DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN t I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 17, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
slovaške, Beneša, na kanclerja Hitlerja in na premierja Cham-berlaina, v katerem jih je rotil, naj ne prenehajo s pogajanji, ker le potom pogajanj se spor lahko reši mirnim potom.
Na 27. septembra je Roosevelt obvestil vse ameriške diplo-mate-v inozemstvu o tej poslanici in namignil, da bi enak apel od drugih držav mnogo pomagal v situaciji.
Na isti dan je tudi poslal zaupno poročilo Mussoliniju glede poslanice od 24. septembra ter ga vprašal, če ne bi bil Mussolini pripravljen pomagati, da se reši nesporazum mirnim potom.
Na 27. septembra je poslal Roosevelt tudi kanclerju Hitlerju še ponoven apel, da naj se s pogajanji nadaljuje, ker to je edini način, da se najde pot iz tega težavnega problema.
cija in Anglija zaplesti Rusijo v balkanski prepir. Toda Rusija, Madžarska, Bolgarska so se mirnim potom sporazumele z Romunsko.
"Dvomljivo je," pravi glasilo ruske mornarice, "da bi mogli smatrati igro na .Balkanu za do-igrano. Dejsivo,'da Anglija ob-ljubuje Grški obstoj njenih sedanjih meja in pa želja Nemčije, da ojači svoj ekonomski vpliv na Balkanu kaže, da tukaj še ne bo miru. Toda Rusija se izogiblje tej vojni in njenim vzrokom.
Willkie dolži Roosevelta, da je kriv vojne in kaosa v Ameriki
Tulsa, Okla., 16. sept,—Republikanski kandidat za predsednika, Windell L. Willkie, ki je izgubil hripavost in zopet lahko govori, je apeliral na demokratski jug za glasove, potem ko je obdolžil predsednika Roosevelta, da je on odgovoren za vojno v Evropi in da je on kriv zmešnjave v Zedinjenih državah.
Na tisoče ljudi se je zbralo v tem mestu, da ga sliši. Willkie je rekel, da še ni našel vzroka, zakaj bi kak demokrat volil proti njemu. Gotovo bi ga pa moral vsak demokrat podpirati že radi tega, ker se bori proti tretjemu terminu predsednika, ki je tradicija, postavljena od us t a n o v i t e 1 j a demokratske stranke.
Willkie je napadal politiko predsednika Roosevelta, tako inozemsko kot domačo, s katero je nehote pomagal Hitlerju ter dal iniciativo za vojno v Evropi. Roosevelt da je razbil londonsko ekonomsko konferenco in je bil boter Monakov-ski konferenci, ki' je prodala Cehoslovaško.
"Roosevelt je izgubil vero v ameriški narod," je rekel Willkie in izjavil, da je kandidatura za tretji termin senca za ameriško totalitarno vlado.
Dobil je razporoko, toda plačal bo davke
Houston, T e x a s. — Milijonar George Bevier je šel na sodni j o in zahteval ločitev od svoje žene, s katero je živel 19 let. Povedal je, da je bila njiju poroka neveljavna, ker je imela žena svojega prvega moža še živega, pa ni bila ž n jim razporočena. žena je izpovedala, da je dobila poročilo, da je mož padel na francoskem bojišču, nakar se je poročila z Bevierjem. Bevier se je pa peljal v Francijo in po dolgem iskanju zvedel, da ta mož še živi. Dobil je sicer razporoko, toda Stric Sam zahteva zdaj od njega $100,000 v davkih, radi katerih je bil dozdaj oproščen, ker je preživljal ženo. Sodnija pravi, da ker ni bil postavno poročen, tudi ni upravičen do davčne izjeme. .
-KJ---
Karambol avtov pospešil otrokovo rojstvo
Alexandria, S. D. — Hčerka Mr. in Mrs. Series je takoj, ko je prišla na svet, občutila ta moderni svet z vsemi njegovimi slabostmi. Series je peljal svojo ženo v bolnišnico, ker je pričakovala obisk tete štorklje. Spotoma je njih avto treščil v nek truk. Sunek je bil tako močan, da je Mrs. Series takoj na mestu porodila hčerko. Sedaj se poroča, da se mati in dete dobro počutita v bolnišnici.
Republikanci upajo na več moči v kongresu
Washington, D. C. — Več kot 45,000,000 mož in žena bo šlo na volišče 5. novembra, da bodo volili predsednika Zed. držav. Važne pa ne bodo samo predsedniške volitve, ampak tudi volitve v senat in poslansko zbornico Zed. držav. Treba bo izvoliti letos 32 senatorjev in pa 435 poslancev.
Zadnjih osem le^ so imeli demokrati veliko večino v obeh zbornicah kongresa, šele leta 1938 se je nekoliko zaobrnilo in republikanci so iwvolili nekaj kongresnikov, toda še vedno ne dovolj, da bi mogli obvladati kongres. Za letos napovedujejo republikanci, da bodo zopet izvolili nekaj svojih zastopnikov v kongres. V senatu sicer še ne pričakujejo večine, za poslansko zbornico je pa drugačna slika. Zdaj je v poslanski zbornici 261
RAZNAŠALEC LISTA DOBI $30 NA MESEC
Columbus, O. — Henry Saf-fel je 30 let nosil časopis v hišo Mrs. Mary Siebert. Te dni -je Mrs. Siebert umrla in v oporoki določila, da bo dobival raz-našalec časopisa po $30 na mesec do konca svojega življenja.
Redna n\esečna seja
Direktorij Slovenskega društvenega doma ima redno mesečno sejo' v sredo 18. septembra ob 7:30 zvečer.
Teta štorklja
Pri družini Mr. in Mrs. Frank Oblak, 527 E. 102nd St. se je oglasila teta štorklja in pustila za spomin zalo hčerko. Srečni ata je sin Mrs. Mary Oblak iz Varian Ave., mlada mamica je pa hčerka Vidmarjeve družine iz 1114 E. 163rd St. Mati in dete se prav dobro počutita doma. Naše čestitke!
demokratov in 164 republikance^, nekaj je neodvisnih, šest mest je pa izpraznjenih.
Pri volitvah leta 1938 so republikanci izvolili več kot 90 poslancev in letos v novembru pravijo, da jih bodo izvolili toliko, da bodo imeli večino v zbornici.
A
Slabo vreme pomaga Angležem
Na 16. oktobra se bo vršila registracija za vojaško službo
Washington, D. C., 16. sept. — Predsednik Roosevelt je danes podpisal postavo za obvezno vojaško vežbo in določil dan 16. oktobra za registracijo vseh moških, državljanov in nedržav-ljanov, v starosti od 21 do 35 leta. Računa se, da je v Zed. držav 16,500 mož in fantov, ki se bodo morali registrirati v tej starosti. Toda k vojakom ne bodo poklicani pred volitvami, ker bo vzelo najmanj 30 dni, predno bodo prvi novinci vpoklicani.
Po sedanjih načrtih se bo vpoklicalo sredi novembra prvih 75,000 fantov in potem se jih bo klicalo v grupah po 100,000, da bo do 1. januarja dosežena kvota 400,000. Drugih 400,000 jih bo pa vpoklicanih prihodnjo pomlad.
Obenem je pa generalni štab naznanil, da se pokliče na 15. oktobra 35,700 nadaljnih mož narodne garde k vojaški vežbi za eno leto. V tem je vključena tudi 37. ohijska divizija. V tej diviziji je kakih, 1,200 Cleve-landčanov.
OČE IGRALKE BI RAD VEČ PODPORE
Los AiigeLeai, Cal. — Joseph Levee, oče Paulette Goddard, znane filmske igralke, ki je žena Charlie Chaplina, zahteva od svoje hčere, da mu podvoji tedenske dajatve v vsoti $75.00. Šel je na sodnijo in rekel, da s $75 na teden ne more izhajati, a njegova hči je premožna in bi mu lahko dala več.
-o-
Euclid Rifle Club člani Euclid Rifle kluba so proseni, da prinesejo jutri na strelišče denar za prodane vstopnice, ali pa vrnejo neprodane nazaj, da se bo lahko uredilo račune.
London, 17. sept. — Danes zgodaj v jutro so nemške bombe padale v središče Londona. Pri tem je bilo ubitih več ognjegas- j cev, ki so se nahajali na lestvah] in gasili ogenj, ki so ga zanetile] nemške bombe. Ta bombni na-j pad se je izvršil oziroma ponovil; v megli in slabem vremenu, ki je pregnal bombnike od prejšnjega! napada od Londona. Jesenska j megla, na katero so Angleži upa-! li, da jim bo pomagala, jim je dala samo dveurni oddih od nemških bomb.
Od 8:09 zvečer pa do dveh zjutraj so prihajali nemški bombniki neprestano. Protizra-čne baterije so grmele vanje, da London kaj takega še ni slišal. Vreme je bilo vedno slabše in ob 2:41 zjutraj so svarilne sirene naznanjale, da sovražnik a ni več. Toda komaj so si London-čani dobrq oddahnili, so se Nemci zopet vrnili. Ta zadnji napad je trajal do 5:24 zjutraj.
Ves dan včeraj so Nemci stre-j Ijali s topovi preko Rokavskega preliva. Težke krogle so padale v angleško pristanišče Dover. Pa tudi' angleški obrežni topovi
so se oglasili in obstreljavali nemške postojanke na francoskem obrežju.
Ves dan včeraj so Nemci streljali s topovi preko Rokavskega preliva. Težke krogle so padale v angleško pristanišče Dover. Pa tudi angleški obrežni topovi so' se oglasili in obstreljavali nemške postojanke na francoskem obrežju.
Veter je razpalil morje v Ro-kavskem prelivu, da je gonilo kot gora visoke valove. Viharno morje je za enkrat onemogočilo Nemcem izvesti invazijo. Toda veter je obenem pregnal težko meglo nad morjem. Nevtralni opazovalci trdijo, da nevarnost, da bi prišli Nemci v Anglijo, vedno bolj pojenjuje. Zato je lahko več vzrokov, pravijo. Eden je morda ta, da je prišlo do nesoglasja v nemškem vrhovnem poveljstvu; drugi vzrok bi bil ta, da nemški bombniki ne morejo uničiti angleške zračne sile in tretji vzrok je pa ta, da so Angleži napravili veliko škodo v nemških postojankah na francoskemobrežju.
Z življensko nevarnostjo so v Londonu izkopali bombo pri katedralfsv. Pavla
Obisk iz Colorade
Mr. in Mrs. Joe Zakrajšek, dve hčeri in njih možje, vsi iz Puebla, Colo., so prišli na obisk k bratu Frank Zakrajšku, 19209 Muskoka Ave., kjer jih znanci lahko obiščejo.
Zadušnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Louis Krall. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Neznanci obliubuieio še več razstrelb
ŠOLO JE ZAŽGALA RADI IZKUŠNJE
Tokyo, Japonska. — Ginij Sai, Korejkji, ki je obiskovala medicinsko fakulteto v tem mestu, je zažgala šolo, da bi se tako izognila izpitu, katerega se je bala. Na policiji je priznala požig.
--o—;-
Prestala operacijo
Mrs. Agnes Offak iz 5801 Dibble Ave. je srečno prestala težko operacijo v St. Alexis bolnišnici. Prijatelji jo lahko obiščejo od 2 do 4 popoldne in od 7 do 8 zvečer.
Pogreb John Wolfa
Pogreb John Wolfa se bo vr-: kil v sredo ob desetih v cerkev I sv. Vida iz hiše žalosti, 5204 St. I Clair Aye., odkoder se prične I pomikati sprevod ob 9:30.
Važna seja
V sredo zvečer ob osmih se bo vršila seja godbe fare sv. ! Vida v navadnih prostorih, 'starši so prošeni, da pridejo k 'seji vsi brez izjeme.
IZ NAŠIH NASELBIN
Walsenburg, Colo. — Dne 4. septembra je tu umrl Edward Fink, star 22 let in rojen tukaj. Bil je mesar in po nesreči se je nabodel na kost, nakar je sledilo zastrupljenje krvi, kateremu je podlegel v nekaj urah. Zapušča starše, pet bratov in štiri sestre. Ob času smrti ni bil pri nobeni organizaciji.
So. Chicago. — Martin Žlogar se je ponesrečil pred dnevi s svojim avtom, toda ne nevarno, ko se je hotel odpeljati na obisk v Michigan. — Rudi Krošelj iz Minerala, Kans., se je pred kratkim težko ponesrečil, ko se je peljal iz Melrose Parka, 111., v Lincoln, 111. Nahaja se v bolnišnici v Lincolnu. — Katarina Zidar iz Milwaukeeja, ki si je pred enim letom zlomila levo nogo pri avtomobilski nesreči, je pred dnevi padla in si zlomila desno nogo.
Shirkieville, Ind. — Frank Mahnič mlajši je dobil federalno službo v Washingtonu, D. C. — John Rošel se je oženil z Mary Griglione.
London. — štiri dni in štiri noči so izkopavali vojaki nem-i| ško bombo, ki se je bila zarila obj katedrali sv. Pavla 27 čevljev globoko v zemljo, a se pri tem ni razpočila. Ves London je z grozo pričakoval, kdaj se bo bomba razpočila, ki bi gotovo porušila katedralo.
Izkopavanje bombe se je vršilo pod nadzorstvom poročnika Davisa od kanadskih saperjev. Ko so odstranili zemljo okrog bombe, so jo navezlai na vrvi in potegnili kvišku, že blizu vrha, se je pa bomba izmuznila in padla nazaj v jamo. Vsi navzoči so odreveneli in pričakovali, da -(
'se bo bomba razpočila in jih raztrgala na drobne kosce. Toda hrabri vojaki niso pobegnili, brezobzirno so zrli smrti v obraz.
Končno so vpregli dva truka, J ki sta bombo potegnila srečno ' iz jame. Previdno so jo naložili na truk in odpeljali v bližnje močvirje, kjer so jo razstrelili. J Bomba, ki je tehtala 1,100 fun-i tov je ob razstrelbi napravila 100 čevljev veliko jamo. Vsa I Anglija daje priznanje vojakom, t ki so se lotili tega nevarnega de-!k. Ko so začeli kopati okrog j bombe, ni dal nihče za njih življenje počenega groša.
prejel ta časopis letos. Prvo pi- (< smo je dospelo pred tremi meseci, ko je časopis objavil na prvi strani, da je ameriški narod zaveden dovolj, da ne bo trpel v svoji sredi nobene pete kolone. Drugi dan je dobilo uredništvo pismo, podpisano od nekega "Fritza," v katerem pravi, "daj v Englewoodu morda ni organizirane pete kolone, toda so peti! kolonisti vse okrog vas, ki lahko j vsak čas poženejo to mesto v, zrak."
; Pismo se nanaša na razstrel-'bo smodnišnice v Ken vil, N. J., ki je zletela v zrak zadnji četr-,tek. Dozdaj znaša število smrtnih žrtev 47. Osem trupel še niso identificirali.
Hercules Powder Co., ki la-stuje to smodnišnico, je izjavila,
da bo plačala vse odškodnine za mrtve in ranjene, kot bo to do-J ločila država. Plačala bo vse pogrebne stroške in vso škodo na' okoliških posestvih, ki je bila povzročena od razstrelbe. To je pripravljena družba vse povrni-, ti, ne glede na to, čigava je bila krivda pri razstrelbi. Odškodnina bo različna. V družinah, kjer je bil ubit pri razstrelbi pogla-jvar velike družine, bo znašala' 'odškodnina celo do $20,000.
Še vedno se vrši preiskava, da; bi se dognalo vzroke razstrelbe.1 Dozdaj niso mogli še ničesar gotovega najti. Poslanec Dick-stein je pripomnil, da se razstrcl-ba ni zgodila po kakem "čudežu" in da so imeli zraven roko sabotažniki .plačani od kake inozemske vlade.
Englewood, N. J. — Ameri-^ ški dnevnik Englewood Press je.! izročil zveznim tajnim agentom ^ pismo, ki ga je dobil po pošti.i; V pismu vprašuje neki Fritz, j kako se jim kaj dopade razstrel-| ba smodnišnice in obljubuje še j večje in boljše, kadar bo to "po-j kazala potreba."
*
Pismo se dobesedno glasi: "Kako se vam je razstrelba do-padla? Mi imamo pripravljene še večje in boljše, da jih zapali-mo, kadar se bo to pokazalo po-; trebno. Vaša ameriška policija; je zabita. Saj bi ne mogla vjeti niti ene konjske muhe. Fritz."
Pismo je bilo pisano s črnilom in pisava je bila v črtah, ki so značilne za nemško pisavo. To je že drugo pismo, ki ga je
Nemcem se je izjalovil poskus invazije
Lisbona, 16. sept. — Sem do-šli poročevalci iz Londona zatrjujejo, da so Nemci že zadnji teden poskušali priti na angleško otočje, toda so bili vrženi nazaj s težkimi izgubami. Angleška obrežna artilerija in pa patrol-ni čolni so opravili svoje delo tako natančno, da ni stopil niti en Nemec na suho. Voda še vedno prinaša na breg trupla nemških vojakov, čas in kraj posku-šene invazije pa niso mogli navesti, toda zatrjujejo, da se je tak poskus res vršil. Vendar, pravijo, ta poskus invazije ni bil izvajan v velikem obsegu, ampak samo v toliko, da bi nemško poveljstvo videlo, kje je angleška obal najmanj zavarovana.
Mr. Derdich sprejet nazaj
Na sinočnji seji je euclidska mestna zbornica sprejela nazaj j councilmana Derdicha. Suspendirala ga je bila, ker se je bil podpisal na peticije za komunistične kandidate. Mr. Derdich je izjavil, da ni bil nikdar komunist in da tudi nikdar postal ne bo.
Mrs. Burja doma
K svojim staršem, Mr. in Mrs. Joseph Plevnik, je dospela za par dni Mrs. Paulina Burja, soproga jugoslovanskega vojaškega atašeja v Washingtonu. V četrtek odpotuje zopet nazaj v prestolico.
I^iubuje golobe P *uni> trdi vodja i V v	i
S l0rk- - Edward J. %6va«elnik demokratske g
1° Wiu?riki' je razi)rav- J
SkTeVih ob]jubah v d
dvorih. Flynn je 0 '' Pogovor obljubuje s
J. kot lhl Treba ni dru- c
C °Ck jih Vjame- Pl'aV r
it ata W Predsedniškega t
j> del lkiea- Willkie ob"	e
I Ht ne Pove pa, kako	č
iNv tireskrbel. Te obljube	g
!?% ' kot so bile oblju-	j
i>obi?,rfd8ednika Hoover- , , J Ubil piško v vsakem t
w	I
N? Mt S tudi'" J'e reke* i
ENtoi "s kakšnimi s
J\ru ! 80 sprejeli Willkiea , (A ^ sicer v finančnem < J® bilo tudi pričako-^ I °do tam lepo spre-
C' w olleta
f C' lil , . Gregorčič iz
4V'izve •doma v sta_
i' fi »OiTi raPorče, rojena Voščen, se nahaja
Aveary Hrastar, 5901 i 4 jo nk'v Znanci so proše-
^čejo.
^A* obl*nica
C ' S\ v m h se bo brala
iJ.S > ylcla zadušnica za :>	Widervol v
J ^ obletnice njego-
J Sv dniki in Prijate-
u	-O-
^ vidi še veliko sitnosti na Balkanu, zato se pa tudi dobro pripravlja
L Kva
% Ruska vlada je V** zastavo dva letni-|kj Sq1u sicer z leti 19 in 20.
zbrali v raznih ko-f W središčih, kjer so Piki, 2!8evali boljševiški go-1'o'vo ■ 80 se pa razkroji Anicah, da' odslužijo Hii0 Vojaške službe. Pr-C' tudi ^^ da so Prišb n0" \12 Ukrajine in Bele P>lki! sPadali lansko leto
SiJS°pisje je ob tej" pri-
°> da sta hoteli Fran-
Slabo vreme in pa močna obramba Londona je pregnala Nemce od nočnega napada. Nevarnost nemške invazije se vsak dan manjša. Bombe so ubile ognjegasce pri delu.
j ^ayni tajnik trdi, da Roosevelt ni Nefoniral Mussoliniiu in Hitleriu
'' ^ * t>--
J® ^°osevelt urgiral je bil apel na vse prizadete
^zave, da rešijo sporno zadevo mirnim po-
°m» v smislu Kelloggove pogodbe.
m ^ ^	_
lif?8t0n' 16- sept. - Dr-»Ua k HuH je danes izja-
fr^k'V^ rePublikanski pred-Kl, A 1(iidat v zmoti, ko je »tl^ R°osevelt telefoniral I ^ C v," ^'ssoliniju, naj vza-
1 Sia lovašk°. da se tako 1 % weVr°Pski spor mirnim
I !. k'ev tajnik L. Jones
I H?211*1' da se je Willkieu
■'}( tla • 111 da je mislil sam0
(i vnaVo 36 Roosevelt silil v pola žm V ^onakovem in da je fcCetj! tedanjega sporazu-
i i>Covaška-
1 Me n ' taj'lik je zagotavljal, 1 38 Po7dSed»* v septembru \ "a'.nuien apel, naj bi se Z i Daj biesj;la roirnim potom in »jih \ bili navzoči pri poga-4 Wn0VSi, P^zadeti narodi, t^br,(0ehoslovake. Na 24. ; 't ape|'1 je poslal Roose-na Predsednika čeho-

Cerkev in država
Abotniki trobijo v svet, da je cerkev nevarna državi, pa jo preganjajo in zatirajo, dobro vedoč, da cerkev ni nevarna državi, pač pa je njena moč med narodom nevarna oblastnikom, ki hočejo vpreči narod v jarem in da potem ne bo ta narod imel nikogar, ki bi se potegnil zanj.
Razen v Rusiji pojenjuje povsod preganjanje cerkve. Na Francoskem so celo odpravili postavo izza leta 1904, ki je prepovedovala katoliško vzgojo mladine. Državniki so sprevideli, da je cerkev močnejša kot država, obenem pa neobhodno potrebna pri vzgoji mladine, da bo moralno in telesno krepka ter zmožna prevzeti v doglednem času vodstvo države.
Tudi Hitler je nekoliko odjenjal v preganjaju cerkve. Ne ve se še, ali se je potuhnil sedaj, ko potrebuje edinstvo v državi, ali je pa končno sprevidel, da se zaletuje v zid.
Eno je, kar opažamo v teh prekucuških časih in sicer, da so začele nekatere države delati in propagirati isto, kar dela cerkev že stoletja. To je: zatiranje državi nevarnih elementov.
Poglejmo, na primer, položaj v Zed. državah. Tukaj vlada verska in politična svoboda. Vsak sme verovati v veri in politiki kar hoče. Prosto sme vsak pisati in govoriti kar hoče. Ameriška demokracija dovoljuje vse. To se pravi: to svobodo smo imeli do nedavnega časa. Zdaj je pa tudi naša država uvidela, da prevelika svoboda lahko uniči državo. Vlada je začela polagoma striči peruti rdečemu elementu, ker je sprevidela, da rdeča propaganda ne uči samo svojih naukov, ampak da ima tudi namene vrtati na temeljih državnega ustroja in to z namenom, da odpre vrata v deželo zunanji državi, ki jih je za to najela.
Naša vlada, ki je prej dovolila vse, je začela stopati na prste tej propagandi in začela delati prav to, kar dela cerkev že stoletja. Cerkev je že davno prepovedala čitanje gotovih knjig in brošur, ker je to nevarno morali in veri njenih pristašev. Cerkev je vedela, da kar je nevarno veri, je nevarno tudi državi. Nekateri tega dolgo niso mogl uvideti kol; moder ukrep, toda vidijo pa sedaj, ko so začeli' posnemati cerkev in zatirati rdečo propagando. Tisti, ki so radi te akcije cerkve isto kritizirali, zdaj uvidevajo, da je imela cerkev prav,
Država je skupina državljanov. Država ima dolžnost, da varje pravice svojih občanov. Če treba tudi uveljavljati to pravilo med občani samimi, in ne samo proti zunanjim so-\ražnikom. Ker je država uvidela, da bi komunizem uničil svobodno našo državo v njenih temeljih, je zajezila poplavo komunistične propagande.
Tako je začela država stopati vštric cerkve, ko je zajezila propagando, ki bi postala nevarna dušam in morali njenih pripadnikov ter jim tako uničila večno srečo. In kakor gleda cerkev, to zlasti katoliška Cerkev, za srečo svojih otrok v dušnem oziru, gleda država za srečo svojih državljanov v telesnem oziru. Telo in duša sta pa eno, torej sta tudi cerkev in država eno. To uvidevajo državniki šele v nevarnih časih, aočim je cerkev vedno na straži.
Mary A. Svetek:
Kratek izlet po ameriškem zapadu
Delavec mora biti v unijah
Monsignor Francis J. Haas, dekan socialne vede na iK/atoliški ameriški univerzi, je oni dan govoril v poletnem tečaju za socialno akcijo, da so delavci moralno obvezani stopiti v delavske unije. Mož ima naravno in podedovano pravico organizirati se v delavske zveze ali unije, je izjavil msgr. Haas.
"Toda ta pravica organiziranja prihaja iz notranjosti človeka, ne od zunaj. Nekateri ljudje sc* mnenja, da ima delavec pravico pristopati v unije ali jih organizirati samo zato, ker je njih delodajalec dobro organiziran. Res je to eden vzrokov, toda poglavitni vzrok ni ta. Pravica organiziranja je last moža v glavnem radi tega, ker je pač mož, to je družabno bitje.
"Delavci, ki se protivijo stopati v unijo kršijo dolžnost pravice," je rekel nadalje ta katoliški učenjak. "Ti delavci so prav taki, kot so farani, ki imajo koristi od vse postrežbe, ki jo jim nudi fara v dušnem oziru, a ne podpirajo svoje fare in cerkve. Taki delavci, ki ne pristopajo v unije so nadalje podobni državljanom, ki uživajo vse koristi, ki jo jim nudi občina, pa se hočejo izogniti davkom. Njih dolžnost do unije je prav taka in to dolžnost morajo izpolnovati prav tako vestno, kot morajo izpolnovati vsako moralno postavo ali zakon."
Ko so msgr. Haasa vprašali, če more katoliški delavec brez skrbni vstopiti v unije, ki spadajo k Ameriški delavski federaciji, ali k CIO, je msgr. Haas citiral odstavek iz enci-klike papeža Pija XL, ki pravi: "Pod temi pogoji je videti, da so katoličani prisiljeni pristopati v obstoječe unije (ker razmere ne dopuščajo, da bi si ustanovili izključno katoliške unije) katere unije pa morajo imeti v načelu pravico in enakost, ter morajo dati katoliškim članom popolno svobodo njih prepričanja."
"In to," je rekel msgr. Haas, "prevladuje v polni meri v A. F. of L. in CIO, enako tudi v organizaciji železničarjev. Katoličanom se ni treba bati pristopati v katerokoli teh unij."
(Nadaljevanje)
Dan se je nagibal proti zatonu, prišli smo do mesteca Cody, ki nosi ime po Buffalo Bill Co-dy-u, kdor še mogoče ne pozna imena tega moža, naj vam tukaj omenim, da je bil on nekdaj državni paznik,'ki se je rodil v Scott County, Iowa, 26. februarja, 1845 in ki je bil poznan tudi pod imenom "Buffalo Bill." To ime je dobil, ko je bil zaposlen pri Kansas-Pacific železnici, kjer je bil dobavitelj mesa za delavce in je v enem letu in pol pobil 4,800 bivolov. On je bil siguren strelec, drzen jahač in se je večkrat srečal z Indijanci. Pozneje je bil izvoljen v postavodajo države Ne-braske. Leta 1883 pa je organiziral "Wild West Show," s katerim je potoval iz kraja v kraj polnih 20 let. Še kasneje pa je pričel pisati knjige, kar je še posebno povzdignil njegovo slavo. Umrl je leta 1917. Njegove spomenike dobite vsepovsod po zapadu, kajti on je junak vsakega mladega fanta na zapadu.
V	tem mestu smo videli tudi "rodeo" predstavo. Kakor je bil vroč dan, pa smo zvečer pri tej predstavi sedeli zaviti v odeje, tako je bilo hladno. Pri tej predstavi pa smo bili precej razočarani, ker je izgledalo, da so bili vsi, ki so nastopali pod takim vplivom, da so kazali veliko več poguma kot pa ga je potreba za ježo divjega konja. Veliko bolj pa so nas zanimali ljudje,, ki so sedeli pred nami in so bili iz New Yorka. Prišli so bili iz Dude Ranch.
Na Dude Ranch se navadno ustavljajo izletniki iz vzhoda. Tu se oblečejo v popolno pastirsko obleko, moški in ženske, si lahko najamejo konje, da se tako zabavajo kot pravi pastirji. Na tem ranču je najetih več pravih pastirjev (cowboy-ev), da zabavajo te izletnike. Seveda se jim to izplača, ker navadno ti izletniki zapravijo tukaj precej denarja. Ti pastirji morajo skrbeti, da imajo izletniki, ki se ustavijo na tem ranču, vedno dovolj zabave in da dobe res pravo sliko zapada.
V	rodeo predstavi so nastopili tudi Indijanci s svojim bojnim plesom. Ko so bili s svojim nastopom gotovi, tedaj pa so prišli med gledalce in prosili kot pravi berači. Vseeno je bilo precej veselja in zabave, ker je vladalo med navzočimi zelo veselo razpoloženje. Reči pa moram, da so take predstave v naših vzhodnih mestih veliko boljše, ampak povedano pa nam je bilo, da te predstave na zapadu so bolj za zabavo pastirjev kakor tudi navzočega občinstva in ne toliko za profit, kakor je to v naših mestih.
Naslednje jutro pa smo se podali na pot proti Yellowstone Park. Dospeli smo tja krog poldne. Pri vstopu v park smo najprej plačali vstopnino $3 in nato pa so nas in avtomobil pregledali, da bi ne imeli s seboj psov ali kakega orožja.
V	avtomobilu pred nami so imeli psa, kateremu so morali natakniti nagobčnik in v avtomobilu pred tem, pa so imeli puške, katere so pazniki zapečatili, predno so dovolili nadaljevati pot.
Yellowstone park je v resnici lepa pokrajina, ki zavzema 3,471 kvadratnih milj površine. Ceste peljejo preko gora, kjer so krasna jezera obdana z zelenimi gozdovi. Kamor smo se ozrli, povsod se nam je odprlo zopet kaj novega za naše oko.
V	šumečih vodotokih srno videli ribiče, ki so stali do kolen v vodi in lovili ribe. Takih vodotokov je precej v tem gorovju. Tu vidiš slikovite vodopa-de in slapove, kjer si vsak izletnik gotovo poišče svojo kamero, da si vzame njih sliko za spo-
min. V tem gorovju pa so tudi visoki vrhovi, ki so pokriti z večnim snegom in dajejo številnim jezerom res krasno lice.
V	tem parku je nad tri tisoč toplih vrelcev. Videli smo soparo, ki se kadi iz tople vode, a le malo je bilo videti vodometov, ki bi metali vodo kaj bolj visoko. Najlepši pogled je na "Old Faithful" vrelec, ki res meče vodo precej visoko. Povedano nam je bilo, da je vsako leto manjši in bo gotovo nekega dne tudi ta izginil.
Videli smo medvede in bivole. Medvedi hodijo kar prosto. Strogo pa je prepovedano dajati jim kakršno koli hrano. Včasih so ti medvedi zelo vsiljivi, če jim zadiši kakšna sladkarija, tedaj ne bodo hlastnili samo na sladkarijo, ampak tudi po roki ali kar pač dosežejo.
V	tem parku smo srečali tudi dva avtomobila, ki sta imela ohijski licenco. Pozdravili smo se kljub temu, da se nismo še nikdar prej videli. V pogovoru sem povedala eni izmed žensk, da sem slišala, da kjer se izletnik nahaja opoldne v tem parku, da mu je priporočano, da naj tam tudi ostane, da bo na večer v bližini dobil prenočišče v kakšni kabini. To sem povedala tudi mojemu soprogu, a ni tega vzel resno. Proti večeru nas je v resnici zeblo, da nas je kar stresalo od mraza. Ogledali smo si tudi Mammoth Hot Springs, tukaj prihaja iz zemlje tako vroča voda, da si lahko skuhate v njej jajce brez vsake kurjave. Deževalo je in zeblo nas je, da smo bili vsi premrti. Želela sem si, da bi smela vtakniti svoje premrle noge v to vročo vodo. Toda povedali so mi, da je to zelo nevarno in da je nekaj podobnega že poskusila neka ženska in je vsled tega dobila take bolečine, da je morala k zdravniku.
Hiteli smo v "Old Faithful," kjer je nad šest sto kabin za turiste. Predno smo si imeli priliko ogledati ta kraj, smo hiteli in si rezervirali prenočišče. Bilo je krog šeste ure zvečer. Vse kabine so bile že oddane in zgledalo je, da bomo morali spati na prostem v medvedji družbi. Kakor sem si želela, da naj mož vzame svaj moje ime za slučaj, da bi kdo odpovedal prenočišče, pa mi je povedal, da je moje ime šele na osmem mestu.
Napotili smo se v restavracijo k večerji. Tu pa pristopi k meni mlada ženska in me je nagovorila : "Ali niste vi tista, ki nam je svetovala, da naj si zgodaj preskrbimo prenočišče?" Spominjala sem se, da sem res nekomu pripovedovala, a se nisem mogla spomniti komu. Priznati moram, da sem se počutila precej ponižano pred njo, zakaj jaz sem bila tista, ki sem svarila druge in sedaj pa sama zase nisem preskrbela in bomo najbrže morali sedeti zunaj na hladnem.
Ob pol osmih pa smo šli zopet nazaj h kabinam, da bi po-izvedeli, če se je dobilo kaj prostora za nas. Čakali smo v vrsti in naše ime je bilo poklicano zadnje. Treba pa je bilo tudi rjuhe in odeje posebej naročiti, a tudi teh je bilo že vseh zmanjkalo. Nič se nismo več pregovarjali, povedana nam je bila številka naše kabine in s tem smo morali biti zadovoljni. Res smo imeli nekaj svojega za na postelje, a tega ni bilo dovolj. V resnici me je tako zeblo, da sem se kar sama sebi čudila, kako je to mogoče, da sem bila tako zmrznjena.
(Dalje prihodnjič)
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Ne bo pozabljen!
Cleveland, O. — Že več tednov je preteklo, kar nas je zapustil naš priljubljeni dušni pastir, Father Jager, in še vedno nam je dolgčas po njem. Pri faranih ne bo nikdar pozabljen,! Saj je bil ta dobri duhovnik tako požrtvovalen, nikdar pretruden, vse je napravil, kar je bilo njegovo delo in še več. Kako z veseljem smo šli ob nedeljah k službi božji, ker smo vedeli, da bomo slišali lepe božje besede, ki so prihajale iz njegovih ust. Marsikdaj so nam prišle solze ginjenja v oči, tako lepo nam je govoril. Koliko ljudi je postalo zopet dobrih katoličanov samo radi njegovih vnetih besed.
Njemu ni bilo nikdar predolgo sedeti v spovednici. In kako je vedno skrbel za pobožno-sti prvega petka v mesecu! Kadar je zvedel za kakega bolnika, je šel sam k njemu v hišo. To sama vem, ki sem bila pet mesecev na bolniški postelji in ki je prišel tolikokrat k meni z lepimi tolažljivimi besedami, da sem ložje prenašala bolečine. Nimam roke in ne zadosti velikega srca, da bi se mu mogla zadostno zahvaliti za vse. To prepustim Bogu in Mariji, ki naj mu bosta plačnika mesto mene.
Pa Father Jager ni skrbel samo zame, ampak na prav isti lep način za vse bolnike, za katere je vedel. Farani sv. Vida mu moramo ostati za večno hvaležni.
Pa ni samo tako neumorno delal kot božji služabnik, ampak je storil mnogo za nas tudi v kulturnem oziru. Koliko lepih iger nam je postavil na oder, koliko lepega užitka smo imeli pri tem! Koliko truda je imel z dekleti Baragovega zbora, da jih je tako lepo in mojstrsko izučil.
Tudi žene Marijine družbe ne bomo pozabile tistih 4. četrtkov, ko smo imele redne shode. Kako prijetno je bilo v njegovi družbi, kako je bil prijazen in kratkočasen.
Zato čutim, da je moja dolžnost, da se Vam, Father Jager, javno zahvalim za vsa ta Vaša dela, ki ste jih storili za nas farane sv. Vida. Mi Vam tega ne moremo poplačati, zato prepustimo to Bogu in Mariji.
Tam na Vaši novi fari v Bar-bertonu Vam pa želimo mnogo uspeha in pa ljubega zdravja. Pa naj se Barbertončani ne hu-dujejo na nas, če jim povemo, da mi vedno molimo, da bi dobili Fathra Jagra nazaj mogoče ob kakšni drugi priliki. Dokler so pa to ne zgodi, čestitam Bar-bertončanom, ki ste novega župnika tako lepo sprejeli. Navzoča sem bila na Vašem banketu in sem bila zelo vesela, ker je bilo vse tako lepo. Dasi se mi je srce trgalo pri misli, da smo izgubili tako dobrega dušnega pastirja, pa sem bila vseeno vesela, ker ste mu Vi napravili tako lep sprejem in sem videla, da je prišel k dobrim ljudem. Pri sv. Vidu pa bi radi dobili na njegovo mesto kakega Slovenca in težko čakamo, da bo kateri imenovan. Ne vem, zakaj čakajo toliko časa z imenovanjem.	R. Verbič.
Mnenje jugolovanskega poslanika dr. Konstantin Fotiča o knjigi "Po širokem svetu"
31. avgusta 1940. Royal Yugoslav Legation
Washington, D. C. Dragi gospod Grdina:
Z največjim veseljem sem prejel VaJo knjigo "Po širokem svetu" in po kratkem prelista-nju iste sem videl, s kakšno ljubeznijo ste opisali Vaše potovanje po naši dragi domovini Jugoslaviji. Presenetilo me je veliko gradivo, ki ste ga vpora-bili pri sestavljanju te knjige in pa obširno obdelovanje cele snovi. Samo površno prelistavanje knjige me je uverilo, da ste bili opazovalec odprtih oči in širokega srca.
V prigibu Vam pošiljam ček za $13.50, s prošnjo da mi izvolite poslati pet izvodov Vaše knjige, da bi jo zamogel poslati v Jugoslavijo, kjer bodo gotovo zanimali naš tamošnji svet, kako izseljenec opazuje in ljubi grudo svojih očetov.
Sprejmite, dragi gospod Grdina, moje prav prisrčne pozdrave.
Konstantin Fotič, kraljevi poslanik.
EUCLID RIFLE CLUB
Danes ne bom poročal o streljanju, ker zadnjo sredo nismo streljali, pač pa smo otepali mesto lončenih golobov kuhane in pečene kokoši. Lahko rečem, da je vsak zadel! Vreme je bilo kot ponavadi za naše prireditve: na vso moč grdo in skraužljano. Nekaj smo se morali pregrešiti v mladih letih, da nas usoda tako tepe. če le zinemo o kaki večji prireditvi, pa imamo za vratom dež. Drugače se tega ne da prekreniti kot če bomo naše prireditve oglašali za en dan preje ali en dan kasneje in tako bomo vremenskega preroka urihtali. Tako misli naš predsednik Jim, ki je moder mož.
Naš klub bi lahko sila denarja napravil in nobenemu našemu članu bi ne bilo treba več delati, če bi hodili poleti po farmah, kadar bi bila suša. Kakor hitro bi se mi pokazali tam, pa bi se ulilo, da bi bilo veselje. Tako bi hodili od kraja do kraja z dežjem in farmarske kokoši obirali.
To ušivo vreme zadnjo sredo je tudi napravilo strašno nesrečo pri našem klubu. Radi mraza ni kazalo drugače, da smo pili in tako je naneslo, da je mraz primoral našega Kramer-.ja, da je začel piti, ki ga ni po-kusil že od pomladi. Ko sem ga videl, kako je prekopicnil prvega, sem se prekrižal in vz-dihnil: adijo 25, nikdar več jih ne bo napravil! če imam pravo misel ali ne, bomo videli prihodnjo sredo.
Ob tej priliki naj naše fante opozorim na nekaj čudnega, ki se bo godilo na 29. septembra na Pri jati je vi farmi v Rittman, O. Tam bo imel namreč tisti Barbertonski lovski klub, kateremu smo dali spraviti "našo" fano za eno leto, svoj 'zadnji izlet za leto Gospodovo 1940. Pa to ni nič čudnega in tudi nič ni čudnega, če se bo tam mlatilo po telesnih dobrih delih. Ampak čudno bo to, da bodo ženice barbertonskih lovcev na tisti dan lepo sedele in prepevale, možički jim bodo pa stregli. Take vrste zabava, ki je nismo vajeni v Clevelandu ne mi ne naše ženice, se godi v Barber-tonu vsako leto po enkrat. Samo po enkrat!
In če naši fantje želijo ta svetovni dogodek videti na lastne oči, naj gredo tje. Morda bi potem tudi pri našem klubu kaj takega vpeljali, če bomo videli, da s stvarjo ni preveč sitnosti za nas (!). Ampak lepo vas prosim, nikar tega ne pripovedujte doma, da ne prime naših ženic kaka taka muha in navada, predno bomo mi videli kako in kaj in če bomo lahko zmogli. Torej, če vas je volja, pa koba-limo doli. Upam, da nas Bar-bertončani ne bodo smatrali tisti dan za svoje člane in nas ne bodo "komandirali" v kuhinjo, ampak bomo igrali vlogo nežnega spola, kar ne bo napek in ne bo. Serbus vsem skupaj,!
—D.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za. Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year (J. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
«@*>83	No. 219 Tues., Sept. 17, 1940
če i verjamete al' pa ne
Prisiljena ženite'
(Nadaljevanje)
Zgoraj v kamri je ropotalo in počasi je Pr! gi grešnik dol po stop111 istem času pa so se na vrata in prikoraka«1 ter stari Mejač in ^ Metka. Ko je bil ves d* so najprej na obeh 3t _ široko odpirali usta 111 tem je rekel Matej srf®
"Tadej, daj roko Metki. Ona je tvoja J nevesta pred Bogom 111, "Ne, ne, Tadej j^J' kričala Lesjakova Ur8®, obesila Tadeju za ro^ dal meni svojo besedo1 sva vse lepo uredil3 bom in zemljo."
"Ne, Metka ima Pf; besedo," je trdil sem jo zanj snubil;111 pride prej melje." v * "Vsi sveti pom«^ vzdihoval Tadej, skuhali — sedaj pa inl lo kašo v skledi."
"Pri ženitvi ne VH ampak zadnja
besedil vtaknil v besedo L^ ( se hoče kdo poročiti. , ba pustiti njegovo vo| "Tadej hoče m^ druge," se je ogl^1. "rekel je, da imam ^ sti in čednosti za_ ^ pri Grčarjevi hiši, ia j sem prava in da ne ^ bene boljše, tako Je je res ali ne, TadeJ- ^ "Ce Urška pravi, K ti res," je blebetal T j "Zakaj si pa P°ten J nam Mateja, da naJ ji Metko?" ga je nahr i
Mejač.	J
"Jaz . . . jaz . • • jjl ... O Metki ni J govora. . . . Matej $ I ral."	tij
"Kako neki? Ti-^ I
je rohnel Matej. J
"Ti si rekel, da bene."	.
"Tako si rekel ti, J Jaz nisem prav n^ ^ "S pričkanjem ^ šli nikamor," je P0*, p Lesjak. "Ce hoče nin, mora sam PoV% ro ima rajši za n« ^ ali Metko. Torej, 1
"Jaz — jaz je jecljal Tadej. » oženi."	.(j1
"Seveda, ker in^ji vesti in jaz nobene, pihal Matej.	j|
"Rad ti prepusti ro hočeš."
• vP j
"Ne, ne, ne," Je V "na dražbo se lie <[i imam tvojo besed°y ti imaš mojo — tU j« več nobeno cincanJ nje."	. jjf'!
"In kaj praviš t»> j!' je obrnil Matej hčer.	. J
"Tu ni treba v*^ či," se je mrdala J sta Tadej in Uršk* ^ vesta, uvidi lahko ^ j?> In mene ste imel^ ^ me prevarili in » , obrekljivim jezik011;./ "Tadej te morf /■ njegova dolžnost rohnel Matej. / "Metke ne / upiral Tadej,	^
mo Urško."	rf'
"In jaz maram ^ # v štirinajstih d11®^
poroko," je veselo^ ,
sjakova hči. _ , jI5,
"In če Grčarje „ je'
reče, je kot pribit0' , 1*
šala Metka.	^
"Kaj sem pa , klical Matej osuP (Dalje
Praproščak
poživinjenost kasarne se je odražala v nizkem in topem čelu, od telečnjaka skrivenčenem hrbtu in nesvestni hoji vojaka v činu. Malo je jecal, pa — saj praporščaku ni treba govoriti ! Na sam večer bitke mu je polkovnik dejal: "Ti imaš zastavo, junače moj! Dobro, čuvaj jo!" In na njegov zdelani kumisni plašč, že ves razje-den od dežja in ognja, je kan-tiner takoj prisil zlat obrobek podporočnika.
To je bil edini ponos ponižanega življenja. Na mah se je postava starega vojaka zravnala. To ubogo bitje, ki je bilo navajeno hoditi upognjeno, z očmi uprtimi v tla, je imelo zravnano ponosen izraz, pogled dvignjen, da bi videlo plapolati cunjo iz suknja in jo držati kolikor mogoče ravno, visoko, nad smrtjo, izdajo in porazom.
še nikoli niste videli tako srečnega človeka, kakor je bil Hornus v dneh boja, ko je držal svoj drog z obema rokama v usnjenem omotu. Ni govoril in niti trenil ni. Resno kot du* hovnik, bi lahko rekli, da ga je držal, kot kako sveto stvar. Vse njegovo življenje, vsa njegova moč je bila v prstih, skrčenih okoli lepe pozlačene cunje, nad katero so letele krogle in v njegovih očeh, polnih izzivanja, ki so zrle Prusom kar v obraz, kot bi hotele reči: "No, pa mi ga poizkusite vzeti,! ?"
Nihče si ni drznil, še sama smrt ne! Izpred Bormya, Gra-velotte, najbolj krvavih bitk, je prišel prapor scefedran, preluknjan, prosojen od ran. In še vedno ga je nosil stari Hornus.
Nato je prišel september: armada je bila pod Metzom blokirana. Ta dolgi odmor v blatu, kjer so se valili topovi, ko so najboljše čete, demoralizirane zaradi brezdelja, pomanjkanja živil in novincev, mrzle od mrzlice in dolgočasja! Niti poveljniki niti vojaki, nihče ni več
■ upal. Le Hornus je imel še upanje. Njegova cunjasta tri-kolora mu je bila vse in da jo je le začutil ob sebi, se mu je zdelo, da še ni ničesar izgubljenega. Na žalost je hranil, ko so niso več borili, zastavo pri sebi polkovnik v nekem predmestju Metza. Hrabri Hornus je bil kakor mati, ki ima svojega otroka v reji. Mislil je vedno na njo. Ko pa mu je postalo dolgčas, jo je v teku ubral v Metz in ko jo je videl še vedno na istem mestu k zidu prislonjeno, se je vračal poln poguma in potrpežljivosti in nosil pod premočeni šator sanje o boju, o maršu z na široko razvito tro-bojnico, plapolajočo tam doli nad pruskimi rovi.
Dnevno povelje maršala Bazama je podrlo te utvare. Nekega jutra je Hornus, ko se je prebudil, videl vse polje v šu-motu, vojake v gručah, zelo razburjene, spodbujajoče se z besnimi kriki, dvignjenih-pesti, ki so bile vse namenjene mestu, kakor da bi njihova jeza hotela označiti krivca. Kričali so: "Dvignimo ga! . . . Ustrele ga naj!" — In častniki so jih pustili kričati. Hodili so ob strani s sklonjeno glavo, kakor da bi jih bilo sram pred lastnimi ljudmi. Bilo je to sramotno, zares! Prečitali so maršalovo povelje 150,000 vojakom, dobro oboroženim, še čvrstim, ki jih je predalo sovražniku brez boja.
"In zastave?" je vprašal Hornus ves bled. "Zastave so predali z ostalim, s puškami in ostankom opreme, vse . . ." "St . . . st . . . st . . . strela božja!" je zablebetal ubogi človek. "Toda moje ne bodo nikoli imeli.!, . . ." in spustil se je v dir proti mestu.
Tudi tam je bilo precejšnje vznemirjenje. Narodne straže, meščani in obhodne straže so kričale in se razburjale. Poslanstva so prihajaha vsa drhteča in se vračala k maršalu.
čem po smrti, ki je tako težko tiščal nad vrnjenimi mesti, zastave niso mogle več plapolati, ničesar ponosnega ni moglo več živeti .. .
Stari Hornus se je zvrnil, kot da bi ga strela zadela.
(Alphonse Daudet.)
Polk se je bil stavil na želez, i nasipu in je imel za tarčo vso prusko armado, ki je bila na-: kopičena nasproti pod gozdom. Streljali so se na štiri in dvajset metrov.!, častniki so vpili: "Leži,!" — toda nihče se ni hotel pokoravati in ponosni polk je stal pokonci, zgoščen okrog svoje zastave. Ta trpeča gmota ljudi, zavita v raztrgan dim, je bila v tem velikem obzorju zahajajočega sonca, zorečega žita in pašnikov kakor na golem polju preplašena čreda v vrtincu strašnega viharja.
In koliko železa je deževalo na ta nasip! Ni bilo čuti drugega, kakor prasketanje pušk, zamolkli zvenk vojaških skle-dic, ki so se kotalile v jarek, in granate, ki so dolgo sikale od enega konca bojnega polja do drugega, kakor napete strune zlonosnega in odmevajočega glasbila. Od časa do časa je zastava, ki se je vila nad glavami in plapolala v zraku, ki ga je zvalovila mitraljeza, zatem-nela od dima; dvignil se je glas, resen in besen, obvladujoč pokanje pušk, krohot in tožbe ranjenih : "K zastavi, otroci, k zastavi!--" In že se je dvignil častnik, kakor bežna senca v tej rdeči megli, junaški prapor je vztrepetal živahneje in znova zaplapolal nad glavami borcev.
Dva in dvajsetkrat je klonil! Dva in dvajsetkrat je ulovila že padajoči drog umirajoča roka, ga zgraila in naravnala. In ko se je ob zatonu sonca, — to, kar je še ostalo od polka, — komaj peščica ljudi, počasi umikala in se borila, je bil prapor le cunja v rokah seržanta Hornusa, tri in dvajsetega praporščaka dneva.
Seružant Hornus, stara grča s tremi zvezdami, je dobil dvajsetleten našive podčastnika in je komaj znal načečkati svoje ime. Vsa beda najdenčka, vsa i
Klel je, kričal in tolkel z nogo: "Moja zastava! Hočem svojo zastavo!" Končno se je okno odprlo:
"Hornus, si ti?"
"Da, mon colonel, jaz . . .
"Vse zastave so v Arzena-lu . . . , pojdi tja, dali ti bodo potrdilo . . .
"Potrdilo? — čemu?"
"To je maršalovo povelje!"
"Toda, polkovnik . . ."
"Daj mi mir!" — In okno se je zaprlo. Stari Hornus se je zazibal kot pijan.
"Potrdilo . . . ," je ponavljal kot stroj. Slednjič se je premaknil in razumel samo eno stvar, to, da je zastava v Arze-nalu in da jo je treba imeti za vsako ceno.
Vrata Arzenala so bila na stežaj odprta, da so lahko vozili skozi pruski prtljažni vozovi, ki so čakali uvrščeni na dvorišču. Honrusa je popadla zona, ko je vstopil. Vsi ostali praporščaki so bili tu, 50 ali 60 častnikov, razžaloščenih in tihih. In ti mračni vozovi na dežju, ti gologlavi ljudje zadaj v gručah . . ., rekli bi: pogreb!
V nekem kotu so se kopičile vše zastave Bazainove armade, nametane na blatni tlak. Nič ni bilo bolj Žalostnega, kakor te cunje iz kričeče svile, ostanki zlatih branž in zdelanih drogov, vsa ta slavna navlaka, zmetana na tla in zamazana od dežja in blata. Administrativni častnik je prevzemal drugo za drugo in ko je bil klican njegov polk, je vsak prapoščak šel is-j kat potrdilo. Dva toga in ne-j potrpežljiva pruska častnika sta nadzorovala zameno.
In tudi ve ste prišle semkaj, svete in slavne cunje, ko ste razvile svojo ubogo raztrganost in pometle tlak — žalostno kakor ptice, ki so jim strte pero-ti. V sramoti ste prišle semkaj, lepe pomazane stvari in vsaka izmed vas je prinesla nekaj Francije. Sonce dolgih maršev je ostalo med prhlimi gubami. V znamenju krogel ste čuvale nad usodo neznanih mrtvecev, padlih pod praporom.
"Hornus, ta je tvoja! Kličejo te! — Pojdi iskat potrdilo!"
Pravkar je šlo za potrdilo!
Zastava je bila tam, pred njim. Da, bila je njegova, najlepša, najbolj racefrana od vseh. In ko jo je zagledal, si je mislil, da je zopet tam gori, na nasipu, čul je žvižgati krogle, peti raz|stre»lfke grant in glas polkovnikov: "K zastavi, momci,!" Nato svojih 22 tovarišev na tleh in on, tri in dvajseti jo dviga, ne, že drži ubogo zastavo, ki je hotela spolzeti iz umirajočih rok. Ah! Oni dan se je zaklel, da jo bo branil, da bo čuval nad njo do smrti. In zdaj?
Ko je pomislil na to, mu je kri iz srca udarila v glavo. Pijan, zgubljen, se je majal proti pruskemu častniku, mu iztrgal svojo ljubljeno zastavo in jo zgrabil v obema rokama; nato jo je skušal še dvigniti, visoko in ravno ter zakričal: "K zasta ..." — toda njegov glas se je v grlu zateknil. čutil je, da se drog trese in polzi iz rok. Vtem trudnem zraku, v zraku diše-
PODPLRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALI OGLASI
Dekle dobi delo
Išče se dekle za splošna hišna dela. Pokličite KEnmore 0031.
Soba se odda
Velika opremljena soba se odda. Vprašajte na 6735 Eclna Ave.
Tri sobe se oddajo
Oddajo se tri sobe in kopališče, družini brez otrok. Vprašajte na 1049 E. 71st St.
Naprodaj
Proda se gostilna na dobrem prometnem prostoru, 1188 Norwood Rd. Proda se radi bolezni. Ima ponovljene permite D 1 in $ 2. Kdor se zanima, naj se zglasi na zgornjem naslovu za več pojasnila.	(221)
Fin mizar
(Cabinet maker) za razna mizarska dela v hiši znotraj, bi rad dobil delo. Računa samo 60 centov na uro. Oglašal bo samo dvakrat. Kdor potrebuje res dobrega in pridnega mizarja za kako delo, naj vpraša za naslov v uradu tega lista. (220)
Lepo stanovanje se odda
V	najem se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob, in kopališča. Vse moderno urejeno. Nahaja se na 736 E. 93rd St., vpraša se pa na 7215 Myron Ave., telefon ENdicott 1217.	(220)
Izredna prilka!
V	fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x)
Ameriški vojaški izvedenci opazujejo v Londonu nemško vojno taktiko. Joseph P. Kennedy, ameriški poslanik v Angliji razkazuje našim vojaškim opazovalcem■ po Londonu. Od leve na desno so: admiral Robert Ghormley, Mr. Kennedy, general Delos Emmons in general Robert Strong.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HBnderson 2978
OHIO CONCORD VINO 59r gal.
davek plačan V VAŠI POSODI
TED MANDEL'S WINERY
821 E. 222nd St.	KE 344
Angleške ženske-gasilke so vedno pripravljene, da hite na kraj požara,■, ki fri ga mogoče zanetile nemške bombe. Slika nam jih k-aie pri vajah v Wolverhampton. Stotine Angležinj se je prostovoljno javilo za to službo.
On, Hornus, ni vedel ničesar in ni čul ničesar. Govoril je sam pri sebi, ko se je plazil v Predmestno ulico:
"Mojo zastavo! — Naj grem? Ali je to mogoče? Ali ima pravico? Naj da Prusom to, kar je njegovega, svojo pozlačeno zastavo? Toda, to je vendar moje!--To je moja čast. Zabranim jim, da bi se je dotaknili!"
Vsi ti konci stavkov so se trgali v teku in njegova beseda je bila zbegana. Toda imel je svojo idejo, on, stari! Idejo, lepo idejo, odločno idejo: ugrabiti zastavo, ponesti jo v sredo polka in zdrveti čez Pruse z vsemi tistimi, ki bi mu hoteli slediti.
Ko je prišel tja, ga niso pustili vstopiti. Polkovnik, besen še sam, ni hotel videti nikogar. — Toda Hornus se ni zmenil za to.
IZ DOMOVINE
— 90 velikih žitnih skladišč po vsej državi. Privilegirana družba za sile bo sezidala na račun ravnateljstva za preučevanje in organizacijo kmetijstva v številnih krajih v državi žitna skladišča, v katera bo šlo po okrog 50 vagonov. V ta namen je odpotovalo po državi pred tedni sedem komisij z nalogo, da izberejo in nakupijo zemljišča za žitna skladišča. Vseh skladišč bo sezidano okoli 90. Računajo, da bodo dela končana že do konca septembra, tako da bi lahko v nova skladišča že spravili letošnje pridelke.
—Brat po nesreči ustrelil sestrico. 12 letni Anton, sinko posestnika Jerneja Ločnikarja v Skcmarju, je stikal po žepih očetovega suknjiča. Pri tem je našel samokres in pritisnil na petelina. Samokres se je sprožil in krogla je zadela njegovo petletno sestrico v trebuh. Deklica se je takoj zgrudila in kmalu izdihnila.
—Regulacija Mure se nadaljuje. Banska uprava je razpisala licitacijo za nadaljevanje ragulacijskih del na Muri, in sicer za regulacijo notranje Mure med Veržejem in Sp. Moto. Stroški so predvideni s 445,-278 din.
-o-
WIRNET0I)
F« aemiknn minlki K. Mira
"Mi na misel ne prihaja! Se moram že še prej zavarovati pred teboj! Nevaren človek si!
Kaj pa počenjaš tu na Mug-worthu, ki ga je Apač imenoval Nugget cil?"
"Zaklade iščem."
"A tako —? Sem si mislil!"
"Pa ne najdem drugo ko neplačane račune!"
"Si jih bom že še natančneje pogledal, ne boj se! Tebe ima vrag povsod tam, kjer te treba ni, topot pa je končno pametno ukrenil in te pripeljal na pravo mesto! S teboj je pri kraju, veš!"
"Ali pa z vami! Kajti enemu izmed naju je topot za vedno odklenkalo, o tem ne dvomim."
"Predrzno pseto! Crkavaš, pa še renčiš in kažeš zobe! Pa ti nič ne pomaga! Ponavljam, , pri kraju je s teboj! In tiste zlate kosti, ki si jih mislil tam-le izkopati, tiste si bomo vzeli mi!"
"Le vzemite si jih! Pa si zobe polomite na njih!"
"Ne roga j se! Pravil si sicer, da ni nič več najti tod, in je menda tudi res. Pa tisti papir tamle nam bo že povedal, kje moramo iskati naš zaklad."
"Pojdite sem pa si ga vzemite!"
"Da, vzel si ga bom. Koj boš : videl, da si ga bom! In zapom- ! ni si, kar ti sedajle povem! Ce ; se le ganeš brez mojega dovoljenja, če ne ubogaš na besedo, ' te ustrelim! Pri vsakem dru- ; gem človeku bi morebiti samo grozil, pri tebi pa mislim zares. 1 Nevaren lopov si, ne bom ti prizanašal!"	|
"To vem tridi sam Čisto do- ' bro!"	■
"Lepo, da priznaš!
Pojdite sem pa ga zvežite!"
Te besede je povedal v gozd. Tam so menda tičali njegovi tovariši.
Prišli so res izza drevja, počasi in v zadregi. Gates je izvlekel jermen iz žepa in se opravičeval:
"Sir, vsi začudeni smo zvedeli, da niste Jones, ampak Old Shatterhancl —! Zakaj ste nas nalagali? Varali ste nas in zve-zati vas moramo! Ne branite ?e, sicer vas bo Mr. Santer us-brelil! Zares misli, zanesite se la to!"
Santer ga je nahrul:
"Kaj kvasite? Storite, kar sem naročil! In brž!"
Meni pa je zapovedal:
"Izpusti tisti papir pa mu pomoli roke, da ti jih zveže! Ubogaj, sicer bom res streljal!"
Tako se me je bal, da je tovarišem naročil, naj me zve-žejo —! Še blizu si ni upal —!
In prepričan je bil, da me ima trdo v pesti. Pa zmotil se je. Jaz sem njega imel v pesti. Treba je bilo le položaj naglo in krepko izrabiti.
In to sem tudi nemUdoma storil.
"Torej—!" se je nevoljno zadri. "Brž! Sicer streljam! Izpusti papir!''
Izpustil sem papir.
"Daj mu roke, da jih zveže!"
Na videz pokorno sem pomolil Gatesu roke, pa tako, da je moral stopiti med mene in Santer j a, če jih je hotel zvezati.
"Proč tam, proč —!" je vpil. "Moji puški ste napoti, Gates! Ce bom streljal, bo —."
Več ni povedal.
Gates je namreč pristopil, da bi mi zvezal roke, pa bliskovito naglo sem ga zgrabil za pas in za ovratnik, ga dvignil in vrgel v Santer j a. Santer je sicer mislil odskočiti, pa je bil že prepozen. Gates ga je podrl na tla in puška mu je zletela iz rok.
V hipu sem ležal na njem, — udarec s pestjo po sencu pa se je onesvestil. Oskrbljen je bil.
tel ltt ,ez or°žja sem bil —. In de-orakov pre(i menoj je stal ) J rmjhujši> smrtni sovražnik „eS 0(Jeri1 8 Puško na mene —. rjfc iri. se je neki vzel tako ne-|li(j ^ovano -? m kje je bil
sant8ertovariši
a'Ha«	opazil, da sem za-
f 0 Sef1 za pas. Videl je mo-
0	St' Porogljivo se je za-f») mi grozil:
, ji ia'e Seni se! En sam korak,
i" Ctustrelim! Ne šalim se!
jf Qv. Je krvava resnica!" <j njjjjj So ^u zlobno plamtele, u ežala - Zares- Samokresa sta 4 i Se Cl8to blizu mene, sklonil P ose'P, Pa preden bi jih bil >.' »jev me bila zadele San" is wKaf.kr°gla. V smrtni ne-
p^ v Ji Sem bil.
S i2n me je minila osuplost i|, hl nadenost. Nisem se gete: kz u°krvno sem mu zrl v
1	V* .
'•Jj0 ;e Je nadaljeval: 4 % i?Cn° k°nčno si moj! Ali ,ji gani g°J Prst ob Petelinu? Le jjč glav ' Pa ^ pihnem kroglo
V°Zanesi Se na to!
lil kfo ^ ne migni, sicer te pošli' "Jfa bitSem vra£°m! S teboj črti 1 človek skrajno previ-
^ tla^ .
j0: \\-e7c nisi pričakoval, he?" ju; tfajij- sem rekel mirno. Le 1 Jiat mir, hladna kri in tre-;f ežiti. A?dnost me je utegnila cif eUiog0. Je bila rešitev sploh i „d'
?0! %eljj seveda koj vedel. ^ 1 me ne bo seveda na ' W m> razen če bi bil sam J nevarnosti. Živega bi .
6Sa <■ h Kiowam in me ži-f »Sebo°:kl°nil v dar" Tangui, i
SJ ^trdi prijateljske ve-ijji ' In da bi bil Old Shat-aTail res dragoceno darilo ^aDg^0' to sem vedel. Saj j i v ,'a koprnel po maščevali 'jeiv 0 žilico, svojega po-
Vc? tele*a-\> J1'! se] si si> da se bom
Mvojie •'ntri zvečer, kajne? jf računi so bili hapač-^avj]
;!?' Nter sem res Gatesu, da se
-V H. y6 more vrniti tako
f Go!*161 ^ Za bese" e! Aie s )'ori! je s tovariši —.
'U bi	Ce bi biii Pri
f %st me bila njihova na-'tt P°mirila, da nisem bil
m !H<wkcl®to miren- Na.isi sc
"koli i in karkoli in kakr-/ ' se je> morilci niso bite) > iC/ bil° treba bati, da njihovimi očmi kar ■ i h umoril, j« S juclZiti ga nisem smel. ^ tijj premično sem stal
i ' S, »i' ;sam pa j'e v nePri-
: l0bnem sovraštvu si-
.V
1» % SJen 'sem bil k Salt t pa pestil bi bil rad Tan-f! ^S p n° poginil Apač, '' teto'tf. Sem spotoma sre-i« Hftj	njim sem pove-
t b " W je zgodilo, in se koj e %nj Zato sem prispel
8iračunal! i tl'\ 1 v dolini sem srečal ' >1S rU mi da jepri-
i fci nekega Mr-Jone-\ H.'.W sem> da ima tisti
"5 IJ^Io, • dve Puški, veliko in . ^	se mi je zdela
? bi * tra a- Dal sem si ti-it^ti ^ Pperja natančno po-y^el, Sem seveda na mah Se Pl1 čem da sem z
L4'1 Zel Je sicer neumn0 ob-| bit.0.llei,mno, pa drug ni '	01d Shatterhand.
t !bi°	na vrh, skriti
^ Vr^i, U ^ te prijeti, ko
J jfXic'2 lova" Pa k°Pal si i|1 ^ h'' °Pazo,vali smo te. .	Pirje imaš tamle v
1	N? kroJ'ačev račun."
že s ar si ne domišljuj, i «Je tu*. ale zbijal! Torej!
s) jS ^Can
" j q h sj an račun. Pojdite ga oglejte!"
Ameriška Domovina ^
6117St.Clair Ave.	HEnder«0"
Tako je šla zima h kraju. In Kristina se ni mogla več dalje varati, marveč je morala izpre-videti, da jo čaka zdaj najtežja preizkušnja, zakaj Ulvhildi je bilo le še malo dni živeti. In .v svoji grenki žalosti za sestro je z grozo opažala, da je bila njena duša vsa zmedena in razje-dena od greha. Kajti kljub temu, da je otrok umiral in je imela pred očmi neizrekljivo žalost staršev, je vendar morala venomer misliti samo na to: ako Ulvhild umre, kako bom mogla prenesti, ne da bi se ob pogledu na očeta vrgla predenj rin se mu vso izpovedala ter ga 'grosila, naj mi odpusti in stori z menoj, kar hoče.
Bili so že v postu. Ljudje so tisto malo živine, kar so jo sprva upali rešiti, zaklali, da bi jim živali same od sebe ne poginile. Obolevali so, ker so se hranili samo z ribami in s pičlo ter borno močnato jedjo. Sira Eirik je ivso sosesko odvezali prepovedi mlečnih jedi. Sicer pa so ljudje imeli komaj še kako kapljo mleka.
Ulvhild je ležala. Sama je ležala v dekliški postelji in sleherno noč je kdo bedel pri njej. Semtertja je naneslo, da sta oče in Kristina skupaj čuvala pri njej. Neke take noči je. La-vrans dejal hčeri:
"Ali se spominjaš, kaj je brat Edvin rekel o Ulvhildini usodi? 2e tedaj sem mislil, da meri na tole. Vendar sem to misel pregnal od sebe."
V takih nočeh je včasih pripovedoval o tem in onem iz časa, ko so bili otroci še majhni. Kristina je.sčdela tam bleda in obupana in je razumela, da s temi besedami oče prosjači pri njej.
Nekega dne je bil Lavrans odšel s Kolbeinom, da bi izsledila medvedji brlog v nekem gozdnatem hribu na severu. Vrnila sta se z medvedko na saneh, Lavrans pa je pod obleko prinesel živega medvedka. Ulv-hildo je nekoliko zabavalo, ko ga ji je pokazal. Ragnfrid pa je rekla, da zdaj vendar ni čas za rejo take živali in kaj bo neki z njim počel?
"Vzredil ga bom, da ga bom privezal pred kamrico svojih hčera," je odgovoril Lavrans in se raskavo zasmejal.
Ker pa niso mogli mladiču preskrbeti dovolj mastnega mleka, kakršnega bi moral imeti, ga je Lavrans nekaj dni potem ubil.
Sonce je dobilo toliko moči, da je sredi dneva že malo kapljalo od streh. Senice so se oprijemale brunastih sten na osojni strani in kljuvale, da je odmevalo, ter iskale muh, ki so spale po razpokah. Zunaj na poljih se je trdi sneg lesketal kot srebro.
Končno je bilo nekega večera videti, kakor da oblaki zakrivajo mesec. Zjutraj so se ljudje na Jorundgaardu prebudili v tako gostem snežnem metežu, da niso imeli na nobeno stran razgleda.
Tistega dne jim je postalo jasno, da bo Ulvhild umrla.
Vsa družina je bila zbrana v izbi, tudi Sira Eirik je prišel. Mnogo sveč je goi-elo v sobi. V zgodnjem večeru je Ulvhild tiho in pokojno ugasnila v materinem naročju.
Ragnfrid je bolje prenašala, kot so pričakovali. Roditelja sta sedela drug zraven drugega in se tiho solzila. Kolikor jih je bilo v hiši, vsi so jokali.
Ko je Kristina pristopila k očetu, ji je položil roko na ramo. Čuti 1 je, kako trepeta in drge-če, in privil jo je k sebi. Vendar se ji je zdelo, kot bi moral čutiti, da mu je ona bolj odmaknjena od mrlička na postelji.
Ni pojmila, kako more to prenašati. Sama se je komaj spominjala tega, kar je bila že pretrpela, a slaba in nema od bolečine se je držala pokonci in se ni zrušila k njegovim nogam.
V cerkvi so pred oltarjem sv. Tomaža odstranili nekaj desak, in tam so v zemlji, trdi ko kamen, izkopali grob za Ulvhildo Lavransovo.
Vse dni, ko je otrok ležal na slami, je gosto in tiho metlo; metlo je, ko so nesli Ulvhildo k pogrebu, in snežilo je kar naprej, skoraj Brez prestanka, mesec dni.
Vsem ljudem, ki so čakali, da jih pomlad odreši, se je zdelo, ko da nikdar ne bo prišla. Dnevi so postajali dolgi in svetli, in dolina je ležala v pari tope-čega se snega, dokler je sonce sijalo nanj. Toda mraz se je še drž^l v zraku, in toplota ni imela še nobene moči. Ponoči je trdo zmrzovalo — pokalo je v ledu, grmelo je notri v gorah, volkovi so tulili in lisice so lajale prav spodaj v dolini kakor sredi zime. Ljudje so živini strugali ljub je, a v hlevu so ce-pale živali kar trumoma. Nihče ni vedel, kako se bo to končalo.
Kristina je nekega dne, ko je po kolovozih curljala voda in se je sneg lesketal po plani kakor srebro, šla iz hiše. Na prisojnem so bili zameti votlo izjedeni, tako da se je tenka ledena mrežica, s katero je bil srez prevlečen, drobila z rahlim srebrnim zvokom, kadar je z nogo zadela obnjo. Toda v najmanjši senci je bil zrak strupeno mrzel, sneg pa trd.
Šla je gori proti cerkvi — sama ni vedela, kaj bi tam, vendar jo je nekaj vleklo, tja. Oče je bil tam — bilo je tam nekaj kmetov, članov bratovščine, ki so zborovali pod cerkveno lopo, to je vedela.
Zgoraj na vrhu je srečala več kmetov, ki so prihajali nizdol. Med njimi je bil Sira Eirik. Možje so hodili peš, v mrkem, kuštravem {krdelu, prihuljeni, in se niso pogovarjali med seboj osorno so ji odzdravili, ko je šla mimo njih.
Kristina je pomislila, da je že dolgo tega, ko ji je bil vsak človek v srenji prijatelj. Zdaj pač vsi vedo da je sprijena hči. Morda vedo še kaj več o nji. Nemara zdaj tudi vsi verjamejo, da je bilo vendarle nekaj resnice v stari govorici o njej, Arnetu in Benteinu. Morda je na najslabšem glasu. Dvignila je glavo in šla proti cerkvi.
Vrata so bila priprta. Notri je bilo mrzlo, vendar pa ji je zavelo nasproti kakor po toploti iz tega temnega in rjavega prostora s kvišku kipečimi lesenimi stebri, ki so vznašali temo k strešnemu tramovju. Na oltarjih ni gorela nobena sveča, toda skozi špranjo pri vratih je padalo noter malo sonca in medlo poblestavalo na podobah in posodah.
Spredaj pred Tomaževim oltarjem je ugledala očeta. Klečal je, glava mu je visela na sklenjene roke, s katerimi je pritiskal kučmo ob prsa. Plaha in potrta se je splazila Kristina ven in postala v lopi, ki je obdajala cerkev od vseh strani. V okviru oboka med dvema
strebičema, pri katerih je stala in se ju oklepala, je zagledala Jorundgaard, za domom pa bledo sivi hlap nad dolino. V soncu se je po vsej dolini le-! sketala reka, bela od vode in' snega. Toda jelševje ob strugi je bilo rumeno rjavo od cvetja, tudi smrekovi gozd tu zgoraj i pri cerkvi je že bil pomladno; zelen, v bližnjem gaju pa so ščebetale, čivkale in požvižgavale drobne ptice. O, da, takšno žvrgolenje je bilo nekoč vsak večer po sončnem zatonu.
In začutila je tisto koprne-nje, ki je mislila, da je z bridkostmi usahnilo v njej, kopr-nenje y krvi in v telesu se je zdaj zgenilo, nežno in slabotno, kakor bi se prebujalo iz zimskega spanja.
Lavrans Bjorgulfson je prišel ven in zaklenil cerkvena vrata za sabo. Stopil je naprej, obstal blizu hčere in se skozi sosedni obok zagledal v pokrajino. Opazila je, kako je ta zima očeta vzela. Sama ni razumela, da se je mogla zdaj do5 tekniti tega, pa ji je vendar ušlo:
"Ali res, kar je ondan rekla mati: da si ji bil dejal — če bi bil Arne Gyrdson, da bi privolil?"
"Da," je rekel Lavrans, ne da bi jo pogledal.
"Tega nisi rekel, dokler je bil Arne živ," je odvrnila Kristina.
"Beseda ni nanesla. Videl sem pač, da te ima fant rad — vendar ni nič rekel — in mlad je bil — in nikdar nisem opazil, da bi kdo ve kaj mislila nanj. Tega menda nisi mogla pričakovati, da bi svojo hčer ponujal človeku brez premoženja." Bežno se je nasmehnil. "Fanta pa sem imel rad," je tiho dejal. "In če bi bil vedel, da te muči ljubezen do njega —"
Stala sta in zrla v daljo. Kristina je čutila, da jo oče gleda — trudila se je, da bi kazala mirno lice, ivendar je opazila, kako bledi. Tedaj je oče pristopil k nji, jo oberoč objel ter jo pritisnil k sebi. Upognil ji je glavo vznak, pogledal hčeri v obraz, potem ga je pa spel; skril ob svojo ramo.
"Jezus Kristus, Kristinica, ali si res tako nesrečna —"
"Mislim, da bo to moja smrt, oče," je rekla tesno ob njem.
Bruhnila je v jok. Solze pa so se ji usule zato, ker je v njegovem ljubkovanju začutila in v njegovih očeh brala, da ga je žalost omehčala in da ne more
več vztrajati v svojem odporu. Premagala ga je bila.
Proti koncu noči se je prebudila; oče se je bil v temi dotaknil njene rame:
"Vstani," je tiho rekel, "ali slišiš —?"
Zaslišala je, da je pelo okrog oglov hiše —bil je globoki, polni glas z vlago nasičenega južnega vetra. Od strehe je kapljalo, šumljal je dež, ki je padal na mehki, taleči se sneg.
Kristina je Vrgla nase haljo in je šla za očetom do zunanjih vrat. Skupaj sta stala tam in zrla v svetlo majniško noč — topel veter in dež sta se jima zaganjala v obraz — nebes je bil svet kepastih, ja-drajočih deževnih oblakov, bu-čalo je iz gozdov, žvižgalo med hišami — in gori od gora je bilo slišati zamolklo bobnenje snežnih plazov, ki so grmeli v dolino.
Kristina je dotipala očetovo roko in se je oklenila. Poklical jo je bil, da bi ji le-to pokazal.
tedaj bi bil tudi tako storil. In zdaj je bilo spet tako.
Ko sta se vrnila v hišo, da bi legla, je dejal Lavrans:
"Tuji mož, ki je bil ta teden tukaj, mi je prinesel pismo odi gospoda Munana Baardsona.! Poleti misli priti sem gori, da bi pogledal po svoji materi, pa me prosi, če bi smel k meni na obisk in na pomenek."
"Kaj mu boste odgovorili, oče?" je šepnila.
"Tega zdaj ne morem povedati," je odvrnil Lavrans. "Toda govoril bom ž njim, potem pa ravnal, kakor mislim, da bom mogel pred Bogom zagovarjati, hčerka moja."
Kristina je zlezla nazaj k Ramborgi v postelj, Lavrans pa je legel k svoji speči ženi. Ležal je in razmišljal, da je le malo dvorov po dolini, ki bi bili v takšni nevarnosti kakor Jorundgaard, če bi poplava nastopila silno in nenadno. Govorilo se je o neki prerokbi, da bo reka nekoč odnesla dvor. iDalje prihodnjič.)
Mati daje priznanje prezračevalnemu sistemu, da te je ostala družina zdrava
To nI bila nikaka vila, ki je pazila nad domom Mr. in Mrs. Jack Krup-nick, 3415 Altamount Rd., Cleveland Height;:' v preteklem letu. da je bila družina obvarovana prehladov in veliko je bilo olajšano pomladansko čiščenje.
Mrs. Krupnick je prepričana, da je j vse to dosegla 's tem. ker so v septembru preteklega leta 'postavili v svojo | hišo nov ogrevalni in ohlajevalni sistem (prezračevanje), ki izvrstno deluje v njihovi dvonadstropni hiši.
Mrs. Krupnick ve iz izkušnje v preteklem letu. da priprava, ki je zato. da poganja zrak v kroženji, res veliko pomaga, da se segreje vsak kotiček v hiši. Ta priprava poganja sveži zrak ckozi posebno čistilno napravo (filter), da tu ostane vsak prah in mogoča umazanija, ki se nahaja v zraku.. To čiščenje zraka pa veliko pomaga, da se družino cbvarje nepotrebnih in sitnih prehladov. Dokler niso imeli pri Krup-nickovih tega sistema, sta bili Mrs. Kiupnick kakor tudi njena mala hčerka Barbara Anne vedno prehlajeni. Letos pa je bil celo mali petmesečni Johnny vso mrzlo in mokro pomlad čvrst in zdrav, da ni občutil nikakega prehlada.
Mrs. Krupnick pravi, da spomladi, ko so bile vse njene sosede zaposlene s takozvanim pomladanskim čiščenjem, ni ona imela skoro nobenega dela, kajti stene in pohištvo je bilo skoro brez vsakega prahu, kakršnega navadno povzročajo zastarele ogrevalne metode. "Še celc izavese na oknih niso bile poti ebne čiščenja," pravi Mrs. Krupnick.
"Kakor nam ta naprava pomaga pri ogrevanju stanovanja v zimskem času, ravno tako pa se lahko uporablja za ohlajevanje v poletnem času," pravi Mrs. Krupnick. "V hudi vročini zapremo vt'a okna in odpremo pihalo (blower). ki požene hladan in svež zrak iz kleti po vseh sobah. Sprevideli smo, da ta pripiava ohladi zrak v sobah za 10 do 15 stopinj. Po mojem mnenju je bila to še najboljša investicija, kar smo iih kdaj napravili."
Rep u blika nec Wright Patman iz Texas je prišel pred Diesov preiskovalni odbor v Washington s zahtevo, da, ta odbor preišče koliko je resnice ne trditvi, da obstoja zveza med nekaterim ve-lebisnesom in nemškimi propagandnimi agencijami v Zed. državah.
Na Dansk&m je prepovedano civilistom rabiti gazolin, zato se premožnejši Danci vozijo v svoje urade z biciklji. Na sliki vidite takega bicikel-šoferja, ki seveda največ trpi, ker gospod v ozadju si ne prizadeva preveč truda s poganjanjem kolesa.
Točke, ki so zaznamovane s črnimi pikami w sl ^ g.' mi nam kažejo kraje, ki so bili napaden >\ iz zraku v »,j . " sko-angleški vojni v Afriki. Italijani so bomba^K l 0v Aleksandri)i pristanišči Said in Haifa
(2), Angleži v.f
napadli Adarabeb (-i), Derna (1), Massawa (■'*)< "j (5) in Harar (6).
t
ŽENINI IN NEVESTE'
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
VENEC
iKranjsko-Slovenska
Katoliška J^
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet.
POSLUJE ŽE 47. LETO	.
iJP
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 18®8 Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,00°
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55^
gjfjj
K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odru in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 18*
V Clevelandu, Ohio Je 15 naših krajevnih društev-Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom sv°]
obstanka nad $7,400,000	j
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM 1»
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solvents |i. > organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški ^ se lahko zavaruješ za smrtuine. ra2ne poškt>dbe. operacij r iezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo Člane m ^"IfJ?1' do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. 2»v lahko od $250 do $5000 posmrtnine.	^
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski odde' nizok in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom n slučaju smrti otroka se izplača $506 ali $1,000 posmrtnine. lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavar°v izplačnno v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:	sv
H r
Zavaruješ se lanko za »2.00; $1.00 tn, BOc na dan a" teden. Asesment primerno nizek.	. jrl
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših v*8 , vanja.	, jotf
Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo prlP»° rezervo izplačano v gotovini.	v
Nad 70 let stari ciant m članice so prosti vseh nad&U0 mentov.	„ |1
Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote'(<»' »laja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku 1° dobiva vsak član in članica.	(ti
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavaroy8 ^ K. S. K. Jednotl, kot pravi mt-teri vdov ln sirot. Ce Se Bj* ^ * članica te mogočne in bogate podporne organizacije, P0** . pristopi takoj.	m'
V	vsaki slovensKl ncselbinl v Združenih državah M f0 društvo, spadajoče h K. S. K. Jednotl. Kjerkoli Se nim8^ /, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organlz&clr p, vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. ^ f daljna pojasnila ln navodlia pišite na glavnega taji1'" ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois.
sk*
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slove"1 katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: