterleta moCno olajšalo urejanje tekočih vprašanj ter hkrati tudi preprečilo blokade znotraj manjšine.
Glede glasovanja NSKS o »skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev pa je Peterle nekoliko popravil izjavo, ki je bila v zadnjih dneh širjena glede priznanja rezultata povpraševanja s strani Slovenije.
»Govoril sem proceduralno, ne vsebinsko«. Jasno je, da ne moremo ničesar potrjevati vnaprej v tem smislu, da bi napovedovali rezultat«.
Peterle je na konferenci zavzel stališče tudi do odnosov med Avstrijo in Slovenijo. »Z veseljem lahko reCem, da se odnosi dobro razvijajo na političnem kot tudi na gospodarskem in na drugih prodroCjih. Tudi sodelovanje na multilateralnem področju da poteka zadovoljivo«. Izpostavil je tudi, da je Avstrija Sloveniji bila v pomoč pri vzpostavitivi pogajanj z EFTA, ki se bodo začela začetka leta 1994, glede nevravnotežene gospodarske bilance med obema državama pa je Peterle bil optimist.
Glede sodelovanja med Slovenijo in Koroško pa je zunanji minister napovedal sestanek kontaktnega komiteja še meseca januarja leta 1994 ter predstavitev Posočja meseca marca v Celovcu. Za strah Korošcev, da Slovenija kot zdaj samostojna država ne bi veC videla potrebo po tesnih stikih s Koroško, pa slovenski zunanji minister ni videl vzroka: »prva prioriteta slovenske zunanje politike je dobro sosedstvo in prvo so stiki s sosednjimi regijami kot so to Koroška, Štajerska in Gradiščanska«.

Stiki s sosedi (na sliki Peterlez deželnim glavarjem Zer-nattom) imajo v slovenski zunanji politiki prioriteto.
NOVICE
Bolezen aids terjala že 667 človeških življenj
DUNAJ - Obolenje Človeškega imunskega sistema aids je letos v Avstriji terjala že 667 človeških življenj. To je včeraj sporočil minister za zdravstvo Michael Ausservvinkler. Hkrati je dejal, da je v Avstriji trenutno z aidsom okuženih približno 15.000 oseb, kot glavni razlog za nadaljnjo širjenje te bolezni pa je navedel spolne odnose brez potrebne zaščite. Minister za zdravstvo se spričo dramatičnega razvoja na tem področju izrekel za ustanovitev posebenih bolnišnic za zdravljenje z aidsom okuženih bolnikov, »najboljša preventiva pred aidsom pa da je slej ko prej široka informacija prebivalstva«, je poudaril Ausservvinkler.
Nad 30 odstotkov otrok inozemskih dižavljanov na dunajskih šolah
DUNAJ - 30.996 otrok neavstrijskih državljanov so z začetkom šolskega leta letos jeseni sprejele dunajske šole. Delež »tujcev« na dunajskih šolah tokrat prvič znaša veC kot 30 odstoktov. To sporoča predsednik Dunajskega mestnega šolskega sveta Kurt Scholz. Za olajšanje pouka je nameščenih nad 900 asistenCnih učiteljev, po možnosti se pouk odvija v manjših razredih. Večina teh skoraj 31.000 otrok brez avstrijskega državljanstva se je rodila ah dora-šCala na Dunaju. NajveCjo skupino pri novopri-šlecih sestavljajo otroci bodanskih beguncev, ki so jih na pouk v rednih avstrijskih šolah že poprej pri-pravljali v okviru posebnega pouka.
»Glas manjšin« se spet čuje
DUNAJ - Pred nedavnim je izšla nova številka revije »Stimme von und fur Minderheiten«, glasilo Iniciative »Leto manjšin« /Iniciative Minderheiten-jahr«. Težišča tematike nove številke so manjšine in evropska integracija, naslov pa je izzivalno-ak-tualen: »Raj za manjšine?« Izredno zanimiv je intervju s Petrom Leuprechtom, namestnikom generalnega sekretarja Evropskega sveta o položaju manjšinah v Evropi. Leuprecht ob tej priliki ponovno ugotavlja, da pestrost ni breme. Prav tako vse pozornosti vredna so razmišljanja Hayderja Sarija o sporni avstrijski zakonodaji o tujcih (azilski zakon, zakon o bivanju tujcev), ki slej ko prej skrbi za vroče razprave v avstrijski javnosti in med strankami. Proti sedanji zakonodaji pa so se izrekle predvsem vse merodajne humanitarne organizacije.
Bencin cenejši za 20 grošev
DUNAJ - Od polnoči dalje veljajo v Avstriji nove cene za bencin. Normalni bencin se je pocenil za 20 grošev, tako da stane liter sedaj največ 9, 34 šilingov. Prav tako napovedana redukcija cene pri Super-plus in pri Euro-Super pa je (zaenkrat) izostala.
Dežurna služba zdravnikov še ni zagotovljena
Ustanovljena posebna komisija
CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zematto je na tiskovni konferecni predstavil nov model za financiranje dežurne službe zravnikov na Koroškem.
Na vrhunskem srečanju vseh v to problematiko vključenih inštitucij je bil sprejet predlog o‘ustanovitvi posebne komisije, ki naj bi v naslednjih dneh izdelala konkreten predlog o rešitvi tega problema, ki je v preteklosti povzročil velikih napetosti med politiki in zdravniki.
Zematto se je zavzel za ustanovitev posebnega fonda, v katera naj bi prispevali tako Zdravniška zbornica, dežela Koroška, občine kot tudi bolniki sami. Menil je, da bi za realizacijo fonda zadostovalo med 17 in 20 milijonov šilingov, šest do deset milijonov te vsote pa bi lahko prispevali zdravniki sami.
Zdravniška zbornica kot tudi Pokrajinska zbornica za Koroško sta izrazili njuno pripravljenost, da se ponovno razpravlja o tem odprtem vprašanju, proti ustanovitvi fonda pa se je izrekel predsednik socialdemokratske stranke Peter Am-brozy. Poudaril je, da se SPO zavzema za enotno, zvezno ureditev oz. za zakon o zdravniških službah.
Predsednik Delavske zbornice za Koroško Josef Quantschnig pa v tiskovni izjavi poudarja, da rešitev spora
glede zdravniških dežurstev ne sme dodatno finančno bremeniti bolnike. Kot Ambrozy pa tudi Quantschnig odklonja predlog Zer-natta o ustanovitvi posebnega fonda za financiranje dežurnih služb. Veliko bolj pametno da bi bilo organizirati novo zdravniško dežurno službo, je menil Quantschnig in ob tej priliki opzoril na dejstvo, da je na Koroškem nad 300 brezposelnih zdravnikov.
Socialdemokratski deželni poslanec Peter Kaiser pa se je izrekel za novo ureditev te službe v obliki, da se vključijo brezposelni zdravniki, oziroma taki, ki Čakajo na plansko (načrtno) mesto. Predvsem zaradi delnega bojkota že etabli-ranih zdravnikov bi bil ta ukrep potreben tudi v smislu bolnikov, je dejal Kaiser. Tisti zdravniki, ki bi bih pripravljeni sodelovati, pa bi morah pri dode-levanju planskih mest dobiti določeno prednost.
Koroška občinska zveza pa se je izrekla proti soudeležbi občin pri financiranju zdravniške dežurne službe, saj občine plačujejo letno 25 milijonov šilingov za reševalne službe, veC kot milijarda šilingov iz občinskih proračunov pa je namenjena za zdravstveno in socialno področje, je dejal predsednik občinske zveze Georg Kerschbaumer. (L L.)
Zmrcnitev računov Komunistične stranke
Gre za premoženje 22 milijarde šilingov
Igor Schellander
DUNAJ - Nemška Treuhand-družba je z začasno sodno odredbo dosegla zamrznitev vseh bančnih kont Kumuni-stiCne partije Avstrije (KPO). V zadnjih dneh pa je dodatno prišlo do policijske preiskave prostorov KPO, slednja pa je na zborovanju ostro protestirala proti postopanju oblasti oz. nemške Treuhand-družbe.
Ozdaje za postopanje Treuhanda in avstrijske gospodarske policije je veC mesecev trajajoči spor o lastništvu nekdanje vzhodnonemške trgovske družbe »Novum«.
Avstrijski komunisti v preteklosti niso uspeli odigrati pomembnejše
vloge v avstrijski politični sceni (od 60.ih let dalje tudi niso bih veC zastopani v parlamentu, Čeprav je njihova stranka po vojni bila soustanoviteljica 2.avstrijske republike). Namesto tega pa so uspeli - veCjidel brez veCje pozornosti javnosti - ustvariti gospodarsko in trgovsko omrežje firm in holdingov, ki so bili vodilno udeleženi pri poslovanju z državami nekdanjega vzhodnega bloka. RdeCi gospodarski imperij je očitno omogočal tako financiranje strankarske dejavnosti brez državnih podpor kot tudi pretakanje denarnih sredstev iz socialističnih držav.
KPA trdi, da je fiduciarni lastnik nekdanjega vzhodnonemškega podjetja »Novum«, družba Treuhand kot zastopnica interesov Združene Nemčije pa govori o nemški imovini in zahteva vrnitev premoženja v višini 2, 2 milijardi šilingov.
Zvezni sekretar KPO Walter Baier je vložil priziv proti odredbi, postopanje gospodarske policije pa je označil kot »nadaljevanje represij proti stranki« z namenom, da bi uničili stranko.
Proti finančnemu referentu stranke je dodatno bil uveden kazenski postopek zaradi prikrivanja kaznivega dejanja.
KOROŠKA / ZDRAVSTVO	H AVSTRIJA / NA ZAHTEVO NEMŠKE TREUHAND:	AVSTRIJA / OBLETNICA	r	KOROŠKA / UMETNOST
Sindikati proslavili 100-letnico svojega obstoja
Slovesnost ob prisotnosti Klestila
DUNAJ - Avstrijski sindikati so preteklo soboto proslavili svojo 100-letni-co obstoja. ZaCetni utrinek avstrijskemu sindikalnemu gibanju so s prvo stavko v Avstriji dali železariji neke tovarne v Nižji Avstriji. Ob božiču 1893.leta so se na Dunaju zbrali zastopniki delavcev v okviru prve »Rajhovske sindikalne komisije«.
V sto letih sovjega obstoja, zaCenski v razmerah 16-urnega delavnika in otroškega dela, so avstrijski sindikati mnogo dosegli: prepoved nedeljskega dela in nočnega dela za ženske, solidarnostno dohodkovno politiko, osemurni delavnik, svobodno izvoljene obratne svete, 38-umi delovni teden.
Zveza avstrijskih sindikatov (OGB) s svojimi 1, 6 milijoni elanov sodi med najmočnejše družbenopolitične dejavnike in je odločilen sestavni del sistema avstrijskega socialnega partnerstva.
Pri sodobni slavnostni prireditvi na Dunaju je predsednik OGB Fritz Verzetnitsch svaril pred kriznimi pojavi v Evropi v Času milijonov brezposelnih - zaposlitvena politika in s temi tudi vloga sindikatov je bolj kot kdajkoli poprej važna in odločilna.
Predsednik Thomas Klestil pa je v svojem govoru svaril pred ravnodušnostjo glede na pojavljajočo se dvotretjinsko družbo, ki je po njegovih besedah moralno neodgovorna . (I. S.)
KOROŠKA / PARTNERSTVO Z GLOBASNICO - PRVA NAGRADA MATEJI KERT
Priznanje slovenski gimnaziji
Dijankinja slovenske gimnazije Mateja Kert (sredina) z drugimi nagrajenci in častnimi gosti.
CELOVEC - Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu je konec preteklega tedna bila v središču tako slovenske kot tudi koroške pozornosti.
Slovensko kulturno društvo Globasnica in Slovensko prosvetno društvo »Edinost« iz Stebna sta v soboto v okviru šolske slovestnosti predala osrednji slovenski šolski ustanovi božično drevo, ta simbolična in že tradicionalna predaja pa hkrati pomeni začetek 14. partnerstva, ki je bilo sklenjeno med osrednjo
slovansko izobraževalno ustanovo in nekem slovenskem kulturnem društvu na podeželu.
V okviru letošnjega partnerstva bodo profesorji in dijaki v raznih projektnih skupinah v svoje delo vpletle dvojezično občino Globasnico oz. delovanje te komune na različnih področjih.
Ob predaji božičnega drevesa sta ravnatelj ZG in ZRG za Slovence v Celovcu Reginald Vospernik in predsednik globa-škega društva Luka Hudi poudarila pomen sodelovanja gimnazije z društvi
na podelželju oz. povezanost te šole s pripadniki slovenske manjšine na Koroškem.
Slovenska gimnazija je konec tedna bila deležna še drugega pomembnega priznanja. Mateja Kert iz Pliberka, dijakinja 8. razreda, je osvojila prvo nagrado pri spisnem natečaju, ki ga je razpisala avstrijska banka CA za dijakinje in dijake na splošnoizobraževalnih višjih šolah na Koroškem. Natečaja se je udeležilo nad sto srednješolcev, glavni juror pa je bil priznani koroški literat prof. Alois Brandstetter.
CELOVEC - Slovenski umetnik Valentin Oman (slika) je pretrgal »koroški molk« in se po veC kot tri leta trajajočemu razstav-
Umetnik Oman pretrgal večletni »koroški molk«
Odprta monumentalna razstava
preživel »brez hujših posledic«. Podkrepil je tudi, da umetnik ustvarja predvsem v seriji in da njegovo delo spominja tudi na krilne oltarje. Njegove slike pa spominjajo na sledove arheoloških izkopanin.
V zvezi z Omanovem večletnim molkom, ki ga je njegovi vesti narekovala politika, pa je v ospredju Omanovega delovanja družbena odgovornost, zato njegovo delo presega meje likovnega medija, je poudaril direktor Deželne galerije.
»Kakor arheolog postopno odstranjuje material, tako umetnik plast za plastjo kompo-, nira svoja dela, da bi odkril sledove človeškega bivanja.« To je zapisala v katalogu k razstavi Monika Pes-sler.
Temnomodra barva, značilnost nekaterih Omanovih slik, je našla svoj odtenek tudi na naslovnici kataloga s sivim naslovom Valentin Oman.
»Njegova umetnost hoCe biti obrambni govor v prid mišljenju in ravnanju v zavesti človeškega dostojanstva.« Tudi to je stavek iz kataloga. Naslednji takšen obrambni govor pa je Oman s slikami narisal pri odprtju še ene razstave v Celovcu, v tovarni Hirsch, samo pet dni za odprtjem v Deželni galeriji.
Razstava v Deželni galeriji bo odprta do 30. januarja 1994.
nem bojkotu spet vrnil na koroški likovno-umetniški oder z monumentalno razstavo v Deželni galeriji v celovški Burggasse. Kot znano, je Jorg Haider leta 1990 kot takratni deželni glavar preganjal neuklonljivega umetnika iz dežele, Oman pa je na pregon odgovoril z razstavnim bojkotom, dokler bo Haider na Koroškem na oblasti.
Z razstavo v deželni galeriji je Oman koroški javnosti spet odprl pogled v svoje delo, ki je nastalo pretežno v preteklih letih, vodja galerije Arnulf Rohs-mann pa je Omanovo likovno izobraževanje na dunajski akademiji omenil zaradi ugotovitve, da je to dobo
KULTURA
Torek, 30. novembra 1993
NA KRATKO
Prebujenje v Likovnem razstavišču
DOMŽALE - V soboto so v Likovnen razstavišču Domžale predstavili novo knjižno publikacijo, monografijo akademske slikarke Vere Trstenjak, ki je fotolite opremila s poezijo Cvete Z. Oražem. V Prebujenju - tako se publikacija, ki je izšla - tudi imenuje, avtorici predstavljata 25 reprodukcij in 15 pesmi, ki se tematsko in vsebinsko dopolnjujejo ter tako spajajo dva izrazno umetniška cikla v organsko celoto. Ob predstavitvi monografije so v Likovnem razstavišču odprli tudi razstavo 20 platen Vere Trstenjak (na sliki: Prebujenje) nekatere pesmi Cvete Z. Oražem je interpretirala Milena Zupančič, ob knjigi pa sta se o duhovnosti v ustvarjalnosti pogovarjala akademik prof. dr. Anton Trstenjak in dr.Jože Ramovš. Razstava bo na ogled do nedelje.	Miha Trefalt
»Poziv« že - kaj pa njegovi rezultati?
LJUBLJANA - Na Četrtkovem poslovnem kosilu je Academia - stanovsko združenje neinstuticio-nalnih ustvarjalcev in producentov na glasbenem področju v Sloveniji - predstavila projekte, ki so jih skupaj prijavili na razpis Ministrstva za kulturo za leto 1994. To naj bi bil bolj poziv (takšna naj bi bila tudi formulacija v glavi Časopisne objave Ministrstva), ki Ministrstva ne zavezuje k ničemur, ne k pregledu oddanih prijav ne k vrednotenju le-teh, zato so postavili tudi retorično vprašanje, kdaj bo javna razgrnitev rezultatov »poziva«. Problematičen je tudi sam Cas razpisa, ki je po mnenju predstavnikov Aca-demie prišel vsaj eno leto prepozno, saj se pogodbe z glasbenimi ustvarjalci sklepajo za približno leto dni vnaprej, kar pa je seveda težko, Ce pogajalci ne vedo, s kakšnimi finančnimi sredstvi razpolagajo. Svoj program za leto 1994 so predstavili predstavniki Gallus Camiolus, Gallus International, Intermezzo, Klemen Ramovš Managment, Pigmalion in Slovenicum, po predvidevanjih pa naj bi bil kvalitativno in kvantitativno podoben letošnjemu. Vanda Straka
Obletnica smrti Andreja Smoleta
LJUBLJANA - Andrej Smole - znameniti Slovenec, monodrama Matjaža Kmecla v izvedbi Toneta Gogale in režiji Dušana Mlakarja, bo danes na sporedu že tridesetič, so nam sporočili iz Narodnega muzeja v Ljubljani. V ambientu premožnejših Ljubljančanov izpred poldrugega stoletja se bo odvijal obsmrtni monolog, ki bo razkrival nenavadno usodo tega najzvestejšega Prešernovega prijatelja.
Opravičilo
Recenzijo koncerta skladatelja in pianista Phil-lipa Glassa z naslovom Glasba v glavi ni prstih, ki smo jo objavili v soboto, 27. novembra je napisal Evgen Marinič. Avtorju in bralcem se opravičujemo, ker je njegovo ime izpadlo pri dokončnem tehničnem oblikovanju strani.
LIKOVNA UMETNOST / VINKO TUŠEK, LIKOVNI URBANIST
»Hoja« skozi barve, sprehod skozi sliko
Samostojna razstavo v počastitev dveh obletnic
V sedemdesetih letih je Vinko Tušek (ki zdaj samostojno razstavlja v počastitev 40 -letnice Gorenjskega muzeja in 25 -letnice svojega umetniškega delovanja) kot elan skupine neokonstruktivi-stov prvi v Sloveniji oblikoval ambient.
Predmeti slikarske obdelave so tako zaživeli
nimajo pravega prostora. “Ni mi bilo všeč, da bi bila moja dela razstavljena le na steni. Želel sem viseti v prostoru", je povedal umetnik. To mu je uspelo z ambientom Rde-Ce-modro-oblo. V prostoru plavajočih (visečih) lesenih kroglastih oblikah je združil odnose med barvami, plastičnimi in
liki, npr. pravokotniki, spiralami in krožci.
Orkester
slikarskih tehnik s pridihom abstraktnosti
“Vso barvitost slike doživljamo skozi kožo, kot glasbo. Različne likovne tehnike so instrumenti
vsi instrumenti zaigrali skupaj, skladba bo lepša.
V osvajanju trirazse-žnostnega prostora je poudarjena želja po komunikaciji z gledalcem. Komunikacija je najintenzivnej-ša ob gledalčevem fizičnem vstopu v sliko, morda celo njegovi aktivni soudeležbi. Tuškov slikar-sko-kiparski kolaž nudi
stane v sozvočju kiparja, slikarja, glasbenika. Slika ni le za v galerijo. Lahko nadomesti meter marmorja, celo za isto ceno. Ugibajte, po Cern bi se ljudje prej ozrli", sprašuje Tušek.
Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kakšna je naša pripravljenost sprejemati takšno umetnost, in
Vinko Tušek: Rdeče telo, obarvani mavec, 1969
Vinko Tušek: Sprehod skozi sliko, ambient, postavljen v Škofji Loki in galeriji ZDSLU v Ljubljani, 1986
kakšna je stopnja naše neobremenjenosti s tradicijo. Novo ljudje neradi sprejemajo. Tušek pa je umetnik, ki vedno išCe nove vsebine, nove likovne probleme in njihove rešitve. Nikoli se ne zadržuje v okviru že doseženega, temveč izhaja iz dosedanjih spoznanj. Kip, izklesan iz kamna, je lahko dober in lep, toda po Tuško-vem mnenju takšna plastika trpi zaradi določenih omejitev v odnosu na stopnjo današnje civilizacije, da bi prebil okostenelost, se je moral vrniti v otroška leta, k igri in veselju. Tušku pomeni veselje, da mu kot ustvarjalcu ne sme biti ničesar na poti. Srečen je, da ima košCek prostora na svetu, kjer lahko z
veseljem dela in sprošča svojo energijo. S sliko se vsak umetnik izpoveduje. Tudi Tušek kaže svojo resnico o življenju skozi sliko. Zanj je CuteC človek nekaj najlepšega. Zato skuša gledalce prepričati, da ne obstaja samo materialni svet, hlepenje po materialnih dobrinah. Obstajajo tudi moralne vrednote, duhovna hrana, kultura. Slednja prinese Človeku mir. Ni potrebno razumeti pomena slike, skulpture, plastike. Važno je, da omenjeno seže človeku v srce. V primemo oblikovanem bivanjskem prostoru bi tegobe sodobnega vsakdana postale milejše. In Tuškova dela so prav gotovo namenjena doseganju tega cilja. Maša Pintar
v treh dimenzijah in gledalcu omogočili “hojo" skozi barve oziroma sprehod skozi sliko. Kranjski umetnik je z ambientom ustvaril oblikovano sliko, ki ima moC dvojnega vtisa: slike in plastike hkrati. Za Tuška slike v galeriji
prostorskimi vrednostmi v svojski organizem. Lebdenje je le ena dimenzija Tuškove filozofije o oblikah življenja. Pridružujejo se še tektonske in organske oblike. Umetnik jih predstavlja z barvnimi in Črtnimi posegi, različnimi
mojega slikarskega igranja", pravi Tušek. Njegov prvinski instnunent je Co-pic. Vendar se dajo določene stvari v naravi bolje ponazoriti s plastiko. Umetnik tehnike med seboj večkrat pomeša. Navsezadnje, zakaj pa ne bi
Vinko Tušek: Rdeča in modra krogla, mešana tehnika, 1988
vrsto različnih interpretacij. Včasih so njegove kreacije berljive le kot abstraktne podobe. Če pa bi se potrudili, bi opazili drobce predmetnosti, ki jih umetnik marsikdaj vpleta v svoja dela. “S svojo dušo potujem po ploskvi, kot da bi plaval na valovih glasbe. In tu je povezava z abstrakcijo", pojasnjuje Tušek. Pravi, da bi v posnemanju izgubil svobodo. Z abstrakcijo pa ostanejo dela Cisto in samo njegova. Ni nujno, da slika kaj pomeni. Lahko je lepa sama po sebi.
Umetniška humanizacija bivanjskega okolja
V biti svojega umetniškega izražanja je Tušek vseskozi iskal predloge za nove prostorske urbanizme. S pomočjo umetnosti si prizadeva preobraziti naš vsakdan, humanizi-rati naše okolje. Za dosego tega pa je potrebno sodelovanje vseh strokovnjakov, ki se s prostorom ukvarjajo. “Hiša lahko na-
NAŠA (NE)ZNANABOGASTVA / TOBAČNI MUZEJ - MUZEJSKA ZBI-RKA (6)
Cigararcečemetove medalji za dolgoletno in pridno delo
Muzejska zbirka o zgodovini ljubljanske tobačne tovarne je nastala kot prva muzejska predstavitev (za javnost so jo odpr-' li lani) v nizu načrtovanih prikazov starih ljubljanskih industrijskih obratov, ki jo je v okviru svojega programa pripravil Mestni muzej Ljubljana. Predstavlja zgodovino predelave in uporabe tobaka v Evropi od njegovega odkritja do danes.
Stalna razstava v Tobačni Ljubljana (ki je bila leta 1872 zasnovana kot izvrsten stavbni kompleks v tipični industrijski arhitekturi druge polovice 19. stoletja) se navezuje na celostno predstavitev zgodovine Ljubljane in njenih prebivalcev. Tu si obiskovalec lahko ogleda proizvodne procese različnih tobačnih izdelkov (cigare, pi-pni tobak, nosljanec, žvečilni tobak, cigarete), njihovo uporabo skozi Cas, naCin življenja zaposlenih, zlasti tobačnih delavk - "cigararc" ter organizacijo življenja v tovar-
ni in njen razvoj do današnjih dni (veC kot 300 razstavljenih predmetov, fotografij in dokumentov).
NajveCji dragocenosti muzeja sta, kot nam je sporočila njena kustosinja Taja Čepic - zaradi svoje priCevalnosti in zgodbe, ki jo pripovedujeta - spominski medalji z listom papirja, ki razodeva zanimivo življenjsko pot njunih lastnikov. Medalji, na katerih je upodobljen vladar ay-stroogrske monarhije Franc Jožef, sta bili narejeni leta 1908 v Čast 50. obletnice njegovega vladanja.
Ob tej priložnosti so bile za dolgoletno in pridno delo v tobačni tovarni, ki je bila del državnega monopola, odlikovane tudi nekatere delavke. Ena izmed njih, Marija Čeme iz Ljubljane, je bila rojena leta 1871, prav v letu ustanovitve ljubljanske Tobačne tovarne. Kmalu se je zaposlila v tovarni in bila upokojena leta 1916. Vsa desetletja
je bila "cigararca", kot so Ljubljančani imenovali delavke, ki so bile zaposlene v proizvodnji cigar. Ta oznaka pa se je obdržala tudi v naslednjih letih, ko cigare niso bile več najpomembnejši proizvod ljubljanske Tobačne tovarne. Ko je Marija Černe leta 1943 umrla, sta spominski medalji prešli v last njene nečakinje Frančiške Zaviršek, rojene leta 1886, ki je začela delati v tobačni tovarni leta 1908. Delu pri cigarah je ostala zvesta do upokojitve leta 1938. Uslužbenki tobačne tovarne Tjaši Benedig je spominski medalji izročil vodja skladišča za re-promaterial v tovarni Ciril Kokalj ob praznovanju 100. obletnice tovarne leta 1971, svoj "prostor pod soncem" pa sta zdaj našli v Tobačnem muzeju Ljubljana. Spominski medalji potrjujeta marsikatero zgodovinsko resnico o ljubljanski Tobačni tovarni, med drugim tudi zanimivost, da je tovarna vedno veljala
za t.i. družinsko tovarno. To pa pomeni, da so rodovi ljubljanskih družin skozi veC kot stoletje služili svoj kruh v najveeji in hkrati eni izmed najstarejših ljubljanskih tovarn.
Naslov: TobaCni muzej - muzejska zbirka
Mestnega muzeja Ljubljana in TobaCne Ljubljana, TobaCna 5, 61000 Ljubljana, tel. 061/125 30 80, faks 061/224 140.
Odprto: za najavljene skupine, v soboto in nedeljo zaprto.
Pripravlja: Tanja Fajon
Pojasnilo
V tej rubriki smo (16. novembra) predstavili Pokrajinski muzej Celje in njegov dragoceni novec Avrelijana, pri čemer so nas iz muzeja opozorili, da smo ime cesarja nepm-vilno shujšali vAvrelij.
Najprej Norčije v spalnicah, potem še Krst
NOVA GORICA - Zapleti z gradnjo novogoriškega gledališča - njegovo odprtje je prestavljeno s 16. decembra ’93 na zadnje aprilske dneve ’94 -so temeljito premešali načrte gledališkega vodstva. Na novinarski konferenci so pojasnili vzroke za zaplete, novinarje pa so seznanili tudi s spremembami v repertoarju.
Umetniški vodja PDG Marko Sosič je dejal, da imata uprava in kolektiv PDG velik dolg do gledalcev, zlasti do abonentov, ki se jih je za letošnjo sezono, ki bo zavoljo okoliščin deloma okrnjena, prijavilo precej veC kot v prejšnjih sezonah. ”V upravi smo spremenili naCrt uprizarjanja predstav. Tako gre že sedaj v študij komedija sodobnega komediografa Alana Ayckbourna Norčije v spalnicah. Delo bo režirala Katarina Pegan, ki jo novogoriško občinstvo dobro pozna, saj je v Novi Gorici že imela nekaj uspešnih režij (na primer Kozakovo dramo Vida Grantova). Premiera bo v začetku januarja prihodnje leto. Če bo kaj sreče, morda že v zadnjem tednu tega leta. Konec januarja bomo gledalcem ponudili tudi drugo delo iz repertoarja - dramo Augu-sta Strindberga OCe v re-
žiji Dušana Mlakarja.”
Direktor PDG Tomiča DumančiC je povedal, da bosta ti dve premieri in nadaljne predstave do odprtja nove gledališke hiše v stari gledališki dvorani v Solkanu, ki je zaenkrat še gledališka. ”Po novem letu pa verjetno ne bo veC, saj jo nekdanji lastniki zahtevajo nazaj, hi jo bodo tudi dobili v skladu z zakonom o denacionalizaciji.” V gledališki upravi iskreno upajo, da se bo z nekdanjimi lastniki mogoče dogovoriti o nemoteni uporabi. Seveda bo med lastniki in PDG sklenjena nova pogodba o najemu.
Novinarje je najbolj zanimalo, kakšno usodo bo doživela krstna predstava (za slavnostno otvoritveno predstavo še vedno ostaja drama Dominika
Smoleta (po Francetu Prešernu) Krst pri Savici. Umetniški vodja Marko Sosič je povedal, da je študij te predstave, v kateri sodeluje veC kot 40 nastopajočih, zaenkrat ustavljen. Sceno izdelujejo naprej, enako nemoteno nastaja scenska glasba, skratka delo za to predstavo teCe naprej, je le nekoliko upočasnjeno. Tako je tudi zato, ker bodo zlasti scenski delavci zavzeti zaradi priprav na naslednje predstave. Direktor Tomiča DumanCiC je še povedal, da so za otvoritveno predstavo uspeli zainteresirati 20 podjetij na Primorskem, ki so prevzela delno sponzorstvo. Tako se bo iz tega naslova v gledališko blagajno nateklo kakih 20 do 25 tisoč nemških mark denarja.
Vojko Cuder
Do dvojnega teatrskega krsta še (skoraj) pol leta
Katashofa češke filmske industrije
PRAGA - Zaradi padca komunizma je Češka filmska industrija doživela pravo katastrofo: odpustih so več sto filmskih delavcev, predvsem tistih, ki so bili zaposleni v filmskih studiih. Barradonske studie, v katerih so posneh z Oskarjem nagrajen Menzlov film Strogo nadzorovani vlaki in ki je med najveCjimi evropskimi filmskimi studii, je za 20 milijonov dolarjev kupilo 26 filmskih delavcev, ki jim predseduje Vaclav Marhul. Odločili so se za "tržno delovanje”, zato so odpustih dve tretjini zaposlenih. Prenovili bodo tudi laboratorije in namestili moderno tehnologijo. Ogorčeni so predvsem tisti filmski delavci, ki so desetletja preživeh v starih studiih, a mladi pravijo, da druge rešitve ni. (Reuter)
Velika nagrada za Osvobodi me
FERENCE - Veliko nagrado na tem festivalu so podelih režiserju Alainu Calavi-eru za njegov film Libera me (Osvobodi
me). Žirija je menila, da je film “sinteza moralne koncentracije in estetske strogosti, zaradi katere bolj kot z razmišljanjem o vojnih grozotah zavračamo nasilje človeka nad človekom.” 62 - letni Alain Calavier je znan po filmih Therese in Matin in Lea. S filmom Libera me je ustvaril film o zatiranju in mučenju. Žirija je nagradila film tudi prvenec Odeur de la papye verte (Vonj po zeleni papaji) 30 - letnega vietnamskega režiserja Tran Anh Hunga. Člani žirije so menih, da ”se film izogiba eksotičnim zankam in nostalgiji. Avtor mojstrsko prikazuje zorenje neke ženske v Času kolonialnega zatona v Vietnamu.” Za najboljšo Zensko vlogo je bila nagrajena Dominkjue Blanc v filmu Faut-il aimer Mathilde (Je potrebno Matildo ljubiti). Za najboljšo moško vlogo je bil izbran Claude Rich, ki je odigral vlogo Taheyranda v filmu Le souper (VeCerja) Edouarda Molinara. Žirija je poudarila, da francoski film posveča veliko pozornost problemom odraščajoče mladine, kot na primer film Un-Deux-Trois Soleh (Ena, dva, tri -sonce) Bertranda Blierja. Zato so se lahko dokazah tudi mladi igralci. (AFP)
ETNOLOGIJA / PRIJAZNA IN NEPRIJAZNA KANADA
Eskimi in Indijanci
Evropejci so prinesli s seboj alkohol, strelno orožje, najrazličnejše bolezni, drugačno kulturo in religijo -cela plemena domačinov so izumrla ali pa so bila pregnana z njihovih območij v določene rezervate
Ko so v 16.stoletju prvi evropski pionirji stopili na kanadska tla, naj bi tam prebivalo že okoli 200 do 300 tisoč domačinov. V najširšem smislu jih lahko razdelimo na dve skupini: Indijance in Eskime (to je indijanska beseda, sami sebe so domačini hnenovah inuiti - ljudje). Indijanci so prebivali v južnih ravninskih in gozdnatih predelih, Inuiti pa v tundrah in na obalah Severnega oceana.
Antropologi so danes mnenja, da so prvotni prebivalci severnoameriškega kontinenta nanj prišli iz Azije. Najprej so prečkah Beringov preliv med Alasko in Kamčatko, ter se nato prek Alaske razkropih po Severni in Južni Ameriki. Ko so se skozi tisočletja ustalih v določenem okolju, so razvili široko pahljačo rasnih, kulturnih in jezikovnih značilnosti. Vseeno pa obstoji jezikovna sorodnost znotraj glavnih skupin, ki so migrirale v Severno Ameriko in se razporedile na različnih delih tega kontinenta. Sociokulturne značilnosti različnih skupin pa so se razvijale prvenstveno v odvisnosti od tipa pokrajine, kjer so se naselile. Starodavni priseljenci so se zaradi nizke stopnje razvitosti morah Cimbolje prilagoditi naravnim pogojem pokrajine, ne le v fizicno-delovnem pogledu, marveč tudi pri zadovoljevanju svojih duho-vno-rehgiozno-kultumih potreb. Prav zaradi tesne povezanosti priseljencev z naravnim okoljem, so različne
skupine, ki so se naselile v istem tipu pokrajine, razvile sila podobne kulturne zna-Cilnosti (podobno kot bi lahko rekli za sličnost alpske kulture Slovencev, Habjanov in Avstrijcev, ki prebivajo v alpski pokrajini). V Kanadi pa so ljudstva različnih jezikovnih skupin, ki so živela eno ob drugem v preriji, po-darktiCni ali gozdnati regiji, razvila ustrezen prerijsko-ra-vninsld, podarkticni in vzhodno gozdnato predelski tip kulture.
Evropejci so s seboj prinesli alkohol, strelno orožje, bolezni, drugačno kulturo in religijo. Cela plemena domačinov so izumrla ah pa so bila pregnana z njihovih območij v za njih določene rezervate.
Kanadčani in vlada se danes bolj zavedajo svojega dolga do prvotnih prebivalcev (podoben občutek krivde imajo tudi do nekaj desetti-soc Japoncev, ki jim je država po japonskem napadu na Pearl Harbour na začetku druge svetovne vojne nezakonito odvzela vse imetje in jih pregnala v notranjost, Čeprav je bil njih velik del rojen v Kanadi in ni imel nobene povezave z Japonsko, kaj Sele z japonskim imperializmom). Uradno so priznane tri skupine - poleg Indijancev in Inuitov Se Mestici (evrop-sko-indijansko poreklo). Leta 1986 napravljen popis je naštel 624.685 Indijancev, 27.290 Inuitov in 59.745 Me-sticov. Indijanci so naprej razdeljeni v »Indijance s statusom« po indijanskem zako-
nu iz leta 1876 in »Indijance brez statusa«. Prva skupina uživa Številne privilegije: brezplačno zdravstveno oskrbo, izobraževanje (za druge Kanadčane je brezplačno le osnovno in srednje Šolstvo), oprostitev dohodnine in davka na posest. Vendar ta skupina predstavlja le dobro tretjino vseh Indijancev - natančno 286.225 leta 1986, ki praviloma žive v rezervatih, velikih od 0, 2 kvadratna kilometra do 1.436 kvadratnih kilometrov. Vsaka indijanska skupina v rezervatu ima avtonomijo - sama upravlja svoje lokalne zadeve. »Indijanci brez statusa« in Mestici nimajo posebnih pravic, razen Ce jim jih ne priznajo provincialne vlade. Nimajo pravice prebivati
v rezevatih, zato večinoma žive v brezupnih okoliščinah.
V »mojem« Winnipegu je nekaj blokov na Main Stree-tu pod kontrolo taksnih domorodcev. Rezultati so sila podobni kot Ce kako območje v ZDA zasedejo Cmci (-npr. klasični slovenski del Clevelanda). Kmalu se razvije »mini Harlem«: noži in nasilje pojejo svojo krvavo pesem, kapital se hitro umakne in vse stavbe se naenkrat prelevijo v razpadajoče, zakrpane škatle, ki prazno in za-svinjano zevajo v avtomobih-ste, ki tod malce bolj pohodi-jo pedalo za plin. »Non vvalking zone« - skozi avto-mobOsko steklo lahko vidiš le opotekajoče, srepo gledajoče Črnolase in temnopolte In-
dijance, ki se tu počutijo kot doma. Nobenih drugačnih, belopoltih in urejenih ljudi tod ne sreCujeS. Sem in tja vidiš kakšnega zamaščenega mladostnika, kako se z »damo« indijanskega porekla, držeč jo za roko, sprehaja po pločniku, ali jo vodi v pristan zanikrnega hotela, ki vabi na ogled »zvezdniških točk«. Praviloma pa aktivnost v taksnem domorodskem predelu ni na visokem nivoju. Možakarji v skupinicah običajno posedajo po klopcah ob cesti ah na vhodih v hiše in lokale, kolikor jih je Se ostalo. Ce dobijo navdih, da se odpravijo Cez cesto, se seveda ne ozirajo na semaforje in cestne oznake, ampak jo udarijo preko, kjer paC so. Zanimivo je, da je
takšna scena le na kakem dolžinskem kilometru Main Streeta, ki je ena od najbolj prometnih aort, ki seka Winnipeg. Pred in po tem kilometru kot bi odrezal - nikjer nobenega Indijanca.
Inuiti so si posebno zaščito uspeli priboriti Sele v osemdesetih letih. V zadnjem Času se uspešno povezujejo z indijanskimi skupinami in oblikujejo učinkovite lobije, ki počasi in vztrajno pritiskajo kanadsko vlado v kot. Večino kanadskega ozemlja je bilo odvzetega Indijancem na podlagi pogodb med njimi in vlado. Obenem pa so obširni predeli, kjer se domorodci niso nikoli odpo-vedah lastništvu, ter jih sedaj vse odločneje zahtevajo nazaj. Gre predvsem za ozemja na daljnjem severu, kjer pa so prav v zadnjih letih pričeli odkrivati in izkoriščati mineralne in druge resurse. Sporno pa je tudi lastništvo nekaterih že davno poseljenih predelov kot npr. Port Moresby v British Columbiji in okolica Temagamija v Ontariu. Pomemben precedens v razvozljavanju problema lastništva domorodcev je bila rešitev zahteve po ozemlju okoli James Baya novembra leta 1975. Dogovorjeno je bilo, da se korporaciji, ki je zastopala interese Cree Indijancev in Inuitov iz severnega Quebeca, v obdobju 20 let izplača 225 milijonov kanadskih dolarjev. Quebeska vlada pa je s pogodbo pridobila pravice nad ozemljem v izmeri 169.902 kvadratnih
kilometrov, kjer naj bi zgradila ogromne hidrocentrale in njihovo elektriko prodajala ZDA. Prav ta projekt pa je v glavah razgretih QuebeCanov dokončno utrdil prepričanje o ekonomsko suverenem in samozadostnem Quebecu in okrepil separatistične tendence. V luči takih okoliščin pa so se tako domorodci kot ameriška vlada potegnih precej nazaj, saj je skupni interes obojih ohraniti enotno Kanado. V dogovorih, ki so se konCah leta 1989, pa naj bi Štiri skupine domorodcev pridobile delno lastništvo in kontrolo nad skoraj 40 odstotki celotnega kanadskega ozemlja. To je najveCji prenos lastništva zemlje v Severni Ameriki po letu 1861, ko so ZDA kupile Alasko od Rusije. Poleg lastništva nad okoli 600.000 kvadratnimi kilometri ozemlja, bodo imeli domorodci tradicionalne pravice uporabe ozemlja in soodločanja pri njegovem razvoju v obsegu Se dodatnih 1, 2 milijona kvadratnih kilometrov. Gre za vsega skupaj 2.500 pripadnikov Čope Inu-vialuitov, 7.000 Vukon Indijancev, 13.000 Dene-Mesti-cov in 17.000 Inuitov, ki naj bi v procesu odprodaje od svojih lastninskih pravic »pokasirah« kar 1, 5 milijarde kanadskih dolarjev.
To seveda odpira vprašanje smiselnosti take denacionalizacije, ki bi »preko noči« teh 40.000 »izvoljencev« napravilo za najvecje zemljopo-sestnike in bogataše v Kanadi.	Bogomil Ferfila
»Ballet in the Park« (Foto: Donna Phillips)
»Kako kupim osebni računalnik«
Andrej Mertelj in Jože Matjaž: Kako kupim osebni računalnik - priročnik, ki vas seznani z vsem, kar morate vedeti pred nakupom računalnika, 195 strani, ob koncu ima tudi indeksno kazalo, založila ELEA d. o. o. za PovverPlus edicijo, Ljubljana 1993, naklada 2000 izvodov, cena okrog 1000 tolarjev.
To so osnovni podatki o knjigi, ki je nastala z namenom, da pomaga tistim, ki bi radi imeli računalnik, pa je edino, kar v zvezi s tem vedo, koliko denarja imajo za to priložnost in Cernu jim bo računalnik služil. In zato je tukaj knjiga, ki na manj kot dvesto okolju prijaznih straneh bralca pouCi, kakšen računalnik bi bil za njegove potrebe najprimernejši, ga vpelje v svet skrivnostnih kratic kot so ROM, RAM, SX in DX, razloži razlike med procesorji 286, 386 in 486, kar nekaj prostora pa avtorja namenita prikazu smeri, v katerih se je računalništvo gibalo in se Se vedno giblje. Kljub nedvomni uporabnosti dela ne gre prezreti reklamnega namena knjige, saj je eden od avtorjev, Andrej Mertelj, lastnik blagovne znamke osebnih računalnikov PovverPlus, katere znak se pojavlja na vsaki strani. Toda pustimo to ob strani, naj priročnik spregovori sam iz sebe. Knjižici lahko zamerimo tudi mestoma slab jezik, tisk, ki je ponekod neroden do te mere, da ne ves Cisto natančno, na kateri strani si, pa tudi kazalo je predvsem zaradi obšimosti nepregledno, tako da bi kazalo v morebitnih kasnejših izdajah priložiti Se kazalo za kazalo. Kljub temu je prvo tovrstno delo v slovenščini vredno pozornosti, Ce ne ob drugi priložnosti, pa takrat, ko se odločate za nakup. Antisa Korljan
M*,
\
OSEBNI RAČUNALNIK
Priroiiuk. ki v* »nuni / vsem.
*"‘r vvueii preši luki...r-ieuiulnik...
j nm**
AVTOMOBILSKA TEHNOLOGIJA
V zadnjih letih se na pomembnih znanstvenih in tehnoloških sejmih vse pogosteje pojavljajo tudi vozila, ki jih poganja električna energija. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, ali so električna vozila vozila prihodnosti? Motorji z notranjim izgorevanjem onesnažujejo ozračje neposredno, katalizator pa je zaenkrat bolj zasilna rešitev in edina rešitev, ki zagotavlja kakovost izpuha, kakršnega določajo vse strožji predpisi. Električni avtomobili so, vsaj kar zadeva onesnaževanje okolja povzročenega s pogonom - Cisti. A tu nastopi vec dilem. Ta ekološka Čistost je namreč lahko močno relativna. Električno energijo namreč marsikje, tudi pri nas denimo, proizvajajo v termoelektrarnah z okolju neprijaznimi gorivi (žvepla in radioaktivnih snovi polni premogi, mazut, jedrsko gorivo). Poleg tega polnjenje baterij (akumulatorjev) dolgo traja, energetski izkoristek (mogoCa dolžina vožnje) pa tudi ni pretirano vzpodbuden. Ce temu dodamo še akumulatorje polne strupenih in težko oziroma sploh nerazgradljivih snovi, se mit o elektromo-bilu še bolj omaje (nekateri proizvajalci rešujejo ta problem z lesingom oz. obvezno vrnitvijo akumulatorja). Kljub vsemu pa verjetno vozila na električni pogon, vsaj za mestno uporabo, ostajajo v igri. Res je sicer, da v zgodovini avtomobilizma v razvoju ni prišlo do revolucionarnih sprememb (manjšala se je predvsem energetska poraba in ve-
čala varnosti), saj bi morali avtomobili ob skoraj nični porabi energije voziti z nekajkratno svetlobno hitrostjo, Ce bi njihov razvoj primerjali z razvojem informatike - pa kljub temu prav na področju razvoja električnih avtomobilov le lahko pride do korenitejših sprememb. Odprta so torej vprašanja shranjevanja električne energije, hitrosti polnjenja, dometa vozila in reciklaže. Marsikaj pa se da rešiti prav z uporabo mirkoprocesorske tehnologije.
In kalko na elektromo-bile gledajo svetovni proizvajalci? Električni pogoni so bili v preteklosti predvsem stvar zanesenjakov in raziskovalnih ustanov - ne pa avtomobilskih proizvajalcev. Danes je slika drugačna in kaže, da na električni avto stavijo tudi svetovni avtomobilski velikani. V zadnjem Času sta popolnoma novi izvirni rešitvi
(tudi karoserijski - mnogi namreč elektromotorje vgrajujejo v obstoječe karoserije) predstavila dva tako pomembna proizvajalca avtomobilov kot sta BMW in Mercedes, tudi zato ker zeleno postaja pomembno v blagovni
znamki.
Mercedes je svoj mestni kompaktni avtomobil poimenoval z VISION A93, vendar ga, ker so previdni, kaj se ve kaj bosta namreč določila trg in razvoj, ponujajo s tremi različnimi motorji: ben-
cinskim, dieselovim in električnim. Ne glede na pogon, pa so v razvoju te vizije iskali Cim bolj popolno sožitje z naravo. Tako oba motorja z notranjim izgorevanjem porabita od vsega 3, 1 do največ 5, 2 litra goriva na
100 prevoženih kilometrov. ELECTRO-DRIVE VISION A 93 poganja indukcijski motor z močjo 40 kW (54 KM) pri 2.200 do 9.000 vrtljaji. Baterija je /sodium/ nikel klorid mono blok (AEG ZEBRA) z zmogljivostjo 32 kWh. To omogoča najveCjo hitrost 120 km/h in 150 kilometrov vožnje v mestnih razmerah. Mercedes-Benz je tudi prvi, ki za polnjenje akumulatorja uporablja 550 V sistem. Kljub vsemu pa akumulatorji zavzamejo kar 330 kilogramov teže, vendar jih 100.000 kilometrov vožnje v mestnih razmerah. Mercedes-Benz je tudi prvi, ki za polnjenje akumulatorja uporablja 550 V sistem. Kljub vsemu pa akumulatorji zavzamejo kar 330 kilogramov teže, vendar jih 100.000 kilometrov ni treba menjati. Mercedes pri električnem VISION A 93 zagotavlja ničelno onesnaževanje okolja in
povsem tih tek motorja, po kalifornijskih okoljevarstvenih kriterijih pa ta model ne proizvaja ogji-kovega dioksida. Mercedes-Benz je za to kompaktno vozilo v okviru evropskega PROMETHE-U£ razvoja programa razvil oziroma uporabil dva elektronska prometna sistema- ARTHUR (the au-tomatic Radiocom Com-munication System for Traffic Emergancy Situa-tions on Highways and Urban Roads) in Boschov DMRG (the Dual Mode Route Guidance). Električni Vision A 93 je tudi prvi avto v katerega so Mercedesovi inženirji vgradili novi RNS - Radio Navigation System, ki s pomočjo satelita in GPS -Global Positiong System, omogoča, na kratko povedano - navigacijo. Seveda je to mestno vozilo tudi varno vozilo. O tem, ali bo na trgu uspelo, pa bo določila prihodnost.
Matija Hudovernik
ZGODBA 37
Nezaustavljiva človeška norost
Bojan Rauter Kosič
»Ko so se Zerci prepričali, da so med Zemljani tudi taki, ki jih krasi trezna misel,« je začel Benjamin svojo pripoved o poslednjem rešilnem poskusu, ki so ga znanstveniki tuje civilizacije izvedli pred Prelomom v dobo Brezštetja, »so nemudoma reagirali: vrh neke planine so postavili oddajnik ter pričeli emitirati vrhunsko formo kozmičnega znanja. Nadejali so se, da jo bodo trezneži s tega področja slejkoprej zaznali ter pričeli z njeno pomočjo izpopolnjevati svoj um. Ko bi ga dovršili, naj bi pojasnili srž človeškega problema ter poiskali ustrezno rešitev. Tako bi se torej človeštvo rešilo samo. Vsaj navidez. In Zerci bi se olajšani poslovili od Zemlje.»
»Zakaj pa jim tega znanja niso preprosto vcepili?« je zanimalo vnuka in Benjamin se je zavedel, da je znova postavljen pred stari problem: kako naj človeku, ki ni nikdar imel kaotičnega uma in neadekvatnih predstav o svetu, pojasni muke, ki jih je preživel naprimer on, ko se je prebijal skozi goščavo konfuznih misli k svetlobi resnice? Naj ga Se enkrat premlati, da mu bo pomešal in skalil pojme? Seveda ne; pač pa mu je po najboljših močeh razložil, da so ljudje dobe Štetja imeli zelo komplicirano sliko o svetu, ki pa sploh ni bila plod izkustvenega spoznavanja in treznega mišljenja, marveč v največji meri posledica spekulacij, izmišljotin, predpostavk in hipotez. In da so ta svoj pretežno umetni miselni svet naivno pojmovali kot dejanski svet. Tisti redki, ki so to dvoje ločevali, so se kajpak trudili, da bi svoj um očistili neizkustvene navlake ter ga izpopolnili po nareku izkustvene stvarnosti. A starega miselnega sveta niso mogli preprosto odvreči ter sprejeti nekega povsem novega; novo miselno zgradbo so lahko zgradili samo skoz dolgotrajen proces kritičnega čiščenja stare ob hkratni gradnji nove. Univerzalna matrica, ki jo je seval Zerski oddajnik, je vsebovala vse potrebne elemente najči-StejSega znanja, in je tem ljudem predstavljala zgolj nekakšen svetilnik, vzor, ki se mu skozi gozd kaotičnih idej Sele približujejo. Večina ljudi, ki so bili obremenjeni z intenzivnim notranjim tokom misli, predstav in emocij, pa matrice seveda ni niti zaznavala.
»Ce prav sklepam, si bil eden prvih, ki si pričel zaznavati Univerzalno matrico,« je ugibal vnuk in najbrž se ni preveč zmotil, kajti Benjamin mu je tehtajoče prikimal. »Bil sem zagotovo eden prvih, ki je v njej ugledal priložnost za izpopolnitev svojega znanja,« je priznal. »V prekrasni, čeprav že dodobra umazani deželici, ki jo je obsevala matrica, sva bila vsaj dva, ki sva jo skoraj istočasno pričela zaznavati in koristiti - neodvisno drug od drugega, spoznala sva se namreč veliko pozneje. Naj ti najprej povem o njegovem delu, nakar ti bom razkril Se svoje. In nazadnje Se najin skupen projekt.«
In mu je povedal, da je njegov neznani tekmec, ki mu je Benjamin nadel vzdevek Psiholog, odkril univerzalno matrico na precej drugačen način kot on. »Zaznavati jo je pričel v stanju meditacije,« je rekel Benjamin in pogledal vnuka izpod čela, kajti zavedal se je, da sta trčila ob nov oreh. »Meditacijo?« je ponovil vnuk. »Ja. Tako smo nekoč imenovali stanje relativno umirjenega notranjega toka, kakršno smo lahko dosegli z zavestnim potlačeva-njem svojih burnih misli. V mojem času je bila meditacija edini zdmv način globokega umirjanja, kajti ljudje niso hoteli verjeti, da je kaotično psihično strukturo mogoče tudi dejansko in v celoti mzplesti, zato v tej smeri sploh niso razmišljali. In meditiranje jim pričaralo pomiritev skoraj v trenutku, za trajno spremembno pa bi se morali truditi več let, za kar pa nihče ni bil pripmvljen; ljubša jim je bila jagoda takoj kot hruška pozneje. No, Psiholog ni bil take sorte človek. Ko je trčil ob meje meditacije, je pričel raziskovati način za trajno spremembo svoje psihične strukture. Vztmjno je mziskoval svojo duševnost in odkril veliko novega o človeku. A načina za trajno spremembo mu samostojno ni uspelo dognati. Ko je nekoč po dolgem času spet meditiml, upajoč, da bo v stanju umirjenega duha dognal odgovor, pa se mu je na lepem posvetilo: namreč univerzalna matrica. In od tega trenutka mu je šlo kot po maslu. Ko je matrico vstavil v odkrita dejstva, mu je odgovor bil na dlani in nemudoma je pričel eksperimentirati z novo psihoterapevtsko metodo. Z uspehom, se razume. Ker mu je bil na dlani tudi pmvi koren splošne človeške nesreče, je pričel že kmalu razmišljati, kako bi s tem svojim ko-losalnim odkritjem pomagal svetu oziroma kako bi človeštvo skozi množično psihotempijo odrešil notranje zveri in drvenja v samomor.«
»Kar vidim, kako so ljudje odprtih rok sprejeli njegovo odkritje!« se je nasmejal vnuk. »Daleč od tega!« je rekel starec. »Pravzaprav jim Psiholog ni dal niti priložnosti, kajti jasno mu je bilo, da bi ga posamezniki, ki so živeli na račun človeške bolezni, pri priči onemogočili. Pač pa se je zagrel za neko drugo idejo...«
»Katero?« je zanimalo vnuka, starec pa je skrivnostno obmolčal, se zmvnal, naslonil glavo na sedežno naslonjalo in zaprl oči kakor da namereva zaspati. A Se preden je vnuk dobil odgovor, se je iz kota Arhiva zaslišal Sum; vnuk se je ozrl in zagledal računalniško disketo, kako se počasi premika po mizni deski. Začuden je buljil vanjo in pričel sunkovito dihati. Ko je disketa pridrsela do roba, ni padla na tla, kot je pričakoval; zaplavala je po zraku naravnost k njegovi glavi. Vnuk se je sUonil, da bi se izognil trčenju, in tedaj je zaznal čudno omedlevico. Ne da bi hotel, je vstal ter s samodejnimi gibi pričel loviti letečo disketo. Ta se je po nekem času spretnega izmikanja vrnila na mizo ter obmirovala na istem mestu odkoder je krenila svojo nenavadno pot.
Vnuk je sedel in odprtih ust zrl v dedka. Ta je Cez čas odprl oči in rekel z nenavadno globokim glasom: »Psiholog se je odločil, da bo ustavil človeško norost s pomočjo višjih sil, ki so jih tedaj nekateri imeli za nemogoče, nekateri pa za nadnaravne - kajti le redkokdo jih je zmogel in obvladal. A Psiholog jim je zahvaljujoč svoji psihoterapevtski metodi bil že zelo zelo blizu...«
VAS STIK S SVETOM TISKA
T / / /
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTRIEST
NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU
TRST
TEL. 040/7796666 FAKS 040/7796402
SEŽANA TEL 067/73373 FAKS 067/31202
GRAFICENTEI
NAPOVEDI PRIREDITEV
Torek, 30. novembra 1993
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
Ljubljana
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	petek, 10. decembra, ob 20. uri LETICIJA IN LUŠTREK (SD, 600 SIT).
DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 Danes, 30. novembra, ob 19.30 D. Jovanovič: ANTIGONA, za abonma torek (parter). Predstava bo Se v četrtek, 2. decembra, ob 18. uri, za abonma dijaški 6 veCemi (cercle, balkon), in ob 20.30, za abonma dijaški 6 veCemi (parter). Prosimo, da ne zamujate predstav, ker po začetku vstop v dvorano ni več mogoč! V petek, 3. decembra, ob 19.30 G. Strniša: SAMOROG, za izven in konto. Zadnjikrat. MALA DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 Danes, 30. novembra, ob 20. uri W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven in konto. Razprodano! V petek, 3. decembra, ob 20. uri A. Ni-colaj: BLAGI POKOJNI, DRAGI MOŽJE, za izven. Monodramski nastop Polone Vetrih. Predstava bo še v soboto, 4. decembra, ob isti uri, za izven in konto.
OPERA SNG, tel.: 061/ 331-950
V	soboto, 4. decembra, ob 19. uri baletna premiera Čajkovski: HRESTAČ, za izven in konto. V ponedeljek, 6. decembra, ob 14.30 uri Strauss ml.: NETOPIR. Razprodano! V torek, 7. decembra, ob 19. uri Čajkovski: HRESTAČ, za red torek n in izven.
V	sredo, 8. decembra, ob 19. uri Verdi: TRAVIA-TA, za izven in konto. V četrtek, 9. decembra, ob 19. uri Čajkovski: HRESTAČ, za red Četrtek D, izven in konto.
MESTNO GLEDALIŠČE, tel: 061/210-852
Danes, 30. novembra, ob 15.30 M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za abonma torek popoldanski in izven. Predstava bo ob isti uri še v sredo, 1. decembra, za abonma sreda popoldanski in izven. V sredo, 1. decembra, ob 21. uri Jagodic- Po-korn-Tadel: KLINIKA TIVOLI, d.o.o., za izven in konto. Razprodano! V Četrtek, 2. decembra, ob
19.30 I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za abonma študentski B.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/332-288
V	petek, 3. decembra, ob 21.30 Gledališče Ane Monro: VARIETE.
V	soboto, 4. decembra, ob 21. uri Gledališče Ane Monro: ZVEZA RDEČELASCEV.
CEUE
SLG, tel.: 063/25-332
Danes, 30. novembra, ob 10. uri B. Veras: ZELENA KAPICA, za abonma H. šolski. V nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri B. Veras: ZELENA KAPICA, za izven.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, tel: 064/222-681,222-701
V	petek, 3. decembra, ob 19.30 komedija R. Cooney: ZBEŽI OD ŽENE, za izven in konto. Predstava bo še v Četrtek, 9. decembra, ob isti uri, za izven in konto. V soboto, 11. decembra, ob 16. uri Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, igra za otroke, za izven in konto.
MARIBOR
Drama SNG, (tel.: 062/ 221-206): Danes, 30. novembra, ob 18. uri Aishil: ORESTEJA, za red študentski in izven. V Četrtek, 2. decembra, ob 19.30 D. Alighierij: LA DIVINA COMMEDIA - INTERNO. V soboto, 4. decembra, ob 19.30 D. Alighierij: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATORIO, za izven.
Opera SNG: V sredo, 1. decembra, ob 19.30 Nikolaj A. Rimski-Korsakov: CARJEVA NEVESTA, za red opera in izven. Predstava bo še v petek, 3. decembra, ob isti uri, za abonente in izven.
Kazinska dvorana:
V	nedeljo, 5. decembra, ob 11.15 BOŽIČNI BAROČNI KONCERT Društva glasbenih umetnikov Maribor.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Ancone s pravljico A»Piccolo«.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Od 3. do 5. decembra bo Teatro delPArchi-volto predstavil S. Benni - »II bar sotto il ma-re«. Režija Giorgio Gallone. V abonmaju odrezek št. 2V (v izbiro med petimi zelenimi). Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča in pri osrednji balgajni.
Vpisovanje novib abonmajev in potrditev starih pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih 8.30-10.00, 16.00-19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30).
GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CON-TRADA
Od 11. do 23. decembra: Max Frisch »Omo-bono e gli incendiari« v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Ma-oedonio. Nastopajo Cochi Ponzoni, Nestor Garay, Orazio Bobbio, Gianfranco Saletta, Paola Bonesi, Adriano Giraldi in Maria Gra-zia Plos. Glasba Livio Cecchelin.
V nedeljo, 5. decembra, ob 11. uri gostovanje gledališke skupine Teatro del Canguro iz
GORICA
KATOLIŠKI DOM
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 30. t.m., (abonma red B), ob 20.30 z monodramo Helmuta Peschine »Boš že videla«. Igra Mira SardoC. Režija Jože Babic.
Avtobus za današnjo predstavo vozi po običajnem voznem redu.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V ponedeljek, 6. decembra, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Cooperativa Attori e Tecnici s predstavo Scarniccija in Tarabu-sija »Caviale e lenticchie«. Režija A. Corsini. Ponovitev v torek, 7. decembra, ob 20.30.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Študentska sekcija ljubljanskega geografskega društva organizira danes, 30. novembra, ob 19. uri na Filozofski fakulteti (predavalnica št. 233, 2. nadstropje) potopisno predavanje o Indonezi-
ji-
V	četrtek, 2. decembra, bo ob 11. uri otvoritev knjižnega salona v Blagovno trgovinskem centru, hala IX, Smartinska 152. Po otvoritvi bo predstavljen knjižni projekt leta VELIKI UGANKARSKI SLOVAR, Martina Ojsterška. CANKARJEV DOM
Danes, 30. novembra, bo ob 17. in 20. uri v Gallusovi dvorani MODNI BAZAR - tradicionalna modna revija.
KRM: vsak dan do danes, 30. novembra, ob 20. uri ameriško-tajvanska komedija SVATBA, režija Ang Lee (KD, LD, 500 SIT).
MREŽA ZA METELKOVO:
Danes, 30. novembra, ob 20. mi 1001 noC SUZANA DEWA: Amnesty Inetrnational (Sola -klet); ob 21. mi Channel Zero videoprojekcija: MAKING MR. RIGHT režija Susan Seidelman (Sola - klet), sponzor Urad RS za mladino. Za pomoč se zahvaljujejo podjetju Elektronabava iz Ljubljane.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE,
Celovška 23
V	sredo, 1. decembra, bo ob 19. uri videoprojekcija KANARSKI OTOKI. Gospa ANA FERRER-
ZADRAVEC bo predstavitev popestrila z avtentičnimi etnološkimi predmeti, ponudila pa bo tudi pecivo in pijačo (200 SIT).
ZKO LJUBLJANA SISKA PRIREDITVE XII. OSTROVRHARJEVEGA SREČANJA: V Četrtek, 2. decembra, ob 18. mi v Vodnikovi domačiji otvoritev razstave slikarja ERNESTA KRNAICA - ENCIJA. V Četrtek, 2. dcembra, ob 19.30 v dvorani KS GAMELJNE RAŠICA, komični enodejanki A. P. Cehov: SNUBAČ in JUBILEJ, Gledališče Loža GLEDALIŠČE GLEJ, tel: 061/216-679, 224-563
V	petek, 3. decembra, ob 21. uri premiera predstave NEURODANCER.
KUD FRANCE PREŠEREN,
Karunova 14
V	sredo, 1. decembra, ob 20. mi predavanje v okviru ciklusa Vesela znanost, MIRJAM MIL-HARCIC-HLADNIK: Spolna razlika skozi nasilje nad ženskami na prelomu stoletja na Slovenskem.
V	Četrtek, 2. decembra, ob 20.15 THE SEX & VI-OLENCE ORCHESTRA & CHOURS - AN EVE-N1NG OF LOVE AND PEACE.
SEŽANA
KG SREČKO KOSOVEL
Danes, 30. novembra, ob 20. mi ameriški film NE MEC’TE SE STRAN (SINGLES), režija Ca-meron Crowe (400 SIT).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Avditorij Muzeja Revoltella
Jutri, 1. decembra, ob 18. uri bo prof. Franco Firmiani predstavil knjigo Salvatoreja Sibilia »Pittori e scultori di Trieste«.
DRUŠTVO SLOVENSKIH FILMSKIH USTVARJALCEV
in
A VDITORIJ PORTOROŽ prirejata
III. SLOVENSKI FILMSKI MARATON pregled slovenske filmske proizvodnje in podelitev Badjurinih in Stopovih nagrad
Petek. 3. decembra Zelena dvorana Avditorija
Seminar: SKUPNA IZHODIŠČA NEODVISNIH PRODUCENTOV V OKVIRU EVROPSKE FILMSKE INDUSTRIJE
9.30 - 11.30 pozdravni nagovor in predstavitev AUDIO-VIZUELNE EUREKE in mesto Slovenije v AVE-ju
12.00	-13.30 predstavitev filmske situacije v Ruski federaciji in možnosti
poslovno-filmskega sodelovanja
15.00	- 16.30 predstavitev EURIMAGESA
16.45 - 18.00 predstavitev avstrijskega filmskega instituta in sistem njegove ga delovanja
Velika dvorana Avditorija
15.00	MAJA IN VESOLJČEK, otroški film, režija Jane Kavčič
17.00	KO ZAPREM OCI, režija Franci Slak
20.00	Slovesna otvoritev - otvoritveni govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana MORANA, režija Aleš Verbič
Sobota. 4. decembra Zelena dvorana Avditorija
Seminar: SKUPNA IZHODIŠČA NEODVISNIH PRODUCENTOV V OKVIRU EVROPSKE FILMSKE INDUSTRIJE
9.30 - 13.30 Evropske koprodukcije in možnosti financiranja
15.00 - 16.30 Predstavitev MEDIE
16.45 - 18.00 Informacija o zakonu o kinematografiji
Velika dvorana Avditorija
15.00	Obrti na Slovenskem, režija Igor KoSir
16.40	ROJEVANJE LEARA, režija Damjan Kozole
18.00	GIPSY EYES, režija Vinci Vogue Anžlovar
20.00	PORABJE, režija Andrej Mlakar
NASMEH POD PAJČOLANOM, režija Tugo Štiglic
22.00	NAMESTO KOGA ROZA CVETI, večer z ustvarjalci
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V	Četrtek, 2. decembra:
ob 19.30 večer z VLADOM KRESLINOM in njegovimi gosti (Juretom Htibschnerjem, Mirom To-massinijem, Žigom Golobom, Beltinsko bando in dekliškim pevskim zborom iz Razkrižja) NAJLE-PSA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA - v spomin Mišku Baranji (GD, 1200,1000 SIT).
V	petek, 3. decembra:
ob 20. uri koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, dirigent FRONCOIS-XAVlER BILGER, solistki XI-HUA MA, violončelo, ZDA in IRENA VREM-SEK-BAAR, sopran, zeleni abonma. Program: P. Glass, L. Weber, H. M. Gorecki (GD, 600, 500, 400);
ob 23. uri GERONIMO, Fiesta Brasileira iz Salvadorja (Sprejemna dvorana, 1500 SIT, na dan koncerta 1700 SIT).
V	soboto, 4. decembra, ob 20. uri UGRABITEV Z LAUDASKEGA JEZERA, slovenska spevoigra v dveh dejanjih (KD, 500 SIT).
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	Četrtek, 2. decembra, ob 19.30 MARIA TIPO -klavir, za srebrni abonma mednarodni mojstrski ciklus (500, 300 SIT).
V	petek, 3. decembra, ob 19.30 koncert Zvoki šestih strun - DAVID RUSSELL (600 SIT).
V	nedeljo, 5. decembra, ob 11. uri koncert iz cikla Nedeljske matineje: komorni orkester ACADEMIA ARS MUSICAE, dirigent BRIAN FTNLAYSON, solist (klavir) ALEKSEJ KORNIENKO.
OPERA
V	ponedeljek, 6. decembra, bo ob 20. uri koncert iz cikla Mojstri pevci z mezzosopranistko LUDMI-LO SEMCUK, ob spremljavi LUDMILE IVANOVE. Izvajali bodo dela Čajkovskega, Rahmaninova, Musorgskega in arije iz italijanskih, nemških in francoskih oper.
MGLC
V	sredo, 1. decembra, bo ob 18. uri koncert violinskega kvarteta SGBS. »Violinski kvartet srednje glasbene šole Ljubljana je nastal lansko jesen v okviru mojega komornega razreda na tej ustanovi. Maja Avšic, Barbara Pezdir, Maja Hribernik in Barbara Jelinčič so se lotile dela z veliko vneme in predanosti komornemu muziciranju. Tako nam je v preteklem letu uspelo pripraviti obsežen program, s katerim so dekleta večkrat tudi uspešno
N".
nastopila. Letošnjo pomlad je oCe Barbare Jelinčič - skladatelj Franc Jelinčič - pripravil kvartetu lepo presenečenje: za njih je ustvaril Sonatino za štiri violine, imenitno, a tudi nadvse zahtevno delo, ki ga želijo mlade in obetajoče glasbenice krstiti prav na tem koncertu. Sicer pa boste v zanimivem sporedu lahko prisluhnili še baročnemu koncertu G. Ph. Telemanna, enemu redkih komomoinstm-mentalnih del Stanka Premrla iz leta 1942, ter v svoji zvrsti mojstrsko napisani Romanci J. Hell-mesbergerja mlajšega - konec prejšnjega stoletja koncertnega mojstra Dunajskih filharmonikov. Pri izvedbi Premrla in Helimesbergerja se bo kvartetu pridružil odlični mladi pianist Marko Hribernik, dijak SGSB iz Ljubljane.« Tomaž Lorenz KLUB PENAH, Ciril Metodov trg 18
V	sredo, 1. decembra, JAN PLESTENJAK - kitara, vokal, in NINO DE GLERIA - bas kitara (prost vstop).
V	sredo, 8. decembra, JAN PLESTENJAK - kitara, vokal, NINO DE GLERIA - bas kitara, swing, be bop, fusion.
kd spanski borci
V	nedeljo, 5. decembra, - ob svetovnem dnevu prostovoljcev bo ob 19. uri dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili ORKESTER BOSANSKIH OTROK, JANI KOVAČIČ, VLADO KRESLIN in ZORAN PREDIN.
DRUŠTVO B-51
Danes, 30. novembra, bo ob 20. uri v dvorani na Gerbičevi (poleg Kluba B-51) koncert skupine SUKAR Večer ciganske glasbe se bo nadaljeval v prostorih Kluba B-51.
GRAD DOBROVO
V	petek, 17. decembra, večer božične glasbe GIU-LIANA STECCHINA in STEFANA CASACCIA: HITOVE MUZE.
V sredo, 22. decembra, koncert FLAVTE BREZ MEJA.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL
V četrtek, 2. decembra, ob 20. uri koncert angleškega kitarista DAVIDA RUSSELLA, za glasbeno-instrumentalni abonma (500 SIT).
ŠEMPETER
Mladinski klub K. A. M. organizira v sredo, 1. decembra, ob 21. uri v prostorih kluba C. R. M. K. v Šempetru pri Novi Gorici koncert nizozemske skupine DO OR DIE (bard core).
ZA NAJMLAJŠE
SLOVENIJA
FURLANIJA-JUlUSKA KRAJINA
LJUBLJANA
LGL, tel.: 061/314-962
Veliki oder: v četrtek, 2. decembra, ob 17. uri B. A. Novak: STOTISOCNOGA, za izven. V petek, 3., in v soboto, 4. decembra, ob 17. uri J. Wilkowski: TR-DOGLAVCEK, za izven. V nedeljo, 5. decembra, ob 18.30 MIKLAVZEVANJE Z LUTKAMI, za izven.
NARODNI MUZEJ
V nedeljo, 5. decembra, ob H. uri S. Makarovič: SAPRAMISKA, za izven.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, tel.: 061/1404-183
FESTIVAL OTROŠKIH PREDSTAV ZA NAGRADO ZLATA PALIČICA: v soboto, 4. decembra, ob 16. uri R. Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PA-
DEL IZ PRAVLJICE, PGK.
PIONIRSKA KNJIŽNICA,
Komenskega 8, tel.: 061/ 317-269
Danes, 30. novembra, ob 17. uri ura pravljic: K. Lo-uhi - LENA IN NJENA MAMICA, za otroke od četrtega leta dalje.
KOPER
V	Četrtek, 2. decembra, ob 9.30,11.30 in ob 16. uri Martha Swintz: KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI. Predstava bo še v petek, 3. decembra, ob 9.15, 11.15 in ob 16. uri.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE, tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 5. decembra, Pavel Polak: IGRA O RDEČI KAPICI, za izven.
TRST
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Danes, 30. t. m., ob 17.30, v sodelovanju z deželnim sedežem Rai, »Qui la voce sna soa-ve«, v počastitev 100-letnice rojstva Toti Dal Monte. Vstop prost.
FESTIVAL TRIO - V nedeljo, 5. decembra, ob 11. uri bo nastopil Trio di Parma. Na programu Mozart, Ravel in Beethoven. Vstopnica 10.000 lir.
Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Trip-covich: 9-12, 16-18 (ob ponedeljkih zaprta) ali uro pred pričetkom pri blagajni Avditorija Muzeja Revoltella.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes, 30. t. m., ob 21. uri bo nastopil Pino Daniele. Predprodaja vstopnic in rezervacije
v gledališču Rossetti in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 6. decembra , ob 20.30 bo nastopil Michel Dal-berto.
MILJE
Sezona Jazz koncertov -1993-94: v petek, 3. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Verdi nastopil Joey Calderazzo Quartet. Vstopnice so na prodaj v tajništvu gledališča od 10. do 13. ure.
GORIZIA
AVDITORIJ D. SAVIO
V petek, 3. decembra, ob 20.30 koncert Tria Cajkovsky.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Ftazstavi Podoba knjige, knjiga podob (Galerija CD), in Jurij Kocbek - Podobe glagolov (Mala galerija) bosta do 30.11. zaprti.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava študentskih del oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani in Pedagoške fakultete v Mariboru je na ogled do 12. decembra.
MODERNA GALERIJA Do 5. decembra je na ogled pregledna razstava Pera Kirkebyja. V zadnjem tednu razstave organizira Modema galerija za obiskovalce tri javna vodstva: danes, 30. novembra, ob 17. uri vas bo po razstavi vodil akademski slikar Tadej Pogačar, v Četrtek, 2. decembra, ob 17. uri m v nedeljo, 5. decembra, ob 11. uri pa umetnostna zgodovinarka Adela Železnik.
Danes, 30. novembra, bo ob 19. uri otvoritev razstave fotografij JANEZA MARENCICA. Razstava bo na ogled do 16. januarja.
V sredo, 1. decembra, bo ob 18. uri v spodnjih prostorih Modeme galerije otvoritev razstave ŠTUDENTSKE GRAFIKE iz zbirk Akademije za likovno umetnost (1972-1977).
GALERIJA COMMERCE,
Einspielerjeva 6
Razstava barvnih grafik - linorezov učenčev OS dr. Vita Kraigherja in njihovega mentorja akademskega slikarja MARJANA PREVODNIKA je na ogled do 10. decembra.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Od četrtka, 2. decembra, pa do četrtka, 9. decembra, Galerija Ilirija, društvo Liljan in Slovenska fondacija organizirajo humanitarno prireditev z naslovom Z ROKO IN SRCEM OTROKOM. Prireditev bo potekala v treh vsebinskih sklopih:
OTVORITEV RAZSTAVE PODARJENIH SLIK bo v četrtek, 2. decembra, ob 18. uri v prostorih Galerije Ilirija. Slike podarjajo: Todorče Atanasov, Skender Bajrovič, Stane Jagodič, En-ver Kaljanac, Lojze Logar, Erik Lovko, Ismar Mujezinovič, Ivica Propadalo, Zora Stančič.
VEČER GLASBE IN POEZIJE bo v torek, 7. decembra, ob 18. uri v prostorih knjižnice Prežihov Voranc, Tržaška 47 a.
DRAŽBA DEL bo v četrtek, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih Galerije Ilirija.
Celoten izkupiček od prodanih del slikarji poklanjajo PEDIATRIČNI KLINIKI LJUBLJANA.
GALERIJA PIC LEK, VerovSkova 57
Razstava pastelov ALENKE KHAM PICMAN je na ogled do 10. decembra.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava Idpov in risb akademskega kiparja JOŽETA POHLENA je na ogled do 12. januarja. GALERIJA SKUC, Stari trg 21
Razstava slik ANDREJA TROBENTARJA z naslovom Za vertikalo je na ogled do 10. decembra.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava grafik akademskega slikarja GORAZDA SEFRANA je na ogled do 19. decembra.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
V	Četrtek, 2. decembra, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik ERNESTA KRNAICA-ENCIJA. Razstava bo na ogled do 21. decembra. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava umetniških del slikarjev in kiparjev iz likovne delavnice MISEL IN KORENINE. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, Zaloška 61
Razstava akademske slikarke VIDE SLIVNIKER BELANTIC.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ,
Plečnikov trg 1
Razstava afriških igrač SREČNA AFRIKA -otroške igrače Gane in Burkine Faso. Razstava je na ogled do febuarja 1994.
KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA, Zaloška 220
Danes, 30. novembra, bo ob 18. uri otvoritev razstave barvnih linorezov DANILA JAKOVČIČA.
LJUBLJANSKA BANKA,
Trg republike 2
V	avb LB je do 15. decembra na ogled razstava novega ciklusa vešč slikarja JOŽETA ŠAJNA.
AJDOVŠČINA *
PILONOVA GALERIJA
Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 12. decembra.
CEUE
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
V	petek, 3. decembra, bo ob 17. uri otvoritev razstave umetniških del 6. mednarodnih slikarskih tednov
KAMNIK
GALERIJA VERONIKA
Razstava fotografij Kamnik v našem objektivu je na ogled do 6. decembra.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB,
Vetrinjska ulica 30
Razstava fotografij z naslovom Podobe s poti avtorja BORISA STRMSKA.
ROGAŠKA SLATINA
GRAFIČNI MUZEJ
Razstava Vischerjevili bakrorezov Podobe gradov na Slovenskem Štajerskem (1628-1696). Razstava bo na ogled od 30. novembra do 14. febuarja.
ŠEMPETER PRI GORICI
V	galeriji Bažato je do 12. decembra na ogled razstava slik STEFANA PLANINCA.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Do 12. decembra je na ogled prodajna razstava Kulturna dediščina za današnjo rabo.
ŠMARTNO
GALERIJA STOLP
Razstava del SEBASTIJANA PERSOLJE.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Mitnica
Na ogled je razstava grafičnih del Zore Koren Skerk.
GALERIJA CARTESIUS
Do 2. decembra je na ogled razstava slikarke Federice Galli. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13.
GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
GALERIJA RETTORI TRIBBIO 2
Do 10. decembra bo na ogled razstava akvarelov Felicite Frai. Urnik: ob delavnikih 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob nedeljah 11-13 (ob ponedeljkih zaprto).
STUDIO TOMMASEO
Do 9. decembra razstavJja Grazia Varisco z naslovom »Frakture«. Na ogled od torka do sobote od 18. do 20. ure.
ART GALLERY
Do 9. decembra je na ogled razstava Ennia Steidlerja. Urnik ogleda: 10.30-12.30, 17.00-19.30, ob praznikih 11-13.
GALERIJA NADIA BASSANESE
V četrtek, 2. decembra, ob 18. uri otvoritev razstave Lea Castellija.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
MUZEJ REVOLTELLA
Do 31. januarja 1994 bodo na ogled slike Cesara Sofianopula.
Na ogled je stmna razstava »Da Canova a Burri«.
V	organizaciji Tržaške letoviSCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
TRŽAŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK (Ul. Zovenzoni 4}
Do 4. decembra je na ogled razstava Adriana Candida. Na ogled ob delavnikih od'18. do 20. ure in ob praznikih od 11. do 13. ure.
OPČINE
SKD TABOR - Prosvetni dom. Jutri, 30. t.m., ob 20.30 odprtje razstave »NIT IN CRTA-Magda Tavčar Starec razstavlja ilustracije in tkane predmete«: Na večeru sodelujejo mladi Banovci SKD Grad, ki bodo pripovedova-li»Kaku je b’lo u starih cajtih». Razstava bo odprta do 10. decembra ob delavnikih od 16. do 20. ure in v nedeljo od 16. do 19. ure.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V	Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto.
Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil.
PALAČA ATTEMS
Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30.
VIDEM
GALERIJA DEL VENTAGLIO
Na ogled je razstava skulptur lombardskega umetnika Valeria Gaetija.
GALERIJA DEL CENTRO
Od 4. do 22. decembra bo na ogled razstava »Incontro centro europeo«.
KOROŠKA
CELOVEC
Mohorjeva Knjigarna
Koroške motive razstavljajo elani likovne sekcije »Vir« - kulturno umetniškega društva Radovljica.
Do 10. decembra bo na ogled razstava akrilov in olj Jožice Serafin.
Bank Austria, (Neuer Platz)
Na ogled so dela Sabine Rauter.
TINJE
V galeriji Tinje razstavlja svoja dela Irene
Gutt-GregoriC.
Do 18. decembra bodo razstavljali »Koroške motive* elani likovne sekcije Vir kulturno-umetniškega dmštva Radovljica.
BOROVLJE
Grad Borovlje
Na ogled so slike Rolfa Gutenberga.
BILČOVS
V Posojilnici v Bilcovsu razstavlja Stane Starič.
IDRIJA / ZASNEŽENE CESTE
Nezadovoljni z delom zimske službe
Za sodobnejši način mokrega posipanja cest
Ob vsakem sneženju se morajo predvsem v manjših krajih idrijske občine voziti po nespluženih cestah (Foto: R. B.)
Med sneženjem so idrijske ceste zelo nevarne in težko prevozne, kar se je pokazalo tudi letos. Pomembne so zlasti glavna magistralna cesta M10/10 skozi Zalo in po dolini Idrijce ter regionalna cesta Godo-vič-Col in cesta Cez Kla-dje, ki sta tudi dokaj prometni.
S pluženjem in posipanjem cest po nedavnih snežnih padavinah niso bili zadovoljni, ugotavlja občinska služba za komunalno infrastruktu-
ro, saj so svoje delo na lokalnih cestah zadovoljivo opravili le zasebniki, cestno podjetje, ki skrbi za posipanje in pluženje približno 120 kilometrov glavnega cestnega omrežja, in Komunala pa sta zatajila. Nerazumljivo je, da ima Cestno podjetje Nova Gorica na območju idrijske občine le en tovornjak s hidravličnim krmiljenjem pluga, vso najboljšo opremo pa na območju Nove Gorice, kjer je snega manj. Med-
tem ko so v Cerknem in Črnem Vrhu za zimsko CišCenje ulic dogovorjeni s tamkajšnjimi gasilskimi društvi, po vaseh pa z zasebnimi kooperanti, pa je v Idriji in Spodnji Idriji CišCenje mestnih ulic zaupano Komunali Idrija, ki ima težave z nerazčiščenimi finančnimi obveznostmi.
Občinske službe s trenutnimi razmerami niso zadovoljne, še manj pa občani, ki se že med manjšimi snežnimi padavinami vozijo po ne-
pluženih cestah in jezijo nad slabo očiščenimi pločniki.
Zato v občinski komunalni službi že za naslednjo sezono razmišljajo o boljših ponudnikih, ki bodo uporabljali način mokrega posipanja s kalcijevim kloridom, ki je veliko učinkovitejše, varnejše in nenazadnje za veC kot tretjino cenejše.
Ta naCin je že preizkušen v Nemčiji in Švici ter manj obremenjujoč za okolje in vozila.
Roman Bric
Sneg gre že na živce
MURSKA SOBOTA -Nad zimsko idilo, ki je v nedeljo ponoči in ponedeljek dopoldne očarala pomursko naravo, niso navdušeni udeleženci prometa, še manj pa kritiki podvržena zimska služba. Novinarski kolega Marjan Dora z ljubljanskega radia se je v ponedeljek dopoldne zaradi cest tako razjezil, da je ocenil, da cestne- • mu podjetju Murska Sobota ne manjka soli le v skladiščih, temveč tudi kje drugje. Tudi drugi vozniki so rotili prvega moža IS skupščine občine Janka Halba in občinskega načelnika za gospodarstvo, zakaj ostreje ne stopita na prste zadolženim za CišCenje cest. Resnica pa je nekje v sredini. Cestarji skrbijo za CišCenje 1029 kilometrov magistralnih, regionalnih in lokalnih pomurskih cest. V naletavajočem snegu so res v težkem položaju, saj mora vsak voznik pluga pri nas spluži-ti tudi do 200 kilometrov cest, v sosednji Avstriji pa le 40.
Boris Hegeduš
PODKRAJ /OBNOVA SOLE
Šolski objekt končno predali namenu
Poleg denarja so Podkrajci vlagali tudi svoje delo
Zelja Podkrajcev, da bi le prenovili staro šolo v njihovem kraju (ob poti s Cola proti Hrušici in Ljubljani), se je uresničila. Sedanja zgradba je bila pred 120 leti spremenjena v šolsko poslopje. Od tedaj večjih prenovitvenih posegov ni bilo, zato je bila šola z dvema učilnicama brez dodatnih prostorov in naCeta od zoba Časa že zdavnaj zastarela. Na vrsto je prišla lani novembra, po letu dni pa je bila prejšnji teden predana namenu v navzočnosti državnega sekretarja za šolstvo in sekretarja vladnega kabineta Mirka Bandlja.
Sola meri po površini okoli sto m2. Namesto dveh je dobila tri učilnice in pomožne prostore, kar omogoča bolj kakovostno delo in bivanje v šoli. Organizacijsko sodi v okvir matične šole Col. 32 otrok iz Podkraja in Višenj ima kombinirani pouk v dveh učilnicah, medtem ko je ena namenjena mali šoli in predšolski vzgoji. Podpora demografsko ogroženim območjem prinaša perspektivo, medtem ko je živa šola, v kateri si mladež nabira znanje, nedvomno zelo pomembna za življenje na vasi, je bila vodilna misel govorcev. Da so podobnega mnenja tudi krajani, dokazuje dejstvo, da so
na pomoC pri obnovi svoje šole mislili že pred leti, ko so izglasovali samoprispevek, katerega del so namenili prenovi zgradbe sredi vasi. Rahel porast števila otrok v sedanji predšolski vzgoji kaže, kako pomembna je ureditev osnovnih pogojev v kraju, da bi prebivalstvo ostalo. Žrtev za svoj kraj in otroke so Podkrajci vajeni, saj so doslej z
lastnimi sredstvi uredili novo trgovino, posodobili cesto in drugo infrastrukturo ter napeljali telefon.
Zato se ni treba Čuditi, da so Podkrajci za prenovo šole zbrali 2, 3 milijona tolarjev, skupno z opravljenim delom pa je njihov prispevek znašal okoli deset odstotkov celotne vrednosti, ki je bila 41 milijonov tolarjev. Ajdovska
občina jih je prispevala 16, ministrstvo za šolstvo pa 21. Prenovljena podružnična šola je v pretežni meri že opremljena, tako učilnice kot pomožni prostori. Solo je gradilo SGP Primorje iz Ajdovščine po načrtih arhitekta Vladija Slamica. V prisrčnem programu ob odprtju so uCenci predstavili domaCe ljudske zgodbe.
Artur Lipovž
NOVO S KAMNIŠKEGA
Pripravljajo Miklavžev sprevod
KAMNIK - Otroci bodo v nedeljo pred Miklavževim dnevom lahko obiskali prireditev Miklavžev sprevod, ki jo v okviru oživljanja starih običajev organizira skupina Kamničanov. Ob 16. uri bo sprevod krenil iz gradu Zaprice, spustil se bo do trga pred Metalko in nato na saneh nadaljeval pot od Sutne, Cez Glavni trg do Kino doma. Letošnje leto so na željo staršev organizatorji poskrbeli za enotna darila v vrednosti petsto tolarjev, ki jih bo delil Miklavž.	(A. H.)
Predavanje o francoski drhitekfuri
DOMŽALE - Mrzli zimski četrtkov večer bo ljubiteljem arhitekture popestrilo predavanje študentke Helene Stražar, M bo v prostorih domžalske knjižnice predstavila svoje izkušnje z mednarodnega teCaja v Franciji, ki je namenjen mladim konzervatorjem. S pomočjo diapozitivov bo predstavila tudi kulturnozgodovinske in arhitekturne znamenitosti Francije. Predavanje bo potekalo od 18.30 dalje v večnamenskem prostoru knjiž-nice.	(A. H.)
Zunanji videz naselij
DOMŽALE - Jutri se bo sestal izvršni svet, ki bo na svoji seji obravnaval nekaj zanimivih tem, medtem ko je bilo prejšnje zasedanje posvečeno predvsem stanovanjskemu vprašanju. Na seji bodo obravnavali predlog odloka o zunanjem videzu naselij v občim, sHepa-li bodo tudi o tem, komu bodo prepustili dela na objektu na Tigu svobode 4 v Moravčah, obravnavali pa bodo tudi obvezni delovni eas na domžalskih osnovnih šolah. Poleg tega je za sejo predvidena tudi obravnava finančnih zadev in razprava o pripravljenih odgovorih na delegatska vprašanja, postavljena na zadnji seji skupščine. (A. H.)
V spomin na Balantiča
KAMNIK - V petek se je na slovesnosti v prostorih galerije Veronika zbralo izredno veliko ljudi. Pripravili so Hterami večer, Id ga je obogatil dobro izveden glasbeni nastop treh solistov, posvečen prezgodnji in tragični smrti Kamničana, pesnika Franceta Balantiča. Balantičeva poezija sodi po mnenju nekaterih med vrhunske pesmške dosežke slovenske medvojne in vojne generacije, njegova poezija pa je bila dolga leta prepovedana. Izbor Balantičevih pesmi je občuteno predstavil igralec Zvone Hribar, ki prav tako izhaja iz Kamnika. (A. H.)
Domžaičani o nevarnosti kajenja
DOMŽALE - Vedno aktivno Društvo nekadilcev iz Domžal ima v svojem načrtu izvedbo večje ankete v občini, s katero želijo dobiti podatke o tem, kakšno je znanje Domžalcanov o nevarnosti kajenja ih kakšna je pripravljenost kadilcev, da bi se pod strokovnim vodstvom odvadili v svetu čedalje bolj prezirane in tudi javno omejevane razvade. Društvo si med drugim tudi prizadeva, da bi občinski gostinci, ki jih je kar lepo število, bolj upoštevali pravico nekadilcev do Čistega zraka. Lokalom, kjer bi bil nekadilcem zagotovljen poseben prostor, kamor dim in cigaretni smrad ne sodita, naj bi zagotovili posebne ugodnosti oziroma jih nagrajevali. V decembru bo društvo na skupnem sestanku gostilo Člane Zveze društev nekadilcev Slovenije.	(A. H.)
AJDOVŠČINA / INVALIDI
KOPER / KONEC PREPOVEDI
Poskrbeli bodo za prizadete
Nove prostore za delavnice bodo uredili v nekdanji vojašnici
Klapavice spet užitne
Obalno sanitarna inšpekcija je preklicala prepoved prodaje užitnih klapavic - V tem času so v lokalih prodajali ribe in školjke s hrvaške strani
Delavnice, v katerih so zaposleni invalidi, so se v zadnjih letih neprestano selile iz kraja v kraj. Sedaj bodo vendarle dobile stal-nejše prostore. Gradbeno podjetje SGP Primorje je namreč poleg novega stanovanj sko-poslovnega kompleksa, ki ga je zgradilo za prodajo, začelo prenavljati zgradbe v nekdanji vojašnici Srečko Kosovel, kjer naj bi svoje prostore dobile invalidske delavnice. Naložba bo stala 36 milijonov tolarjev. V tej cem ni zajeta notranja oprema in ureditev okolice. Razliko med vrednostjo nekdanje zgradbe in višino naložbe bo prihodnje leto pokrilo mimstrstvo za delo, družino in socialno politiko. Po zagotovilih bo letos plačana tudi najnujnejša oprema; zanjo bo treba odšteti
okoli dva milijona tolarjev. Odzvali so se tudi ajdovska tovarna pohištva Lipa, ki bo za potrebe invalidskih delavnic prispevala celoten opremo za kuhinjo, nekatera podjetja in Zveza za pomoC duševno prizadetim.
Vodja delavnic Roman Velikonja pravi, da pričakujejo preselitev v nove prostore marca prihodnje leto in da bodo prostori zadoščali za potrebe dvajset let. V invalidskih delavnicah je sedaj zaposlenih 20 gojencev, v novih prostorih pa jih bodo lahko sprejeli še pet. Zaradi oddaljenosti nove lokacije se je pokazala potreba po nakupu večjega kombija. Ta stane približno 2, 3 milijona tolarjev. Razna podjetja so za njegovo nabavo že zbrala veC kot polovico denarja. (A. L.)
Užitne klapavice - pedo-Ci - iz Portoroškega in Strunjanskega zaliva so spet primerne za uživanje. Kot smo poročali, je obalna veterinarska inšpekcija v začetku septembra prepovedala prodajo školjk iz gojišč v Por-torškem in Strunjanskem zalivu. Inšpekcija redno kontrolira vzorce školjk, namenjenih za prodajo. Biološki test, opravljen na Veterinarskem zavodu v Ljubljani, je tedaj pokazal, do so bili vzorci okuženi s toksini, ki jih proizvaja planktonska alga dinophysis fortii. To ni hudo nevaren strup, lahko pa povzroči neprijetne prebavne motnje. Do takšnih okužb školjk pride, Ce se te alge preveč namnožijo, običajno se to dogaja prav v začetku jeseni.
Sicer pa naši predpisi in kriteriji za ocenjevanje, neo-
porečnosti morskih sadežev še niso dodelani in količinsko določeni. Zato inšpekcija ukrepa takoj, ko se na vzorcih pokažejo znamenja okužbe. Odločba inšpekcije o prepovedi prodaje školjk je seveda precej prizadela gojitelje, ki imajo svoje nasade na "morskih njivah" pred Strunjanom in pred sečoveljskimi solinami. Ti skoraj tri mesece niso smeli prodajati svojega pridelka. Inšpekcija je tudi v tem Času jemala in analizirala vzorce. Sedaj, ko so bili vzorci dvakrat zapored neoporečni, je inšpekcija v skladu s sanitarnimi predpisi prepoved prodaje preklicala. Zanimivo pa je, da so tudi v Času prepovedi v tukajšnjih gostinskih lokalih stregli s klapavicami, ki so jih uvažali iz Hrvaške.
Boris Vuk
__________POSTOJNA / MALO GOSPODARSTVO__________
Služba za pomoč obrtnikom in podjetjem
Komunalno podjetje Kovod životari, za obnovitvena dela potrebuje 180 tisoč DEM
PORTOROŽ / ŠPORTNIKI
Zaradi neodločnosti občine so se strelci znašli na cesti
Na seji izvršnega sveta občine Postojna so podprli predlog o sofinanciranju malega gospodarstva v občini, ki ga je pred kratkim razpisalo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Občina se je odločila, da se bo udeležila tega razpisa. Program za izobraževanje svetovalca, ki bo nudil celovite informacije podjetjem in obrtnikom, ki bodo nameravali zaCeti na novo ali hoteli razširiti svojo dejavnost, bo stal 500 tisoč tolarjev, izdelava kataloga za predstavitev nove obrtne cone pa 1, 5
milijona tolarjev. Polovico teh sredstev bo morala zagotoviti občina, ki je projektu zelo naklonjena.
Predlog o ustanovitvi razvojno-turistiCne agencije pri družbi Grad Prestranek, d.d., ki bi tudi kandidirala za nepovratna sredstva, je padel v vodo, ker so nekateri Člani izvršnega sveta protestirali zaradi nepravočasno predloženega gradiva.
Pri odloku o povišanem komunalnem prispevku so ugotavljali, da ima komunalno podjetje Kovod premalo denarja
celo za enostavno reprodukcijo. Zato predstavniki prosijo, naj ne subvencionirajo cene za komunalne storitve, za kar so zaprosili v podjetju Perutninski kombinat Pivka iz Neverk.
Ko bi ugodili enemu, bi se našlo še veliko drugih. V vodnem sistemu imajo 50 odstotkov izgube vode in bodo nujno morali popraviti vodovode. Za osnovna obnovitvena dela bodo potrebovali 180 tisoC nemških mark, ki jih potrebno Cim prej zagotoviti. Na izvršnem svetu so zato podprli odlok o poviša-
nju cen komunalnih storitev.
Kako bodo rešili dilemo o vstopno- izstopni postaji Razdrto, na Postojnskem še ne vedo, vsekakor pa bo občina znova podprla to možnost. Krajani Razdrtega in okoliških krajevnih skupnosti si zelo prizadevajo, da bi zgradili ta odcep, Četudi ni toliko ekonomsko upravičen.
V prihodnje bodo namreč nameravajo razvijati konjeniški turizem, ki bo gotovo privlačen za turiste, ki bodo potovali po avtocesti.
Dušanka Žižek
Konec minulega tedna so portoroške strelce po sklepu sodišča prisilno izselili iz prostorov pod odrom letnega Avditorija v Portorožu. To je Četrti sklep o njihovi odstranitvi v zadnjih petih letih, vendar so bile izselitve do zdaj iz raznih razlogov preložene. V Avditoriju so nam povedali, da prostor nujno potebu-jejo za garderobo in skladišče za scensko opremo, po njihovem pa tudi ni najbolj primeren za gojenje tovrstnega športa. Drugačno mnenje smo dobili od Zora Oražma, predsednika SD Portorož, ki kar ne more verjeti, da se je to zgodilo ra-
vno takrat, ko so že našli nove prostore v OS Cirila Kosmača v Piranu in bi morali na normalno izselitev počakati le nekaj mesecev. Tako se je ena najuspešnejših športnih ekip na Primorskem znašla pod vedrim nebom predvsem zaradi neodločnosti občine, na katero strelci pritiskajo, odkar pomnijo. Poleg številnega članstva in uspešne prvoligaške ekipe ima društvo tudi strelko evropskega formata Renato Oražem, ki ji zaradi izselitve preti zaključek kariere. Opremo SD Portorož so zaenkrat shranili v starem hotelu Palače.
Andrej Žnidarčič
Prenova gimnazije februaija
PHAN - Ravnateljica {tiranske gimnazije Vojka Stular je povedala, da se bo prenova poslopja v Bolniški ulici skoraj zagotovo pričela februarja prihodnje leto. Medtem se bo 68 dijakov in 12 profesorjev preselilo v OS Ciril KosmaC v Zelenem gaju, ki jim je solidarnostno odprla vrata. Novost je tudi, da bodo dotrajano stavbo obnovili v dveh fazah in ne treh, kot je bilo sprva dogovorjeno. Februarja naj bi zaceli s temeljito notranjo prenovo, cez kakšno leto pa naj bi se lotili še pročelja. Po prvotnih ocenah naj bi dela veljala 150 milijonov tolarjev, financiralo pa jih bo šolsko ministrstvo. (A. Zn.)
RADIO TV
Torek, 30. novembra 1993
SLOVENSKI PROGRAM
IT SLOVENIJA 1
Pamet je boljša kot zamet
Sezamova ulica, 11/13 del am. nanizanke, ponovitev 4x4
R+R, znanstvena oddaja
John Mortimer: Potovanje okrog mojega oCeta, angleška
drama, VPS 1135
Poročila
Sobotna noC, ponovitev Sedma steza, ponovitev Mostovi - Hidak TV dnevnik 1
Lonček, kuhaj: Zelenjavni pecenjak Hov!, 6/8 del ameriške nanizanke Risanka
Regionalni studio Koper Pari, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, Šport Zarisce
Euromusica '93, posnetek iz Leedsa, VPS 2035 Osmi dan, VPS 2130 TV dnevnik 3, VPS 2215 Šport
Poslovna borza Sova
Medvedja usluga, 8. del angleške nanizanke, VPS 2250 Vlak obilja pelje na vzhod, 4.. zadnji del angleške nadaljevanke, VPS 2325 Video strani
SLOVENIJA 2
Mednarodna obzorja i Ljudje in zemlja
I Sova, ponovitev
Ljubezen na prvi pogled, 5/10 del angleške nanizanke Vlak obilja pelje na vzhod, 3/4 del angleške nadaljevanke
Iz življenja za življenje:
Da ne bi bolelo: Živeti s hemofdijo
TV dnevnik 2
Šport
F. Raphael: Po vojni, 10., zadnji del angleške nadaljevanke
Igrajo: Michael Siberry, Clare Higgins, Art Malik, Ingrid
Hafner, Reginald Tsiboe, Robert Reynold, Adrian Lukis.
KonCne zahteve
Pro et Contra
Videošpon
Svet poroča
Video strani
RAI 1
RETE 4
Koper
M
Hrvaška 1
A KANALA
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini LuC svetlobe, ponovitev 46. dela ameriške nadaljevanke Pred poroto, 57. del ameriške nanizanke Jeklo in čipke, ponovitev ameriškega filma LuC svetlobe, 47. del ameriške nadaljevanke Jazzbina, ponovitev 42. oddaje	<
CMT
Poročila
Poletni ciklus slovenskega filma:
Poslednja postaja, slovenski barvni film, 1972
Igrajo: Polde Bibič, Majda Potokar, Tea Glažar in drugi;
režija Jože Babic
Jazzbina, 43. oddaja
Poročila
Pred poroto, ponovitev 57. dela ameriške nanizanke
Marlboro Musič Show
CMT
© KOPER
Slovenski program
	Jutranja oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik		Nanizanke, 8.30 Pic-cola Cenerentola, Ani-ma persa, 9.30 TG 4
	Nanizanka, 10.00 vesti		Variete, vmes nad.
	Film; Intrigo in Irlan-da (krim., ZDA ’69), vmes (11.00) dnevnik		10.00 Soledad, Febbre d’amore, Quando arri-va 1’amore, 12.00 Cele-
	Nan.: Cuori senza eta		ste, Sentieri, vmes
	Vreme in dnevnik		(11.55) dnevnik
	Nan.: La signora in giallo		Dnevnik, nad. Sentieri, 14.30 Primo amore.
	Dnevnik in Tri minute		La signora in rosa
n	Prove e provini a Scommettiamo che		Kviza: Gioco delle coppie, 16.45 La verita
	Mladinski variete:		Luogo comune
	Uno per tutti, vmes kviz, aktualnosti		Aktualno:	Funari News, 19.00 dnevnik
	Danes v Parlamentu		Film: Sirene (kom.,
	Dnevnik 1 in V kinu		ZDA ’90, i. Cher)
	Nan., dok. Toto, un al-		Radio Londra
	tro pianeta (10. del)		Film: Cercasi Susan
	Vreme in dnevnik		disperatamente ( i.
	Nogomet: Atalanta-To-rino (pokal Italije) Dnevnik 1 Simfonije Čajkovskega		Madonna), dnevnik td.
i	Nan.: Hitchcock Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu	]5| CANALE 5	
RAI 2
Otroška odd., risanke Jutranji dnevnik 2 Film: Zorro il ribelle Kronike v živo Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi
Vesti in iz Parlamenta Pogum življenja Šport
Nan.: Hunter Vreme, dnevnik, Šport Variete: Ventieventi Nan.: Amico mio (i. M. Dapporto.K. Bohm) Tribuna RAI: Genova (vodi Nuccio FavaJ Dnevnik in vreme Pregled tiska in kino Film: Un pošto ideale per uccidere (krim., ’71, i. I. Papas)
RAI 3
Jutranja oddaja: L’al-trarete
Dok.: Čudežno oko Kratke vesti iz Milana Aktualne oddaje Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci jazza Sola še posodablja Šport: odbojka, nogomet, kickboxing,Derby Nan.: Vita da strega Dok.: Geo
Insieme, nato vreme Dnevnik, deželne vesti Servizi segreti, Blob Una cartolina Chi Pha visto?
Dnevnik ob 22.30 Milano, Italija Variete: Servizi segreti Dnevnik in vreme
Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matrimoniale Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: Bravo bravis-simo
Aktualno: Braccio di ferro - Volitve ’93 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) noCni dnevnik
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Aktualno: Tu Italija Odprti studio Otroški variete Ciao ciao News in risanke Variete: Non e la RAI Nan.: Agli ordini papa Varieteji: UnoMania, 17.15 UnoMania Magazine, 17.30 Milico Šport studio Nan.:	SuperVicky,
18.30 Bayside School, 19.00 Willy, principe di Bel Air Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Film: Una carriera per due (kom., ZDA ’90) Šport: Torkov priziv Aktualno: Tu Italija
# TELE 4
Studio 2 pogovor Primorska kronika
Zaradi stavke italijanskega osebja na TV Koper - Capodi-stria nismo dobili sporeda oddaj.
(□HMF Avstrija 1
Cas v sliki
Pri Huxtablovih, ponovitev
Baskervillski pes, britanska grozljivka Čudovita leta Doktor Trapper John Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Panda klub Kremenckovi Cas v sliki
Blagoslovljena dvojica Univerzum: Zemlja obrodi-Hrepenenje po rodnem kraju Schondorff naj ostane Cist, tv film, 1993 Pilot v divjini, franc, pustolovska komedija Cas v sliki
Čistina, ameriška kriminalka, 1967 Igrajo: Lee Marvin, Angie Dickinson; režija John Boorman Poročila
EEtlP Avstrija 2
Lastne oddaje Na prvi strani Dogodki in odmevi
TisoC mojstrovin Lipova ulica:Resni-Cnost in domišljija Habsburžani, 4. del: Med Escorialom in Hradcani
Prijatelji za vse življenje, 2. del Orientacija Pri Huxtablovih: Gospodar divjine Tista stvar je, kviz Cas v sliki Kultura
Dober veCer, Heinz Conrads
Reportaže iz tujine Večerni studio Klub 2 Rally, 5. del Poročila

Poročila Šolski program:
Kemija
Matematika
Narava
Ameriška angleščina Bettyjina druščina, 8/13 del otroške serije Poročila
LuC svetlobe, 103. del ameriške nanizanke Burna dvajseta leta, pon. amer. čb filma Monofon
Učimo se o Hrvaški Poročila Glavni odmor Obnova Hrvaške Hrvaška danes Poročila Kolo sreče
Santa Barbara, 573. del am. nadaljevanke Dnevnik 1
Pax Christi, 3/6 del hrvaške dok. serije Druga polovica sedemnajstega stoletja je bilo obdobje spoznavanja tujih kultur in religij.
V velikem planu Glasbeni večer:
Ritmo Locco Slika na sliko Poročila v angleščini
Hrvaška 2
0 Madžarska
Dobro jutro
Cez dan
Riviera, serija
Moselbriiška zgodba,
3. del
Igra
Opoldanski zvon Za šole Dnevnik Tele video '93 Risanka Oblast in strast Matere
Za boljši jezik Otroški program Katoliška kronika Dnevnik
Guldenburgovi, nemška nadaljevanka Gospodarski magazin Parabola Car športa Dnevnik
|H
■
	Bettyjina druščina, 8/13 del	J
	Skrivnosti, serija	
	China Beach, 13/17	
	del am. nadaljevanke	»
	Kennedy, 4., zadnji	
	del am. dokumentarne	
	oddaje	
	Dnevnik	
	Popolna tujca, 12/22	
	del am. humor, serije	
	China Beach, 14. del am. nadaljevanke	
	Rojstvo Evrope, 4/7	
	del dokum. oddaje	
	Tajna organizacija,	
	10/12 del am. nad.	
	Radar Video strani	
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 18.50
Da ne bi bolelo Živeti s hemofilijo
Režija: Hana Kastelic, snemalec: Bojan Kastelic
Hemofilija je dedna bolezen. To je neozdravljiva motnja strjevanja krvi, oziroma pomanjkanje enega od dveh strljevalnih krvnih faktorjev. Nosilec hemofilije je moški, prenasalka pa ženska. Za hemofilijo zbolijo torej dečki, deklice pa jo prenašajo na moške in le izjemoma na žensko potomstvo. Pri nas je 155 registriranih hemofilikov, ki so nekako odrinjeni na rob družbe, zaprti v svoje, sicer izjemno dobro organizirano društvo in mnogim skoraj neopazni. Se danes je namreč v mnogih glavah miselni vzorec, po katerem hemofilikom ni rešitve, saj so ob vsaki poškodbi ali operaciji obsojeni na smrt z izkrvavitvijo.
Res je bilo tako še pred leti, danes pa na srečo to več ne drži. Gradivo o epohalnem odkritju nadomestnega faktorja za strjevanje krvi, ki si ga hemofilik vbrizga sam, še pre-dno se začnejo notranje krvavitve, je bilo vodilo pri nastanku oddaje, kjer je hemofilija podrobneje predstavljena. Ker je ta po svoji fiziologiji zelo zapletena, je bilo potrebno najti najbolj dostopno in širšemu krogu ljudi najbolj razumljivo obliko predstavitve te bolezni. Poleg tega je bilo potrebno premagati
še drugi miselni vzorec; hemofiliki morajo mirovati in Cim manj gibati, da se ne bi poškodovali in izkrvaveli.
V oddaji bomo videli dečka hemofilika in zdravo deklico, ki se zanima za bolezen. O bolezni in načinu življenja hemofilika zvemo skozi njun dialog. Mitja in Spela se srečata na smučanju, se peljeta proti domu, sprehajata po Ljubljani, se ustavita na Mitjevem domu, kjer si ogledata dve kaseti: na eni je v obliki risanke predstavljena fiziologija in genetika, na drugi pa obilo Mitjevih športnih dejavnosti. Ves Cas kramljata samo o bolezni. Ob koncu se še napotita v Zavod za rehabilitacijo in pa na plavanje, ki je pravi balzam za hemofilike.
Film so posneli pod režijsko taktirko Hane Kastelic, odlične posnetke je zabeležila kamera izvrstnega snemalca Bojana Kastelica, risanko je idejno zasnovala Daniela Strmljan, glasbo je izbral Blaž Sivic in z veliko zagnanosti in estetskega Čuta ga je dokončno oblikovala montažerka Nika Lah. Predsednik slovenskega društva hemofilkov prof. Jože Faganel se je s kaseto odpravil lani na Kongres evropskih društev hemofilikov v Atene.
TV SLOVENIJA 2
21.00
PRO ET CONTRA,
Zgodovina kot sredstvo boja za oblast


RETE 4
SIRENE,
ameriški film, 1990
20.30
Voditelj Vladimir Vodušek pravi, da se vidi občutljivost teme tudi iz tega, kako težko je dobil sogovornike za oddajo. Nastopili bodo dr. Jože Pučnik, dr. Janez Peršič in dr. Jera Vodušek. Pri tem Vodušek poudarja, da si ne želi neke restavracije domobranstva ali pa zagovarjati drugo stran. Z oddajo želi odpreti občutljive teme iz ne tako davne preteklosti, pri tem pa dati priložnost vsem, ki bi lahko pripomogli k posredovanju resnice. Eno od bistvenih vprašanj, na katera naj bi oddaja odgovorila je: Ali se res z odpiranjem nepojasnjenih dogodkov iz polpretekle zgodovine rehabilitira domobranstvo ali celo fašizem.
Gospa Flax se je v svojem življenju ose-mnajstkrat preselila iz ene ameriške države v drugo, se dvakrat poročila, a sta oba moža izginila brez sledu. Z njo še vedno živita dve hčerki. Starejša bi bila rada nuna, a je zaljubljena v Joea, ki je vratar v sosednjem samostanu. Režiser Richard Benjamin je posnel družinsko komedijo, igrajo: Cher, Winona Ry-der, Bob Hoskins, Michael Schoeffling.
TV SLOVENIJA 1
EUROMUSICA 93 posnetek iz Leedsa
20.35
TNT
THE POWER AND THE PREŽE,
ameriški film, 1956
23.40
Letos julija so se v angleškem mestu Leeds zbrali predstavniki osmih regionalnih televizijskih študijev, pravzaprav godci in plesalci ljudskih pesmi in plesov. Prireditve, ki se vsako leto zgodi v drugi evropski deželi, so se letos udeležili: Norvežani, Italijani, Švedi, Portugalci, Nemci, Irci, Slovenci iin domačini iz pokrajine Vorkshire. Prireditelji, Vorkshirski televizijski studio, so poskrbeli za prijetno razpoloženje in veliko zanimivih različnih dogodkov, ki so spremljali prireditev. V današnji oddaji boste lahko spoznali del tega razpoloženja, ki so ga s slovenske strani pomagali ustvarjati člani tria Trinajsto prase.
Mlad poslovni mož ima težave s svojim nadrejenim, ko se hoče poročiti z evropsko begunko, vendar ga njegovi kolegi pri tem podpirajo. Film pripoveduje pravljično ljubezensko zgodbo, ki je neobičajno postavljena v svet visoke finance. Režiser Henry Koster je posnet zabavno zgodbo, ki sloni predvsem na nasprotovanju med Robertom Taylorjem (na stiki) in njegovim šefom.
RADIO
'N
Slovenija 1
4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05. Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC, otroci;
20.00	Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Premiere; 21.50 Inter-mezzo; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Gospodarski vestnik; 8.40 Prireditve; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb;
12.00	Opoldne; 12.40 Štajerski val; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 19.30 Štos - Se v torek obujamo spomine; 21.00 Od dejanj k besedam; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Glasba; 10.05 Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 izbrali smo;
12.05	Igramo in pojemo;
13.05	Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti; 19.33 Arije in monologi; 20.00 Literarni veCer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroCe; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15l<aj je novega?; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Iz kulturnega sveta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta, 2. del; 19.00 Dnevnik -prenos I. in 3. progr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30 Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.40 Igrajte z nami; 8.50 Dobro jutro otroci; 9.05 Razgovor s psihologom; 9.45 Po izbiri;
\^10.00 Pregled tiska; 11.00
Randevous; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14,45 Kramljanjer;
16.00	Ob 4; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Sledimo ritmu;
20.00	Nočni program.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice;
7.30	Loto; 8.15 Napoved dogodkov; 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešCa; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Anketa; 18.15 Tema tedna; 20.00 Labirint znanja; 21.30 Ta nori torek.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5,40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 informacije - zaposlovanje;
13.00	Pesem tedna; 17.20 Na vrtiljaku z Romano;
17.50	Koristne informacije;
18.50	Radio jutri.
Radio Maribor
6.00,	8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti;
6.45	Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Po Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 želeli ste;
17.30	Osmrtnice, obvestila;
17.45	Šport; 20.00 Študij in glasba; 21.00 kulturno umetniški program; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 NoCni pr.
Radio Študent
11.00	Vžig; 12.00 Kondicija dvojiškega sistema; 14.00 OF; 17.00 Joculator; 17.30 Futura; 19.00 Tolpa bumov: Zadruga - Od blata do neba; 20.00 Underground International; 21.00 Hard 'n' Heavy; 24.00 Radio Satelit.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Svojo poslednjo voljo pri zdravi in Cisti pameti izrekam; 8.35 Soft mušic; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Potolčeni kramoh (P. Voranc, pripoveduje Štefka Drolc);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Ceci-lijanka '93; 13,20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Aktualnosti;
16.00	Mladi val: Gastrono-mikviz; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Božanska komedija: Pekel (r. S. Vere, 9. del); 18.35 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Glasba po željah; 17.45 Pat boom; 18.30 C'est la vie; 20,30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18,10 - 19.00 Partnerski ma-gacin.

k
IZBOR IZ SATELITOV
TTTniKltf ■nWi>ii1Tr ji (Ti TJ mr i
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side;
10.00	Video; 13.00 Greatest Hite
14.00	Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 The Soul of MTV; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 MTV Sports; 20.30 Most VVanted;
22.00	Greatest Hite 00.00 Hit Ust UK; 02.00 Video; 03.00 NoCni video
EUROSPOOT
08.30	Aerobika; 09.00 Ples; 10.00 Alpsko smučanje, ponovitev;
12.00	Rally iz Anglije; 13.00 Euro-gol; 15,00 Supercross; 16.30 Eu-rofun; 17.00 Ameriški nogomet NFL; 18.30 Eurogol, magazin;
19.30	Športna poroCila;20.00 SP v rokometu (2), prenos; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev;
23.00	Snooker; 01.00 Poročila
SKY ONE
07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael;
13.30	Paradise Beach; 14.00 Bar-naby Jones; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19,00 Games World;
19.30	Paradise Beach; 20.00 Re-seue; 21.00 Vse razen ljubezni;
21.30	Designing Women; 22.00 Egual Justice; 23.00 Star Trek
SATI
09.10 Ponovitve; 13.10 Doktor Trapper John; 14.10 Sosedi; 15.40 Vesoljska ladja Enterprise; 16.45 Tvegaj!; 18,00 Regionalna poročila; 18,30 Pet krat Pet;
19.00	Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Zlata parada popevk; 21.05 K-Govorimo o kriminalu;
22.00	Ugovarjaml; 23.00 Spie-glova TV reportaža; 23.40 Electric Blue; 00.20 Ponovitve
PRO 7
04.40 Ponovitve nadaljevank; 09.20 Kenny Rogers kot kockar: Njegova najvecja zmaga; 12.10 TisoC milj prahu; 13.15 Češpljev-ci sedme sile, fran. komedija; 16.55 Risanke; 18.25 SrCni fant in dve dami; 18.55 UliCna poznanstva; 19.25 Roseanne; 20.00 Poročila; 20.15 Veliki beg-MašCe-vanje žrtev, 2., zadnji del am. filma; 22.10 TJ. Hooker; 23.15 Prekletstvo, kan. grozljivka; 00.50 Poročila
PREMIERE
07.00 Romeo; 09,35 Nevarno se je motiti; 14.30 Moj hudobni prijatelj Fred; 16.05 The Big Man; 17.30 Sence preteklosti, am, psih. kriminalka; 19,15 Kino '93; 20.15 Tereza in moški; 22.50 Jun-gle Fever, am. film; 01.00 Ameri-
yški nogomet NFL
RTL
09.00	Ponovitve serije; 12,00 Opoldanski magazin; 14.10 Cas hrepenenja; 17.30 Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 20.15 Columbo: Umor z levo roko; 21.45 Quincy; 22.45 Show Dirka Bacha; 23.15 Gottschalk; 00.00 Law and Or-der; 01.00 NoCni program
SKY MOVIES PLUS
15.00	The Pursuit Of D.B. Cooper; 17.00 Cactus Flower; 19.00 Late For Dinner; 21.00 Bad Channels; 23.00 The Super; 01.15 Leather Jackets
MOVIE CHANNEL
15.00	Lilies Of The Field; 17.00 The Gnomes Great Adventure;
19.00	Dead On The Money;
21.00	Crisscross; 23.00 Ricochet; 00.45 Intimate Stranger
r ALPSKO SMUČANJE / PO TEKMAH V PARK CITVJU IN SANTA CATERINI VALFURVI
Urška Hrovat in Jure Košir v slalomu v samem vrhu
Začetek sezone avstrijskim smučarjem in smučarkam
LJUBLJANA - Sodeč po prvih tekmah alpskih smučarjev in smučark za svetovni pokal, bo sezona 1993/94 minila v znamenju Avstrijcev in Avstrijk. V sedmih preizkušnjah, ženske so nastopile štirikrat in moški trikrat, namreč samo na prvi tekmi v Soldnu, ko je zmagal Francoz Franck Piccard, na zmagovalnih stopničkah ni bilo nikogar iz najuspešnejše reprezentance zadnjih let, v nedeljo pa je ne-'nadkriljiva švicarska slalomistka Vreni Schneider vendarle ukradla zmago Aniti VVachter, vodilni v skupni razvrstitvi. Tako je avstrijski reprezentanci pripadlo že pet zmag, kar je moralo zadovoljiti vsa njihova pričakovanja. Ta pa so presegli tudi slovenski smučarji in smučarke.
Po slabših predstavah v veleslalomu poznavalci smučanja gotovo niso pomislili na tako velik uspeh v slalomu, ki je zadnja leta resda slovenska paradna disciplina. Tem večje je bilo veselje ob drugem mestu Jureta Koširja in tretjem mestu Urške Hrovat. Predvsem Jure Košir je pokazal, da je v dveh letih zra-stel v pravega profesionalca, saj je kljub nezaceljeni poškodbi roke želel smuCati. Svetovni javnosti je dokazal, da lanska uspešna sezona ni bila le naključje, ampak sad trdega dela
od mladih let do danes. V drugem teku slaloma v Park Cityju (na sliki Telefoto AP) je vozil s prilepljeno palico na roko, saj so mu bolečine onemogočile, da bi jo prijel. Urška Hrovat je z osvojenim tretjim mestom upravičila zaupanje vodilnih v slovenski smuCariji in svojega trenerja, saj so ji poleti omogočili samostojni trening v Evropi, medtem ko so druge tekmovalke odšle na priprave na južno poloblo v Čile. Koširjeva izjava pred slalomsko tekmo, da bi bil zanj uspeh uvrstitev med deset, dokazuje, da je bil prepričan v svoje sposobnosti. Urška Hrovat je s svojo odlično uvrstitvijo dobila stavo. Jaro Kalan si bo moral obriti dvajset let staro brado. S tem bo nadaljeval tradicijo dru-
gih trenerjev, ki so ob uspehih žrtvovah kakšen del Svojega telesa.
Tone Vogrinec in Tomaž Cerkovnik z začetkom letošnje sezone nista najbolj zadovoljna, saj je šel Mitja Krme že drugič s proge. Problem je tudi v tem, da Slovenija nikoli ni imela moCne ekipe, ampak samo posameznike, kot so Pretnarjeva v veleslalomu ter Košir in Firovatova v slalomu. Organizacijo tekem v ZDA sta ocenila kot odlično in povedala, da je to tudi dobra propaganda.
Preseneča prodor mladih slovenskih tekmovalk, ki so že konec lanske sezone z dobrimi rezultati dokazale, da se približuje njihov Cas. Alenka Dovžan je v slalomu gotovo pripravila lepo
presenečenje, saj je šla na progo neobremenjena. S to uvrstitvijo si je popravila tudi štartno številko, kar pomeni tudi boljše razmere na progi. Nataša Bokal se ne bo mogla veC opravičevati na raCun poškodbe, saj je bila njena tekmica Svedinja Per-nilla Wiberg prav tako poškodovana, sedaj pa je že v svetovnem vrhu.
Naslednje tekme bodo že konec tedna, ko bosta na sporedu smuk in superveleslalom v francoskem Lac de Tignes. Prva letošnja tekma v smuku je bila pod vprašajem, saj so se organizatorji soočili s pomanjkanjem snega. V štirih dneh je prirediteljem vendarle uspelo zasnežiti nepokrite površine, Čeprav temperature niso bile najbolj primerne za izdelavo snega. Slovenske tekmovalke ne pričakujejo odličnih uvrstitev. Uspeh bi bila že uvrstitev med prvih trideset. Nastopile bodo tekmovalke, ki jim ti dve težki in nevarni disciplini odgovarjata. Med njimi ne bo glavnega aduta Mojce Suhadolc, ki je lansko sezono osvojila najboljša mesta v teh dveh disciplinah, ker si je avgusta na treningu v Čilu poškodovala koleno. Fantje ostajajo na drugi strani Atlantika. Nastopili bodo v Stonehamu v Kanadi, kjer se bodo pomerili v slalomu in veleslalomu. Po dosedanjih rezultatih slovenski ljubitelji smučanja lahko upravičeno upajo, da bo Jure Košir končno dosegel svojo prvo zmago v tekmah za svetovni pokal. (J. S.)
TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA / ANGLIJA
Manchester United »uničil« prvenstvo
\/ »bundesligi« no vrhu lestvice vse večja gneča
MUNCHEN - V nemški »bundesligi« je stanje pri vrhu vse bolj zapleteno, predvsem pa po »zaslugi« Eintrachta, ki je že drugič zapored na domačem Waldstadionu ostal praznih rok. Bomssia MG je v Frankfurtu opravila le zahtevnejši sprehod (3:0), Črno- rdeCi pa lahko upajo le na Čimprejšnji povratek poškodovanega strelca Ye-boaha. Nasprotno je Kai-serslautern v domači trdnjavi skoraj neranljiv. Tokrat je kremplje rdečih vragov okusil Koln. Bayer Leverkusen je v derbiju kola zasluženo premagal Duisburg, ki pa se je najboljši napadalni trojici prvenstva Thom - Kirsten -Paulo Sergio še kar dobro upiral in šele proti koncu srečanja priznal premoč Bayerja z 2:1. Povsem nepričakovano je odpovedal Bayem, ki je v Freiburgu pokvaril doslej ugodni novembrski obračun. VRSTNI RED: Eintracht 24, Kai-serslautem in Leverkusen 23, Hamburg, Duisburg in Bayem 22.
Iz Anglije tudi tokrat ni prispela zaželjena novica o porazu Manchester Unite-da. Vodilni je namreč zmagal tudi v Coventryju in povečal naskok pred naj-bljižjima zasledovalcema na štirinajst toCk. Tu tiči tudi razlaga razsula angleškega nogometa: ekipo, ki neovirano gospodari v domačem prvenstvu, je v pokalu prvakov izločil
turški Galatasaray... Stanje lahko opravičujeta večletna izključitev iz celinskih tekmovanj in pomanjkanje mecenov, ki bi z novimi naložbami poživili delovanje. Gledalci pa še naprej polnijo tribune, kajti za Unitedom (44 toCk) vlada velika izenačenost: Leeds in Arsenal 30, Aston Villa in Blackburn 29, Newcasde 28.
Španske Lige ni »umoril« še nihče. V razmahu dveh toCk se v visokih nadstropjih lestvice nahaja kar sedem ekip. V življenjski tekmi je Sporting Gijon z 2:1 premagal Real Madrid, ki je ponavadi v
Asturijah pobiral celoten izkupiček. Barcelona je zaigrala kot v »starih Časih« in v Madridu slavila s 4:2 proti Rayu Vallecanu. V prestolnici, vendar proti Atleticu, je zmagala tudi La Coruna. Athletic Bilbao, ki je od vseh visokou-vršCenih moštev imel še najlažjo nalogo, je svoje navijače razočaral in proti Oviedu komaj iztržil remi. VRSTNI RED: Deportivo La Coruna in Barcelona 18, Athletic in Valencia 17, Gijon, Real Madrid in Sevilla 16.
Jesenski del prvenstva se je v Franciji konCal z napovedanim vodstvom Pa-
risa Saint Germaina. Modri so v 19. kolu zaigrali medlo in s Saint Etiennom obračunali šele dve minuti pred koncem, ko je mrežo gostov zatresel Weah. Bor-deamc se je brez toCk vrnil iz Lensa in samo potrdil, da mu za naskok na nasov vendarle nekaj manjka. Nasprotno velja za 01ym-pique, ki kljub razprodaji najboljših igralcev še vedno raCuna na zelo solidno enajsterico, ki pa je (pre) večkrat zaigrala nihajoče: po domači katastrofi so Marseillčani v obalnem derbiju zlahka odpravili Martigues. Zmage ali porazi s 4:0 so vsakotedenska jed pri Amcerreu, ki je polovico odigranih tekem končal pri okroglem pozitivnem ali negativnem izidu. Kos mu je le Monaco, ki je neustavljiv le, ko se razigrata ikpeba ali Djorkaeff, drugače pa je povsem premagljiv. Po dobrem začetku je nekoliko popustil Cannes, ki pa si kot novinec vseeno zasluži prvo mesto med ugodnimi presenečenji. VRSTNI RED PO PRVEM DELU: PSG 29, Bordeaux 25, O.M. (tekma manj) in Monaco 23, Amcerre 22, Nantes in Cannes 21, Stras-sbourg 20, Montpelier (dve tekmi manj) in Sochaux 19, Lyon 18, Metz, ST. Etienne in Lens 17, Martigues 16, Lille, Le Havre in Caen 15, Toulouse (tekma manj) in Angers 12.
DIMITRIJ KREMAN
V Nemčiji je na vrhu vse večja gneča (AP)
NOVICE
AVTOMOBILIZEM / PO NEKAJ SEZONAH PORAZNIH REZULTATOV
Predsednik francoske nogometne zveze Foumet-f ayard odstopil
PARIZ - Po zadnjih ostrih kritikah ob neverjetnem neuspehu na kvalifikacijah za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je predsednik francoske nogometne zveze Jean Fournet- Fayard dal ostavko. Njegovo mesto je začasno prevzel najstarejši elan izvršnega odbora, 77-letni Jacques Geor-ges, ki je obenem tudi podpredsednik FIFA. Geor-ges bo predsedoval zvezi do občnega zbora, ki bo 19. februarja prihodnjega leta.
»Foumet-Fayard ni mogel prenesti kritik in je povsem normalno, da je odstopil,« je komentiral predsednikov odstop eden najboljših francoskih nogometašev vseh Časov in bivši Juventusov igralec Mi-chel Platini, ki je tudi zanikal, da bi bil kandidat za predsednikovo mesto, kot so nekateri pisali. Platini je tudi izključil možnost, da bi prevzel vodenje reprezentance.
Ma Junren »pripravlja« še »super moško« vrsto
MANILA - Potem ko je ves »atletski svet« obnemel ob izrednih dosežkih kitajskih srednje in dolgopro-gašic, je Ma Junren, vodja ženske kitajske atletske vrste, najavil, da je v nadtu tudi »super moška ekipa«. »Za sestavo ženske vrste smo potrebovah 24 let temeljitega študija. Raziskave pri moških so se šele zaCele in pred seboj imamo zelo težko delo,« je dejal Ma Junren na včerajšnji tiskovni konferenci v Manih v okviru priprav na azijske igre.
Odbojkarji Doba ponovno poraženi
ENNS - Odbojkarska ekipa iz Doba je zašla v hujšo krizo, v izredno pomembni tekmi za 3. mesto je moštvo slovenskega trenerja Branka Goloba izgubila neposreden dvoboj proti najnevarnejšemu zasledovalcu Union Enns gladko z 0:3 (-12, -9, -9), tako da se je prednost Dobljanov na lestvici zmanjšala na somo dve točki. Celovški Hypo-VBK pa je po daljšem Času spet slavil zmago: dobil je tekmo proti Sporthga Linz s 3:1.
Mednarodni božični nogometni turnir v dvorani
ST. VID NA KOROŠKEM - V soboto 25. in nedeljo 26. decembra bo v športni dvorani V St. Vidu ob Glini na avstrijskem Koroškem mednarodni nogometni turnir v malem nogometu v dvorani. Prijavijo se lahko profesionalna in amaterska moštva, ki jih sestavlja 5 igralcev in vratar, skupaj z rezervnimi igralci pa lahko vsaka ekipa prijavim največ 12 igralcev. Prijavnina znaša 2500 ATS in 100 ATS za bančne stroške, prijave pa sprejema Paul Fischer, Sponhei-merstr. 5, 9371 Brucki, Tel. 04214/2844 ali 04214/6555 -12 najkasneje do 10. decembra. Žrebanje bo 17:12 1993 ob 19.uri v športni dvorani v St. Vidu ob Glini, za najboljše ekipe pa so poleg pokalov in drugih nagrad namenjene tudi denarne nagrade. Tako bo prvoplasirana ekipa prejela 13.000 ATS, za 2. mesto je nagrada 7.000 ATS, za 3. 5.000, za 4, 3000, za 5. 2.000, za 6. 1000 in za 7. mesto 500 ATS.
Prijave za ekipe iz Slovenije sprejema tudi Marijan Velik, Sponheimer strasse 13, 9020 Klagenfurt - Celovec, tel. 0463/5330-217.

il

5 -
lili

K
il
i
1 / :
m
Sezona ’94 bo za Fenari odločilna
V zadnjih petih letih je vodstvo zomenjolo devet dirkačev, štiri tehnične direktorje in pet projektantov Načrtovanje še vedno povsem v rokah Johna Bornordo - Denarja nikoli ni dovolj - Niki Loudo ostaja
Leo Bassi/Freepress
MARANELLO (MODEMA) - Kakšna bo prihodnost Ferrarija? Tako se zaskrbljeno, že nekaj let sprašujejo navdušeni privrženci simbola italijanske avtomobilske industrije iz Ma-ranella. Se težje razumejo nekajletno stagnacijo tudi ljubitelji Formule 1, ki z zanimanjem spremljajo dogajanje v in okrog Maranella.
V	vsej tej zadevi so jasni le rezultati zadnjih nekaj sezon, in ti so vsi po vrsti porazni. Ferrarijevi vozniki so ostali brez zmage na zadnjih 50. tekmovanjih za Velike nagrade Formule 1, za prestiž avtomobilske hiše iz Maranella pa je posebej negativno odmevalo dejstvo, da je z zmago na letošnjem zadnjem tekmovanju za VN Avstralije McLaren prehitel Ferrari po številu zmag v zgodovini tekmovanj Formule 1. McLaren je pred tedni zabeležil 104. zmago. Ferrari pa je že nekaj Časa obtičala pri številki 103.
V	zadnjih petih letih je vodstvo Ferrarija zamenjalo devet voznikov, štiri tehnične direktorje in pet projektantov. Že ta podatek govori sam zase o slabem in neprepričljivem vodstvu tekmovalnega moštva. Te ocene ne morejo ublažiti nekateri dobri, vendar izjemno redki pozitivni dosežki v zadnjih nekaj letih. V sezoni 1993 je moštvo iz Maranella doseglo skupaj 28 točk v skupnem seštevku celotne sezone (16 Aleši, 12 Berger), v letu 1992 pa skupaj 21 toCk (18 Aleši, 3 Capelli); po številu točk je bil v pretekli sezoni zabeležen majhen napredek, ki pa nikakor ne more odtehtati vsaj ene zmage, ki jo pričakujejo že dobra tri le-
ta. Kaj je pravzaprav razlog, da se Ferrari ni mogel resno kosati s konkurenco? MogoCe pomanjkanje denarja, vrhunskih dirkačev ali tehničnega osebja? Dirkači prav gotovo ne morejo biti poglavitni vzrok porazov. Aleši in Berger sta agresivna dirkača in se zlepa ne umakneta, kaj šele, da bi se držala ob strani. Pri tehničnem kadru ni vse tako, kot bi moralo biti. V nekaterih sektorjih tehničnega dela ni dovolj vrhunsko strokovno podkovanih ljudi. Kot olajševalno okoliščino pa je treba priznati, da boste take ljudi v Italiji težko našli in zato morajo pri Ferrariju zaupati le mladim, vendar sposobnim inženirjem, ki pa si šele nabirajo izkušnje. Ferrari je v letošnjem letu zaposlil 8 mladih in sposobnih inženirjev, ki pa si morajo še nabrati ustrezne praktične izkušnje. Za zdaj in vsaj še za nekaj prihodnjih sezon ostaja glavno breme tehnološkega dela Ferrarija na tujih inovatorjih in tehničnih vzdrževalcih. S tem, da so odvisni predvsem od tujcev, se pri Ferrariju zavedajo, da imajo pri taki sestavi tehnične ekipe dve možnosti: da jih tuji tehniki iznenada zapustijo, ali pa da bodo ustvarili novo podobo slavnega moštva iz Maranella ter s tem posredno tudi obudili zanos, tipičen za Italijane, ki bi na valu tega zanosa ustvaril novo generacijo voznikov Formule 1.
Kar se načrtovanja tiče, je Ferrari povsem v rokah Angleža Johna Barnarda. Anglež je po mnenju večine najboljši projektant na tržišču (za svojo delo zahteva znesek 1 milijona dolarjev), poseben pogoj v po-
Berger bo skupaj z Alesijem tudi v prihodnji sezoni vozil za krmilom Ferrarija (telefoto AP)
godbi pa pravi, da Bamard svoje delo opravlja izključno doma. Edina napaka pri vsej tej zgodbi o morebitnem bodočem uspehu je ta, da mu je vodstvo Ferrarija popustilo v zahtevi, da se ukvarja prav z vsem. Lep primer pretiranega ukvarjanja z vsemi tehničnimi težavami je ravno neuspešen projekt izboljšanja sklopa aktivnega vzmetenja. Projekt so kasneje prevzeli drugi inovatorji ter ga uspešno izpeljali. Napredek je postal očitnejši šele, ko so izdelali štiri ventilsko glavo za dvajset cilindrski motor. Tako dopolnitev motorja ferrarijevih tekmovalnih avtomobilov je vztrajno zahteval Niki Lauda. Slavnega (nekdanjega) tekmovalca so v Maranellu uspeli prepričati, da se je leta 1991 pridružil tehnični ekipi kot glavni svetovalec. Lauda je
zaslužen za vrnitev Bamar-da v ekipo; Lauda je predlagal zaposlitev francoskega strokovnjaka Jeana Tod-ta. Po dveh sezonah se je uspešen tandem Lauda -Todt, kot kaže, dokončno razdrl. V prejšnji sezoni sta se Lauda in Todt večkrat sporekla, pa tudi ostalo tehnično osebje ni nic kaj brez poprejšnjih prepirov upoštevalo mnenja slavnega Avstrijca. Toda predsednik Montezemolo, ki ga je na ta položaj postavil odvetnik Agnelli, lastnik turin-skega Fiata, ni dvakrat razmišljal, in je Laudi brez ugovora podaljšal pogodbo še za naslednjo sezono. Vsebina dodatka k prvotni pogodbi uradno ni znana, ker pa v Italiji nobena skrivnost ne ostane to za dalj Časa, je zdaj že veC ali manj znano, da bo Lauda nekakšen promoter in predsta-
vnik za javnost v poslih družbe Ferrari, hkrati pa bo ohranil nadzomiški položaj v tehničnem delu družbe, z manjšimi pooblastili, kot v zadnjih dveh letih.
Denarne investicije so poglavje zase. Številke o poslovanju Ferrarija so bolj ali manj zavite v tanCico skrivnosti. V vodstvu družbe še vedno niso pripravljeni sporočiti niti približnih podatkov o stroških sodelovanja v tekmovanjih Formule 1, za kar imajo zaposlenih okoli 300 ljudi z najvišjo stopnjo izobrazbe in usposobljenosti. V Ferrariju priznavajo le podatek, da so bila denarna sredstva za sezono 1993 občutno manjša kot prejšnja leta. Pri naštevanju stroškov pa ne smemo prezreti naslednjega dejstva: Ferrari je edina družba med sodelujočimi v Formuli 1, ki sama proizva-
ja bodisi ohišje in motor vozil, zato ni daleč od resnice podatek, da znašajo stroški za eno tekmovalno sezono 90 milijonov ameriških dolarjev. Do pred kratkim je japonska multinacionalka Honda dobavljala motorje za moštvo McLaren. Samo Honda naj bi, po dokaj verodostojnih podatkih, letno investirala 100 milijonov dolarjev, torej veC kot Ferrari za izdelavo ohišja in motorja skupaj.
Ah so te desetine milijonov dolarjev dovolj velika vsota za konkurenčnost Ferrarija? Za navdušene navijače razočarane nad slabimi rezultati je ta vsota brez dvoma prenizka. V Ferrariju odločno odgovarjajo, da je to največ kar zmorejo. Seveda ne bi škodilo, Ce bi v letnem proračunu imeli milijonček ali dva veC, toda problem tiči
nekje drugje. Denar je resda nujno potreben, toda brez ustrezne tehnične baze ter inovatorjev, tudi še enkrat večja vsota ne bi pomenila prav ničesar. V zadnjem Času so posvetili dodatno pozornost boljši organiziranosti in tehnični službi, Čeprav tudi to še ne kaže pravih rezultatov.
Vsemu navkljub vodstvo v Maranellu optimistično zre v prihodnost. Trdno so prepričani, da bo Bamard konCno pripravil nov model, ki se bo v prihodnji sezoni lahko enakovredno kosal s konkurenco.V letu 1994 bo iz vozil izločena elektronika in to ho olajšalo Ferrarijev načrtovani prodor v sam vrh, saj bodo dokončno odpadle težave z elektronskimi izboljšavami, ki se nikakor niso obnesle. Med tekmovanjem bo dovoljeno točenje goriva, kar je dodatna pozitivna novost za Ferrari, upoštevajoč požrešenost 12-cilinderske-ga motorja, pa tudi zmanjšane teže vozil.
Skratka, v vodstvu Ferrarija zelo resno in optimistično pričakujejo začetek sezone 1994, še posebej nestrpno pa odštevajo dneve do napovedane predstavitve novih vozil, projektiranih v Veliki Britaniji. Po zadnjih podatkih bodo nov model predstavili v začetku leta 1994. Niki Lauda pravi, da bo dolgo obdobje neuspehova že Cez pol leta le slab spomin in da do ponovnega vzpona in zmag legendarnega Ferrarija ni vec daleč.
Do pričetka naslednjega poletja bo že jasno, ali se bodo te napovedi uresničile. V nasprotnem primem si nihče ne dela utvar, da bomo priCa počasnemu, a dokončnemu zatonu avtomobilske legende iz Maranella.
ŠPORT
Torek, 30. novembra 1993
19
CIKLOKROS
/ V LONJERJU
ODBOJKA / ZAČETEK MLADINSKIH PRVENSTEV
Uspela tekma kljub težavam z vremenom
V organizaciji KK Adria
Kljub deževnemu in hladnemu vemenu so včeraj popoldne lonjerske ceste in predvsem njive popestrili hrabri in blatni kolesarji. KK Adria, organizator včerajšnje ciklokrosne dirke, ki spada v sklop dirk, ki so odvijajo vsako nedeljo v naši deželi pod nazivom »Al fogolar«, je bil zadovoljen s potekom dirke, saj ni bilo hujših nesreč, Čeprav je bilo udeležencev kar lepo število. S kolesi, opremljenimi za ciklokros, in gorskimi kolesi, se je pomerilo kar 135 kolesarjev iz naše dežele in Slovenije. Med temi je predvsem vredno poudariti prisotnost slovenskega državnega prvaka v kategoriji ciklokrosa in gorskih koles Marjana Javka in dosedanjega zmagovalca dirk v sklopu letošnje trofeje »Al fogolar« Zanuttica.
Včerajšnja dirka je posvečena pred kratkim preminulemu ustanovitelju in podpredsedniku KK Adria Danilu Maveju. Dirki so prisotvovali tudi selektor državne reprezentance za gorska kolesa in ciklokros Edi Gregori, pokrajinski predsednik Kolesarske zveze Giordano Cotur in elan vsedržavne tehnične komisije Dal Grande, ki so pohvahli organizatorje, ki so kljub Številnih težavam, ki jih je povrocilo vreme, uspešno izpeljali tretjo preizkušnjo letošnje trofeje »Al Fogo-lar». Na sporedu sta bili dve zaporedni dirki. Absolutni zmagovalec v prvi je bil Davide Polo, v drugi pa An-drea Valvason.
Rezultati
1. DIRKA
Mlajši mladinci: 1. M. Furlan (Cimetta Comprex); 2. F. Roiatti (Gradišča); 3. E. Bon (P. Manzanese).
Mladinci: i. D. Polo (Citta di Marostica); 2. L. Mizza (Velotti Parati); 3 L. Guatteri (La Puiese).
Cikloamaterji: 1. G. Barattin (Comprex Cucine); 2. D. Marzolla (Cuor bike club); 3. D. Marangone (Macelle-
Gorska kolesa: 1. S. Zanuttic (Valeniaro); 2. L Me-deot (Caprivesi); 3. J. Golecer (MT Štajerska).
Gorska kolesa - amaterji: 1. F. Pugliese (Cicli Marc); 2. F. Mazzoccato (Zoppe Fiat); 3. G. Galloforte (Cuoril bike).
Gorska kolesa - ženske: 1. M. Lodio (Lit. Tende Prahe); 2. M. Colauth (MTB Colibri); 3. F. Melchior (Pedale gemonese).
2. DIRKA	.	, . ,
Cikloamaterji junior: 1. M. Di Didino (UC cividale-si); 3. B. Coleth (Comegurs); 3. M. Bon (UC cividalesi).
Gorska kolesa - seniorji: 1. M. Javk (MTB Štajerska); 2. R. Moimas (SCU Cotur); 3. L. Guatteri (Puiesi).
Člani: i. A. Valvason (Selle Italia); 2. S. Del Bianco (Selle Italia); 3. L Brisotto (Corta San Giacomo)
J.P.
Slogini mladinci mislijo resno Mladinke še čakajo favorita
Sokolovke zlahka ugnale Prevenire, poraz Koimpexa ni opravičljiv borovke pa morajo še igrati - Začetek tudi med dečki in deklicami
MLADINCI
Koimpex - Prevenire 3:1 (15:10; 13:15,15:5,15:3)
KOIMPEK: Germani, Kralj, Marc, Micalessi, Ritossa, Ve-glia, Volčič.
Koimpex bi moral v tem prvenstvu odigrah vidno vlogo. Glavni adut ekipe je seveda Aljoša Kralj, ki je tudi elan prve Slogine šesterke in na katerem sloni velik del napada,|Prvi nastop so sloaSi zaceli z zmago, ki bi bila lahko Se izdatnejša, Ce ne bi naši fantje v drugem setu po vodstvu 14:10, zlasti zaradi podcenjevanja nasprotnikov, nerazumljivo popustili. Ta delni neuspeh pa jih je takoj »predramil«, tako da so v preostalih dveh setih z zbrano igro tako v polju kot na mreži svoje nasprotnike povsem nadigrali. (Inka)
Nuova Pallavolo Trieste -Bor 3:0 (15:7,15:5,15:5)
BOR: Taberni, Domio,
Pussini, FurlaniC, Šušteršič, Cuk, Pieri, Talotti, Mauri, Smotlak, Pertot, Krmec.
Borovci so v svojem krstnem nastopu gladko izgubili proti sicer boljšemu nasprotniku, toda zaigrali so daleC pod svojimi sposobnostmi. Gostje so le na trenutke pokazali kaj znajo, toda premalo, da bi lahko ogrozili zmago domačinov. Razloge za poraz gre poiskah v tremi in v določeni neuigranosti, vendar pa z večjo požrtvovalnostjo in zagrizenostjo bi lahko dosegli precej veC. Trenerja Marka Kalca čaka tako še precej dela. Prvo tekmo gre Cimprej pozabih, časa za napredek in popravne izpite pa je še veliko. Pejan)
OSTALI IZID: Pallavolo
Mladinci Koimpexa začeli z zmago (Foto Križmančič/KROMA)
Trieste - Volley Club bo 5. decembra, SantAndrea je bil prost.
MLADINKE
Borovke, ki so nesporne favoritinje za prvo mesto, so bile v prvem kolu proste. Sokol in Pallavolo Trieste (v najbolj izenačeni tekmi kola je premagal Koimpex) sta potrdila napovedi, da se bosta potegovala za mesti tik pod vrhom.
Derbi med ekipama Sgt se je končal z zmago ekipe A, ki jo sestavljajo igralke letnika 1976, B-ejevi ekipi pa so leto dni mlajša dekleta.
Pallavolo Trst - Koimpex 3:1 (11:15,15:8,15:10,15:5)
KOIMPEK: Dapretto, Grgič, KocjanCiC, Meriani, Peri-ni, Stigliani, Tensi, Vidah, Zubahc, Živec.
S svojega prvega nastopa se Koimpex vraCa s porazom, za katerega pravzaprav ni pravega opravičila. Po prvem setu, v katerem so slogašice preudarno in taktično dokaj zrelo zaigrale, so v nadaljevanju povsem popustile.
Padla jim je koncentracija in zagrešile so celo vrsto napak, domačinke pa so to pridno izkoristile. Ob vsaki osvojeni točki jim je rasla samozavest in so tako tri sete v bistvu osvojile veliko lažje kot so pred tekmo lahko upale. (Inka)
Sokol - Prevenire 3:0 (15:7, 15:3,15:4)
SOKOL: Golemac, Legisa, Švara, Radehc, Semec, Antonie, Vižentin. Peric, Briscek, Kobau, Udovič.
Sokolovke so prvenstvo pričele s pričakovano zmago, ki so jo dosegle brez večjega naprezanja. Nasprotnik je bil Nabrežinkam nedorasel, tako
da je trener Sain lahko uvrstil na igriSCe vse razpoložljive igralke. Nekaj težav so imele sokolovke le na začetku (4:4), nato pa so se »ogrele« in za igralke Prevenireja ni bilo veC pomoči.
OSTALI IZID 1. KOLA: Sgt B - Sgt A 1:3, Bor je bil prost.
DEČKI
Sloga - Volley Club 0:3 (12:15,3:15,11:15)
SLOGA: Corbatti, DrasiC, Mihe, Peterlin, Rebecchi, Ritossa.
V nedeljo so svoj krstni nastop opravili mladi slogaši, ki pa so nastopih v zelo mladem sestavu, to je s štirimi igralci letnika 1980 in dvema leto Starejšima. Gostje so bili krepko višji in sploh telesno bolj razvid od naših fantov, ki pa s prikazano igro niso razočarali. Nasprotno, z vso vnemo so se vrgli v boj in bili tako v prvem kot v tretjem se-
tu povsem enakovredni svojim nasprotnikom. Izdala sta jih zlasti trema in premajhno zaupanje v svoje moči, da bi lahko osvojih vsaj set, ki bi si ga po prikazani igri prav gotovo zaslužili. (Inka)
OSTALA IZIDA 1. KOLA: Nuova Pallavolo - S. Andrea 3:0, Pallavolo TS - Rum Baker 0:3.
DRKTIGR
Sgt - Bor 0:3 (0:15, 0:15, 1:15)
BOR: Gruden, Faimann, Zadnik, Bogateč, Tomaselli, Flego, Severi, Babuder, Ster-nad, Z. Miličevič.
Bor nastopa v tem prvenstvu s skoraj popolnoma spremenjeno postavo, v kateri so le tri igralke letnika 1978, vse ostale pa so mlajše in imajo za sabo malo tekmovalnih izkušenj, vendar pa vse kaže, da bo ekipa našega mestnega društva kljub vsemu tudi le-
tos boljša od marsikaterega tekmeca. Srečanje z Ginnasd-co je bilo povsem enosmerno, kajd nasprotnik je bil preslab.
Pallavolo Trieste B - Koim-pex 0:3 (4:15,5:15,1:15)
KOIMPEX: Babudri, Ban, Gibi, Criti, Franco, Furlan, Grgič, Kalc, KocjanCiC, Kufersin, Marucelli, Sossi.
V krstnem nastopu se dek-licam Koimpexa ni bilo treba pretirano namučiti, da so osvojile prvi točki. DomaCa ekipa naši sploh ni bila dorasla, saj gre v glavnem za začetnice, katerim je težave povzročal že sam sprejem servisa. Tekma je predstavljala tako res idealno priložnost, da so vse slogasice stopile na igriSCe in vse so vlogo nadvse uspešno odigrale. (Inka) OSTALA IZIDA 1. KOLA: Virtus - Ricreatori 0:3; Orna -Altura 3:1.
________KOŠARKA / DR2AVNI KADETI_
Kontovelovi kadeti zamudili lepo priložnost za zmago
Bor Radenska izgubil proti premočnemu Don Boscu
Jadranovec Mitja Štefančič v vodenju, (foto KROMA)
DRŽAVNI KADETI
Italmonfelcone - Konto-vel Edil Porfidi 64:61 (31:27)
KONTOVEL: B.Starc (0:1), Spadoni 21 (8:10), TauCer 5 (1:2), Spacal 5 (3:6), Rizzante, Skerk 16 (4:4), Jori 8 (2:4), Umek 6 (2:5), Franko; trener Furlan.
PM: 20/32. SON: 24. PON: Skerk (40). 3T: Spadoni 1.
Kontovelci so skoraj na neverjeten naCin zapravih že dobljeno tekmo, saj so še 55 sekund pred koncem vodih s 5 točkami prednosti, s celo vrsto naivnih in odvečnih napak pa so dah nasprotnikom možnost, da nadoknadijo razliko in to so spretni Tržicani tudi spretno izkoristih ter z nemogočo trojko v zadnji sekundi tudi zmagali. V prvem polčasu so Furlanovi fantje igrali pod svojimi sposobnostmi in tudi stalno zaostajati. Po odmoru pa so Kontovelci zaigrali povsem drugače in z delnim izidom 14:2 tudi povedli. Od tedaj dalje so bili stalno v prednosti, uspešni so biti v obrambi, v napadu sta bila zlasti učinkovita Spadoni in Skerk, najbolj ugodno pa je presenetil Jori. Vse je potekalo po pravi poti do zadnje minute, zatem pa je Kontovelce zajel pravi »black out« in zmaga je šla po vodi. (VJ)
Bor Radenska - Don Bo-sco 78:113 (31:60)
BOR: Oberdan 14 (2:4), Požar 11 (2:2), Jogan 4 (0:1), Velinsky 14 (2:3), Sancin 11 (2:7), Uršič 6 (2:2), Caser 6 (2:2), Lapel 6, Stokelj 4, Del Monaco 2; trener KreCiC.
PM: 12:21. SON: 22. PON: Lapel (34). 3T: San-
cin 1, Požar 1.
Borovi kadeti so bili v tem kolu proti močnemu Don Boscu povsem nemočni in tako doživeli tretji zaporedni poraz. O tekmi sami ni kaj dosti povedati. Borov trener KreCiC je med tekmo sicer poskušal z raznimi variantami v obrambi, toda takoj ko so borovci zaigrali cono, je nasprotnik brez usmiljenja zadeval tudi z velike razdalje (9 trojk). Pri belo-zelenih je tokrat nekaj igralcev povsem odpovedalo, trenerjevo zaupanje pa so opraviclili nekateri igralci, ki običajno manj igrajo. V drugem polčasu so se namreč Velinsky, Caser in Stokelj borili za vsako žogo. Za naše je bil nerešljiva uganka novi tržaški talent Francesco Gori, ki je dal skupno 41 točk (5 trojk in 6:6 v pm). Svetoivancani so v lanskem prvenstvu premagati
Don Bosco, novega podviga pa letos žal niso ponovili. (M.Jogan)
DEČKI
Jadran Farco - Inter-muggia 95:97 (41:44; 81:81)
JADRAN: Bodosso, Mura 4, Špacapan 4, Fonda 2, Hrovatin 23 (2:4), Lakovič 4, TauCer 4, Guštin 21 (2:4), Stefančič 27 (2:4), Pavletič 6, leram; trener Vremec.
PON: Stefančič (38), Hrovatin (43). 3T: Guštin 1, Hrovatin 1, Stefančič 1.
»Odkar treniram to ekipo, mislim, da je bila ta, kljub porazu, naša najboljša tekma sploh. Svojim fantom moram le Čestitati za veliko borbenost in požrtvovalnost. Skoda, da smo zaceli slabo. V prvi Četrtini smo namreč krepko zaostali, nakar pa smo zaigrati odločno bolje in predvsem sem bil zadovoljen zaradi reakcije, ki je
sledila po slabem začetku,« je po srečanju dejal Jadranov trener Andrej Vremec.
Jadranovce je treba za igro torej pohvaliti, še posebno Ce upoštevamo, da so igrali brez enega svojih boljših predstavnikov, Igorja Zobina, ki bi bil še kako koristen predvsem v boju pod košema. In prav tu so imeti Miljcani svoje najboljše orožje, saj sta Millo in Debemardi polovila skoraj vse odbite žoge in tudi dosegla 37, oz. 27 toCk. (bi)
Servolana - Kontovel 103:68 (56:37)
KONTOVEL: Pavletič, Bukavec, Bogateč, Trobec, Grilanc, Semec, Puntar, Sirca, trener Meden.
Kontovelci so, kljub visokemu porazu, kar zadovoljivo opraviti krstni nastop proti moCni Servola-ni. Naši košarkarji so se v prvi Četrtini enakovredno borili z gostitelji, v nadaljevanju pa so morali priznati njihovo premoč.
Vsi Kontovelci si zaslužijo za požrtvovalnost pohvalo, boljši od drugih pa je bil Pavletič, ki je dal kar 38 točk.
Ardita - Dom 98:39 (57:19)
DOM: Sošol 2, Tacco, Bresciani 4, Pahor, Grav-ner 4, Covi 29, Silvie, Coz-zuccoti, trener Semolič.
Domovci so proti pr-vouvršCeni Arditi zaceli dokaj bojazljivo in v prvi Četrtini so zaostajati kar s 5:38. V nadaljevanju so si naši košarkarji malce opomogli, saj so bili v drugi Četrtini skoraj enakovredni gostiteljem (14:19). Od posameznikov naj omenimo zelo dobro igro v napadu Egona Covija in v obrambi Mihe Gravnerja.
MLADINSKI NOGOMET / NAJMLAJSl
Bor Farco še naprej izredno učinkovit
Važna zmaga začetnikov Zarje A - Minimalen poraz Mladosti - Naraščajniki Primorja zatajili
Naraščajniki
Primorje - Costalunga 3:6 (2:2)
Strelci za Primorje: v 4. min. Furlani, v 25. min. Ota, v 60. min. Gurman.
PRIMORJE: Gruden (Gregori), Bukavec, Miliani, Šušteršič, Lorenzi, Lovrečič, Furlani (Sancin), Kuk, Braini, Ota (Turk), Blažina (Gurman).
Po zasluženi zmagi v prejšnjem kolu proti Alturi Muggesani so tokrat naraščajniki Primorja izgubili s Costalungo. V prvih 40. min. sta biti ekipi enakovredni, Čeprav so imeti »rdece-rumeni« veC od igre in že v 4. min. je Furlani po pred-ložku Brainija dosegel vodeCi zadetek. Nekaj minut kasneje pa so gostje po napaki naših na sredini igrišča izenačili. Pri-morjaši bi lahko spet povedli, toda strel Kuka se je odbil od prečke. Gostje so v 20. min. iz protinapada prišli tudi v vodstvo, Ota pa je nekaj minut kasneje rezultat spet izravnal. Prav Ota in Blažina sta zapravila dve veliki priložnosti, da bi tekma odločila v korist Primorja. Namesto tega so v nadaljevanju gostje v petih minutah dvakrat premagali domačega vratarja in s tem zaključili tekmo. Gurman je po napaki obrambe znižal rezultat, toda Tržačani, ki so nato še dvakrat zatresti mrežo Gregorija. (Gorazd)
ZAČETNIKI
Portuale - Zarja Adriaimpex A 1:3 (1:1)
ZARJA ADRIAIMPEK A: Caggiano, Guštin, Škabar, Strajn, Cemjava, Babudri, Martini (Cauter), Pahor, Merlak (Tul), Kapun, Gabrovec (Jerman).
STRELCA: Jan Pahor (2), Gabrovec (Zarja Adriaimpex A).
Po borbeni igri si je Zarja Adriaimpex zagotovila na "Ervattiju” pomembno zmago proti Portualeju in ostala v zgornjem delu lestvice. To je bila tudi druga zaporedna zmaga proti tako imenovanim "boljšim” tekmecem s čimer so dokazali, da je Hafnerjeva vrsta v tem trenutku res v formi. Na težkem blatnem igrišču so najprej nadoknaditi gol zaostanka po vodstvu domačinov takoj na začetku in nato dosegli še dva gola in zanesljivo zmagati. Zarjani so zaigrali res požrtvovalno, startali na vsako žogo in si proti koncu polčasa tudi priborili 11-me-trovko, ki jo je Jan Pahor uspešno izvedel. Po odmom je Gabrovec povedel zarjane v vodstvo, končni rezultat pa je s svojim dragim golom postavil Pahor iz prostega strela. Domačini so sicer na koncu tekme na vse načine poskušati izenačiti toda brez uspeha. Tokrat pohvalo zasluži celotna ekipa, (d.gr.)
Esperia - Zarja Adriaimpex B (odložena zaradi blatnega igrišča)
San Michele - Mladost 1:0 (1:0)
MLADOST: Gergolet, Mauri, Cotič, Cingerli, S. Tomšič, D. Tomšič, Monti (R. Tomšič), Valle (Spacal), Lavrenčič, Ferle-tie, Todde.
Po ne preveč dobri igri so naši nogometaši v Tržiču tesno izgubiti s solidno ekipo San Micheleja. Gostitelji so edini zadetek srečanja dosegli dokaj sreCno: do-berdobska obramba je odbila žogo, ki pa je zadela v glavo nogometaša nasprotnikov. Žoga se je nato zakotalila prav do domačega napadalca, ki jo je tudi brez težav poslal v mrežo.
Tudi gol ni predramil naše nogometaše, ki so ndalejvali s poprečno igro. V zadnjih desetih minutah srečanja so se naši nogometaši le prebuditi in zaceli ostro napadati. Zamuditi so tudi več priložnosti za zadetek. Skoda pa, da je bila reakcija naših prepozna.
Od posameznikov naj omenimo predvsem dobro igro vratarja Havirja Ger-goleta, boljši od ostalih pa so bili še Daniele Mauri, Devid Ferletic in Erik Lavrenčič.
NAJMLAJSl
Bor Farco - Montebello Don Bosco 6:1 (3:1)
STRELCI: Milic (2), Longo, Križ-mancic, Manzin, Kariš (Bor Farco).
BOR FARCO: Jaš Gregori (Hrovatin), Zomada, Primosi, (Berce), Longo (Kariš), Križmančič, Skrij, Batič, Milic, Manzin, Ostrouška (Umari), Damjan Gregori.
Dobra igra in lepe akcije celotne ekipe in posameznikov so prinesle visoko zmago združeni ekipi Bora Farco proti še kar solidni ekipi Montebella Don Bosco A.
2e v prvem napadu, ko ni minilo niti pol minute, si je Longo požrtvovalno priboril žogo na sredini, hitro prodrl na rob kazenskega prostora in z lobom zadel v polno. Kmalu za tem je padel še dragi gol in upanj za Tržačane je bilo konec. Plavi so tudi tokrat pokazali pravo nogometno lekcijo in vsi so dali svoj delež. Igra je v glavnem potekala pred vrati gostov, ki so le nekajkrat nevarno streljali na gol borovcev. Ko je bilo že 3:0 v korist Pocmjičeve vrste, je bil sodnik tisti, ki je nekako "odprl” tekmo, ko je gostom dosodil 11-me-trovko, iz katere so znižali rezultat. Po odmora so borovci spet "zamenjali” postavo, na vrsto so prišli sveži igralci in končni izid je bil 6:1. Gostje so na koncu nestrpno Čakali konec tekme, da ne bi doživeli še hujšega poraza, (d.gr.)
NOVICE
Košarka
Promocijsko prvenstvo Goriška skupina
IZIDI: Largo Isonzo - Breg 91:82, Pieris - Ronchi 96:77, Villesse - Staranzano 66:91, Ardita - Petroli-fera 74:76, Alba - Pom 70:86, Libertas - Grado 70:67, Dom prost.
VRSTNI RED: Ardita in Libertas 10, Staranzano in Pom 8, Petrolifera, Largo Isonzo in Pieris 6, Dom in Grado 4, Breg, Ronchi in Villesse 2, Alba 0. PRIHODNJE KOLO: Breg - Pieris (4.12. ob 17. uri v Dolini), Ronchi - Dom (4.12. ob 20.45 v Ronkah)
Državni kadeti
IZIDI: Italmonfalcone - Kontovel 64:61, Bor Radenska - Don Bosco 78:113, Pall. GO - Ronchi 93:75, SGT - Tarcento neodigrana, Ginn. Go prosta.
VRSTNI RED: Don Bosco 16, SGT 10, Italmonfalcone 8, Bor Radenska, Kontovel in Pall. Go 6, Gin-nastica Go 4, Tarcento 2, Ronchi 0.
PRIHODNJE KOLO: Kontovel - Bor Radenska (5. 12. ob 11. uri v BrišCikih).
Nogomet Deželni mladinci
IZIDI 11. KOLA: Cormonese - San Luigi 2:2, Itala -San Giovanni 2:1, Juventina - San Canzian 0:1, Portuale - Fortitudo 2:1, Ronchi - Ponziana 2:1, San Sergio - Lucinico odložena, Staranzano -Monfalcone 4:2.
VRSTNI RED: Ronchi 15, San Canzian in Cormo-nese 13, Staranzano, Itala S. marco in Portuale 12, San Luigi 11, Ponziana 10, San Giovanni 9, San Sergio 8, Monfalcone 6, Juventina 5, Lucinico 4, Fortitudo 2.
PRIHODNJE KOLO: San Luigi - Juventina, Itala S. Marco - Staranzano, Lucinico - Cormonese, Monfalcone - San sergio, Ponziana - Portuale, San Canzian - Ronchi, San Giovanni - Fortitudo.
Pokrajinski mladinci
IZIDI: Otimpia - Opicina 1:1, Muggesana - Campa-nelle 3:1, Zaule - SanfAndrea 0:2, Mont. D. Bosco - Domio prek., Chiarbola - Costalunga prek., Primorje - Zarja Adriaimpex 3:3, Union - San Marco 4:4.
VRSTNI RED: Chiarbola 12, Zarja Adriaimpex in Otimpia 11, Opicina in Muggesana 10, Domio in Costalunga 9, Primorje in SanfAndrea 7, Edile Adriatica, Montebello D. Bosco in san Marco 5, Union, Zaule 4, Campanelle 1.
PRIHODNJE KOLO: San Marco - E. Adriatica, Zarja Adriaimpex - Union, Costalunga - Primorje, Domio - Chiarbola, SanfAndrea - Mont. Don Bosco, Campanelle - Zaule, Opicina - Muggesana, Otimpia prosta.
Naraščajniki
(T IZIDI: Primorje - Costalunga 3:6, San Sergio - Altu-ra 11:1, Portuale - Otimpia 1:1, Mont. D. Bosco -SanfAndrea odi., Chiarbola - Esperia odi., Ponziana - Opicina 0:1, Fortitudo - Domio 0:2, CGS pro-st.
VRSTNI RED: San Sergio 18, Olimpia in Portuale
16, Domio 14, Fortitudo 11, SanfAndrea in Opicina 10, Costalunga 9, Primorje 8, Ponziana 6, CGS 5, Chiarbola in Esperia 4, Mont. Don Bosco 3, Altura 0.
PRIHODNJE KOLO: Domio . CGS, Opicina - Fortitudo, Esperia - Ponziana, SanfAndrea - Chiarbola, Otimpia - Mont. D. Bosco, Altura - Portuale, Costalunga - San Sergio, Primorje prosto.
Najmlajši
IZIDI: Fani Olimpia - Costalunga 1:0, Opicina - Altura 3:1, Triestina - Don Bosco B 9:0, San Sergio -Olimpia 2:1, Chiarbola - san Sergio B 0:0, Mont. D. Bosco - Bor Farco 1:6, Esperia - Domio prek., CGS - Roianese 9:0, Altura B - Portuale 1:7.
VRSTNI RED: Triestina 19, Bor Farco in Portuale 16, Fani Otimpia in Olimpia 14, San Sergio 13,
CGS in Altura 12, Opicina 11, Costalunga in Esperia 9, Mont. D. Bosco in san Sergio B 6, Domio 4, Chiarbola, Don Bosco B in Altura B 3, Roianese 0. PRIHODNJE KOLO: Domio - CGS, Bor Farco -Esperia, San Sergio B - Roianese, Olimpia - Chiarbola, San Sergio - Don Bosco B, Altura - Triestina, Costalunga - Opicina, Portuale - Fani Otimpia, Mont. Don Bosco - Altura B.
Obvestila
SK DEVIN
organizira zimovanje in silvestrovanje v Sappadi od 26. decembra do 2. januarja 1994. Na razpolago Se nekaj dodatnih mest Informacije na tel 220423 - Stojan. Nekaj dodatnih mest je tudi še na razpolago za zimovanje na Kronplatzu blizu Brunecka, ki bo od 2. do 6. oz. 8. januarja 1994. Informacije pri Stojanu - tel 220423.
SK DEVIN	.
poziva vse člane, da se v Cim večjem številu udeležijo zamejskega prvenstva ’93, ki bo v Sappadi 12. decembra. Prijavite se lahko na tel. 220423 - Sarah in 201207 - Gahry.
SK DEVIN
obvešča, da bo 3-dnevni trening na snegu v Sappadi 5. -6. - 7. decembra. Zainteresirani naj se cimprej javijo.
SKBRDINA
organizira zimovanje in silvestrovanje v Mariboru Informaaie in vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul.131 na Opčinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Zabaval vas bo ansambel Happy day.
SKBRDINA
organizira avtobusni izlet v nedeljo, 12. decembra v Sappado ob p miki zamejskega prvenstva, birormadje in vpisovanje ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah.
ZVUTS za zamejstvo
organizira od 23. dec. do 2. jan. 1994 smučarske tečaje na Pohorju.
SD BREG - smučarska sekcija
priredi zimovanje za božič in novo leto v smučarskem centru Cerkno. Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu društva v dolinski občinski telovadnici ob torkih od 21. do 22. ure.
SD BREG - smučarska sekdja
organizira ob priliki zamejskega smučarskem prvenstva 12. decembra smučarski izlet Vpisovanje v dolinski občinski telovadnici vsak torek od 21. do 22. ure.
GOSPODARSTVO
Torek, 30. novembra 1993
MEDBANČNI DENARNI TRG
E N ERGENTI / ZADRŽEVANJE CEN
SODELOVANJE S TUJINO / ČEŠKA
V menjalnicah večji odkup deviz
Poslabšala se je likvidnost bank
Po razmeroma mirnem začetku preteklega tedna na medbančnem denarnem trgu je le malokdo pričakoval, da se bo »zatišje« nadaljevalo z »viharjem«. Likvidnost, ki je bila v začetku tedna sorazmerno dobra, kar je povzročilo zniževanje povprečne ravni obrestnih mer, se je proti koncu tedna izredno poslabšala. Število povprasevalcev po prostih sredstvih se je skokovito povečalo, po likvidnostnih posojilih pa so povpraševale celo banke, ki so sicer na sploSno znane kot neto ponudnice sredstev. Obrestne mere so ponovno dosegle nivo R + 13 odstotkov letno, z dodatno pripombo, da ponudbe praktično ni bilo. Marsikatera banka pa bi bila za likvidnostno posojilo verjetno pripravljena plačati precej višjo ceno.
Vzroke za skokovito poslabšanje likvidnosti nekaterih bank gre verjetno iskati predvsem v prehvanju sredstev med do nedavnega »Ukvidnimi« in »nelikvidnimi« bankami, delni razlog pa je vsekakor tudi v zmanjševanju kohčine denarja v obtoku prek instrumentov centralne banke. Le-ta je tudi v začetku preteklega tedna nadaljevala s ponudbami bankam za nakup deviz. Kljub nizkim deviznim tečajem je bil odziv banke precej skromen. Sredi tedna je Banka Slovenije omenjeni finančni instrument nadomestila s ponu-
dbami za pridobitev lombardnega posojila, vezanega na prodajo deviz podjetjem po določenem tečaju, s katerimi je v neugodnih likvidnostnih razmerah očitno želela ponuditi bankam dodaten vir (tolarskih) likvidnostnih sredstev.
Zaostrena tolarska likvidnost in ponudbe Banke Slovenije za pridobitev lom-bardnih posojil, vezanih na prodajo deviz podjetjem po tečajih, ki so bili precej nižji od takratnih tržnih tečajev, so vnesli precej zmede tudi na področje tečajne politike bank. Ob že tako ugodni devizni likvidnosti in zmanjšani dinamiki rasti deviznih tečajev v zadnjem obdobju so dodatni vplivi Banke Slovenije rast popolnoma zaustavih. Nekatere banke so se odločile celo za znižanje svojih tečajev, tako na področju »podjetniških« tečajev kot tudi na področju menjalniškega poslovanja. Omenjena gibanja seveda niso ostala brez posledic, predvsem na področju menjalnic, saj se je odkup deviz močno povečal, marsikatera menjalnica pa ni bila sposobna odkupovati deviznih sredstev.
Kljub precej burnemu zaključku preteklega tedna lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo, da se bo položaj na vseh segmentih denarnega trga po 1. decembru umiril in se vrnil v »ustaljene« okvire.
Ivan Pepelnjak
Obrestne mere za medbančne kredite na dan 26.11. '93
	skupna obrestna mera	realna obrestna mera
- povprečna ponderirana medbančna letna obrestna mera čez dan	60,4%	13, 3%
- povprečna ponderirana medbančna letna obrestna mera na večernem denarnem trgu	60, 2%	13,2%
- skupna povprečna ponderirana medbančna letna obrestna mera	60,3%	13,2%
Skupna obrestna mera je sestavljena iz stopnje rasti drobnoprodajnih cen v Republiki Sloveniji v preteklem mesecu (R) in realne obrestne mere (r).
Vlada prisega na postopno prilagajanje
Cena elektrike je za polovico nižjo kot v razvitih državah
Cehi se bodo predstavili
Od 8. do 12. 12. bodo pri nas predstavili svoje izdelke
LJUBLJANA - Slovenska vlada še naprej vztraja pri doslednem zadrževanju cen energentov, o čemer priča tudi zadnja odločitev, ko je dovolila podražitev elektrike za slabih deset odstotkov, čeprav so v Elesu zahtevali zvišanje cen povprečno za več kot 40 odstotkov. Tudi edini slovenski rafineriji Nafta Lendava so spet zavrnili zahtevek po 26-odstotnem povečanju naftnih derivatov. Namen je seveda predvsem brzdati inflacijo, hkrati pa se tudi vlada zaveda, da se zaradi podcenjenih energentov ni mogoče izogniti nadaljnjemu poglabljanju krize v celotnem energetskem gospodarstvu. Sicer pa je zanimiva primerjava cen nekaterih energentov (zlasti naftnih derivatov, elektrike in zemeljskega plina) v Sloveniji s cenami v državah Evropske unije. Povprečna prodajna cena eletrične energije pri nas dosega približno polovico povprečne cene v nekaterih državah zahodne Evrope. Za doseganje načrtovane ravni, 80 odstotkov prodajne cene elektrike v evropskih državah, bi jo bilo potrebno realno podražiti za blizu 67, 5 odstotka, kar ob predpostavki petletnega prilagajanja pomeni letno povečanje za približno 10, 9 odstoka ob predpostavki sedemletnega pri-
lagajanja pa za blizu 7, 7 odstotka. Sicer pa najve-čje izgube javnega sektorja nastajajo ravno v elektrogospodarskih podjetjih, saj so na prvih dvanajstih mestih tovrstna podjetja. Evropska raven cen elektrike bi omogočila pozitivno tekoče likvidnostno poslovanje EGS in servisiranje vseh posojil. To bi bilo po oceni vladnih strokovnjakov mogoče doseči s popravki cen do ravni, ki bi za kakšnih deset odstotkov presegala splošno rast cen. Omenjeno prilagajanje evropskim cenam naj bi dosegli do konca leta 1998. Ker popravki cen ne omogočajo takojšnje sanacije elektroenergetskega sistema, saj bi pretirano povečali splošno rast cen, naj bi v državnem proračunu zagotovili določena sredstva za subvencioniranje nedonosnih proizvodenj, denimo v premogovnikih. Letos je vlada nadaljevala tudi politiko zadrževanja cen naftnih derivatov. Po informacijah Petrola Trgovine je marža v prvih šestih mesecih letos pokrivala le še 64 odstotkov stroškov. Tudi v Nafti Lendavi so v prvih letošnjih mesecih zaradi zadrževanja cen naftnih derivatov ob mesečni izpad dohodka za približno 100 milijonov tolarjev. Vendar vladni strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je
treba upoštevati majhnost in zastarelost rafinerije, kar je tudi eden'od vzrokov, ki zahtevajo višje cene naftnih derivatov. Sicer pa pri motornem bencinu domače cene dosegajo nekaj več kot 60 odstotkov evropske povprečne cene, cena plinskega olja pa dobrih 70 odstotkov. Cena ekstra lahkega kurilnega olja pri nas predstavlja približno 64 odstotkov evropske cene, domača cena kurilnih pa je za 9 odstotkov višja od evropske povprečne cene. Cilj vlade je tudi pri teh cenah v petih do sedmih letih doseči raven v državah Evropske unije. To naj bi pomenilo letno povečanje cen od 6 in 9 odstotkov pri bencinih in od 4 do 7 odstotkov pri plinskem olju. Cene kurilnih olj pa bi bilo potrebno v tem obdobju nekoliko zadrževati, saj so zdaj, kot rečeno, za 9 odstotkov višje od povprečja v EU. Cene zemeljskega plina pri nas zaostajajo za približno 13 odstotkov za cenami v razvitih evropskih državah. Cena tega energenta dejansko ne zagotavlja nemotenega poslovanja dobavitelja oziroma ne pokriva stroškov nakupa in transporta ter stroškov slovenskega plinovodnega omrežja predvsem zaradi za sedanje potrebe previsoko zakupljenih transportnih poti. Z uskladitvijo tran-
sportnih poti z dejanskimi potrebami bi Petrol Zemeljski plin lahko ustrezno znižal stroške nakupa plina. Ce bo ta pogoj izpolnjen, v vladi ocenjujejo, da bodo s postopnimi popravki cen plina v enem letu dosegli pokrivanje stroškov nabave plina in pozneje zagotovili tudi potrebna sredstva za načrtovane naložbe. Upati je le, da postopno prilagajanje cen energentov ne bo povzročilo večje okvare na energetskih objektih ali celo razpada celotnega energetskega sistema, kot napovedujejo nekateri strokovnjaki.
Mile Cuk
LJUBLJANA - Potem ko se je pred dnevi na Ljubljanskem sejmu končala razstava avstrijskega gospodarstva, se bo od 8. do 12. decembra v Ljubljani predstavilo gospodarstvo Češke Republike. To bo letos naj večja razstava češkega gospodarstva v tujini, saj bo na njej neposredno razstavljalo svoje izdelke več kot sto čeških podjetij, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal češki predstavnik František Koči. Dodal je, da je Slovenija za Češko zelo pomemben trgovski partner, saj so k nam v letošnjih prvih devetih mesecih izvozili za približno 80 milijonov dolarjev blaga, uvozili pa za blizu 40 milijonov dolarjev slovenskih izdelkov. Trgovanja je največ z izdelki s področja strojništva, metalurgije, elektrotehnike, kemije in farmacije. Češka Republika izvaža v Slovenijo predvsem osebne avtomobile, traktorje, metalurške izdelke, slad in kemijske izdelke, iz Slovenije pa že tradicionalno uvažajo belo tehniko - hladilnike, zamrzovalnike, pralne stoje, pa tudi zdravila, kozmetiko, kemijske izdelke in tekstil. Povsem po naključju se bo češko gospodarstvo predstavilo slovenskemu trgu prav ob podpisu sporazuma o coni proste trgovine med državama, ki bo za pribhžno polovico vseh industrijskih izdelkov prinesel odpravo carin.	(A. R.)
Delavnica o tujih vlaganjih v male države na prehodu
LJUBLJANA - V prostorih Mednaro- Kračun je med dragim poudaril, naj bi dnega centra za podjetja v družbeni lasti v prvo fazo lastninskega preoblikovanja po-Ljubljani se je včeraj začela dvodnevna djetij v družbeni lasti zaključili novembra delavnica z naslovom Promocija neposre- naslednje leto, ko naj bi bili znani tudi vsi dnih tujih vlaganj v majhne države v tran- lastniki podjetij. V drugi fazi pa naj bi Slo-ziciji, ki jo organizirata Center za medna- venija dobila lastninsko strukturo, kot jo rodno sodelovanje in razvoj (CMSR) in pozna večina razvitih tržnih držav. Slove-Ekonomska komisija Združenih narodov nija je že odprta za tuja vlaganja, pomem-za Evropo (UNECE).	bo pa je, da v državo pritegnemo še več
Minister za ekonomske odnose in ra- tujega kapitala, ki bo omogočil zaposlitev zvoj Davorin Kračun je v uvodnem na- ■ večini od približno 140.000 nezaposle-govoru predstavnikom UNECE ter stro- nih, je še povedal Kračun, kovnjakom iz nacionalnih regionalnih Udeleženci delavnice so razpravljali o in mednarodnih ustanov, ki se ukvarja- neposrednih tujih vlaganjih v majhno jo s pospeševanjem neposrednih tujih državo v tranziciji, lastne izkušnje, pro-naložb, na kratko opisal trenutne gospo- bleme in razmišljanja tujih vlagateljev pa darske razmere v Sloveniji in načrte za so posredovali predstavniki Slovenije in prihodnost.	Madžarske.	(STA)
Pomoč Phare za enajst držav
LJUBLJANA - Komisija Evropske unije je za program Phare za obdobje 1993 - 1997 za srednje- in vzhodnoevropske držve izdelala smernice, na podlagi katerih bo enajst držav prejemnic prevzemalo vedno veC odgovornosti.
Po podatkih EU so države prejemnice Albanija, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Ceska in Madžarska. Čeprav se proračun za program Phare določa za eno leto, želi vodstvo programa planirati za več let.
Tako naj bi laže usklajevali različne projekte programa in njegovo strategijo. Vedno večji pomen naj bi dobili regionalni programi in programi, ki sežejo čez državne meje. Podporo v okviru Phare pa bodo dobili tudi novi gospodarski subjekti in institucije, kot so na primer poklicna združenja, trgovinske zbornice in druge nevladne ustanove.
V okviru finančne pomoči iz programa Phare za tekoče programe in dejavnosti so Sloveniji letos dodelili 10 milijonov ekujev.
Albanija je dobilia 30 milijonov ekujev, Bolgarija 90 milijonov, Ceska 60 milijonov, Estonija 12 milijonov, Madžarska 100 milijonov, Latvija 18 milijonov, Litva 25 milijonov, Poljska 225 milijonov, Ro-munijial30 milijonov in Slovaška 60 milijonov ekujev.
(STA)
_________INTERVJU / PETER GREGOR, DIREKTOR PODJETJA SUN MICROSVSTEMS ZA SREDNJO EVROPO_
Celotno območje je »onesnaženo« z PC-ji
Peter Gregor pravi, da ima danes že skoraj vsak PC, vendar je njihova težava v tem, da med seboj niso povezani -V državah srednje in vzhodne Evrope zajemajo mreže manj kot 10 pdstotkov - Sun čaka na nove zasebne lastnike
Sun Microsystems (Stanford University Network) je danes največji proizvajalec delovnih postaj (workstations) na svetu; podjetje je bilo ustanovljeno leta 1982, osnova razvoja in izdelave računalniške opreme je postala miselnost odprtih sistemov (Open Systems), v njem pa so razvili večnamenski računalniški sistem Unix, tako da je Sun postalo že leta 1983 eno najmočnejših središč Unix na svetu. Ljubiteljska razlaga je, da Sunovo okolje ni samo skupek programskih in strojnih orodij, ampak svojevrstna računalniška miselnost,
ki temelji na odprtosti in povezovanju. O uspehih in načrtih podjetja Sun Microsystems nam je pripovedoval Peter Gregor, ki smo ga poiskali na sejmu INFOS ’93. Peter Gregor dela za družbo Sun Microsystems kot direktor za srednjeevropsko območje. Sicer pa imajo zdaj sedež v Budimpešti, ki se jim zdi geografsko najprimernejša, saj je iz nje mogoče zelo hitro priti v Ljubljano ali Prago. V kratkem bodo odprli svoje predstavništvo tudi v Varšavi, pozneje pa še v Pragi.
Zdaj imate v Sloveniji le svojega distributerja. Ali imate v načrtu odpreti svoje predstavništvo tudi v Ljubljani?
Vse je odvisno od tega, kakšen bo razvoj na tržišču. Znašli smo se v paradoksalnem položaju, da so najemnine za pisarne in plačilo osebja na vsem Vzhodu strahotno visoki, daleč nad našimi pričakovanji, saj so ti stroški mnogo višji kot na Zahodu. Tako se nam ti računi zdaj ne izidejo. Dokler ne bomo naleteli na res ugodne poslovne možnosti, tega verjetno ne bomo storili.
Kakšen je glavni interes Suna pri prodiranju na srednje- in vzhodnoevropsko tržišče?
Sun je mednarodna družba. Pred dvema letoma sem bil v Bolgariji in odkril, da je z izjemo Albanije, ki je v tem smislu slepa pega Evrope, to velikansko tržišče. Potem me je nenadoma zagrabila panika, da pravzaprav sploh ni mogoče več prešteti vseh novih držav v Evropi. Tako je naše poglavitno poslanstvo predvsem v tem, da podpiramo svoje distributerje in zastopnike.
Ali to velja samo za Slovenijo ali za vse te države, ki ste jih omenili?
Govorim za celotno območje, za katero sem pooblaščen.
Katera je vaša najmočnejša konkurenca?
V tem hipu je pravzaprav ni. Gre za pet »manjših družb«, kot so IBM, Hewlett Packard...
Manjših pravite?
Ce pogledamo obseg, potem je naš delež na svetovnem tržišču približno 38-od-stoten, čeprav ti odstotki niso povsem natančni.
Vsekakor pa zavzemamo prvo mesto na svetu oziroma več kot polovico tržišča. A pri tem ne gre samo za proizvodnjo, ampak predvsem za tehnologijo, ki ne izhaja samo iz Suna.
Kje pravzaprav nastajajo vaši proizvodi?
Na to vprašanje vam težko odgovorim. Povsod, saj gre za povsem avtomatizirano proizvodnjo. Tehnologija je tako napredovala, da poglavitno delo opravijo roboti. Ne gre za delovno intenzivno proizvodnjo, ker ročno sestavijo samo po nekaj končnih komponent. Za to sestavljanje imamo največje obrate blizu San Francisca v majhnem kraju Mili Peter‘s.
Drug tak velik obrat imamo na Škotskem. Se enega nameravamo odpreti na Japonskem. Kakršnakoli predstava o tekočih trakovih, pri katerih računalniku doda vsak nekaj, je preprosto zastarela.
Na koncu ročno sestavijo pravzaprav zelo malo komponent: matično ploščo, ohišje, napajalnik.
To je tako preprosto, da bi znali sestaviti tudi vi.
Vaša tehnologija proizvodnje torej ne temelji na klasični delovni sili?
Seveda ne. A to ni samo naša posebnost. To velja za celotno svetovno proizvodnjo.
Kaj pa cene, so primerljive s cenami vaših konkurentov?
Vsekakor. Čeprav smo začeli nekoliko nižje. Naš najcenejši računalnik stane približno od 3000 do 4000 dolarjev in več.
Ali lahko opišete, v katero smer se tehnološko razvijate danes?
Sun je predvsem »-hardwearist«, ki uporablja (softwearske) izdelke drugih in jih ne razvija sam. Število teh programov je nepregledno: dovoljujejo vam nadzor nad mrežo, upravljanjem z različnimi programskimi orodji itn. Kot veste, je Sun znan po
svojem sistemu Unix. Potem ko so ga pred 11 leti ustanovili štirje mladi študenti, dosega danes 4, 5 milijarde dolarjev letnega prometa. Med podobnimi družbami se ponaša tudi z najhitrejšo rastjo. Na lestvici Fortune se je najprej prebil med prvih 500 podjetij na svetu, zdaj pa je na 139. mestu. V 256 podjetjih po vsem svetu Sun zagovarja predvsem odprto tehnologijo - »-open computing« -, kar pomeni, da v svoje proizvode vgrajuje najmodernejše elemente in tako pomeni prag standarda na računalniškem področju. Eden od naših ustanoviteljev je tudi avtor tega programa. Zagotovo smo danes družba, ki se lahko pohvali z eno najvišjih stopenj strokovnosti.
Kakšne so po vašem mnenju razvojne perspektive računalništva v naslednjem letu ali dveh?
Ce bi to vedel, bi bil najbogatejši človek na svetu.
Ali vaša navzočnost na srednje- in vzhodnoevropskem tržišču kaj vznemirja vašo konkurenco?
To je zelo zanimivo, čeprav moram povedati, da je naš promet na tem tržišču zaenkrat še zelo skromen: trenutno znaša približno 16 milijonov dolarjev. Prej, ko sem opravljal delo regionalnega menedžerja za Vzhodno Nemčijo, smo ustvarili tudi do 65 milijonov dolarjev prometa, kar je petkrat več, in to v enem samem mestu, medtem ko prejšnja številka, ki sem jo navedel za območje, na katerem delam sedaj, velja za polletno obdobje.
Je to vsota, ki ste jo pričakovali?
Iztržili smo več, kot smo pričakovali. Poseben pojav, s katerim se srečujemo na tem območju, je privatizacija. To pa pomeni, da je v vseh teh državah zaenkrat večinski lastnik podjetij še država. Države pa so, kot veste, zmeraj brez de-
narja, tako da se bodo naše perspektive odprle šele potem, ko bodo procesi privatizacije končani. Privatizacija bo po mojem prinesla tri stvari: najprej se bodo morali tisti, ki bodo hoteli preživeti, začeti obnašati kot profesionalci; v teh podjetjih bo prišlo do močnega vpliva tujega kapitala skozi različne oblike mešanih podjetij ali neposredno; neizpodbitno pa je, da bodo takrat po-
trebovale dobro vodenje z močno računalniško podporo, kakršno bi jim prišlo prav že zdaj. Položaj na celotnem območju sam označujem kot »onesnažen s PC-ji«. PC-ji so bili in so še najcenejša oblika računalnika. Zdaj ima že skoraj vsak PC. Ce pa govorimo o mrežah, moram navesti podatek, ki sem ga slišal, da te v državah nekdanjega Vzhoda zajemajo manj kot 10 odstotkov. To pomeni, da je 90 odstotkov uporabnikov računalnikov med seboj praktično nepovezanih, čeprav uporabljajo dobro programsko opremo: besedne urejevalnike Word-star, preglednice Lotus... Večina podjetij pa že zdaj razume, da zahteva gradnja računalniške mreže popolnoma drugačno tehnologijo, vendar bo po-
trebno še nekaj časa, da bo to spoznanje dozorelo in vplivalo na spremembe v obnašanju in na tržišču.
To pomeni, da bodo vaše prave priložnosti nastopile šele takrat, ko bodo imeli novi lastniki denar. Toda vseeno že zdaj veste, v kolikšnem obsegu pokrivate ta tržišča?
Na Madžarskem zdaj zagotovo zavzemamo prvo mesto, na Poljskem drugo ali tretje, na območju Češke in Slovaške smo nekako na tretjem mestu, v nekdanji Jugoslaviji smo bili precej navzoči, saj smo šteli Jugoslavijo za zahodno državo, toda s prihodom vojne se je žal vse skupaj precej upočasnilo.
Pogovarjala se je Alenka L. Jakomin
fARCO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 s r | Tel. (040) 365424
Tlx: 461012 FARCO I Fax (040)363918
Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
GOSPODARSTVO
Torek, 30. novembra 1993
Predor naj bi skrajšal pot...
LONDON - Večina Britancev je prepričanih, da se ne bodo vozili z železnico skozi novi tunel, ki bo prihodnje leto pod morjem povezal Britanijo s Francijo, ugotavlja neka javnomnenjska raziskava, ki so jo objavili včeraj. Precej vprašanih je prepričanih, da bo skozi tunel na otok vdrlo veliko število bolezni, med njimi zlasti steklina, kar polovica pa se jih boji, da bo tunel postal pogosta tarCa gverilskih napadov. British Market Research Bureau je v sodelovanju z Minte-lom v anketi zajel kar 932 odraslih. Na vprašanje, ali se bodo običajno vozili z železnico skozi ta tunel, potem ko ga bodo odprli, je 23 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ga verjetno bo, 34 odstotkov, da ga verjetno ne bo, 41 odstotkov pa, da ga sploh ne bo. Vseeno pa pri Mintelu ugotavljajo, da bodo ljudje vse vec uporabljali prav to prometno pot, ko bo zanjo vse pripravljeno in bo 7. marca stekel tovorni promet, potniški pa 6. maja. Po pogodbi morajo gradbeniki predati ta 10 milijard funtov (14, 8 milijarde dolarjev) vredni tunel družbi Eurotun-nel, ki ga bo upravljala že 10. decembra.
(Reuter)
ŠVICA / REFERENDUM O SPREMEMBI DAVČNEGA SISTEMA
Švicarji so glasovali za uvedbo davka na dodano vrednost
Davčna stopnja bo 6,5-odstotna - Prometni davek je slabo vplival na vlaganja
ZURICH - Švicarji so se v nedeljo izrekli za uvedbo davka na dodano vrednost, s katerim naj bi zapolnili naraščajoči vladni primanjkljaj in se nekoliko približali drugim zahodnoevropskim državam. Hkrati pa so se na referendumu izrekli zoper prepoved oglaševanja in reklamiranja tobačnih in alkoholnih izdelkov. »Odločitev volilcev za 6, 5-odstotni davek na dodano vrednost je za vlado laskava in pomeni veliko spodbudo za vztrajanje na poti, na katero je stopila,« je izjavil finančni minister Otto Stich na tiskovni konferenci v Bernu. »Seveda bodo potrebne Se druge poteze, da bi zvezni proračun spravili v spodobno stanje,« je dejal. Švicarji so se doslej izrekli zoper uvedbo davka na dodano vrednost že trikrat: leta 1977, 1979 in 1991. Claude Longchamp, ki je vodi švicarski vodilni Inštitut za socialne raziskave, je prepričan, da je predvsem obupno stanje zveznih financ volilce prepričalo, da so glasovali za uvedbo davka na dodano vrednost. Vladno kampanjo so podprle tudi vse štiri koalicijske stranke, ki so se izrekle za uvedbo novega davka, medtem ko označujejo kampanjo finančnega ministra Otta Sticha za »nenavadno silovitost«. Finančni minister je dokazoval, da bi
dodatnih 1, 4 milijarde švicarskih frankov (934 milijonov dolarjev) ob 6, 5-odstotnem davku na dodano vrednost še kako pomagalo zmanjšati zvezni proračunski primanjkljaj, za katerega napovedujejo, da se bo prihodnje leto povzpel že na 7 milijard švicarskih frankov (4, 67 milijarde dolarjev). Povedal je tudi, da je bil prometni davek, ki so ga pod imenom VVarenumsatzs-teuer oziroma kratko Wust uvedli med drugo svetovno vojno, zastarel, da je imel kaznovalni učinek na poslovna vlaganja ter je moCno oviral izvoznike. Tudi parlament in industrijski krogi so podprli uvedbo davka na dodano vrednost, saj so v njem videli sredstvo, s pomočjo katerega bo gospodarstvo postalo bolj konkurenčno, zlasti potem, ko so se volilci na decembrskem referendumu izrekli zoper članstvo Švice v Evropskem gospodarskem prostoru (-EEA). Novi švicarski davek na dodano vrednost bo sicer nižji kot v drugih evropskih državah. V Nemčiji znaša ta v povprečju 15 odstotkov, v Franciji 18, 6 odstotka in v Italiji kar 19 odstotkov. Švicarski poslovni krogi so se nedeljskega izida referenduma zelo razveselili. »Volilci so jasno spoznali, da je nekaj potrebno storiti na davčnem
področju, Ce hoče Švica še naprej ostati gospodarsko središče, so izjavili pri Švicarski trgovinski in industrijski zvezi. Švicarska Zveza strojne industrije (VSM) je menila, da davek na dodano vrednost pomeni pomembno izboljšanje položaja za industrijo, saj je prejšnji prometni davek zelo zaviral vlaganja. PaC pa so švicarski hotelirji in gostinci, ki so bili doslej oproščeni prometnega davka, ugotovili, da bo novi davek na dodano vrednost njihove
stroške zvišal in da bodo zato imeli manj dobička. »Hoteli in restavracije so pomemben del švicarskega turizma, ki ne sme izgubiti tal, potrebnih za ohranjanje konkurenčnosti zaradi uvedbe novega davka na dodano vrednost. Znova želimo ponoviti našo zahtevo po znižani davčni stopnji, ki naj bi veljala za našo industrijsko vejo,« so izjavili pri švicarski hotelirski in gostinski zvezi. Štetje glasov je tudi pokazalo, da se je velika večina -1,
518.492 - volilcev izrekla zoper prepoved oglaševanja alkoholnih pijaC in da jih je samo 512.709 podprlo ta predlog.
Tudi zoper prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov je glasovalo kar 1,	512.772 volilcev,
518.051 pa jih je bilo za takšno prepoved. Poglavitni argumenti za prepoved so bili manjša poraba tobačnih izdelkov in alkohola, višja zdravstvena raven prebivalstva ter manjši stroški za zdravljenje vseh bolezni, ki nastajajo
kot posledica kajenja in uživanja alkoholnih pijaC. Vendar pa je vlada moCno podvomila, da bi zgolj zaradi prepovedi oglaševanja ljudje manj kadili in pili manj alkoholnih pijaC, ter hkrati ugotovila, da gospodarska škoda, ki bi jo ob tem utrpeli švicarski mediji in organizatorji kulturnih in športnih dogodkov, ni primerljiva z morebitnimi koristmi, ki bi jih ta prepoved prinesla.
David Edvvards Reuter
Nova pogajanja o zapletih v Goltu
BRUSELJ - Ob svojem včerajšnjem srečanju s francoskimi parlamentarci je evropski komisar za trgovino Leon Brittan izrazil previden optimizem v zvezi z možnostmi za sklenitev Svetovnega sporazuma o trgovini in carinah v okviru Gatta, dva tedna pred rokom, ko se morajo ta pogajanja končati. Predstavnik Komisije ni mogel dati zagotovila o tem, da bo predčasni prekomorski sporazum pripravljen že 2. decembra, Čeprav si bo komisija Evropske unije prizadevala za to. Pierre Lellouche, eden od devetih parlamentarcev, ki predstavljajo stranke francoske konservativne vlade, je omenil, da je bil Brittan »razmeroma optimističen« v zvezi s sklepnimi pogajanji, hkrati pa tudi »zelo, zelo previden«. Lellouche je tudi omenil strah, da bi utegnile Združene države Amerike pristati zgolj na kozmetične popravke pri posameznih Članicah Evropske unije in tako povzročiti med njimi razdor. Evropska komisija in ameriška administracija bosta v sredo znova sedli k pogajanjem o trgovinskem sporazumu •* na vrhovni ravni, pogajanja pa naj bi se nadaljevala še v Četrtek, na izrednem zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije. Pogajalski strani bosta skušali doseči dogovor o vrsti zapletov, ki onemogočajo zaključek sedemletnih pogajanj o sprostitvi svetovne trgovine, imenovanih urugvajski krog.	(Reuter)
Švicarska vlada je pošti odobrila povišanje cen
BERN - Včeraj je švicarska vlada sporočila, da je odobrila predlog švicarske pošte o dvigu cene domačih telefonskih impulzov, ki bo zaCel veljati 1. februarja prihodnje leto in tako švicarskemu Tele-comu pomagal zapolniti vrzel v prihodkih, ki nastaja ob domačih telefonskih storitvah. Vlada v svojem pojasnilu ugotavlja, da bosta podražitev osnovnega prispevka za telefon ter impulzi za domače pogovore omogočila, da se bo letni prihodek povzpel na 71 milijonov švicarskih frankov (47, 30 milijona dolarjev) oziroma za 0, 7 odstotka prodaje vseh storitev. Hkrati pa bo Telecom znižal ceno mednarodnih pogovorov za nekatere države, da bi še naprej ostal konkurenčen. Ze vse od leta 1990 Telecom zvišuje ceno domačih impulzov in znižuje ceno za pogovore s tujino. Vsako Telecomovo podražitev impulzov za domače pogovo-
re mora odobriti švicarska vlada, medtem ko ima podjetje proste roke pri določanju cene mednarodnih pogovorov, ki pa se tudi znižuje, saj liberalizacija dovoljuje navzočnost številnih svetovnih posrednikov, ki po vsem svetu ponujajo svoje storitve. Višje cene bodo zmanjšale izgubo Telecoma za leto 1994 pri osnovnih storitvah na približno 90 milijonov frankov (59, 96 milijona dolarjev), od pričakovanih 110 milijonov frankov (73, 28 milijona dolarjev) ter izgubo pri domačem telefonskem prometu na približno 100 milijonov frankov (66, 62 milijona dolarjev) od napovedanih 150 milijonov frankov (99, 93 milijona dolarjev), kot je povedal predstavnik Telecoma. Švicarski varuh Človekovih pravic (ombud-sman) se z uvedbo višje cene za notranji telefonski promet ni strinjal, vendar je vlada njegove ugovore zavrnila. (Reuter)
Avto, ki se boji psov
VARŠAVA - Njegov zvok še zdaleč ne spominja na porcheja, ne giblje se z eleganco kakšnega mercedesa, vseeno pa fiat 126 ljubko ropota po poljskih cestah. Zaradi svoje nizke cene je ta ne pretirano ugledni, škatlasti avtomobilček še zmeraj prodajna uspešnica dvajset let potem, ko so ga prvič sestavili na Poljskem, čeprav Fiat tega modela ne izdeluje nikjer drugje veC. A tudi zanj italijanski proizvajalec ugotavlja, da ga bo moral umakniti s tekočega traku, Čeprav mu bo dobra prodaja zagotovila še najmanj dve ali še vec let življenja. »Samo v letošnjem letu smo na Poljskem izdelali in prodali vec kot 80.000 vozil,« je izjavil Enrico Pavo-ni, predstavnik Fiata v Varšavi. »Ta model je na Poljskem tako priljubljen, da ga bo zelo težko zamenjati. A dokler se 126 P tako dobro prodaja kot zdaj, ne bi bilo prav, Ce bi ga nehali izdelovati.« Od leta 1973 so na Poljskem izdelali 3 milijone teh majhnih vozil, Id zdaj predstavljajo kar polovico vseh zasebnih avtomobilov v tej državi. O tem malem fiatu na Poljskem kroži precej šal, najvecji problem pa je prtljaga, ki jo je včasih težko strpati v hudo omejen prostor, zello težko pa je vozilo pognati, kadar se temperature spustijo pod ničlo. Vseeno pa se je treba samo postaviti na katero od varšavskih ulic in prešteti, kolikšno število 126 P se pelje mimo, iz Cesar je zlahka mogoče ugotoviti, kako priljubljen je ta avtomobilček, ki po svojei množičnosti še zmeraj daleč prekaša zahodne avtomobile, do katerih je zdaj laže priti kot v Času prejšnjega režima, Id se je končal leta 1989. Poglaviten razlog za uspeh tega malega fiata je nizka cena, ki je modelu zagotovila poseben položaj na tržišCu, odkar so ga zaceli izdelovati na Poljskem leto dni po predstavitvi v Italiji. Zaradi nizke cene si ga lahko privoščijo
tudi v državah, kjer je povprečna plača veliko nižja kot v Zahodni Evropi. Zaradi cene tega avtomobila so številni Poljaki, ki si sicer ne bi mogli privoščiti nobenega avtomobila, vendarle šoferji. »Prvi, drugi in tretji razlog za njegovo popularnost je njegova cena,« meni Maciej Brzozovvski, Fiatov predstavnik v Varšavi. »To je najcenejši avtomobil, ki ga je mogoCe kupiti na Poljskem in vam ga popravijo celo zunaj Poljske, kjerkoli.« Za novega 126 P je treba odšteti 164 milijonov zlotov (3200 dolarjev), ceno, Id je še zmeraj dosegljiva večini zaposlenih na Poljskem, kjer znaša povprečna plaCa približno 4, 3 milijona zlotov (215 dolarjev). Tipična anekdota pripoveduje, kako se je 126 P znašel na drevesu, neki mimoidoči pa je pripomnil: »Slišal sem, da lahko parkira povsod, nisem pa vedel, da se boji psov.« Tovrstne šale polagoma zamirajo pri Poljakih, Id so se v težkih gospodarskih Časih vse bolj prisiljeni zanašati izključno na to vozilce. Model 126 P izdeluje Fiat v svojem obratu Fabryka Samochodow Malolitrazowych (FSM) v Bielsko-Biali na jugu države. Fiat je s Poljsko povezan že veC kot 70 let in vidi v Vzhodni Evropi obetavno tržišče, medtem ko prodaja avtomobilov po vsej Evropi nezadržno usiha. Lani so ustanovili Fiat Auto Poland SA, ki bo prevzel proizvodnjo FSM. Vlaganja v ta poljski projekt naj bi v nekaj letih dosegla 1, 5 milijarde dolarjev. V Tychyju pri Bielsko-Biali Fiat prav tako izdeluje model 500, kmalu pa bodo zaceli izdelovati tudi model Tipo. Zdaj na Poljskem prihaja v Fiatu s tekočih trakov skoraj dvakrat vec Fiatov 500 kot fiatov 126 P, med katerimi je kar 75 odstotkov namenjenih za izvoz, model 126 pa so nehali izvažati pred dvema letoma.
Timothy Heritage / Reuter
Prepoved izvoza svinjine iz Nemčije
OSNABRUCK - Približno 6000 nemških kmetov je včeraj zjutraj zaprlo 21 mejnih prehodov med Nemčijo in Nizozemsko ter tako protestiralo zoper prepoved o izvozu svinjine, za katerega so se odločile oblasti Evropske unije na temelju suma, da gre za prašičjo kugo. Demonstranti so s približno 3.000 traktorji in drugimi vozili zaprli mejo med Leerom na severu in Borkenom na zahodu, kot je sporočil predstavnik policije. Tovornjakom ne dovolijo prehoda na nemško ozemlje, za druga vozila pa so promet skrajno upočasnili. Živinorejci protestirajo zoper odločitev Evropske komisije, ki je po mnenju demonstrantov določila preširoko prepovedano območje, za katero obstaja sum, da se na njem širi omenjena bolezen. Tudi v Nemčiji je bilo v zadnjih dveh tednih precej zborovanj kmetov, k; so protestirali zoper pokol 600 tisoč svinj ter prepoved izvoza, ki jo je sprejela Evropska unija, da bi se tako izognila epidemiji. Ta najbolj prizadeva Nemčijo, oškodovani pa sta tudi Belgija in Portugalska.	(AFP)
PONAREJANJE BLAGOVNIH ZNAMK / TOVRSTNI POSLI SO ZELO RAZŠIRJENI V VZHODNI EVROPI
Lastniki blagovnih znamk zahtevajo odškodnine, vredne milijone dolarjev
Adidas je že pooblastil poljsko policijo, naj zaseže ponarejeno blago
DUNAJ - Zahodna podjetja so začela lov na ponarejevalce svojih blagovnih znamk, ki so preplavile Vzhodno Evropo po letu 1989. Odškodnine, ki jih zahtevajo, gredo v milijone dolarjev. Kot so pred kratkim objavih v neki študiji Business Eastem Europe, revije, ki se ukvarja s poslovanjem z Vzhodno Evropo, so se tatovi blagovnih znamk lotili tako alkoholnih pijaC italijanske skupine Martini-Rossi kot nemške športne znamke Adidas, fracoskega Lacoste, vključno z ameriškimi farmacevtskimi družbami Pfizer & Merck ter Sharpe & Dobrne. Znameniti italijanski proizvajalec aperitivov je vložil na desetine tožb zoper ponaredke na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji, na Poljskem, v Baltskih državah in na nekdanjem območju ZSSR. Povsod so domaCi proizvajalci tržišče preplavili s ponaredki, ki so opremljeni z zeleno in belo nalepko Martinija. »Naša znamka je stara 130 let,« je izjavil Alberto Cortese, predstavnik Martini-Rossi za Vzhodno Evropo. »Prisiljeni smo se obrniti na sodišče, saj bi v nasprotnem primeru tvegali, da izgubimo velikansko število novih tržišč.« Tudi Adidas, ki uživa neomajno zaupanje skoraj v celotni Vzhodni Evropi, je pooblastil poljsko policijo, naj zaseže ponarejeno blago, ki ga prodajajo pod znamko Adida-sa v 42 trgovinah v Poznanju. Kot so povedali pri Adidasu, uvažajo poljski trgovci po zelo nizkih cenah primarne surovine iz južne Azije in pozneje prodajajo cenena oblačila z lažno oznako Adidasa. Na
Tudi pivo je lahko »ponarejeno«
pritisk Združenih držav Amerike iti drugih zahodnih držav so se poljske oblasti odločile, da se bodo odloCno zavzele za zahodna podjetja, ki jih je tovrstna trgovina precej oškodovala. Tako so poleg omenjenih predvideni še drugi ukrepi, ki jih napovedujejo poljske oblasti v prihodnjih mesecih, zagotavljajo zahodna podjetja. V določenem številu omenjenih primerov pa oškodovana podjetja odkupijo tudi celotno zalogo proizvodov z lažno znamko, da bi tako preprečila njihovo prodajo. Tudi znana ameriška blagovna znamka za nakit,
dragulje in ure -Tiffany je postala žrtev skrajno spretno organiziranih ponarejevalcev na Češkem in Slovaškem. Ze od leta 1991 družba Tiffany iz Bratislave razstavlja in prodaja v različnih Čeških in slovaških mestih, zlasti v Pragi, Brnu in Bratislavi, nakit in ure, ki nosijo oznako Tiffany. Kot poroCa Češki gospodarski tisk, je omenjena slovaška družba povezana s podjetjem Tiffany v Švici, ki prav tako nima nobene povezave s pravim Tiffa-nyjem iz New Yorka. Lažni izdelki Lacoste, lažna športna obutev, opremljena z zahodnimi znamkami, in
celo kravate, označene s ponarejenimi blagovnimi znamkami uglednih krea-torjev, so se prav tako pojavile v Čeških in slovaških trgovinah. Češka zakonodaja za zlorabo zaščitenih blagovnih znamk predvideva kazni do leto dni zapora, denarne kazni, lahko-pa zasežejo tudi celotno proizvodnjo. Kljub temu pa ta zakonodaja ne predvideva uničenja proizvodov s ponarejeno znamko. V Bolgariji so se ponarejevalci lotili predvsem prehrambenih proizvodov. Švicarski proizvajalec Čokolad Jakobs Suchard je zalotil bolgarsko tovarno, ki
proizvaja lažno Čokolado Milka in bo za svoje početje tudi kaznovana. Vendar gre za osamljen primer, medtem ko je bolgarsko tržišče preplavljeno z lažnim whiskijem Johnny Walker, ki so ga destilirali v arabskih državah, z lažno Coca-Colo, lažnim pivom Tu-borg, ki ga varijo v skrivnih pivovarnah v Bolgariji. Najbolj kaotičen pa je položaj v nekdanji Sovjetski zvezi, kjer se morajo zahodna podjetja, kot zagotavljajo nekatera med njimi, sama braniti pred tistimi, ki jim kradejo njihove blagovne znamke.
Jean Bumer / AFP
MENJALNIŠKI TEČAJI
29. novembra 1993
	Nemška marka (tečai za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS)		Italijanska lira (tečai za 100 UL)	
menjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka	76,10	76,50	10,80	10,86	7,63	7,71
Avtohiša Ljubljana	76,15	76,25	10,70	10,80	7,56	7,70
Ažur Grosuplje	76,20	76,40	10,75	10,88	6,64	7,79
Banka Vipa Nova Gorica	76,05	76,28	10,76	10,80	7,60	7,69
BTC Sežana	75,90	76,70	10,68	10,82	7,54	7,73
BTC Ljubljana	75,50	. 76,50	10,60	10,85	7,40	7,70
Come2 us*	76,00	76,25	10,75	10,85	7,57	7,75
Creditanstalt nova banka d.d.	76,00	76,50	10,70	10,90	7,40	7,90
Dom caffe Domžale*	76,05*	76,35	10,80	10,90	7,60	7,85
Eros Ljubljana*	76,00	76,25	10,70	10,80	7,60	7,70
Eros Kranj*	76,00	76,25	10,70	10,80	7,60	7,70
Eurotours Ljubljana	75,80	76,45	10,65	10,77	7,50	7,75
Firadas Idrija	75,85	76,85	10,60	10,85	7,50	7,70
Hida	76,20	76,25	10,79	10,82	7,68	7,71
Hipotekarna banka Brežice*	76,05	76,55	10,70	10,85	7,60	7,75
Hram Rožice Mengeš*	76,05	76,35	10,80	10,90	7,60	7,85
Idila Sečovlje*	76,10	76,50	10,65	10,82	7,50	7,70
Ulrika Slovenj Gradec	76,12	76,45	10,81	10,85	7,64	7,70
llirika Postojna	75,90	76,35	10,61	10,85	7,63	7,73
Ulrika Sežana	76,12	76,25	10,75	10,85	7,66	7,71
llirika Jesenice	76,11	76,45	10,76	10,85	7,64	7,70
Italdesign Nova Gorica	76,10	76,45	10,72	10,88	7,63	7,70
Klub Slovenijales	76,00	76,30	10,78	10,85	7,60	7,77
Kompas Hertz Celje*	76,00	76,40	10,76	10,85	7,55	7,73
Kompas Hertz Velenje*	76,00	76,40	10,76	10,85	7,55	7,73
Kompas Hertz Idrija*	76,00	76,30	10,76	10,85	7,55	7,70
Kompas Hertz Tolmin*	76,00	76,30	10,76	10,85	7,55	7,70
Kompas Hertz Bled*	76,00	76,40	10,76	10,85	7,55	7,73
Kompas Hertz Nova Gorica*	76,00	76,30	10,76	10,85	7,55	7,70
Kompas Hertz Maribor*	75,90	76,20	10,74	10,80	7,55	7,73
Kompas Holidays	76,05	76,25	10,76	10,84	7,65	7,80
Komercialna banka Triglav	75,70	76,70	10,76	10,90	7,58	7,80
Kreditna banka MB d.d.*	75,28	76,20	10,70	10,83	7,61	7,75
LB d.d. Ljubljana	76,19	76,54	10,77	10,88	7,58	7,73
LB splošna banka Celje	75,70	76,30	10,70	10,85	7,57	7,71
LB splošna banka Koper*	75,61	76,97	10,57	10,82	7,49	7,74
LB Dolenjska banka d.d. NM	75,70	7.6,50	10,62	10,89	7,55	7,73
LB banka Zasavje, Trbovlje	75,50	76,20	10,73	10,83	7,63	7,70
Ubertas Koper*	76,10	76,60	10,71	10,82	7,61	7,73
MaVir	76,00	76,35	10,70	10,85	7,60	7,80
Madai Nova Gorica, Šempeter	76,00	76,25	10,70	10,85	7,63	7,69
Medla Ljubljana*	76,20	76,40	10,78	10,85	7,65	7,70
Moneta Invest Ljubljana	76,18	76,23	10,78	10,80	7,68	7,71
Niprom 1, II Ljubljana	76,00	76,20	10,77	10,84	7,66	7,70
	m m •			: Sfšliu	■MB	
Otok Bled	75,80	76,31	10,74	10,81	7,58	7,71
Petrol*	76,10	76,22	10,77	10,83	7,66	7,73
Rigal Solkan*	76,00	76,50	10,67	10,80	7,60	7,70
Rigal Kobarid*	V	75,85	76,45	10,65	10,85	7,58	7,70
Rigal Obutek*	76,00	76,50	10,67	10,80	7,60	, 7,70
Rigal Vrhnika*	76,30	76,60	10,70	10,85	7,62	7,70
Rigal Ilirska Bistrica*	75,90	76,45	10,60	10,80	7,58	7,68
Rigal Koper*	76,00	76,45	10,70	10,85	7,68	7,70
Rigal Avtopivon*	76,00	76,50	10,67	10,80	7,60	7,70
Poštna banka Slovenije*	74,90	76,29	10,50	10,78	7,40	7,65
Probanka Maribor	75,80	76,40	10,70	10,83	7,60	7,75
Primario Ljubljana*	76,15	76,25	10,79	10,83	7,69	7,75
Publikum Ljubljana	^OS	76,15	10,78	10,81	7,65	7,71
Publikum Celje	75,95	76,29	10,72	10,79	7,63	7,72
Publikum Krško	76,00	76,50	10,68	10,88	7,61	7,77
Publikum Maribor	75,75	76,19	10,73	10,80	7,60	7,70
Publikum Metlika	76,00	76,40	10,60	10,85	7,50	7,75
Publikum Mozirje	76,12	76,38	10,56	10,86	7,58	7,81
Publikum Novo mesto	76,00	76,40	10,60	10,85	7,50	7,75
Publikum Tolmin	75,80	76,27	10,70	10,84	7,41	7,66
Publikum Sevnica	76,10	76,59	10,75	10,87	7,60	7,72
Publikum Šentilj	75,10	76,39	10,50	10,88	7,45	7,75
Publikum Šentjur pri Celju	76,00	76,34	10,72	10,80	7,62	7,72
Publikum Trebnje	76,05	76,44	10,75	10,85	7,60	7,74
Publikum Žalec	75,95	76,33	10,72	10,80	7,60	7,72
Rqja Ljubljana	76,00	76,40	10,70	10,88	7,40	7,80
Sit - on Ljubljana	76,20	7630	10,70	10,85	7,70	7,80
			HHI	[HHH		
Shalaby Koper	76,25	76,65	10,55	10,80	7,60	7,72
Sonce Ljubljana	76,00	76,30	10,76	10,85	7,60	7,74
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana*	76,00	76,45	10,65	10,80	7,45	7,75
Slovenijaturistžel. p. MB*	75,90	76,30	10,74	10,82	7,40	7,70
Slovenska Investicijska Banka	76,15	76,55	10,70	10,85	7,35	7,70
SKB d.d.**	75,60	75,65	10,75	10,75	7,65	7,65
SZKB d.d. Ljubljana	76,00	76,40	10,70	10,84	. 7,59	7,76
Tartarus Postojna	75,80	76,43	10,65	10,81	7,56	7,72
Tentours Domžale	76,10	76,30	10,70	10,84	7,68	7,85
Tori Ljubljana	76,10	76,50	10,75	10,87	7,59	7,73
UBK banka	75,40	76,35	10,60	10,80	7,58	7,72
Uplmo Ljubljana	76,21	76,25	10,78	10,82	7,69	7,71
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:
bbtmf.njalnica hidaVki
Pofcl/
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 232 z dne 29. novembra 1993 — Tečaji veljajo od 30.11.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	& 1	84,6881	84,9429	85,1977
Avstrija	040	šiling	100	1061,6812	1064,8758	1068,0704
Belgija	056	frank	100	353,2217	354,2846	355,3475
Kanada	124	dolar	1	96,1336	96,4229	96,7122
Danska	208	krona	100	1885,5668	1891,2405	1896,9142
Finska	246	marka	100	2190,5575	2197,1489	2203,7403
Francija	250	frank	, 100	2164,4261	2170,9389	2177,4517
Nemčija	280	marka	100	7466,1127	7488,5784	7511,0441
Grčija	300	drahma	100	—,	52,2628	52,4196
Irska	372	funt	1	—	180,5496	181,0912
Italija	380	lira	. 100	7,5557	7,5784	7,6011
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,0000	—
Japonska	392	jen	100	117,3300	117,6830	118,0360
Nizozemska	528	gulden	100	6654,1729	6674,1955	6694,2181
Norveška	578	krona	100	1719,8190	1724,9940	1730,1690
Portugalska	620	escudo	100	72,9439	73,1634	73,3829
švedska	752	krona	100	1522,3403	1526,9211	1531,5019
Švica	756	frank	100	8537,4998	8563,1894	8588,8790
Velika Britanija	826	funt šterling	1	189,5646	190,1350	190,7054
ZDA	840	dolar	1	128,1334	128,5190	128,9046
Evropska Skupnost	955	ECU	1	143,6965	144,1289	144,5613
Španija	995	peseta	100	91,5364	91,8100	92,0854
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 30. NOVEMBRA 1993	________
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. JANUARJA 1994:
1.300,000
723,788
743,154
1.466,942
111,3521 %	114,3313% 112,8417%
130,000
72,379
74,315
146,694
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
29. NOVEMBRA 1993	v SIT za 1	00 HRD
menjalnica	nakupni	prodajni
A banka	1,70	2,20
Eros Kranj	2,0	2,40
Hida	2,00	2,20
Hipotekarna banka Brežice	2,00	3,00
llirika Postojna	2,00	2,50
llirika Sežana	2,00	2,50
Kreditna banka Maribor	1,80	2,60
LB Dolenjska banka NM	1,80	2,40
LB banka Zasavje, Trbovlje	1,70	2,50
Publikum Celje	1,80	2,20
Publikum Tolmin	0,80	1,99
Shalabv Koper	1,70	2,50
		
29. NOVEMBER 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1665,00	1715,00
nemška marka	980,00	1005,00
francoski frank	282,00	290,00
holandski gulden	867,50	893,00
belgijski frank	46,00	47,30
funt šterling	2470,00	2545,00
irski šterling	2342,00	2413,00
danska krona	245,50	253,00
grška drahma	6,30	7,00
kanadski dolar	1254,00	1292,00
japonski jen	15,30	15,80
švicarski frank	1112,00	1146,00
avstrijski šiling	138,00	142,50
norveška krona	224,00	231,00
švedska krona	198,00	204,00
portugalski escudo	^9,10	9,80
španska pezeta	11,75	12,30
avstralski dolar	1102,00	"™n35,00
madžarski fiorint	12,00	16,00
slovenski tolar	12,40	13,00
hrvaški dinar	0,13	0,18
		
26. NOVEMBRA 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,8000	12,3000
kanadski dolar	8,8500	9,2500
funt šterling	17,4500	18,2500
švicarski frank	785,0000	815,0000
belgijski frank	32,4500	33,7500
francoski frank	198,7500	206,7500
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	689,7500	715,7500
italijanska lira	0,6875	0,7275
danska krona	173,0000	180,0000
norveška krona	157,5000	164,5000
švedska krona	139,0000	146,0000
finska marka	200,0000	210,0000
portugalski escudo	6,7500	7,1500
španska peseta	8,4000	8,9000
japonski jen	10,8000	11,2000
slovenski tolar	9,0000	9,5000
hrvaški dinar	0,00	0,060
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
KMEČKA BANKA - GORICA
29. NOVEMBER 1993
v LIRAH
valuta
nakupni
prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar
1670.00
977.00
282.00
867.00 46,00
2470.00
2345.00
246.00 6,80
1254.00 1118,M)
138,50
12,50
1715.00
992.00
292.00
887.00
47.50
2525.00
2405.00
253.00 7,30
1290.00
1138.00
142.50 13,00
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 30. novembra 1993 od 00.00 ure dalje				
	1			ZA DEVIZE	1	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar > okvirni. Pr tečaje na	100 100 100 100 1 1 i konkrc trgu de	1086,4080 2214,8360 7640,0000 7,7317 193,9796 131,1177 stnih poslih je mo; Mz oz. poseben c	1089,2520 2220,6340 7660,00001 7,7519 194,4874 131,4609 >no odstopanje togovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni1
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos	DEM DEM ih ie možno	76,30 76,35 odstopanj«	76,5(P m50 i.
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 30. novembra 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK	^ SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke, Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM DEM DEM DEM HF so dolo niči Banke lije poveč iljajo za o ri večjih p zavezujer aju in v s e.	76,20 76,33 76,33 76,35 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati kladu s teks	76,45 76,55 76,58 76,55 agi srednjih drugih va-zmanjSano in prodajo oih se tečaj n prodajati tam, ki do-
			
29 NOVEMBER 1993	v URAH	J		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar			1696,440	
ECU	—	1901,030	—
nemška marka	—	988,030	
francoski frank	—	286,550	—
funt šterling	— .	2508,190	—
holandski gulden	—	880,540	—	
belgijski frank	—	46,760	—
španska pezeta	—	12,107	—
danska krona	—	249,510	—
irski funt	—	2383,670		 ' — ^
grška drahma	—	6,895	—
portugalski escudo	—	9,650	—
kanadski dolar	—	1272,650	—
japonski jen	—	15,511	—
švicarski frank	—	1129,830	—
avstrijski šiling	—	140,500	—
norveška krona		 jjfe	227,680		■
švedska krona	—	201,120	—
finska marka	—	289,690	—
avstralski dolar	—	1120,500	—
			
29. NOVEMBRA 1993		v DEM	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1.716	—
francoski frank	—	28.990	
nizozemski gulden	—	89.125	IJ-r
belgijski frank	—	4,731	—
španska peseta	—	1.226	—
danska krona	—	25.255	—
kanadski dolar	—	1.287	—
japonski jen	—	1.571	—
švicarski frank	—	114.350	—
avstrijski šiling	IBIBIBBI	14.220	_
italijanska lira		1.012	—
švedska krona	—	20.390	—
			
29. NOVEMBRA 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	9,00	9,80
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,50	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,20	9,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,30	10,00
Italija	Kmečka banka Gorica	12,50	13,00
Italija	Tržaška kreditna banka	12,400	13,00
		 i					
					
1 23. JULIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA V.Britanija Opomba: povzeto po R	šiling frank marka lira frank dolar funt euteriu, ki pc	100 100 100 100 100 1 1 ) 80-odstotni	devalvaciji v ZRJ ni	obiavil podatkov o 1	ečaiih.
					
1 23. NOVEMBRA 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	52490,7308	52648,6768	52885,5228
Kanada	dolar	1	4755,5753	4779,9150	4794,2547
Francija	frank	100	106258,0405	106577,7738	106897,5071
Nemčija	marka	100	359165,8759	370277,7100	371388,5431
Italija	lira	100	373,9660	375,0913	379,2165
Japonska	jen	100	5830,6217	5848,1662	5865,7107
Švica	frank	100	420552,6912	421818,1456	423083,6000
Velika Britanija	funt	1	9298,2061	9326,1847	9354,1533
Slovenija	tolar	100		4987,0)00	
ZDA	dolar	1	6314,5994	6333,6002	6352,6010
1 Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja.					
					
14. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	205,08	205,70	206,32
Kanada	dolar	1	18,33	18,38	18,44
Francija	frank	100	428,75	430,04	431,33
Nemčija	marka	100	1442,65	1447,00	1451,34
- Italija	lira	100	1,57	1,58	1,58
Švica	frank	100	1607,69	1612,53	1617,37
R. Hrvaška	dinar	100	—	1,01	—
Jugoslavija	dinar	100	—	100,0026	—	
R. Slovenija	tolar	100	—	20,81	—
ZDA	dolar	1	23,48	23,55	23,62
RUBRIKE
Torek, 30. novembra 1993
Pisalo se je leto 1918
Ustanovni dan Kraljevine SHS
Prvega decembra devetnajstoosemnaj-stega je srbski princ-regent Aleksander Karadjordjevič (namestnik še živečega kralja Petra) sprejel v slovesni avdienci 28-Clansko delegacijo Narodnega sveta države SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov). Ta mu je ponudila, naj opravlja vladarsko oblast na ozemlju enotne države v kraljevem imenu, sporazumno pa naj se sestavi enotna parlamentarna vlada. Tako je 1. december 1918 prišel v zgodovino kot ustanovni dan Kraljevine SHS. Nastanek povsem nove jugoslovanske države je bil po mnenju nekaterih zgodovinarjev pomembno, Čeprav ne izjemno dejanje. Uresničena je bila dolgoletna ideja, želja in volja številnih jugoslovanskih velikih mož, naj bi se Južni Slovani združili. Veliki jugoslovanski duhovi vseh Časov od velike pomladi narodov sem in še prej so si želeli veliko in močno jugoslovansko družino narodov; seveda pa so to idejo nekateri tudi grobo izrabljali. PREBLISK
Državniki so podobni kirurgom, njihove napake so smrtnosne.
Francois Mauriac
j___________RAZLAGA SANJ____________________________________bomnRatokKosic
»Preddoživljanje« dogodkov
Silva velikokrat sanja o dogodkih, ki jo Čakajo naslednjega dne. Poučuje v šoli, kjer se večkrat dogaja kaj takega, kar za kratek Cas močno zaposli njen um in obremeni njena Čustva: roditeljski sestanki, konference, aktivi, zaključni izpiti in podobne šolske nadležnosti. O teh dogodkih sanja praviloma v noči pred njihovim resničnim nastopom, in vselej je med sanjami prepričana, da se vse to že zares dogaja; ali dugaCe povedano, ne zaveda se, da samo sanja. Ko svojo sanjsko nalogo opravlja tekoCe in brez pričakovanih problemov, je zadovoljna s seboj in svojimi sposobnostmi ter si pravi, vidiš, saj ni tako hudo kot sem se bala. Ko ji škriplje, pa si misli: no, saj sem vedela, da bo tako.
Ko se naposled zbudi v svoji postelji, se seveda zave, da je vse to samo sanjala; Ce so sanje bile lepe in dobre, ji je kar malo žal, da so bile zgolj sanje, a vendarle verjame, da ji bodo vsaj malo pomagale prebroditi Čakajoče obveznosti. Ce je sanjsko nalogo opravila slabo, pa se obveznosti loti s še večjim strahom in odporom, saj verjame, da so ji sanje napovedale slab dan. A se po-
navadi v obeh primerih dobro izteCe, včasih še bolje kot v najuspešnejših sanjah.
Silvi se večkrat zgodi, da se po tovrstnih sanjah zbudi sredi ur, namenjenih spanju. Tedaj nekaj Časa obnavlja sanje in razmišlja o njihovem pomenu, nakar znova zaspi. A kakor hitro zasanja, se ponovno znajde v šoli, kjer se spominja minulih sanj in jih primerja s tekočim dogajanjem, ki pa jih seveda obravnava kot strogo realnost. V ilustracijo tovrstnega paradoksalnega prepleta navaja Silva sanje, ki jih večkrat sanja proti jutru, medtem ko se vsake toliko Časa prebudi, preverjajoč ali je že napočil Cas za vstajenje.
Ko mora ujeti rani avtobus in zaspi zveCer z bojaznijo, da bo preslišala budilko in zamudila v službo, pogostokrat sanja, kako vstane nekaj minut pred “tempiranim” alarmom, se obleče, pozajtrkuje ter pohiti na postajo. Nato se ponavadi nekako predrami in se zave, da je v resnici še zmeraj v postelji, oziroma da je vse to samo sanjala in da jo pravi napor šele Čaka; zadovoljna preveri stanje kazalcev na budilki ter si privošči še pet minut
dremeža. Dogaja se, da kmalu nato zasliši zvenenje, nakar nemudoma vstane, zares opravi z jutranjimi zadevami, se odpravi na postajo ter se zares odpelje z avtobusom - vse do trenutka, ko jo strese hrup budilke in jo opomni, da bo morala vso proceduro ponoviti vsaj še enkrat...
Silvine sanje lahko uvrstimo med sanje, v katerih “preddoživlja-mo” bodoCe dogodke. Takih sanj presanjajo ljudje zelo veliko, praviloma vselej tedaj, kadar je pred njimi kakšen vznemirljiv dogodek (težko pričakovan obisk, izlet, poroka, počitnice, prazniki...) ali kadar jih Čaka težka naloga, kateri se ne Čutijo kos in za katero si ne smejo privoščiti poraza (pomembni izpiti, poslovne preizkušnje, odhod k zdavniku ali v bolnico, pogrebi in podobno). Tovrstne sanje so praviloma zelo intenzivne in realistične, zato jih lahko vsakdo razume.
Tudi Silva ne sprašuje po pomenu svojih sanj, saj ji je njihov pomen veC kot očiten; gre pač za noCno nadaljevanje imaginarnih procesov, s katerimi se je minuli dan obremenjevala še dolgo v noC. Ker so bila njena razmišlja-
nja realistična, so bile tudi sanje manj izkrivljene, od tu tudi njihova relativna intenzivnost, prepričljivost in občutek, da gre za resničnost. Njeni sanjski ljudje so bili bistevno enaki dnevnim, prav tako okolje in situacije, pa tudi njena občutja in vzgibi. Tovrstne njene sanje torej pomenijo dobesedno to, kar predstavljajo v svoji pojavnosti; ni jim kaj “dodati”, kajti po vsem sodec so povsem zaokrožene in ne napeljujejo na ničesar drugega in drugotnega - razen se-
veda na analogne psihične vsebine, ki so bile v celoti aktualne tudi podnevi.
PaC pa se je vredno pozabavati s psihičnim problemom, ki se manifestira v Silvinih sanjah in njenem siceršnjem življenju: namreC problem pretirane skrbi, ki jih vlaga v določene službene obveznosti. Njene pretirane skrbi niso odsev nekakšnega njenega perfekcioni-zma, marveč temeljijo na strahu pred reakcijo okolja v primeru neuspeha. Ta njena bojazen je*v današnjih situ-
acijah povsem neutemeljena - vsaj objektivno, kajti subjektivno ima zelo globoke korenine v travmatičnih izkustvih njene preteklosti, ko so jo vzgojitelji vse preveč strašili s hudimi posledicami, ki jo bodo doletele, Ce ne bo storila tega in tega, Ce se ne bo obnašala tako in tako in Ce ne bo uspela v tem in tem. Ko se bo Silva spopadla s to bojaznijo psihoterapevtsko, ne bo veC pretirano skrbela in ne bo veC sanjala tovrstnih sanj ali pa je vsaj ne bodo veC mučile.
ŠAH
a I) d d
1) Vasjukov - Smislov / Tbilisi 1967
Za trdnjavo ima beli dve lahki figuri, ki nadomestita prednost dveh črnih kmetov v blokirani poziciji. Napadeni beli skakač se bo umaknil na aktivnejše polje in tako bo beli, ki je na potezi, prevzel pobudo in že po nekaj potezah prisilil Črnega k predaji. Pri analizi boste spoznali moc belega lovskega para!
2) Egord - Lundin / Oslo 1972
Belega kralja na polju hi trenutno ne more ogroziti nobena Črna figura. Vendar pa se je Črni, ki je na potezi, odločil, da bo na belo diagonalo hi - a8 usmeril delovanje svojih figur. Kako mu to uspeva, se prepričajte sami in odigrajte zmagovito kombinacijo Črnega. Ze prva poteza Črnega razkrije slabost bele pozicije!
j9qumjqo ojqop mum los jvpA ijoq af as :poq £a(j'S ispoi fo-p oj ojDUoSoip ojaq apasoz op ‘nfj -od wauosipoqzi vu oaAOj iuiq af j gaj :ppa£ :ppS"Z (psoupard a af trna m zfe gfo-p :gja+9js'£ £ap'-£PS'Z af oqr>[s) :ppTZ uiauafpszi oj '//{'P"'I nza)od ip -oa ‘ofjDjj oŠa/ac/ mi podim q;>z p{ ‘vSaujp ijsiuidz oq
Z aSojou Aapsaj ijoSomz
nfuDAafivpvu a ur oiapiDAj pfoAso af ;jaq ur :gqrpp :pqi izfTE tfz"‘Z '2° - 1% vjDUoSvip muo aidpo as jpfz ozajod g afapi aAou op apud qaq od oqoj •lAOfupj} mio aqo ujs uioiopn pod ur jgos Z /Pi "T /n afjod uu aAofupif mpiun od oppoS nmauio iq as asr/u/s ag 'gq±'"i 'Aofupu ipuio afuoAoiap afnfauio iafy[ po ‘pqs'l afiod asfauAipjo mi ofmi ud odjujs pag
l aSopu Aagsag j
SLOVENSKA DEDIŠČINA
Ivan Jakič
Grad sredi Jezerc in mogočnih gozdov^
Grad Brdo so pozidali gospodje Egkhi - Med lastniki je bil tudi mentor in mecen slovenskih literatov baron Žiga Zois -Najimenitnejši slovenski protokolarni objekt
Rodbino Egkh lahko štejemo med najvidnejše protestantske plemiče na Slovenskem. Leta 1628 je cesar Ferdinand II. ukazal kranjskemu protestantskemu plemstvu, naj prestopi v katoliško vero ali pa zapusti deželo Kranjsko. Smledniški Egkhi so razprodali posest in se izselili, brdski Egkhi pa so prestopili v katoliško vero. Sredi 17. stoletja je zaCela rodbina Egkh gospodarsko propadati, njena posest pa se je drobila in prehajala v druge roke.
Leta 1500 je Jurij pl. Egkh kupil od cesarja Maksimilijana L Novi grad in ga leta 1513 združil z gospostvom-Turn pod Novim gradom, deset let pozneje pa je prezidal dvor Brdo v značilno renesančno utrjeno rezidenco, ki se je kljub številnim predelavam in prezidavam v osnovni obliki ohranila do današnjih dni. Grad Brdo ima pravokotno tlorisno zasnovo. Arkadno dvorišče oklepajo štirje enonadstropni trakti s štirioglatimi obram-
bnimi stolpi na vseh vogalih. Potok Vršek, ki je tekel v neposredni bližini gradu, je Jurij Egkh povezal z reko Belico, da bi imel dovolj vode za tri ribnike, prav zaradi te preureditve pa se je Belica usmerila proti Predosljam.
Leta 1626 je kot lastnik omenjen baron Nikolaj Egkh-Hungerspach z Vogrskega, v Času Janeza Gotfrieda Egkha (okoli 1650) pa so solastniki Brda postali grofje Schrottenbachi. Pred letom 1688 je polovica
Grad Brdo na razglednici iiz leta 1938. V ozadju je Storžič.
Schrottenbachov pripadla kranjskemu deželnemu upravitelju grofu Juriju Sigmundu Gallen-bergu.
Med letoma 1744 in 1747 je Brdo od Gallen-bergov kupil Michelangelo Zois pl. Edelstein, ki je na Kranjsko prišel iz okolice Bergama in kmalu postal družabnik v železarski trgovini rojaka Codellija. Michelangelo je kmalu obogatel in kupil veC fužin in rudnikov ter gradov na Kranjskem. Cesar Karel VI. ga je povzdignil v viteški stan, cesarica Marija Terezija pa leta 1760 povišala v barona. Leta 1776 je Brdo izročil sinu baronu Žigi Zoisu (1747-1819), mentorju in mecenu slovenskih literatov. V Času razsvetljenstva je baron za slovensko literaturo pridobil Antona Tomaža Linharta, pesniško vzgajal Valentina Vodnika, podpiral jezikoslovca Blaža Kumerdeja in omogočil izobrazbo Jerneju Kopitarju. Žiga Zois je preuredil obsežen park, ki so ga uredili baroni Egkh, in povečal tudi grajske ribnike. V lasti Zoisov in njihovih naslednikov je gospostvo Brdo ostalo do leta 1919, ko je bilo se-
___________
Grad je bil po drugi svetovni vojni spremenjen v protokolarni objekt (Foto ; I. J:)
kvestrirano, vendar so okoli leta 1924 priznali za lastnika (s prisojilno listino) barona Michelangela III. Zoisa. Leta 1929 sta Brdo kupila industrialca Franc Dolenc in Stanko Heinrihar, ki sta zanemarjen in že deloma razpadajoč grad temeljito prenovila. Od takrat je tudi z arkadami podprti balkon na vrtni strani gradu. Bogat grajski inventar je bil razprodan med letoma 1920 in 1935, ostalo je le nekaj pohištva, slik, manjših predmetov in knjižnica, ki jo še danes krasi Dalmatinov prevod Biblije.
Leta 1935 je Brdo prešlo v posest kneza namestnika Pavla Karadjor-djeviCa, po drugi svetovni vojni pa je bil grad nacionaliziran in spremenjen v razkošen protokolarni objekt. Dolga leta je bilo Brdo rezidenca maršala Josipa Broza Tita. Zdaj je protokolar-no-turistiCni objekt, odprt za javnost.
V grajskem kompleksu je urejena brdska jahalna šola, središče za
vzrejo ameriških kasaških konj, ki se vsako leto pomerijo na tradicionalni tekmi na hipodromu. Brdo je znano tudi po svoji vrtnariji, kjer vsako leto prodajajo Ču-
dovite rože in okrasno grmičevje. Hotel Kokra, ki tudi sodi v kompleks gradu Brdo, pa nam nudi moderno udobje hotela kategorije B.
(Konec)
Eden od lastnikov gradu je bil tudi baron Žiga Zois
KRIŽANKA
Vodoravno:
I.	država ob Gvinejskem zalivu, nekdanji Dahomej, 6. Aristofanova komedija, 9. pokrajina na Peloponezu, 10. reka, ki teče skozi Plavsko jezero v Cmi gori,
II.	reka na Poljskem, nemško Neisse, 12. ime umrlega slovenskega pisatelja Zupančiča, 13. pivski vzklik, 14. indonezijsko ime za Novo Gvinejo, 15. avtomobilska oznaka Trsta, 16. gozdnato pogorje na Koroškem v Avstriji, 17. izraelski humoristični pisec (Ephraim), 19. ime slovenske pesnice Muser, 20. španska reka, ki se izliva v Sredozemsko morje, 24. sestavina kuhinjske soli, 26. reka v severni Italiji, ki se izliva v Jadran, 29. kratica za Varnostni svet, 30. tekmovanje ameriških kavbojev, 31. rimski cesar, ki je razdejal Jeruzalem, 32. ogljikovodik s trojno vezjo, 33. rdeče rjava barva, 34. ladjedelniška naprava, 35. ptičja samica, 36. ime ameriškega pisca Buchwalda, 37. prebivalec Loke.
Navpično:
1. mesto na koleh ob severnem Jadranu, 2. Čudežno alkimistično zdravilo za vse bolezni, 3. jezero na Škotskem, kjer straši Nessie, 4. ime ruske filmske igralke Savine, 5. avtomobilska oznaka Neaplja, 6. spojina glicerina in oljne kisline, 7. polotok med Izraelom in Egiptom, 8. Ljubljana v rimski dobi, 12. rjavolaska, 14. ime nekdanjega slovenskega košarkarja Daneua, 16. ime mlade ameriške televizijske igralke Doherty, 18. kemijski znak za kositer, 21. kemijski znak za brom, 22. obalni pas s kopališči in hoteli, 23. ruski violinist (David), 25. etiopski naziv za gospoda, 26. mesto v nizozemski provinci Severni Brabant, 27. vrteči se del motorja, 28. oblastveni razglas, odlok, 31. nekdanji Češki kolesar (Anton), 33. ime slovenskega glasbenika Pestnerja, 35. kratica za sigilli loco.
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
ueooq ‘iJV ‘nre}s ‘5[op ‘ro^o ‘upa ‘pj, ‘oopor ‘SA ‘epieig ‘(ipeu ‘ojqg ‘erug ‘uogsrg ‘eluiAg ‘si ‘UB!JI ‘sga ‘ouag ‘mig ‘elajg ‘asQ ‘uiuag :ouABjopOy\
Aaiisan
24
Torek, 30. novembra 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / NA ZAHODU PADAVINE
ALPE JADRAN / PREHODNO IZBOLJŠANJE
EKOLOGIJA
DANES
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
hodne Evrope poCasi pomika nad zahodno Sredozemlje. Nad našimi kraji se ob severozahodnih vetrovih zaoržuje mrzel zrak.
ciklona anticik
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA.....	-3/-3
TRST........ 5/7
CELOVEC.......	-3/-2
BRNIK...... -4/-4
MARIBOR.......	-6/-5
CEUE....... -5/-4
NOVO MESTO...	-5/-5
NOVA GORICA..	4/4
MUR. SOBOTA..	-Č/-6
PORTOROŽ.....	6/9
POSTOJNA.....	-5/-4
IURSKA BISTRICA.	-2/-
KOCEVJE......	-5/-5
CRNOMEU......-	-5/-4
SLOV. GRADEC..	-5/-6
BOVEC........	-21-2
RATEČE.......	-5/-
VOGEL........-	2/1
KREDARICA....	-3/-4
VIDEM...... 4/5
GRADEC.......	h6/-5
MONOŠTER.....	-71-6
ZAGREB.......	-5/-3
REKA....... 5/7
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI.....	-6/-3
STOCKHOLM....	-5/0
MOSKVA.......	-6/-6
BERLIN......... -5/-1
VARŠAVA......	-10/7
LONDON.......	-3/2
AMSTERDAM....	-4/-1
BRUSELJ......	-6/-2
PARIZ........ -7/-2
DUNAJ........... -6/-5
ZuRICH.......... -5/-2
ŽENEVA.......	-2/1
RIM............ 10/17
MILAN............ 2/8
BEOGRAD......	6/0
BARCELONA....	5/11
ISTAMBUL.....	4/8
MADRID.......	7/9
LIZBONA......	15/16
ATENE............ 8/10
TUNIS........... 11/18
MALTA........... 13/19
KAIRO............ 8/23
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 7.22 in zašlo ob 16.19, Dan bo dolg 8 ur in 57 minut. Luna bo vzšla ob 17.27 in zašla ob 08.17.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Dvojčka.
Pospravljamo po vrtu.
KONCENTRACIJA S02
Včeraj med 6. in 7. uro na nobenem merilnem mestu ni bila presežena mejna imisijska koncentracija 350 mikrogramov na kubični meter.
TEMPERATURE REK
Reke: Mura (G. Radgona) 3,8,CI Sava (Radeče) 4,6°C, Sava (Radovljica) 4,2°C, Savinja (Laško) 10C, Ljubljanica (Moste) 3,9°C, Bistrica (Sodražica) 3,9°C, Sora (Suha) 2,8°C, Gra-dašdca (Dvor) 3,8°C, Iška (Iška) 00°C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.17 najnižje -12 cm, ob 9.06 najvisje 50 cm, ob 16.06 najnižje -64 cm, ob 22.48 najvišje 31 cm.
Jutri: ob 3.55 najnižje -11 cm, ob 9.39 najvišje 46 cm, ob 16.38 najnižje -63 cm, ob 23.25 najvišje 32 cm.
Slovenija: V zahodnih Sosednje pokrajine: V kra-krajih bo deloma jasno,	jih zahodno od nas bo son-
drugod pa zmerno ao pre-	eno, drugod zmerno do pre-
težno oblačno. Dnevne tezno oblačno. Padavine na temperature bodo od -5 do zahodu bodo ponehale.
V Sloveniji: Od zahoda se bo Obeti: V Četrtek bo oblačno, vreme poslabšalo, v notranjo- padavine bodo postopno posti Slovenije bo predvsem nehale. Na Primorskem oo snežilo. VeC padavin bo v ju- pihala burja. Hladneje bo. žnih krajih.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENip Ceste po Sloveniji so večinoma mokre in spolzke, na posameznih mestih je nevarnost poledice. Promet poteka tekoCe in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni treba Čakati na prestop.
Onesnaženost
zraka v Zasavju
V prejšnjem prispevku opisana škoda v višjih predelih nad dolino Save je bila tako huda, da je bilo potrebno ukrepanje. Najprej je bilo treba ugotoviti vzroke tako visokih koncentracij.
Na področjih, kjer je bila škoda najbolj očitna, so postavili merilne naprave. Izkazalo se je, da naprave ne zmorejo meriti tako visokih koncentracij, ki so se pojavljale na teh področjih. Instrumente so predelali za večji obseg meritev, vendar tudi to ni zadostovalo. Za ilustracijo naj navedem nekaj številk. Takrat je bila predpisana maksimalna dopustna polurna koncentracija žveplovega dioksida.750 pg/m^ (sedaj je urna mejna imisijska 350 pg/m3), insbumenti, ki so lahko merili do 20.000 pg/m3, pa včasih niso mogli meriti koncentracij zaradi premajhnega merilnega obsega. Najhuje je bilo na dveh kmetijah nad Pre-pretnim, to je na višini okoli 600 metrov, na levem bregu Save med Trbovljami in Hrastnikom. Termoelektrarna je kmetiji odkupila, ljudje pa so se preselili v Trbovlje.
Poleg meritev koncentracij žveplovega dioksida so se pričele meritve temperature na različnih višinah. Najprej
so merili na pobočjih z živosrebrnimi termometri. Ko se je izkazalo, da se ob jasnem ali delno oblačnem vremenu pojavlja temperaturna inverzija, so priskrbeli balon, ki je nosil termometer, in ta je po radijskih valovih prenašal podatke o temperaturi do sprejemne postaje na tleh. Balon je bil privezan z vrvico na vitel,
temperaturo pa so merili na vsakih 10 metrov višine. Meritve, ki so potekale v bližini železniške postaje v Hrastniku, so pokazale, da je temperaturna inverzija večinoma v višini med 250 in 300 metri nad dnom doline. Primer taksnega temperaturnega profila je prikazan na sliki.
Tone Planinšek

I
E
>
c
'n
400
350
300
250
200
150
100
r
N
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21-3/204: Vaše počutje se bo spreminjalo - zdaj boste pretirano črnogledi, zdaj pretirano optimistični. Sledovi se bodo poznali v odnosu s partnerjem.
BIK 21-4/20-5: Temne misli, ki so vam grenile minule noCi, bodo končno zbledele. Vzemite si nekaj časa in jih dokončno pometite iz svoje duše.
DVOJČKA 21-5/214: Napočil bo vaS trenutek: pomembni ljudje bodo opažih sadove vašega truda in vas bogato nagradili - žal zgolj s točo laskavih besed.
RAK 224/22-7: Nikar ne obupujte, preden ne preizkusite vseh možnosti. Napake, ki ste jih zagrešili, so nedolžne, povrhu tega pa vas nihče ne obtožuje zanje.
LEV 23-7/233: Vidite, sploh ni bilo tako hudo, kot ste se bali. A levjo zaslugo za vaš uspeh imajo srečna naključja in dobrohotnost drugih. Zahvalite se jim.
DEVICA 243/22-9: Nekdo vam bo odstrl nov svet. ŠpoCetka boste sumničavi in zadržani, potem pa se boste pričeli podajati novim življenjskim izzivom naproti.
TEHTNICA 23-9/22-10: Zamikalo vas bo, da bi denar, ki ste ga prihranili, vložili v visokoleteč projekt. Storite to, vendar bodite nadvse previdni. Srečno!
ŠKORPIJON 23-10/22-11: Dobro voljo boste velikodušno debb med druge. Skušajte biti prijazni tudi do »hudobneža«, ki si je po vašem mnenju ne zasluži.

STRELEC 23-11/21-12: Prepričali se boste, da nihče ne rovari proti vam in da vas je preganjala zgolj stara paranoja, ki vam vsake toliko zagreni vsakdan.
KOZOROG 22.12/20-1: Nova poznanstva ne bodo spremenila vaSega življenja, kajti neskladje obojestranskih pričakovanj je preveliko.
VODNAR 21-1 /19-2: Porodila se bo neka vi-sokoleteCa ideja in mrzlično boste iskali možnosti za njeno uresničitev. Ker bo vaš um blestel, bodo prvi koraki uspešm.
RIBI 2031/203: Zares ste nespametni, ko kar naprej tožite, da vam nekaj primanjkuje. Dosegli ste vse, kar potrebujete za normalno življenje. Problem je drugje.
___________FRANCIJA______________h
Industrijski ponaredki za vsak žep
PARIZ - Ukaz se glasi: ponarejajte! V Franciji dobiš ponaredke vsega, od A (Čevlji Adidas) do Z (vžigalniki Zappo). Ponarejajo tudi tisto, Cesar nikoli ni bilo: kape z napisom Hermes, papirnate robčke Christiana Diora in Cartierove zobne ščetke. Ce že drži, da predstavljajo ponaredki 5 odstotkov vse trgovine na svetu, je Francija s svojimi svetovno poznanimi firmami mnogo višje na lestvici. Izdelali so celo katalog ponaredkov »Faux on vraix«, ki je zelo zajeten kljub temu, da vanj niso vključili izdelkov, ki samo približno spominjajo na izvirnik, kot na primer parfumi Pierre Car-dan, Chamel, Shanel ali Chenil. Kar sedemdeset odstotkov ponaredkov se nanaša na francoske znamke. Ponaredkov pa ne proizvajajo v Franciji, ampak v ju-gobzhodni Aziji, v Itabji in na Nizozemskem.
V zadnjem času postaja ponarejanje zelo zaskrbljujoče, saj ne ponarejajo veC samo cartierovih ur, ampak so se lotili prav vsega, celo zdravil. Tako na tržišču najdeš ponarejene antibiotike in prav tako ponarejena zdravila proti rakastim obolenjem, pa seveda tudi kontracepcijska sredstva, ki ne dajejo zaželenih učinkov. Prav zadnji izum pa je ponarejena hrana za mačke in pse.
Seveda, človek se nasmehne, ko vidi prijatelja s ceneno majčko s prišitim Lacostovim krokodilom, stvar pa postane resna, Ce pomislimo, da so na luksemburškem letališču zaplenili 62.000 krokodilčkov. V Maroku in Baliju za nekaj dolarjev kupiš »zlati« Ro-lex, Francozi v Sanremu in v Ventimigli kupujejo »Hermesove torbice« in še bi lahko naštevab. Tovarne opozarjajo: Lacostovi krokodilčki so vezeni, v Mont Blancovih nahvnih peresih je zvezda vsatvlje-nain ne narisana, Ray Banovi naočniki imajo geslo B&L na obeh leCah itd. Vendar, kateri kupec je res pozoren na te podrobnosti?
Hillary Clinton v vlogi modela
Fotografinja Annie Leibowitz je za revijo Vogue kot običajno posnela vrsto fotografij. Neobičajen pa je model: nic manj kot »prva dama« Hillary Clinton (AP).
Bodo v San Franciscu zopet odprli ljudske hiše? Morda, če bo zajamčena anonimnost »odjemalcev«
SAN FRANCISCO - Občinska uprava v San Franciscu je resno vzela v pretres možnost, da bi v tem mestu ponovno odprli bordele. Ime-novab so 20-clansko komisijo, v kateri so tudi tri prostitutke, z namenom, da preuči vse podrobnosti tega vprašanja. Namen tega predloga je očiščenje mestnih ulic, na katerih vladata prostitucija in AIDS. V bordelih bi tako uvedli zdravstveno nadzorstvo, obenem pa bi legalizirali dejavnost, ki se je sedaj odvija v raznih »lepotnih salonih«. Zaradi tega pobuda ne vz-
nemirja prebivalstva tistih mestnih predelov, v katerih je prostitucija že sedaj pomembna dejavnost, policija pa se zanjo kratkomalo ne zmeni. Namen te pobude je tudi uvedba davkov, ki bi jih morali upravniki bordelov plačevati v enaki meri kot vsi drugi podjetniki.
Pobudo podpira občinski funkcionar Te-rence Hallinan, ki je zanjo pridobil trgovce, nasprotuje pa ji župan Frank Jordan, ki je sicer bivši šef krajevne policije. Ce bodo odločitev o
odprtju bordelov zares sprejeli, bo morala občina preklicati svoje odloke o prepovedi prostitucije, ki pa jih itak nihče ne spoštuje.
Kaj pa pravijo k temu predlogu direktno zainteresirane, to je prostitutke: v glavnem soglašajo in pripominjajo, da morajo že sedaj plačevati »varstvo« in da bi zato prav rade odštele nekaj odstotkov upravi javne hiše. Edino kar jih skrbi, je zajamčena anonimnost njihovih odjemalcev, kajti brez anonimnosti njihov posel ne uspeva.
NOVICE
Slavni stavki
LONDON - »Margaret Thatcher mi kot Zenska ni všeC, pa tudi kot moški ne.« To je samo eden od veC kot desettisoC slavnih stavkov tega stoletja, ki jih je Mark Cohen zbral v knjigi, ki je v teh dneh izšla pri znani angleški založni Pen-guin. Avtor stavka o Thatcherjevi je Valery Gi-scard d’Estaing, sicer pa ima s svojim stavkom v knjigi primerno mesto železna dama, ki je v Času, ko so jo zaceli kritizirati, dejala: »Ne zanima me, kaj pravijo, dovolj je, da o meni govorijo«. Med politiki tega stoletja je omenjen tudi Adolf Hitler z znanim stavkom, da je treba odvreči v smeti vsakogar, ki ne pripada Cisti rasi. Med znanstveniki ima ugledno mesto Alvert Einstein s stavkom: »Ko bi vedel, kaj bodo podeli z mojimi raziskavami o uranu, bi postal urar«, med filmskimi igralci velja omembo Shirley Mc Lai-ne, ki je na ponudbo za vlogo prostitutke odgovorila: »Sprejmem; denar mi pustite kar na nočni omarici.«
Obrobni učinki gospodarske krize
RIO DE JANEIRO - Gospodarska in politična kriza v Braziliji z visoko stopnjo inflacije, brezposelnostjo, škandali in pouličnim nasiljem vpliva tudi na spolno razpoloženje Brazilcev. Anketa, ki jo je izvedel tednik Isto E v 17 ve-hkih brazilskih mestih je pokazala, d,a kar 67, 4 odstotka Brazilcev pripisuje gospodarski krizi pomanjkanje volje dfo spolnega občevanja, impotenco in frigidnost, Samo 24, 9 odstotkov teh dveh problemov ne povezuje, 7, 7 odstotka pa na to povezavo ni pomislilo. Na vprašanje, koliko spolnih odnosov tedensko imajo so Brazilci odgovorili, da - v poprečju - 1, 6, kar je znatno manj kot pred nekaj letu, kq se je odgovor na ist o vprašanje glasil 2, 6. Med razlogi za upad spolne dejavnosti anketiranci navajajo sodialno negotovost (44, 3 odstotka), pomanjkanje denarja za osvojitev partnerja (33, 2 odst.), kriminal (22, 2 odst.) in pomanjkanje denarja za najem sobe (21, 6 odst.).
Kraljevska družina ni stradala
iNDON - Skoraj ne mine dan, da bi britanska ijevska družina ne bila vpletena v kako afero, krat je na vrsti kraljica in njeno medvojno ob-sanje. Znana je namreč postala po svoji sk-nnosti. »Iz starega klobučka sem dala narediti vega; zelo je srcken. Živimo lahko tudi sk-nno,« je nekoč dejala. Dejansko pa naj bi v su, ko so Angleži stradali in zmrzovali v temi. djica s svojo družino živela kot pred vojn0-odovinarka Ina Zweiniger-Bergielewska z iverze v Walesu je namreč v arhicvih našla kumente, iz katerih izhaja, da si je dala kralji-nakazati znatno večje število kart za hrano, t so jih prejeli drugi angleški državljani 'er id vojno ni trpela zaradi pomanjkanja.