DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3S Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. la. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: meječno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekov*! računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto Vlil. - Štev. 29 Trst - Gorica 16. julija 1954 Izhaja vsak petek Italija in „začasna“ rešitev Tržaškega vprašanja Vzroki za razbijanj« STO - STO steber miru in reda - S DZ štirim zahodnim državnikom v opozorilo Spričo 'Samega najnovejšega razvoja pogajanj za' .rešitev Tržaškega vprašanja smo navezani predvsem na italijanske vire, ki skupno z ameriškimi zatrjujejo, da se razgovori približujejo zaključku. Nekoliko zadržani so tu in tam samo Britanci, kL pravijo, da še niso premagane vse ovire in da še vedn-> niso izključena presenečenja. V javnost niso prodrle še nobene u radne vesti o vsebini sporazuma in obliki predvidene rešitve. Toda časnikarji ne bi bili kos svojemu poklicu, če ne bi vkljub temu kaj iztaknili. Ce primerjamo vse, kar je bilo zadnje dni o tem napisanega, ■bi pripravljajoči se sporazum imel približno te-le poteze: 1) Pravno obstane tudi v bodoče še vedno Svobodno tržaško ozem lje. Italija samo prevzame upravo današnjega anglo - ameriškega področja, podobno kakor upravlja tudi Jugoslavija že vsa ta leta svoje področje. 2) Ker je to začasna rešitev, ki vsaj formalno ne podira Svobodnega tržaškega ozemlja, se Italija brani .pristati na pomembnejše o-zemeljske izpremembe, po katerih bi Jugoslavija dobila v glavnem vse slovenske predele področja, A. V tem primeru bi namreč Jugosla-vij dobila vse, po čemer v primeru dokončne razdelitve lahko stremi, in Italija ne bi imela ničesar, kar bi lahko ponudila v zamenjavo za dele področja B, katerim se ne mara odreči. Tako vedo zadnje vesti povedati, naj bi edina sprememba bila v tem, da bi Hrevatini bili priključeni k področju B, Sv. Socerb, ki je danes na področju B, pa k področju A. Obe strani b; ■torej približno enako dobili in izgubili. Ravnotežje zamenjav bi bi-Jo ohranjeno. 3) Z italijanskim prevzemom u-prave področja A .bi se Italija in Jugoslavija /znašli, na Svobodnem tržaškem ozemlju v formalno popolnoma enakopravnem položaju, seveda z razliko, da ibi Italija imela njegov važnejši in bogatejši del. Jugoslavija pa manj pomembne kraje. Zato naj bi tudi bodoči postopki obeh uprav, posebno do narodnih manjšin, temeljili na načelu popolne reciprocitete. To i'e pravi, v kolikor bi njihove pravice spoštovala Jugoslavija, bi jih spoštovala tudi Italija in obratno. To načelo naj bi ne veljalo sam i za narodne manjšine. Podobno, kakor ima danes Jugoslavija v Trstu svojo .gospodarsko delegacijo, tako naj bi jutri tudi Italija poslala v Koper svojo gospodarsko delegacijo, ki bi na licu mesta spremljala jugoslovanske postopke ter prispevala k poživitvi in ohranitvi gospodarskih stikov med obema de loma Svobodnega tržaškega ozemlja Kako se bodo v tej »reciproci-•■teti« počutile obojestranske narodi ne manjišne, ki bodo morale na svojih hrbtih nositi posledice vseh nesporazumov med funkcionar H svojih dveh matičnih držav, je se veda posebno vprašanje, na katerega bi samo daljša poizkusna d<'-ba dala verodostojen odgovor. V splošnem pa nikakor ni prijetno tistemu, ki živi med kladivom in nakovalom. Takšna naj bi torej bila pred v ■ ■ dena »začasna« ureditev Svobod/nega tržaškega ozemlja. Zahodni velesili bi z njo .uresničili svojo lansko oktobVsko namero, s katero sta nameravali izročiti sporno jabolk j v jugoslovansko - .italijanske roke. ker upata1, da se 'bosta «j»goslavija in Italija na ta način pod pritiskom okoliščin, za katere bosta sami nosili vso odgovornost, najlažje sporazumeli o njegovi končni usodi S podpisom tega dogovora bi Jugoslavija dejansko pristala, na tisto, proti čemur je lansko leto mo bilizirala dober del svojih oboroženih sil. Edina formalna razlika bi bila samo v tem, da bi Jugoslavija zdaj tudi sama sprejela in potrdila to, proti čemur se je še pred nepolnim letom uprla, bistvena razlika pa bi bila v zaklavzulira-nih načelih reciprocitete in postopka z manjšinami, kar je bilo po 8-oktobrski izjavi prepuščeno naknadnemu jugoslovansko - italijanskemu sporazumu. • NEPRIČAKOVAN ZADRŽEK: AVTONOMIJA TRSTA IN OKO- IICE Ko so bile gornje vrstice že,napisane. je prav na tem vprašanju počila nepričakovana bomba: ju- goslovansko časopisje, ki se je doslej zapiralo v neprediren in sum Predsedniku Združenih držav, Wa s hi n g to n Predsedniku vlade N. V. kraljice Velike Britanije, London Zunanjemu ministru Združenih držav, Wa s hi n gto n Zunanjemu ministru Združenega kraljestva, London EKSCELENCA, Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost, kot predstavnici demokratičnih Slovencev na Svobodnem tržaškem ozemlju, PRED NEVARNOSTJO razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo, UPOŠTEVAJOČ deklaracijo, izdano v Wa= shingtonu dne 29. junija, ki v točki 3 zagotavlja, da bo Vaša vlada podpirala težnje prebivalstev po sa* •movladi in neodvisnosti ker se skl‘cuje na potrebo svobodnih volitev na vseh ozemljih, ki so razdeljena, ŽELITA OPOZORITI VAŠO EKSCELENCO, da je Svobodno tržaško ozemlje po mirovni pogodbi z Italijo postalo last in pridobitev njegovih prebivalcev, da bi bila zaradi tega nasilje vsaka izpre* memba njegove' ureditve brez izrecnega pristanka njegovega prebivalstva, da bi bil takšen postopek v popolnem na« sprotju z vsemi demokratičnimi in tudi v Atlantski listini in 29. junija v Washingtonu proglašenimi na; čeli. Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost UGOTAVLJATA da je proti uničenju Svobodnega tržaškega ozemlja velika večina njegovih prebivalcev sloven* ske in italijanske narodnosti, da bi neupoštevanje njihove volje na sami meji železnega zastora predstavljalo zanikanje na? čel, za katera se svobodoljuben' svet bori ZATO POZIVATA VAŠO EKSCELENCO, da prepreči razkosanje in uničenje Svobod* nega tržaškega ozemlja, ustanovljenega s še vedno veljavno mirovno pogodbo, da ne dopusti nobenih sprememb, ne da bi poprej vprašali avtohtono prebivalstvo celotnega Svobodnega tržaškega ozemlja, ali sploh želi spre? inembe ali ohranitev in rzvedbo z italijansko mi* rovno pogodbo določene teritorialne in mednarodno pravne ureditve tega dela svoje rodne zemlje. Trst, 12. julija 1954. SLOVENSKA DEMOKR. ZVEZA SLOVENSKA KAT. SKUPNOST ljiv molk, kar v tako važnem vprašanju vsekakor dokazuje njegovo popolno dirigiranost, je po pritisku na odgovarjajoči gumb obtoži- lo Italijo, da se brani dati tržaškim Slovencem, ki bi prišli prd njeno oblast, podobna jamstva in pokrajini kot taki podobno samoupravo, kakršno uživata narodnostno mešani pokrajini Južna Tirolska in 'Dolina Aosta. Samouprava teh dveh pokrajin in pravico tamkajšnjih narodnih manjšin sc namreč zajamčene v italijanski u-stavi in v mednarodnih dogovorin ter jih Italija, brez grobe kršitve prevzetih obveznosti, ne more e nostransko in samovoljno izpreme-niti. Iz vesti, ki so ob tej priliki doslej, ko pišemo ta članek, prišle v javnost, smo nadalje izvedeli, da bi ozemeljske spremembe res ob segale samo Hrevatine in Sv. Se cerb, slovenska narodna manjšina v Trstu pa naj bi za. v preteklosti uničeno premoženje in preganjanje prejela odškodnino v znesku trpn in pol milijard lir. Ni seveda še znano, v kakšni obliki in komu nai bi bila ta odškodnina izplačana, omenjene ozemeljske spremembe pa so tako sumljivo majh ne in brezpomembne, da se z ni; mi očividno samo hoče dati novi razmejitvi formalen značaj kompromisa in £ tem vsaj »začasne« dokončnosti. V kolikor lahko sklepamo iz prve italijanske reakcije, je Italija že pristala na odškodnino in se zadovoljila s predvidenimi popravki meje med obema področjema, noče pa slišati, da bi Trstu jamčila avtonomije in s tem tržaškim Sloven cem njihove manjšinske pravice Pač stara pesem. Od jugoslovanski'' vztrajnosti je zdaj odvisno, v koliko se bo morebitni sporazum bistveno razlikoval od lanskoletnega neuresničenega oktobrskega diktata. iPo rešitvi vprašanja ,ki je pretekli torek bilo sporočeno svetov- 13. JULIJ 1920 * 13. JULIJ 1954 Ko je Italija ob koncu prve svetovne vojne zasedla Julijsko krajino, je potrdila enakopravnost slovenskega jezika pred vsemi upravnimi in sodnij,skimi oblastmi z o-dlokom italijanskega kraljevega guvernerja Petiti di Roreto od 5. mar ca 1919, št. 01774. Pred vsemi o-krajnimi sodnijami od Pirana do Bovca ter od Tržiča do Ilirske. Bistrice .in pred vsemi deželnimi sod nijami (tribunali), pred prizivnim dvorom v Trstu in pri vseh državnih uradih so se Slovenci lahko posluževali svojega jezika v gov i-ru in pisavi. Enakopravnost slovenskega jezika, četudi ni .bila zajamčena v Rapalski pogodbi, je bila potrjena z izjavami italijanske vlade in celo s prestolnim govorom pred rimskim parlamentom ob priliki odobritve Rapalske pogodbe, ki je bila postavila meje med Italijo in Jugoslavijo. To stanje je trajalo’ vse do nastopa fašizma. Fašizem je pričel s svojim de lom v Julijski krajini, posebno v Trstu in Puli, že leta 1920 pod vodstvom Francesca Giunte. V Julijski krajini je fašizem zbral v svojih vrstah lokalne neodgovorne šovinistične s krivimi predsodki do Slovencev in Hrvatov prepojene elemente. Tako so se pričela posamezna fašistična nasilja nad Slovenci in Hrvati že leta 1920, ko je bila v Rimu še liberalna vlada in kc je bil fašizem proti njej v ostri opoziciji. V to dobo spada najhujši zločin nad mirnim slovenskim narodom: požig »Narodnega doma« v Trstu 13. julija 1920. Poskus pristanka italijanske vojne ladje v 'Splitu z nekaj smrtnimi slučaji je bil le puhla pretveza, ■ki jo je tržaški fašjo izkorjstil za napad in požig »Narodnega doma« S tem požigom se je tržaški fašizem vpeljal in pričel svojo 25-letno strahovlado nad Julijsko krajino. Značilno je, da se je napad nri »Narodni dom« izvršil v odsotnost! ■kraljevega ‘generalnega komisarja Mosconija. ko je vodil tržaški,komisariat in varnostno službo njegov namestnik Crispo Moncada, ki io bil po prepričanju sam fašist. Zato ne samo, da ni varnostna služba preprečila požiga ene naj-večiih modernih stavb tržaškea i mesta, kjer je prišel ob življenje nedolžni hotelski ?ost, ampak jp 14. julija, ko je .bil »Narodni dom« še v, polnem plamenu, Crispo Mon čada citiral k sebi dr. Slavika, dr. Abrama in dr. Agneletta ter' ji*n med dramatično sceno polno ogor čenja sporočil, da j*ih drži kot talce, odgovorne za vsak odpor, ki bi prišel s strani 'tržaških Slovencev zaradi tega požiga. Napetost, ki je tedaj vladala me 1 Italijo in Jugoslavijo zaradi razmejitvenih sporov in zaradi Londonskega pakta, se je stresla na tržaške Slovence in Hrvate, in tržaška varnostna oblast je v svoji ort leta 1940 do 1. 1945 proti fašistični Italiji? Škodo vsled požiga »Narodnega doma« .so utrpele izključno sloven ske narodne ustanove. Bila je o-gromna- Leta 1951 je predsedstvo Slovenske demokratske zveze, ne, zahtevo z uradne strani, to škodo, na podlagi zbranih informacij, precenilo na 1 milijardo 118 milijonov lir po vrednosti leta 1950. (Slovenska, demokratska zveza je takoj leta 1947 zahtevala pri zaveznikih izplačilo odškodnie za požig »Narodnega doma« odnosno m slepoti dala nahujskanim fašistom prosto roko. S. požigom »Narodnega doma« v Trstu, onega v Puli in Pazinu ,in s pogromi proti sloven' skim in hrvatskim tržaškim zavodom in zasebnim podjetjem je fašizem zagnal kamen nezaupanja in sovraštva med uradno Italijo in slovanski živelj v Julijski krajini. Svoja nasilja nad nezaščitenimi Slovenci in Hrvati je Francesco Giun.ta bahavo krstil »Vespri sici-liani« (Sicil.ijans.ke večernice), med katerimi je bilo pohitih na Siciliji 1282. leta več tisoč Francozov. Ko je fašizem prišel 28. oktobra 1922 na krmilo, je nadaljeval proti Slovanom raznarodovalno politiko z »zakonitimi« sredstvi — s k ra Ijevimi odloki in fašističnimi zakoni. Ali je zato kaj čuda, da je ves slovenski in hrvatski narod vsta1 zgraditev novega Slovenskega kulturnega doma v središču Trsta. Zavezniška vojaška uprava je končno pristala na sezidanje slovenskega kulturnega središča s slovenskim- gledališčem. Poseben odbor Slovenske demokr. zveze in Slov. krščanske socialne zveze je bil že sestavil pravila in načrt za upravo tega Doma, lci se je imel zgraditi, na prostoru med ulicami Commer-ciale, Udine in Hitfmaver. S strani ZVU je bil pripravljen tudi denar za -začetna dela. Ali, ko se je ZVU obrnila na tržaško občino za odstop za zgradbo izbranega zemljišča, se je tržaški občinski odbr,’-uprl proti Slovenskemu kulturnemu središču in zaradi njegoveg." posredovanja v Rimu je tedanja italijanska vlada nastopila proti Slovenskemu kulturnemu domu in dosegla pri 'generalu Airey-.u, tla je ta vso zadevo v začatku deta 1950 pokopal s čudno utemeljitvijo, češ da se denar laških davkoplačevalcev ne more uporabljati za sloven ske kulturne namene. Ni pa pomislil, da smo mi zahtevali le zgraditev tega, kaT smo že imeli in kar nam je bilo uničeno zaradi nezakonitega postopanja varnostnih b-■blasfci, ki niso hotele 13. julija 1920 razgnati nekaj ducatov fašističnih požigalcev. Leta 1952 je Slovenska demokratska zveza pri generalu Win-‘tertonu zopet ponovila zahtevo po zgraditvi Slovenskega kulturnega doma in po plačilu odškodnine slovenskim kulturnim in športnkn organizacijam. V vlogi je natančno oznanila tudi število in velikost prostorov in dvoran, ki na.i bi jih Dom od 7 tisoč kub. metrov obsegal. Danes, 34 let po požigu »Narodnega doma«, se zopet govori, v zve zi z londonskim razpravljanjem o delitvi STO, o vzpostavitvi Slovenskega kulturnega središča v tržaškem mestu in o plačilu odškodnine z »Narodnim domom« uničenim slovenskim kulturnim iin športnim organizacijam. Tržaški Slovenci i-majo do tega nesporno pravico, ki jo je Italija posredno priznala že leta 1922, ko se je v »Nettunskih dogovorih« obvezala' plačati in je tudi plačala odškodnino vsem pr. požigu »Narodnega doma« oškodovanim jugoslovanski!« drž^lja-nom. »(Slovenski kulturni dom«, ki se ima sezidati v našem mestu, mora biti na1 razpolago aa vse tržaške Slovence in Hrvate in za vse naše kulturne organizacije. Ne sme v nikakem primeru postati last ali domema ene stranke ali od nje kontroliranih organizacij. To bi bila groba krivica. Pri tem pa ni mogoče iti preko dejstva, da so bi- li izključno narodni demokratični Slovenci, ki so vložili svoje polstoletno' delo in trud v zgradite/ »Narodnega doma« in z njim uničenih narodnih organizacij. In če kdo, so ravno slovenski demokrat; in njih organizacije, ki imajo največ pravic do novega Kulturnega doma ter izključno pravico do od škodnine za uničene slovenske narode institucije. Dr. JOSIP AGNELETTO ni in domači javnosti, se bo lahko najbolje merilo, ali bo Jugoslavija v pripravljajoči se ureditvi Tržaškega vprašanja zabeležila vsaj delen otipljiv uspeh ali popoln pr»-raz. Nekateri celo domnevajo, da je jugoslovanska zahteva samo prime-, ren izgovor, da se že slcoro zaključena pogajanja poženejo v zrak. Mislimo pa, da se kaj takega ne more trditi. Zahteva, po avtonomiji ■teh predelov je namreč več kakor opravičljiva, predvidena je že v i-talijanski ustavi in ponovno so ..o zahtevale tudi razne italijanske i-redentistiične stranke, ki se zdaj razburjajo samo zaradi tega, ker zahteva Jugoslavija avtonomijo, k: bi prinesal določene pravice' tudi Slovencem. Vkljub temu, da vemo prav tako dobro, kakor razni politiki, koliko pomenijo razna papirnata jamstva, je pa vsekakor zanimivo, da se I-■talija tako krčevito brani prevzeti obveznosti, b katerimi bi tudi mednarodnopravno priznala, da živ6 ob njenih mejah, ne sicer vsedržavno, pač pa vsekakor krajevno pomembne slovenske narodne manjšine. Ce hoče Italija dosledno vztrajati pri svojem načrtu, zaradi katerega že od včeraj in danes ruši Svobodno tržaško ozemlje, potem lahko kar pričakujemo, da bo pri’ tem tudd ostala, pa, maj bo na, papirju jutri napisano tako ali drugače, naj zaradi tega njen mednarodni ugled trpi ali ne. Kdor hoče to razumeti, mora vedeti, zakaj se pravzaprav Italija danes tako zavzema za čim hitrejšo in seveda samo »začasno rešitev«. ALI JE RAZBITJE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA ZA :■ TALIJO KORISTNO? Da je vrednost »začasne rešitve«. skatero se stvarno prizna ahsto; italijanskih zahtev na tiste dele o-izemelj in področij, ki so danes pod jugoslovansko upravo, za Jugoslavijo zelo dvomljiva, smo že nakazali v posebnem članku. Danes si pa oglejmo še, kaj pomeni ustva rite v, takšnega stanja za italijanske koristi in politiko. Pri iskanju odgovora na to vprašanje se moramo postaviti na italijansko stališče, ki je za italijanske činitelje in stremljenja pač edino merodajno. Kakšne možnosti odpira Italiji v bolj ali manj oddaljeni bodočnosti »začasna razdelitev« Svobodnega tržaškega ozemlja, smo že povedali v članku, v katerem smo obravnavali nevarnosti, ki jih takšna rešitev prinaša Jugoslaviji. Toda ta bodočnost je vsaj v določeni meri nagotova in morda precej oddaljena. Začasna razdelitev bi pa bila izvedena takoj in, Tržaško vprašanje bi nato začasno zaspalo. Vsaj takšna je namera velesil, ki se o-grevajo za izročitev področja A I-taliji. Številnim beguncem s področja B ne bi več mogli vsako leto ne-kolikokrat vzbujati upanje', da se bodo od danes na jutri lahko vrni- i domov. Tisto, kar je z narodno-zgodovinskega stališča »začasno«, bi zanje postalo »stalno«. Deset, dvajset let je za življenje naroda sekunda, za posameznika pa je to lahko celotna zrela doba, v kateri bi ustvarjal, se razvijal in živel. Vsi ti ljudje torej nad takšno potezo italijanske politike ne bi mogli biti navdušeni, in to tudi odkrito izjavljajo. Italija sama bi teritorialno ne dobila z »začasno rešitvijo« prav. nič več, kakor danes »začasno« žc ima, t. j. področje A. Za samo ceno prestiža je torej naravnost ne-, smiselno, da zahteva še formalno nadomestitev Anglo-Američanov, ko imajo vendar italijanski funkcionarji že zdaj vse bistvene upravne. položaje na področju A v svojih, rokah. Italijanski funkcionarji so tudi pod anglo-ameriško upravo cdstranjevali v slovenskih vaseh dvojezične krajevne napise, lahko so prosto jemali ljudem državljan stva .lahiko so jim onemogočali kretanje izven ozemlja področja od njih' je bilo odvisno, ali bo kak tujec, pa čeprav sicer rojen doma čifl, lahko dobil kruh ali ne. Začasne zaposlitve pri Zaveznikih so v primerjavi s tem le majhen in nepomemben drobec. Prevzem dela Svobodnega tržaškega ozemlja pa pomeni za Italijo tudi precejšnje finančno breme, saj je kaj malo verjetno, da bi sedanje področje A v novem položaju bilo gospodarsko aktivno. (Nadaljevanje na 2. strani) VESTI z O R I Š K E G A Župan in slovenske pravice SPOMINI GORIŠKEGA SLOVENCA Še tretjič: Pred 35 leti Kot smo na kratko že poročal', se je preteku teden, goriški tupan ponovni pridobitvi v drug! svetovni vojni izgubljenih ozemelj S Svobodnim tržaškim ozemljem bi vendar padel steber miru in obstoječega reda v tem delu L v rope. To je edini razlog, ki nam razlaga, zakaj se Italija danes zadovj-ljuje z »začasno« rešitvijo, katera ji, razen formalnega, ne prinaša nobenega drugega neposrednega zadoščenja. Ce bi Italija .bila za ustalitev razmer, bi zagovarjala Svobodno tržaško ozemlje, ker pa. je za njihovo temeljito izpremembo na <£li črti, zahteva njegovo uničenji? Izbrala si je po-t, za katero misli, da je zanjo koristnejša. Za V se tudi brani priznati mešani narodnostni značaj pokrajin, ko bi prišle pod njeno oblast, ker bi potem ne mogla z velikim upanjem na uspeh uveljavljati zahtev pr. drugih podobnih predelih, ki so vključeni v Jugoslavijo. Toda to •ne hi smelo biti vseeno tistim velesilam, ki stalno ponavljajo, da so za mir ,in za sporazum. Na ta način se ne ustvarja stanja, ki bi vneslo v te predele red In stalnost Z mjim se mir spodkopuje, ne pa utrjuje. Velesile ne bi smele kapitulirati pred zanešenimi nacionalizmi, ki ne obetajo nič dobrega, V resničenje Svobodnega tržaškega o-zemlja se tudi v luči najnovejših dogodkov kaže kot najboljši In najčastnejši kompromis med vsemi, katerih Interesi se na tem področju križajo in ki tu žlvč, • * * Niti slovenske občine, nimajo pravice uradovati po slovenski! Niti slovenskega imena pri rojstvu ni mamo (Slovenci v Italiji pravice dati svojim otrokom! To je tisto odlično ravnanje s Slovenci v Italiji, na katerega se je župan Bernardis skliceval. Hotel pa je ponoviti tudi De Gasperi-jevo neslanost, da naj zahvalimo Boga, ker smo v Italiji in ne v Titovini! S tem pa. je pokazal le to, da' še sedaj ne ve in ne razume: da, kar se narodne pripadnosti in ljubezni tiče, ostanemo Slovenci svojemu rodu vedno, zvesti, naj mu vlada že fašizem ali komunizem! Razumemo: župan je s svojimi izpadi hotel obrniti javno mnenje, ki se je v pogledu gospodarskih razprav strinjalo s slovenskimi svetovalci in njihove predloge odobravalo! Zupanu je seveda prišel na pomoč- »G'ornale di Trieste« ,sa:j ima na goriški občini baje kar dva dopisnika!... predlog dveh svetovalcev, da bi mons. Trlnku podarili venec. Ta dva sta odšla takoj na videmske prefekturo, kjer so jima dejali, da se venec mora podariti! 'Nestrpneži so tako ostali osramočeni po tem pogrebu, ki je pokazal, kako Slovenci svojega velikega moža cenimo! Bil je in ostane naša zvezda vodnica! Vprašanje »Prim. dnevniku1' Sobotni »Primorski dnevnik« je na naš članek od 9. t. m. na .goriški strani: »Tito ščiti Slovence v zamejstvu« odgovoril z lajanjem v luno. Namesto da bi skušal naše trditve pobijati, se od stvarnosti li sieje izmika in raje krega s tistimi, ki »so vso vojno sodelovali z Nemci .in Italijani«. Zato smo: primorani vprašati ga sledeče: Ali misli »Primorski dnevnik« na tiste slovenske komuniste, ki so med vojno Nemcem in Italijanom izdajali slovenske rodoljube, ali pa n;i, tiste svoje najnovejše sopotnike, ki so se med vojno borili v vrstah četnikov in domobrancev? Deset let slovenske šole Za deseto obletnico obnovitve slovenskih šol na Goriškem se vsi zavedni Slovenci zavedamo velike važnosti tega zgodovinskega dogodka. Prepričani smo, da če bi že takrat ne bili nastopili za obnovitev po fašizmu ukinjenih šol, bi jih go-riški Slovenci še danes ne imeli To nam zgovorno priča trmoglavo upiranje italijanskih oblasti za o-tvoritev novih slovenskih šol na Goriškem in v videmski- pokrajini. Čestitamo tistim, ki so leta 1944 pravočasno nastopili to obnovitev naših šol tudi dosegli. In se pn tem spoštljivo spominjamo tudi Medtem ko bolezen vino kot tako popolnoma uniči in ga pretvor: tako,, da postane neužitno, povzročajo napake vinu samo slab o-kus in duh. Napake, torej, vina ne uničijo in pretvarjajo. Napake so sledeče vrste; duh p) plesnivostl, po sodu, po modri galici (.bakru), po drožjah, po žve plenem vodiku (p d- po gnilih jaj-cah), i» žveplu itd. Tudi pri napakah velja pravilo, da jih je bolje preprečevati, nego odpravljati. Preprečimo napake predvsem, če vino natakamo v zdra ■ ve sode. Takoj ko opazimo, da ima vino tuj duh, ga moramo pretočiti in prezračiti; pri tem pa tudi za-žveplati (če je vino belo) z enim azbestnim trakom na dva hi. Zt odpravo duha rabimo nadalje olje ENOL, in sicer 1/4 do 1/2 litra, na hi, ki ga vlijemo v vino in dobro premešamo; mešanje pa dvakrat ali trikrat ponovimo v presledku dveh do treh ur. Nato pustimo, da olje splava na vrh in ga odvzamemo. Drugo sredstvo za odpravljanje duha je tako zvani »Deodorante Marescalchi«, to je črno oglje v prahu. Rabimo ga 30 do 100 gramov na W. Ta prah dodamo vinu in dvakrat ali trikrat v presledku dveh - treh) ur dobro premešamo. Po kakih desetih dneh vino preto čimo in ga s kakim čistilom (ge-tetina. španska zemlja, čistilo 1-2 Seja vodstva Slovenske demokr. zveze v Italiji V nedeljo 11. t. m. je na svoji seji vodstvo SDZ v Italiji o-, bravnavalo več važnih manjšinskih političnih vprašanj ter sprejelo zadevne sklepe. Zlasti se je bavilo z vprašanjem ju-ridičnega priznanja in ureditve slovenskih šol in osebja, s potrebami slovenskih občin, z uveljavljenjem posebne deželne avtonomije itd. Vprašanje posebne deželne avtonomije je SDZ v Italiji ■prva sprožila že v maju 1947! Slovenska demokratska zveza stoji na stališču, da se vsa važna vprašanja glede tega o-zemlja učinkovito rešujejo lahko samo s sodelovanjem Slovencev! Dspvor za dobavljanja vode Med Italijo in Jugoslavijo je te dni prišlo do sporazuma, na podlagi katerega .bo Jugoslavija po u-godnih cenah dobavljala vodo goriški občini. pokojnega prof. Lavrenčiča, ki je na teh šolah poučeval in katerega so titovci leta 1945 zaprli! SInvensHi vepnihi in miloščina Znano je, da so pri kapucinih v Gorici slovensko mašo odpravili in da. so vse pritožbe ostale zaman. Kapucini pa stalno obiskujejo tudi slovenske vernike in jih prosijo miloščine. To njihovo ravnanje se. nam ne zdi na mestu, in menimo, da miloščine slovenski verniki niso dolžni dajati! Predrzno je namreč vern’'.-kom pravice zanikati, istoča ■ sno pa njih miloščino prositi! Slovenci, ravnajte v obrambo svojih pravic! ŠTEVERJAN V nedeljo 11. t. m. je naš župnik č g. Ciril Sedej slavil štiridesetletnico svojega duhovniškega posvečenja. Za priiiko smo v soboto in nedeljo veselo pritrkovali z zvonov! in tudi za malo spominsko darilce smo zbrali skupaj. Veseli smo tega dogodka in fs-. limo našemu gospodu dobro zdravje in še mnogo let srečnega in z* ■ dovoljnega življenja. * * * Uredništvo »Demokracije« izraža ob tej priliki svoje vdane čestitke števerjanskemu č. g. župniku z željo, da bi se njegovo zdravje vendarle izboljšalo. Tpgovinsftn izmenjave V mesecu maju so iz Jugoslavije uvozili za 42,225.000 li.r blaga, v Jugoslavijo izvozili pa za 24,839.873 lir. itd.) sčistimo. Vendar moramo omeniti, da z odpravljanjem duha vzamemo vinu tudi nekaj njegovega naravnega dobrega okusa! Duh po žveplu in po žveplenem odiku nastane, če pri stiskanju grozdja pretiravamo ft uporabo bi-sulfita ali amonijevega fosfata. Ti napaki odpravimo, če vino preto.. čimo in dobro prezračimo v neko-Uho »»žveplan sod (en azbestni trak na dva hi). Pri pretakanj:i pa je dobro rabiti bakren lij ali drugo bakreno jposodo. Zveplanje je nujno potrebno, ker vsrka slab duh, se z njim spoji in vleže na dno. soda. Duh po drožjih nastane, Če pustimo vino .predolgo na drožjih, zato je samo po sebi umevno, da. ga preprečimo, če vino zgodaj pretočimo, to je koncem novembra ali prve dni decembra. (Se nadaljuje) USI NA SADNEM DREVJU Sadnega drevja, ki je napadeno od uši, ob času zoritve ne smemo škropiti s kakim strupenim sredstvom, kot so »Toxfit«, »Fostox« itd. Za uničevanje teh uši moramo rabiti samo sredstva, sestavljena no podlagi DDT. Te so: »Gesa.ro!« »Gesarol 50« itd. Prvega rabimo v 1/100, drugega pa v 0,20/100 mn> žini. 'DDT namreč uničuje bitja mrzle krvi in ne škoduje bitjem vroče krvi. Narod svoje zgodovine nikoli preveč ne pozna. Posebno je še po nebno poznavanje narodove zgodovine, če se je taisto zanemarjalo. Gotovo tudi vsakega pripadnika naroda zanima zgodovina lastnega naroda. Zato se ozrimo še tretjič na Koroško, kaj se je tam godilo pred 35. leti. iz storjenih in spo znanih napak se učimo za bodočnost. Nemški profesor Lutz v Celovcu je pisal nedeljska pisma v celovški list »Kaerntner Tagblatt«. Ko so imeli Nemci Koroško v žepu to je po dobijC.ii nemški zmagi, je rekel proiesoi' L,uiz nekemu aka-demično izobraženemu koroškemu Slovencu (prof. Ivanu Hutter-ju): »Wiir haben nur durch e.uere Dummheit gesiegti« (»Zmagali smo samo po vaši, to je celokupno slovenski, neumnosti!«) V čem je obstaslojala ta »slovenska neumnost«? Predvsem v nepoznanju Koroške. Naš narod Koroške ni poznal Iz tega so izvirale .napake, ki so od slovenske strani storile po zaključku prve svetovne vojne. Možje, ki so sedeli v prvi narodni vladi ;v Ljubljani, Koroške niso poznali. Edini dober poznavalec Koroške v tej prvi narodni vladi v Ljubljani je bil dr. Janko Brejc. Z bistrim očesom je takoj pravilno presodil položaj. Neprestano je priganjal, da je treba Koroško takoj zasesti. Kajti on je vedel, kaj se je godilo na Koroškem že od leta 1870. Vedel je, kako je Slovencem vsiljena nemška .šola pojaničarje-vala že skozi 50 let naš narod na Koroškem. Ta šola, Slovencem vsiljena kljub vsem protestom od strani koroških Slovencev, je v večini našega naroda, na Koroškem ubila slovenski narodni čut. Kakoi; rečeno, se je to godilo že skozi 50 let. Okrog leta 1870, za časa narodnih taborov, je bilo na Koroškem še vse za zedinjeno Slovenijo. A medtem so dobri -Slovenci iz 1. 1870 povečini pomrli in novi rod je nemška Sola zastrupila z nemškim duhom. Pojaničarila ga je. Da, če bi se bil vršil plebiscit 50 let poprej! Tedaj bi se bil nedvomno narod po svoji ogromni večini odločil za zedinjeno Slovenijo! Dr. Brejc je vise to vedel. Vedel je, da je v takih okoliščinah same. eno rešilno sredstvo: takojšnja zasedba Koroške! A kaj, ko je bil dr. Brejc edini član prve narodne vlade v Ljubljani, ki ie pravilno presodil položaj' Bil je glas vpijočega v puščavi. Niso ga poslušali! Govoril ie gluhim ušesom! Prva narodna vlada v Ljubljani Koroške ni hotela zasesti in je niti ni pustila zasesti. Meseca novembra 19118 bi se bilo to igraje lahko zgodilo. Zgodilo bi se bi1 > biez boja, brez žrtev. A kar je, rekel bi, ves svet pričakoval, se ni zgodilo. Nemci so bili prijetno presenečeni. In začeli so boj. Ostalo je znano. Boji so privabili ameriško komisijo. Nemci so svoje ljudi povsod zbobnali skupaj, naj demonstrirajo za Avstrijo. Pod tem vtisom je Miles, voditelj ameriške komisije, poročal Wilsonu. In Wi!-son je zahteval plebiscit. Kljub vsemu pojaničarjevanju našega naroda na Koroškem je 15.000 koroških iSlovencev glasovalo za Jugoslavijo. socialni) vrBalmu Zdragniiha pomoč upokojencem Ministrski svet je sprejel osnutek zakona, ki nudi brezplačno .zdravniško pomoč vsem .upokojencem in njihovim svojcem. Pozdravljamo to važno odločitev ministrskega sveta, ki bo mnogo olajšala težki gmotni položaj upokojencev vseh vrst. Vojni oškodovanci, pozor! V roke nam je prišel odlok Finančne intendance, s katerim je nekemu našemu čitatelju vojinood škodninska zadeva rešena. Prijavil, je leta 1946 kakih 700.000 lir škode. Priznali pa so mu le 90.000 lir. In ker so mu jih bili 45.000 že plačali, mu ponujajo še ostalih 45.000. Opozarjamo prizadete oškodovance, da Finančna intendanca ni ravnala po tistem členu zakona, ki določa, da se škoda ceni po vrednosti predmetov v juniju 1943, pomnoženo petkrat, odnosno osemkrat, odnosno petnajstkrat. Zato imajo prizadete stranke pravico do pritožbe 'v roku • šestdesetih dni po prejemu takega odloka in tedaj jim bodo zadevo rešili, po tem določilu. Na odloku samem je vse tq pojasnjeno! Umor Slovenke Mlado, komaj 22 let staro, Marijo Terpin, doma iz Idrije in ki 'ima svojo mater v Gorici, so- te dni našli mrtvo ob morju blizu mesta Fog.gia v južni Italiji. SKLADIŠČE VINA V ŠTEVERJANU (San Floriano del Collio) - GORICA ZAJAMČENO BRIŠKO VINO NAJBOLJŠE VRSTE po ugodni ceni nudi tudi na dom in vsako količino FRANC TERPIN DROGERIJA ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Komu - Tel. 3009 lamtrelta I25ld EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALDO MEROLLI & C. MOTOFORNITURE GORICA - ULICA GARIBALDI S - TEL. 2723 CENA PO CENIKU LIR 150.000 PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV Italija in ..začasna" režite« Tpž. anrašania riške občine! Q L A S IZ BENEČIJE O laškem šovinizmu gospodarstvo] VINSKE NAPAKE Babica pripoveduje- Moja babica je imela sedem sinov. ‘Najprej so si bili skoro enaki, ko pa so se poročili, se je izkazalo, da so si vendar različni. JPrvi ni rnikdar brisal posode. Drugi je to opravljal priložnostno. Tretji je 'brisal posodo kar vsak dan. Četrti je posodo celo pomival in si močil roke. Peti je o gospodinjstvu vedel in znal vse in je bil, celo l nasveti izredno radodaren, s prsti pa ni nikoli mignil. Sesti sploh, ni vedel, kaj je gospodinjstvo in sedmi je ženo zapustil prav zaradi gospodinjskih prepirov. .Za osemdesetletni rojstni dan babice so se sinahe živahno razgo-varjale o vsem tem. Mnenja so nihala od odločnega odklanjanja vmešavanja moža v gospodinjsko delo-do njegovega, obveznega sodelovanja v hišnih poslih. Večina je končno potrdila načelo, da je moško sodelovanje v kuhinji dopust-, no in v skrajni sili celo obvezno. »Kaj naj se zgodi, če gospodinja enkrat -zboli?« je dejala ena izmed sinah. »Zena«, je odgovorila babica, »ne sme nikoli zboleti!« »,Kaj nisi ti bila nikdar bolna?« sc vpraševale sinahe. Vedele so, da je ded smrtni sovražnik gospo dmjskega dela. »Da, enkrat sem pa zares zbolela«, je odgovorila. Tako je nastala tista' neverjetna zgodbica o kuhanju, vode, ki bi jo lahko smatrali za dobro izmišljotino, če je ne bi povedala babica, ki ni dopuščala laži niti v šali. »Da«, je nadaljevala babica, »ni-, sem se mogla več držati na nogah, ■tako sem -bila zanič. Komaj sem prilezla po stopnicah do postelje., Kasneje je prišel dedek in me vprašal, ali naj mi prinese kaj za pod .zob. ,Rada bi mehko kuhano jajce’, sem odgovorila. ,Ali ga znaš skuhati?’« »iSeveda«, je dejal dedek. Skuhaš vodo, položiš jajce v krop za štiri, minute.« »Tri minute, sem rekla, rada bi mehko kuhajio. Odšel je in čakati sem ga *mora la precej dolgo. Ko se je končno prikazal, mi je pod nos pomolil zajemalko z vročo vodo- .Poglej!’ je dejal, ,če voda vre.’ Od tega časa dalje nisem ibila' nikdar več bolna.« Dedek je sedel v kotu. Pogledale smo ga. Kaj je bil v resnici tako naiven ali se je samo delal neumnega. 'Nosil je belo brado in se muzal. V resnici prekanjen dečko! zagrmelo, pričele so padati kot o-rehi debele kaplje. Branko bi mo ral vsak trenutek poklicati — Franko pa mora nujno v prvo nadstropje zapirat okna. Kaj naj sto-i, da ne zamudi telefonskega poklica svojega prijatelja? 3. oreh. Cez lesen most so s kamionom peljali visoko naložene dolge in debele smrekove hlode. Na mostu je visela . tablica, ki je vozače opozarjala, da nosilnost mosta je omejena. Promet pa je nadziral cestar, ki ob prehodu kamiona s. hlodi ni črhnil niti besede. 'Nekaj minut kasneje je privozil drug kamion, naložen z vrečami moke. iSedaj pa je cestar energič no ugovarjal, čeprav je bil kamion z moko mnogo lažji od onega, ki je vozil hlode in tudi za polovico krajši. Dovolil je prehod samo pod pogojem, da vsaj del vreč prenesejo delavci čez most. Zakaj? Izžrebani »pomočnik« bo za plačilo, da si je prikrajšal dolgočasje, prejel Beličičevo »Slovensko lirsko pesem«. Nekaj trdih orehov Dijak - prijatelj našega lista nam piše: V Barkovljah na kopanju nam je Danilo natrosil nekaj orehov. Vseh nismo -zdrobili, morda bi nam pomagali- tovariši, ki preganjajo dolgočasje v teh deževnih dneh. Pričnimo torej: 1. oreh. Indijski Nabob, strasten igralec balincanja, je za svoja -dva sima napravil krasno -balinšče, ki je bilo prevlečeno z gumijasto prevleko, sedem krogel pa je ibil-o iz čistega zlata. Balinček je meTil v premeru 17 cm, ostale krogle pa 20 cm. Krasna in dragocena zadeva, kaj! Ampak Nabob je bil bogataš, maharadža. Na -take malenkosti se ni oziral... Tako je pripovedoval Danilo vendar ga je Marjan prekinil in ga zavrnil, češ da so take potegavščine dolgočasne. Zakaj? 2 oreh. Branko in Franko sta se dogovorila, da bo Branko telgfo nično poklical med 17. uro in 17.15 in mu javil, ali bosta šla ob 18. uri v kino, Franko je ostal po naključju sam doma. (Dvanajst minut po IV. uri je naenkrat zabliskalo in Kaj je ratopbus? V Londonu so postavili prvo he-likoptrsko postajališče na južnem bregu Temze. Določila za helikop-trski promet -čez London je britansko prometno ministrstvo znatno omililo. V bodoče bodo »zračni vrtiljaki« lahko leteli čez London v višini 300 metrov, nad Temzo pa 150 metrov. Družba britanskih -letalskih kon-š-trukterjev je izdelala načrte za gradnjo raznih vrst helikopterjev. Najmanjši stroji za 4-5 potnikov so majhni ejromotorniki. Za daljše proge so izdelali dvomotorne hi!i-kopterje ,ki razvijajo tudi znatno večje hitrosti. Za še prostornejša vozila so v načrtih helikopterji na -pogon s turbinami. Za* daljše proge -bodo sedanje, avtobuse nadomestili »rotorbusi« za 30 do 50 potnikov, ki bodo lete-; z -hitrostjo nad 240 km na uro. Od 20 večjih letalskih -tovarn v Angliji, je 5 tovarn že pričelo z gradnja heliok-opterjev. Tudi v drugih državah posvečajo veliko pažnjo razvoju »zračnih vrtiljakov«. Na čelu seveda prednjačijo Američani, ki že oskrbuje jo nekaj prog s temi vozili. LEOŠ JANAČEK Ob stoletnici njegovega rojstva Hukvaldy je mala severnomorav-ska vasica. Tu je živel v sredi 19. stoletja učitelj po imenu Janaček, ki je igral gosli in orgle. Imel je enajst otrok. Sedmi deček, ki je prav 'tako muziciral kot ostala de-setorica, je ka-zal poseben glasbeni tal nt. Zato so ga starši poslali v Brno v šolo. Vzdrževalnino je za enajstletnega dečka- plačeval knez Turn in Taxis. Kasneje je Janaček odšel na orglarsko šolo v Prago kjer je poučeval Dvorak. Oba sta si postala prijatelja. Ko se je Janaček vrnil v Brno, je tam -ustanovil orglarsko šolo, ki jo je vodil vse do svoje smrti. Bil je na čelu Filharmoničnega društva in poučeval na konservatoriju. Njegovo ustvarjalno delo je svat •pravilno ocenil, ko mu je bilo šestdeset le>t. Njegova »Janufa« je prvič prišla- na deske Brn-skega -narodnega gledališča -točno pred pet desetimi leti. Sele leta 1916 v Pragi in 1. 1918 na Dunaju je svet zvedel za provincialnega muzika, Razlastiteu ustuarja hlapčeustuo (Staro zlo vlada še vedno na tem svetu, danes morda z večjo veljavnostjo ko .kdaj koli: nekateri imajo preveč, drugi premalo, in- čim več -imajo nekateri, -tem občutnej-še je pomanjkanje drugih. Tam. kjer revščina le preveč pritiska, postaja nečloveška; ta-m, kjer narašča število stalno razlaščenih in se krči število posedujočih, -tam se revščina- razvija v učinkovito o-rožje tiranije, bogastvo pa vaba, s katero ni težko množic nahujskati in jih zavajati, da služijo nasilju spričo očitne nepravičnosti. ' Tam, kjer neposedujoči pomagajo razlaščati, tam nevoščljivost se-če glavo svobodi, tam pravičnosti lomijo kosti. Uspeh pa je ta, da neka druga manjšina — resda s tveganjem glave — -zopet nesorazmerno -bogati, ostali pa ostajajo neparne,rmo u-božnejši kot so bili kdaj koli poprej. iSedaj je tu namreč še državno in partijsko žrelo, ki zahteva svoj levji delež. lUtoožnejši in revnejši pa. so poleg tvarnih dobrin, poleg spuh-teiih obljub izgubili še pravico do- vstaje proti bogastvu in postali državni roboti. Morda izgleda nesmiselno in vendar je resnično: v borbi za lastnino se človek na zunaj najmogočnejše sproti v težnji po neomejeni zemski neodvisnosti. V borbi proti lastnini pa uničuje svojo praktično in svojo politično svobodo. V obeh primerih smatra lastnino za merilo in skupek pravičnosti. Temu merilu podleže, ker se tudi še tako marksistično zgrajen ne more osvoboditi lastninskih vezi. Razlaščanje, pa naj se vrši pod kakršnimi koli utopističnimi pre tveza-mi in naslovi, rodi -zgolj zle posledice. Francoskim predhodnikom socializma, ki so postavljali načelo, da j-e lastnina tatvina, bi lahko — po tolikih izkušnjah — postavili resničnejše načelo: Raz- laščanje ustvarja hlapčevstvo! To pa je hujše od tatvine, to je1 rop ki postavlja krivico za pravico. Razlastitev odvzema človeku nekaj -bistvenega: svobodo izbire. To je bilo vodi-lo guatemalskih upornikov; njihova zmaga je zrna ga načela: Razlastitev ustvarja hlapčevstvo in zato tudi vik in krik komunističnih špekulantov, ki so najmanj toliko oddaljeni od resnič- nih socialnih čustev kot zaripli kapitalisti. Verujemo, da :bo guatc-m-alsko ljudstvo svojo človeku primerno življenjsko raven doseglo ■brez patronance kremeljskih biričev. Ameriška blaginja in evropska stiska V Združenih državah znašajo mesečni dohodki vsa-kega -nekmečkega potrošnika povprečno po 100.000 lir, v .Zahodni Evropi pa samo 25 tisoč lir. Tudi če bi rekli, da so cene v Združenih državah še enkrat višje, čeprav vemo, da so za mnoge izdelke celo nižje, bi mora- li priznati, da je življenjska raven povprečnega potrošnika v Ameriki vsaj. še enkrat tfišja kakor v najnaprednejših piredelih Evrope. Se večje razlike zasledimo pri dohodkih tistega dela prebivalstva, ki živi od kmetijstva. Znano je, da je odstotek kmečkega prebivalstva v Združenih državah veli-ko nižji kakor v Zahodni Evropi. Vkljub temu pa so ameriški kmetovalci lani vnovčili za svoje pridelke 33 milijard dolarjev, medtem ko je po številu skoro dvakrat več zahodnoevropskih kmetovalcev dobilo za blago, ki so ga postavili na trg, samo 15 milijard dolarjev. Bistveni pogoj velikega ameriškega napredka je obsežno notranje tržišče In svobodno medsebojno izpopolnjevanje raznih zveznih držav, ki ležijo v različnih podnebnih pogojih, imajo različno zemljo da različne -rudne zaklade. V Evropi pa se še vedno najdejo celo državniki, ki mislijo, da nam-bo boljše, če se čimbolj cepimo in delimo, namesto da bi se združevali in povezovali. opernega -mojstra. Nastala, so njegova najlepša dela: Katja Kabano-va, Zvitorepke, Iz mrtvega doma. Janaček pa ni bil samo mojster opere. Njegova klavirska in kame-i-alna. muzika vsebuje neprecenljive zaklade. Posebno veličastna- ie njegova slovanska -maša »Mšu Gla-, golskaja« na eerkvenoslovansko besedilo. Janaček je bil izredno za veden Slovan. Njegov duh je stremel proti vzhodu, in kakor so mu bili za njegova, operna dela vzornik" Ostrovski, Dostojevski in Karel Cape k, tako je bil njegovi muziki za vzor Musorski. Vrelci v naravi pa žuborijo samovoljno. Že v zgodnji mladosti je Janaček pričel prisluškovati svojemu okolju in nekako stenogra-iično zaznamenovati njegove utripe. Razgovore, prepire, vzklike, prilizovanja ljudi je prav tako o-klepal v svojo muziko kakor žvr-golenje ptic. Janaček je impresionist podeželja in preprostih, osnovnih strasti. Ka-kor barve njegovega orkestra, v sinfonietti z dvanajstimi trompetami, so -dojemanja, ki jih njegova muzika -tolmači, čista, bleščeča in nezlomljiva. Z njim je češki narod še enkrat, postavil -ustvarjalca mednarodnega-slovesa. Revni učiteljev sin, rojer: 3. julija 1854 v pozabljeni morav ski vasici, je v izahodnem svetu našel zasluženo ljubezen in občudovanje. IIIITKTTI AMSTERDAM im TOUR de FRANCE s« RPEN/ANVERS Uunkerqu« 10.7.»219 km. j ROUEN Irouvilif PARIZ TR0YfS^ _ I311«?15knr) gf BESANfON© J’ ST.BRIEUX •182 km AMSTERDAM «855km gagan Cold«Ii fiuoV990®~ 4 milil 28.7*?23km LE PUY Colrtuojltbier BRIANČ6N Ltamsl Cotdltotrd 241km, i TTrrjc; Col dAufcisaue. 1704 1111 11 ColduTaurniferTUa Za naše čitatelje, ki se zanimajo za šport, prinašamo progo sedanje mednarodne tekme Tour de France. Skica govori sama zase. Številke na levi strani povedo: 1 - Start in cilj; 2 - Kraji odsekov; 3 -Tekmovalna proga; 4 - Časovna vožnja; 5 - Gorske proge. DEbelobaži teroristi -Skoro -tisoč slonov povzroča v južnoafriškem okraju Tuli ob ste-čišču reke Saši z Limpopo pravo razdejanje. Lačne živali so planile iz džungle, predirjale kmetije in poman-drale vse posevke na poljih Betežne tolpe slonov so že od nekdaj resna nevarnost za 1500 dru žin v okraju Tuli. Vsako leto so primorani postreliti po 25 do 30 de-belokožcev. V zadnjih časih pa je nasilje zavzelo že take oblike, da so na khn ferenci strokovnjakov iz Južne A-frike, Južne Rodezije in dežeie Bečnama pripravili načrte za obsežnejšo obrambo proti debelokož-cem. Pričakujejo, da bodo nevarnost odstranili, ne da bi bili prisiljeni množično pobiti nedolžne živali. Predvsem poskušajo z dobro oboroženimi oddelki lovcev pripraviti neljube goste, da se ponovno vrnejo v džunglo. Sele, če hi se živali upirale, se 'bodo poslužili o-strejših ukrepov. Jkdiciji, oboroženi s strojnicain', bi v takem slučaju zapovedali, da tolpe »ra-zredči«. To bi ibil vsekakor največji pokol, ki so ga kdaj koli organizirali pa afriških tleh. Zato je razumljivo, da so vesti o Dokončevanju slonov izzvale največje ogorčenje južnoafriških društev za zaščito živali. Tu se seveda križajo koristi kmetovalcev s človečanskimi stremljenji. Piccard išče Atlanti: Profesor Piccard se. bo meseca septembra s svojim »batiskapom« pri Kanarskem otočju v bližini mesta Santa Cruz potopil v morsko globino 6000 m. S tem bo dosegel rekordno globino. Glavni ravnatelj »Evropske televizijske družbe«, Pavel Gordon, je s prof. Piccardom sklenil pogodbo za vse fotografske, filmske in televizijske pi-avi.ce* tega poizkusa. Profesor Piccard misli, da bo s svojimi raziskovanji dokazal, da je tajinstvena dežela Atlantis ležala nekje v -bližini Kanarskih o-t-okov. Za te dokaze, meni profesor, -da bo potrebnih 12 do 15 »izletov« na dno Atlantskega oceana. OD TU IN TAM Drugega julija je najpomembnejši podeželski konservativni list v Veliki Britaniji, »Yorkshire Pbste, praznoval dvestoletnico, odkar je izšla prva številka. Za to priložnost je kraljica Elizabeta poslala uredništvu čestitke. Ministrski predsednik Churchill pa je listu sporočil, »da je stalni čitatelj lista, z nekaj osebnimi izkušnjami v novinarstvu«. Blažena dežela, kjer ne poznajo niti fašističnih, niti komunističnih zatiralcev svobodne bese- del , ,)A * * * V zadnjem času se širi po Franciji, Nemčiji in Avstriji zelo nevarna kuga na čebelah, pršica. Pršica, ki so jo zanesli v Evropo prvič po zadnji vojni iz Amerike, se je pojavila najprej na Angleškem. Od tam pa se je razširila po zahodni Srednji Evropi. Pršica se naseli na dihalnih organih čebele in povzroča pri žuželki zadušitev. V Nemčiji so proti kugi uvedli zelc. stroga zaščitna določila o pobijanju nevarne kuge. Kakor hitro nekje kugo izsledijo; usmrtijo v premeru pet kilometrov vse družine čebel. Le na ta način pričakujejo, da se bodo kuge iznebili. m • • V Angliji so znižali za 25 odsfo zavarovalne premijo vozačev vseh motornih vozil, če dokažejo, da so abstinenti (da načelno ne uživajo alkoholnih pijač). , Zavarovalnice so namreč ugotovile, da je udeležba abstinentov pri prometnih nesrečah za 37 odsto manjša kot pri ostalih vozačih. » • • Leta 1944 pogrešana posadka nemške p>odmornice se je j?o desetih letih popolnega molka oglasila Kapitan podmornice je spričo poraza Hitlerjeve Nemčije pred otokom Kuzflle v Karolinškem otočju podmornico potopil. Deset let je živel s svojo posadko na otoku,. Preživljali so se z lovom in ribarjenjem. Štirje mornarji so poročili domačinke. Končno je kapitan .Ben ders prrispel v Nemčijo in se pozanimal pri oblasteh, kako bi posadko potopljene podmornice pripeljali domov. mm* Na skoro štiri kilometre v dolžino so gosenice ustavile ves železniški promet v francoski Burgundiji med postajama Savlie in Lu Roche. Več centimetrov debela plast gosenic je pokrila progo med obema postajama in kolesa lokomotive m vagonov so zaradi pomanjkanja upora drsela na mestu. Nekaj sto železniških delavcev je, bilo zaposlenih pol dneva, pred m> so progo očistili in posuli s peskom, da kolesa niso več drčala. • * » Iznajdljivi Sved je zamislil novo muholovko, ki se je menda v letošnjem poletju že dobro obnesla, Muholovka sestoji iz okrogle plošče, ki posnema šumeče brnenje ženskih muh in mušic pri njihovehi letenju. To umetno petje privablja muhe moškega spola, ki prista-) jajo na plošči in s tem sprožijo e-lektrični tok, Ta muhe pobija. Tako imamo nov sing-sing tudi za muhe. mm* V Maroku so davčne oblasti sklenile obdavčiti tudi otroške vozičke. Svoj sklep utemeljujejo s tem. dr. tudi otroški vozički kvarijo ceste tako kot ostala vozila, in da morajo tudi za ta vozila vzdrževati posebne prostore za parkiranje. Foleg vsega pa so otroški vozički — po mnenju maroških oblasti •— Znak razkošja. S tem so v Maroku samo posneli sovjetsko navado, kjer morajo biti vsi otroški vozički prav tako registrirani in o-premljeni z evidenčno številko kakor ostala vozila. UIIUI POP ČRTO Na kopanju »Ti, kdo je pa tale frklja, ki je zasedla najin prostor? Reci ji no, naj se umakne: vsa škojera ji je na razpolago, ona pa gre in se u-sidra prav -tu!« Marko je ves divji. Nikjer ne ■moreš biti isarn, povsod ta dekleta! Zasmejal bi se njegovi jezi, ko me ne bi -ustavil tako zelo plah pogled deklice, ki je vzrok Markove jeze. »Kaj jo le 'tako gledaš, Vojko?« fiergij vrti diplomatsko svojo rdečo gumijasto čepico in se vljudno smehlja. Kaj njemu mar! Voda je danes čista, skoro prozorna. Na dnu se svetlikajo obli kamenčki in daleč na morju se pozibava belo jadro. Marko z nogama prši vodo: »Nekam mrzla je.(. Se vedno je nevoljen. Sergij se pripravlja na skok. To je njegova posebnost. Zaleti se in ... »Bože mili!« Deklica je> vsa preplašena. Sergij ji je zmočil obleko. Marko je v hipu pri nji. No, nič hudega. Zdajci se pokaže rdeča -kapa nad vodo. Sergij’ piha in kašlja in st-oddihuje. Kajpak! Imenitno je skočil. DVa zamaha, pa je spet pri skali in se čudi. »Veš, Sergij, gospodična je1 Slovenka in ti si jo zmočil, ko tako nerodno skačeš -- in zdaj bomo pa v, družbi, kajne?« Vse v eni sapi je -povedal Marko. Sergij potegne z •’ -roko preko -mokrih oči: »Kako?« »No, -Slovenka ravno nisem, iz Zagreba sem, pa Tatjana mi je i-me«, pravi tih glasek. Tatjani je nerodno, -igra /se a -zapestnicama in j-u vrti sem pa tja. In gleda v stran, pa ne ve, kaj bi še rekla. »Veš, vikali se pa Že ne bomo. O-pros-ti, da sem ta zmočil!« Sergij še malo ni v zadregi. -Po obalni cesti pa že hrupno prihajajo ostali. Pisane dekliške obleke se mešajo med zelenimi drevesi. Vse polno jih je, -teh naših deklet in fantov: sošolci in prijatelji. Komaj so dobro pri skalah, že so v vodi in se smejejo in plavajo in pluskajo in se potapljajo. Sergij -hiti) razkladati o Tatjani, pa ga nihče ne posluša. Fantje so v vodi, dekleta pa se le- prizaneslji-vo nasmehnejo, češ: dobro zabavo! /Sergij je naveličan. Bo že Marko opravil. »Kaj ti ni vroče, Tatjana?« — »Veš, plavati ne znam, pa me je -sram, da bi samo kobacšla po vodi, -ko otroci.« Čutim, kako neprijetno mora bi-ti dekletu, da je ostali še pogledajo ne. Cisto sa mi smo, čeprav je par korakov od nas hrupna, vriskajoča družba. Izza Miramarskega gradu priplove-ta dva galeba. Spustila sta se do skal, pa spet vzletela visoko gori do skalnih sten na Napoleonski cesti. Briprem oči -in vidim sončni odsev na rahlo razgibani vodi. Prav isti zlati odsev je v Tatjaninih laseh. Kako preprosta deklica je! Nič več -ne molči. Verjetno jo je Marko kaj vprašal. Tatjana pripoveduje v pretrganih stavkih, skoro z muko o sebi. Begunka je in dva bratca ima še, pa mamo. »Veš, mama je bolehna, pa tako jaz skrbim za vse. Zdaj šivam in perem pri gospeh v mestu. Kmalu bomo odšli Iz Trsta, morda v Kanado ali pa v Avstralijo, sama ne vem.« Marko tu pa tam pokima. Seveda. Tudi on dela, mnogo dela. »A ti si doma«, pravi Tatjana, »in boš do ma tudi ostal...« Galeba išče-ta v stenah — morda gnezdo? Morda iščeta isto, -kar i-šče v svojih kratkih, komaj izdihanih stavkih Tatjana, svojo do m-ovino, spomin -na zelene gore, na bele vasice, na deroče reke... Ali jo ra-zumeš, Marko, ali čutiš, kako -preprosta je zgodba tega- dekletca in vendar kako težka je, čeprav jo lajša in olepšuje svetla mladost? 'Ali vidiš v teh velikih očeh skromno, a -tako lepo in svetlo dušo nepokvarjenega dekletca, ki bo moralo v svet, da vodi svojo družino, pa četudi bi sama potrebovala varne Toke? Sergij, venomer skače. Njegova rdeča kapa pobliskuje med nak >• dranimi valovi ,bela voda visoko škropi vsepovsod na skale. Tatjana je pa čisto osamljena, kot -bi ne spadala v ta sijajni svet prešerne, mladosti,, smeha in hrupa. Kaj noj bi -rekel tej deklici, ki je prestala mnogo več, kot smo se mi naučili v šolskih klopeh? Ali naj -grem med naša dekleta, -ki so sicer poštena in vedra, ki pa ne znajo pokazati malo dobre volje in zanimanja za malo begunko? »Vojko, kaj spiš?« -Sergij se je pritihotapil za hrbet s polno čepico vode, pa -mu jo zdaj počas' zliva za vrat. To je njegova stara zabava. Včeraj -bi mogoče skočil pokonou in -ga za.po-dil. A danes — iSengij mi je nenadoma razbistri! duha. 'Hladna voda je nepričakovano vplivala -tudi na Marka. Nenadoma sva oba spregovorila. Počasi sijoči sončni žar umira Vedno bolj diši joo vročih, izparjenih algah, po jodu. Od nekod prinaša veter čudne zvoke starih orglic. E* Markom govoriva osamljeni deklici čudne besede vere vase. Pripovedujeva ji njeno zgodbo z besedami p>onosa in zaupanja, zgodbo, ki jo je neštetokrat doživela, a je ni nikoli ponovila tako, da bt si mogla vsaj za hip povedati, da je plemenita, pog-umna deklici. Marko ji pravi o Zagrebu. Pa čeprav ga je videl le enkrat, ko jc šel na velesejem, ji govori prepričljivo. Zdaj ga razumem: Ta- tjani govori o Zagrebu, a sebi o svojem Trstu. Nekje globoko v kamrici sredi 'srca je -bila vedno ljubezen do morja, do -najinega .mesta, do naših ljudi. Bila sva slepa in gluha za šepetanje morja, za svetlikanje sta-rega svetilnika v pristanišču. Tatjana nama je odprla srce. Tatjana s svojo veliko ljubeznijo in pogumom, za katerega niti sama ne ve. »Pa, vama ne 'bo nerodno, da gresta skupaj z -menoj: saj stanujem v taborišču!« Za trenutek je pxi-temnelo nebo, A le zato, da je hip nato še svetle j e zasijalo sonce v velikih očeh najine Zagrebčanke, ko sva ji predlagala, da gremo ysi trije v kino. Zato, da bomo proslavili prijateljstvo. Sla je ,z nama. Se enkrat se je ozrla px> najinih hrupnih tovariših, nato pa se nasmehnila: »Dh, hvala! Saj mi je kot bi Tila doma!« Ob obrežju pa so barko-vljanski ribiči krpali svoje mreže. Razstava del Ivana Mefitrovlča Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je v nedeljo, dne 27. junija 1954 priredila razstavo del Ivana Meštroviča. Razstavljenih je -bilo 9 kipov in 18 risb, de la, ki jih je veliki mojster izvrši! v letih, otj 1921 do 1946, Tp veliko kulturno manifestacijo je omogoči la velika naklonjenost mojstrove hčerke, ge. Marice Meštiovič - feli-ca-rič, ki je pri svojem očetu dosegla, da je -Slovenski kulturni akciji dovolil, da je priredila to razstavo njegovih del, ki so v Buenos Airesu. Razstava je bila v Deklc-vcvi dvorani. Vabilu na slovesno otvoritev so se odzvali številni predstavniki hr-vatskega in slovenskega kulturnega in javnega življenja v Buenos Airesu. Med brvatskimi predstavniki so bili predvsem bivši narodni poslanec HSiS dr. Žiga Scholl, vodja province hrvatskih frančiškanov v Argentini o, dr. Bonifacij Perovič OEM, urednik -glasila »Glas sv. An -tuna« g, Lendič; med slovenskimi gosti pa- so -bili zlasti člani Narodnega odbora za Slovenijo ravn. Bogomil Remec, Rudolf Žitnik in dr, France Bajlec, predsednik Društva Slovencev v Argentini ing. B Mozetič, predsednik Slov. kat. kult. sveta dr. Ig n. Lenček, podpredsednik Slpv. kat. akad. starešinstva dr. Eiletz Leopold, predsednik Stalnega odbora socialnih dni v Argentini dr. Ivan Ahčin, predsednik SP D R. Petriček, predsednik Gallusa S, Lipušček. VESTI s TRŽAŠKEGA Požig »Narodnega doma” in Shoda i) S požigom »Narodnega doma« v Trstu so utrpeli škodo: »Tržaška hranilnica posojilnica«, lastnica stavbe: vrednost poslopja v 1. 1920 .............................. oprema 5. prostorov Posojilnice in sejne dvorane zgorele trgovske knjige, zadolžnice in menice . . . zgorel denar in vrednostni papirji .... . ■ ■ 10,000.000 lir 40.000 » 2,000.000 » 100.000 » 2) »Slavjanska Čitalnica«, ustanovljena 1. 184: oprema dveh manjših in velike dvorane . , knjižnica, obsegajoča 2000 knji*' ...... Slike ....................................... arhiv ....................................... 12,140.000 lir 50.000 lir 30.000 » 10.000 » 5.000 » 4) 5) 6) Slovneskt dramatično društvo: oprema dveh prostorov . . . knjižnica 500 zvezkov in, arhiv 95.000 lii 20.000 lir 10.000 » Slovenska dramatično in operno gledališče: oprema gledališke dvora 'e, galerij in kulise kostumi .............................................. Telovadne društvo »Sckol«: oprema telovadnice ’• telovadno orodje arhiv, knjižnica in odri.................... 30.000 lir 150.000 lir 50.000 » 200.000 lir 50.000 lir 10.000 > Glasbena matica: oprema treh prostorov .... več glasovirjev in instrumentov arhiv .................. 60.000 lir 20.000 lir 20.000 » 5.000 »• Slovensko planinsko društvo: oprema -enega prostora' . . arhiv . . . Tako je znašala skupna škoda leta 1920 12,580.000 lir. Leta 1921 je Tržaška hranilnica in posojilnica morala prodati pogorišče »Narodnega doma«, ker je tržaška občina -zahtevala, da se drži regulacijskega načrta in potegne stavbe nazaj, če bi jo hotela obnoviti, in je za to dobila 1,400.000 lir. Tako da je ostala nepokrita skupna škoda 11,180.000 lir. Da spremenimo ta znesek v denarno vrednost od 1. 1950, je treba upoštevati, da je ibila lira leta 1933 razvrednotena za 35 ostotkov svoje prejšnje vred-, 45.000 lir 5.000 'ir ■5.000 » 10.000 lir liosti in da je skupna moč lire ol 1. 1920 do 1. 1950 padla na 1/100 njene vrednosti. Zato moramo škodo iz leta 1920 pomnožiti s 100, tako da je znašala neporavnana škoda zaradi požiga »Narodnega doma«, izražena v vrednosti leta 1950, 1 milijardo 118 milijonov lirah. »Demokracija« je že pred leti prinesla te podatke, ali danes je prav, da se osvežijo, tudi zato, da naši ljudje in javnost vedo, da so bile s požigom »Narodnega doma« oškodovane le, slovenske narodne organizacije. Borci NOV za STO TRŽAŠKI PREPIHI Prejeli smo in objavljamo: Spoštovani g. urednik, prosimo Vas, ako bi objavili sledeče vrstice, k.i so izraz naših bivših borcev m internirancev. »Vest, da se vršijo med Italijo in Jugoslavijo pogajanja glede razdelitve našega ozemlja, nas je zelo presenetila. Se bolj pa, da so pogajanja že s-koro ma koncu in da je stvar dni ali kvečjemu tednov do prihoda karabinjerjev v naše kraje. Ne moremo mimo, da ne bi imeli pred očmi tiste temne dneve, ko smo se skupno, ne glede na politično pripadnost, zedinili in nastopili proti močnemu sovražniku. Ne moremo mimo, da se ne di spomnili naših padlih, ki so dali svoje najdražje, da bi osvobodili domovino izpod tu*čeve pete. Ne moremo mimo, da se ne bi spomnili požiga Narodnega doma in drugih kulturnih ustanov, kot tudi oropanja naših denarnih zavodov. V Jugoslaviji ni diktatorjev (vsaj tako je povedal Tito v nekem govoru), in če so, je to ljudstvo. Torej tisto ljudstvo, ki je pred dese timi m&seci odločno pokazalo v mogočnih manifestacijah, da ne prepusti taratov ,v Trstu in coni A tujcu. To, kar delajo sedaj vodilni jugoslovanski krogi ni izraz volje ljudstva. Vodilni jugoslovanski krogi se ne drže tega, kar so obljubili lj,udstvu. Ce je Tito pozabil na obljube ali so jih mar tudi možje okoli OF? Ali so pozabili na obljube, ki so jih dali na mogočnem Taboru v Bazovici? Ali so pozabili na druge obljube in prisege, ki so jih dajaii ob raznih priložnostih in sejah? Nedavno je bilo vodstvo OF pri Titu na Brionih. Tito jim je svečano obljubil, da če pride do sporazuma, bodo slovenske, pravice v Trstu in coni A garantirane. Ali so mar pozabili, da niti anglo-ame-riška uprava ni izvršila ukazov, ki so jim bili dani od OZN, to, kar je podpisalo 21 držav. Kako pa si morejo misliti, da bi jih držala I-alija? Ko smo pri tem, naj omenimo :e drug šovinistični dogodek, ki naj ostane dobro v spominu tistim, ki e verujejo v teke obljube. Namreč v ponedeljek so italijanski šovinisti razmetali letake, v katerih se zaganjajo proti vsemu,'kar je slovenskega in zmerjajo predstave slovenske Opere, kot ,ridicolc e pagliaccesche' sagre jugoslave’ in protestirajo proti ZVU, češ da je dovolila tako ,g,ravissima< provoca-zione’ v tem delikatnem trenutku. Kaj si lahko pričakujemo v bodoče? Možje okoli OF! (Dejanje predite 60.000 tržaških Slovencev pod, tuičevo peto bo zapisano v zgodovini. 'Zapisani bodo tudi 'tisti, ki so ■to dejanje napravili in tisti, ki so ga .podpirali. Zato strnite se v enotno slovensko fronto z geslom, ki smo ga i-meli v srcu vseh petindvajset let italijanske okupacije: NOČEMO I-TAiLIJE.'« Skupina bivših borcev iz Narodnoosvobodilne vojne Kriški portič na občinski seji Jazvalina življenja** v Mavhinjah V nedeljo 18. t. m. ob 17. uri bo Dramska družina iz Medjevasi nastopila s Finžarjevo dramo »Razvalina življenja«, pod vodstvom u-čitejja Hvaliča'. Na seji 14. julija je občinski napeli vse sile, da bi — kakor dru- raznimi igricami. Nekateri tudi _ . . . j . : 1 ; 1 tuvl i <-v ? -»»n i/v TTrrin Arlviiiort T.ma 1 svetovalec dr. J. Ag ne let to inter-peliral župana glede nesnage okoli kriškega pristanišča. Ob nedeljah se zbere v po rtiču več sto oseb na kopanju, ni pa ria razpolago nobenega stranišča. Stranišče, ki je ie obstojalo, je porušeno. V portiču je tudi izvirek izvrstne pitne vo de, ki je obzidan in ki je imel •svojčas .tudi sesalko za dviganje vode, Ali danes sesalke ni več. - Za1 to že higiena zahteva, da se ti ne-dostatki odpravijo v korist ribičev to ljudstva, ki se v portiču kopa. Zupan je obljubil, da se bo obrnil na luško oblast, pod katero portič spada, da odpomore nedo-s tat kom. Na isti seji je dr. Agneletto na prošnjo več stanovalcev Sv. Ivana (Skoljeto) opozoril župana in odbornika za javna dela inž. Visinti na, da je več kanalov, ki se stekajo v potok pod Skoljetom, odkritih. Ker se poleti iz teh kanalov razvija smrad, je nujno potrebno, da občina poskrbi, da se kanali pokrijejo. To velja zlasti za kana! severno od hiše 65 ulice Scoglio, ki je v spodnjem delu odkrit. Zupan je obljubil, da se bo za stvar zavzel, Ob isiti priložnosti je. dir. Agneletto opozoril župana, da napravi na tujce, ki prihajajo kot turisti v maše mesto, mučen vtis dejstvo, da jo državna cesta Grljan - Sesljan, od &rljana naprej do Križa, ob morski strani porastla s 3-4 metre visokimi akacijami, ki zakri-vajo,, pogled na morje in na zaliv Je skrajni čas, da se te akacije v korist turizma posečejo, da se ne bodo tujci Tržačanom smejali, kako znajo pospeševati tujski pro met, Zupan je obljubil, da se bo obrnil na cestno upravo. god — ponarejali ljudsko voljo Stavki so se pridružili tudi trgovci ki so zaprli trgovine. Njim so se pridružili tudi gostilničarji in lastniki drugih lokalov. Policija je prepovedala jav-no zborovanje na glavnem trgu. Titovski »aktivisti«, ki so še pred časom »zasebno« pritiskali za uresničenje STO, se danes z očitnimi zadregami trudijo dokazati, da je prodaja 60.000 Slovencev Italiji imperativ svetovne politike in sad »modre« titovske politike. Tako govorijo tam, kjer jim je za petami »nadzornik«, drugod pa molčijo ali celo iskreno priznavajo popoln polom titovske politike. hirajo. Uršič Adrijan pa ima harmoniko in nam večkrat kako veselo zaigra. Ali ste poslušali v soboto maše pozdrave po radiu? Se bomo še o-glasili! Naše. vzgojiteljice so zadovoljne z nami in pravijo, da smo pridni Kuharica pa poskrbi, da se skledice pridno .izpraznjoijejo brez truda. Prisrčno vas pozdravljamo. Vaši fantje Seja širšega odbora SOZ V nedeljo 18. t. m. ob 9.30 bo v prostorih v ulici Machiavelli 22-11 seja širšega odbora .SDZ. Na s po redu j«; predsedniško porodilo in obravnavanja o sedanjem razvoju Tržaškega vprašanja in perspektivah v -bodočnosti. Razpravljanje o teh življenjskih vprašanjih ne sa • rr^tMiBega področja, pač pa zgodovinskih odgovomo3iti, je tako važno, da ne sme nihče izostati. Tajništvo S DZ Ves Hraš za STO Po vseh kraških vaseh gre en sanj glas: STO. Redki .titovski zaslužkarji krojijo kisle obraze i.-i mo'čijo, v kolikor se sploh pokažejo pred oči. Stavka v Miljah Miljski delavci so v, začetku te-dna stavkali proti razkosanju STO. Seveda so se tttovci pobratili z de-mokrščansko Delavsko zbornico in Prosek in Kontouel proti razkosanju Zastopniki vas; Prosek - Konto velj so odposlali 14. t. m. protestno brzojavko proti delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja na Združene narode in zunanjim ministrstvom vlad v Beogradu in Rimu -ter zahtevali spoštovanje mirovne pogodbe. Pri nas, kot povsod drugod, so Titovi pristaši odločno proti Titovi politiki, ki nas hoče zopet pre pustiti Italiji. Pikre obsodbe padajo na sedanjii jugoslovanski režim, ki je tudi v tem primeru varal tukajšnje prebivalstvo. Toda vsako pesem se izpoje in tudi varanja je konec. Danes nam je jasno, kdo zagovarja STO v dobri in kdo v slabi veri. Kar tako naprej, pa bo kmalu ostal od titovstva samo še žalosten spomin! Obmorska kolonija M v Devinu Drage mamicei Zopet se oglašamo, da vam p^ vemo, kako je z nami. Dobro se imamo! Minilo je že petnajst dni, odkar smo tu, in čeprav nam vreme pie cej nagaja, smo dobre volje in nam n! dolgčas. Dnevno hodimo na sprehode p< devinski okolioi, spoznavamo nje no lepoto io skrivnostne legende in pripovedke o Devinu in o devinski igospodi v starem gradu. Kn pa dežuje, se zabavamo doma Počitniška kolonija občine Devin-Nabrežina Občinska uprava v Nabrežini sporoča, da, je preteklo nedeljo-, dne 11. t. m. obiskal ožji odbor na šo počitniško kolonijo v Forni di Sopra. Prepričal je na licu mesta, da deluje, kolonija v najlepšem redu ter da je zdravstveno stanje otrok popolnoma dobro. Tem potom pošiljajo otroci svojcem nebroj pozdravov. t Novak Franc Pretekli petek 9. it. m. smo spremili k zadnjemu počitku 64-letne-ga mizarskega mojstra Franceta Novaka'. Pokojnik, doma iz St jak't je prišel še kot mladenič v Nabrežino, kjer je takoj našel svoje delo. Z marljivostjo in pridnostjo, ki mu je bila lastna, se je kmalu o-samosvojil ter si postavil lastno mizarsko delavnico. Zgradil si je lastno hišo, kjer si je ustanovi! svojo družino. Bil je zelo skrben gospodar in najboljši oče svoji družini, a kot mojster široko znan po vseh naših kraških vaseh to in onstran meje. Zaradi preobilnega dela in skroi za družino se ni aktivno udeleževal kulturnega in političnega življenja, a kot zaveden Slovenec si je štel vedno v čast, da: je bil član narodnih organizacij. Našemu gibanju se je takoj v začetku priključil, kateremu je ostal zvest do svoje prehitre smrti. Kratka, a kruta bolezen ga je iztrgala svoji družini ter mam vsem. Globoko je bil spoštovan od vseh Slovencev in Italijanov, kar je tudi njegov pogreb dokazal, saj ga je na njegovi poslednji poti spremljala velika množica ljudi kljub silnemu dežju, ki je ravno v tistem času divjal. Dragi France, počivaj v miru v domači slovenski grudi! Težko prizadeti vdovi in hčerkam pa naše iskreno sožalje. Ljubljanska opera med nami Glavno vlogo v operi »Ero z onega sveta« je pela sopranistka Vilma Buk